razprave, študije
Majda Merse KREUEVA P0ST1LLA SLOVENSKA (1567)
v odnosu do Spangenbergove prevodne predloge
0 Sebastijan Krelj se z deli Otrozhia Biblia (1566) in Postilla slovenska (1567) ter avtorstvom več pesmi uvršča med osrednje slovenske protestantske pisce 16. stoletja. Prevod postile je oprt na Spangenbergovo prevodno predlogo.1 Zaradi zgodnje smrti mu je uspelo izdati le prvi, to je zimski del (obsega izbrane odlomke evangelijev z razlagami za nedelje od začetka adventa do velike noči), preostala dva, ki prinašata odlomke evangelijev za nadaljnje nedelje cerkvenega leta, je skupaj z nekoliko spremenjenim prvim delom izdal Jurij Juričič (1578).
0.1 V. Oblak je ob Kreljevem prevodu postile že konec 19. stoletja zapisal, da gre za prost prevod s številnimi dodatki (Oblak 1890: 202-213). Pričujoči prispevek je namenjen natančnejšemu prikazu Kreljeve prevajalske tehnike,2 zlasti obsega in vrste prevodnih dodatkov. Vključene so tudi najopaznejše razlike jezikovnega in stilnega značaja. Omenjenih je tudi nekaj najznačilnejših lipov skrajšav.
1	Krelj v predgovoru postile piše: »1SVOLENI KARSCHENIK, Imalli, hvala Bogu, Ioanna Spangebergia karih aniko Poitillo, v'nalh Sloveniki Iesik tolmazheno inu pofneto« (KPo 1567: VIb). Katero izdajo je uporabljal pri prevajanju, ni znano.
2	Primerjava je bila opravljena s pomočjo izdaje iz leta 1559, ki poleg izbranih evan-geljskih odlomkov vključuje tudi izbrane odlomke pisem - oboje z razlagami - in je le ena izmed zelo številnih izdaj Spangenbergovih postil, ki so se zvrstile od leta 1543 do izida Kreljeve postile (pregled nad njimi omogoča VD 16: 19 (1992), 410-422). Primerjava z internetno dostopnimi zgodnejšimi izdajami postil - zlasti izdaje iz leta 1543, ki je tudi vsebinsko identična, saj vključujejo samo evangeljske odlomke z razlagami - je odkrivala predvsem pravopisne razlike, ne pa tudi vsebinskih, zato je izbor izdaje iz leta 1559 kot možne prevodne predloge za primerjavo opravičljiv.
74
majda meršf.
1 Kreljeva postila je kot prevod Spangenbergove oblikovana enako: izbranemu evangeljskemu odlomku3 sledi razlaga v obliki vprašanj in odgovorov.
1.1	Med značilnosti Kreljevega prevoda spadajo številne vsebinske razširitve. Pripisi so tako funkcijsko kot vsebinsko raznovrstni. Vzroke za številne od njih je treba iskati tudi v geografskem, jezikovnem, verskem in družbenem okolju, iz katerega je Krelj izhajal. Kot pristaš Lulrovih verskoreformnih stališč je prav v okviru prevodno neodvisnih dodatkov mestoma kritiko naslavljal tudi na rimskokatoliško strujo.
1.2	Kreljevi pojasnjevalni dodatki oz. besedilne razširitve, ki so najpogosteje sestavni del odgovorov, v manjšem obsegu pa so opazni tudi pri vprašanjih, imajo za cilj doseči razumljivost in predstavno približanost prevajane vsebine bralcu oz. naslovniku,4 neredko pa jih Krelj uporablja tudi za hoteno ponazoritev določenega verskega ali moralnega nauka. Tovrstne razširitve posredno dokazujejo tako njegovo poznavanje svetopisemske vsebine in verskega nauka, zlasti protestantskih izhodišč, kot tudi poznavanje (grešne) človeške narave, vsakdanjega življenja in navad različnih slojev. Poleg vsebinskih značilnosti jasno kažejo tudi na Krelje-vo obvladovanje biblijske stilistike in na njegov pridigarski talent. Npr.:
1.	in des waren die andern gefte / vnd freilich gar manig böfer menfeh mit gutem gemach / fpeyfe vnd läger / reychlich vnd wol verforget (SA 1559: XXVIIb) -> kärfo ta zhafmnogitere shene inu lotrice sa Miso fedele, iele inu pile, kar fo ötele, v'lepih kamrah na blasinah leshale inu fpale. Pär tim bi imeli Ofterij, en naük Ji vseti, inu vzhafy vbogim kärfchenikom bule inu raifhipomagati (KPo 1567: XXXVIIb);
2.	da ift jederman toi vnnd vol hin der Herbege / das fich difes armen weibes niemandt annimbt (SA 1559: XXVIIb) Tukai na Oftarij, pär tuih nesnanih nei bilu obeniga, kijr bi ij bil ftregal, alli kulikai pomogal, tämuzh kar ie ky ta neboraz Iosef fturil. Tefliko falli, da ie tukai mno-
3	Sestavni del Spangenbergove postile in Kreljevega prevoda so tudi evangeljski odlomki, ki jih je Krelj prevajal po različnih predlogah (Oblak 1890: 211-213, Logar 1932). Spoznanja je povzel in na osnovi nove kratke primerjave odlomka iz postile z verjetnimi predlogami tudi nekoliko dopolnil Ahačič (2007: 281-282).
4	Krelj na naslovnici navaja skupine, ki jim jc delo v prvi vrst i namenjeno: »S AII1SI1NE GOSPODARIE, SHOLE, Mlade inu priprofte liidi« (KPo 1567: la).
75
razprave, študije
giteri pianaz bil, kir ie vrijkal, rovßital, inu nei vfo nuzh pokoia imel (KPo 1567: XXXVIIb);
3. eujjer liehe kennezeichen [...] dabey man Gottes volek erkenne / wie die Geyftlichen bey der kleydung (SA 1559: XXXVIIa) -> le famuzh Snamania videzha, pcir katerih bife vidili inuposnali kärjeheniki, kako je ky Far v Cerkvi od kmetizhov posna, kada eno belo frakizo alli Chorok oblezhe (KPo 1567: XLVIIIIb).
Prvi zgled kaže, da so bili sestavni del samostojnih dodatkov tudi nasveti, kakšno naj bi bilo ustreznejše ravnanje posameznika ali skupin.
Dobro poznavanje človekove narave in njegovih grešnih navad kažeta tudi naslednja prevodno neodvisna dodatka:
1.	Gott in der not anzurüffen / wie Pfal. 50.J'tehet: Rüffe mich an in der not /Jo wil ich dich erretten (SA 1559: I,XXXVIIb) -> kako tudi Bog v'tim 50. PJ'almu veli, rekoch: Klizhi na me kadär ti hudö gre/ taku te özho vßijhati [... ] Zhlovik fice, kadär mu po volij gre, inu obene Jkérbi nema, taku malo kada moli, inu zhe lih sazhne molit, taku mu Jai is Jarea ne gre, po gojtim seva od male andohti (KPo 1567: CVIb);
2.	OJmileni Bog, koliko ie danajhni dan Liidif kateri tudi sa blaga, deje-tin, SaJ'tov inu drusih rézhij volio pred Antichrijtom inu niegovimifiushabniki pokleknio, inu tako Vero ter Boga, sa trebuha volio, sataijo, prodaio, sopar tudi nih Véjt, kakorJta od tiga Daniel inu Ioannes vÄpokalypJi sdavnö pro-rokovala (KPo 1567: CXIb) - dodatek sledi opisu satanovega zapeljevanja Jezusa s ponudbo svetne moči in oblasti v zameno za njegovo podreditev.
1.2.1 Komentarji, s katerimi Krelj razširja in bogati prevod, so bodisi pozitivno ali negativno vrednotenjski. Prevladujejo zadnji, saj v njih
5	Odmik od predloge v obliki nadomestnega opisa in spremenjenega besednega reda je neredko stilistično pogojen, saj Krelj s skladenjskimi preureditvami dosega večji ritmični učinek kol bi ga z zvestim prevodom. Primere s prevodno vzpostavljeno notranjo rimo (npr. »Klizhi na me kadär ti hudo gre«) je mogoče šteti za protiutež primerom stilnega siromašenja, ki ga sproža jezikovnosistemska vezanost prevoda na slovenski jezik oz. na njegove izrazne možnosti in značilnosti, kar seje pokazalo tudi pri Trubarjevem prevodu Hišne postile (Merše 2013: 67-68).
6	Med značilna nadčrkovna znamenja, ki jih je večnamensko uporabljal Krelj, spada tudi prirezana strešica (Rigler 1968: 220), ki je v zgledih zamenjana z znakom za preglas.
7	Med tovrstne komentarje je mogoče uvrščati tudi kratek, prevodno neodvisen pripis, ki sledi predstavitvi vsebine evangeljskega odlomka: Kai nam naprei ftavi dánajhni kratak Evangelio? PERvizh to obrésanie. Polle to Ime IESVS: Dva lepa potrebna ftuka, trofta inu nauka (KPo 1567: XLVIIb).
76
majda meršf.
bolj ali manj določno ter bolj ali manj ostro izpostavlja moteča dejstva. Na primer:
1.	Da tukai imamo en lep sbran exempal vezhniga Jtritania, katero Chriftuf inu niega verni/tirni faljh Vzheniki inu Hinavci imaio inu terpio (KPo 1567: XIb);
2.	Werfich on des Geifts treiben / mutwillig in gefahr gibt [...] der verJucht Gott (SA 1559: LXXXVIIb) -> Inu kateri presfvetiga Duha, volnö Jam J'ebi terplenie naloshi (kakorfo ti vbosi sapeliani Lüdiepod tim flepim Papeshtvom dosdai delali, fami febe tepli, gaishlali, tolkli, bili, ranali &c.) [,.,\taJkuJha Boga (KPo 1567: CVIIa).
Že iz doslej navedenih zgledov je razvidno, da Kreljeve kritične misli zadevajo ob konkretne cerkvene in posvetne razmere, najpogosteje pa ob nauke in ravnanje verskih nasprotnikov (»papežnikov«), pa tudi pripadnikov sočasnih verskih in družbenih gibanj, s katerimi se nazorsko ni povsem strinjal. Za ponazoritev obeh vrst dodatkov naj zadoščata naslednja zgleda:
Obsežen polemični vrivek, namenjen graji dvoličnosti verskih nasprotnikov, je npr. dodan odgovoru na vprašanje, kako so bila ovrednotena dobra dela prerokinje Ane (v razlagi evangelija, ki se bere na nedeljo po božiču):
Spangenberg
Man verwirffi nicht die rechten Chrift-lichen guten wercke / Jbndern aHein das Jalfch vertrawen aujf die wercke / vnd da-rumb können Jich die werckheiligen mit difer Hanna nicht fchützen. Denn wenn fie es recht anj'ehen wällen / fo finden fie / das dife Ilantui nicht gerechtfertiget ift auß den wercken / fondern allein auß dem glauben (SA 1559: XXXIIIa)
Krelj
Dobra dela, kakor ie tudi poji alli tre-sovft, molitva inu vCerkov hoienie, fe ne sametaio inuJe nimaio sametati, tamuzh kadarJe upanie inu Vera na laftna dobra dela poftavi, inu zhlovik meni, da Jkusi dolge molitve, inu drugo delo Jebi par Bogi Jam ta vezhni leban inu odpujike saflushi, Inu tako Iesufa Chrijtufa liga ediniga Ohranienika posabi inu sataij k'Gal. na 2. To ni prav, to Je ima Jvariti inu sametati. Anna fe ie Poftila, ie molila. Sakai ne? Gdo bi pravi poft, gdo bi molitov prepovedal?
77
razprave, študije
Alli lih fadanijh Papeshnikov poft nei tresovft, tamuzh eno Spakovanie inu rtia-likovanie. Kcir edan do polu dne fe pofti, Ob poludne fe rib alli jtruklcrv natepe, zhudo da ne pozhi: Inu jhe meni ftim ji Nebeja sajlushiti. Anna ie tresova bila, da bi le tint bul JiirzhneJhi molila inu Bogu Jlushila. Obtore ti Papifti inu jamopra-vizhniki nimaio tukai obeno prizho alli hrambo, Jkatero bi mogli fvoio krivino pokriti, Inu ako dzhmo te rezhi prav ras-mifliti inu pregledati, laku je ozhild naide, da Anna nijkusi fvoia dela opravizhana, tamuzh Jkusi Vero (KPo 1567: XLVa-b).9
Prakso pripadnikov verskih skupin (prekrščevalci, schwenkfelder-jevci), s kalero se ni strinjal, pa kritično omenja v naslednjem zgledu: Welche aber jr eygen geyft oder jchwindel geyft treybt / die richten nicht vilguts auß (SA 1559: LXXXVIIIa) -> Katere pok laftni Duh.färce inu mifli sheno, ti niftar dobriga ne sazhneio inu ne fturio, kakör ti nekateri Bidertauferij, inu fada tudi ti Shbenkfelderij (KPo 1567: CVIIa).
Podobne polemične dodatke je mogoče zaslediti na številnih mestih prevoda. V enem izmed njih npr. izpostavlja nujnost opustitve malikova-nja in krivih Boshijh fiushbi ter vrnitve k pravi krščanski veri (KPo 1567: CVIIIa).
1.3 Najpogostejše dodatke predstavljajo konkretizacije različnih lipov, ki olajšujejo razumevanje besedila, pogosto ludi zato, ker ne terjajo bral-čevega nenehnega polnega zavedanja sporočane vsebine (1. in 2. zgled). Z daljšimi, konkretnejšimi in poljudnejšimi opisi je Krelj praviloma nadomeščal krajše, bolj abstraktne in težje razumljive odlomke (3. zgled) Npr.:
1. Wo von jagt diß Euangelium? Von der Verwunderung der Eltern Chrij'ti / vom Segen des Priejters Simeon / vn von der Prophetinnen Hanna
8 Podobno razširitev pridigarskega in hkrati veroizpovednega značaja, ki se opira na številna mesta v Novi zavezi (navedena na robu), izkazuje tudi odgovor na vprašanje, kako naj evangelijski pridigarji odgovorijo na obtožbe papeža in njegovih somišljenikov, da prepovedujejo dobra dela (KPo 1567: Xllla).
78
majda meršf.
/ welche beide zeugnuß geben / das Chriftus der Heylandtfey (SA 1559: XXXIIa) -> Kai pravi danafimi Evangelion? OD tiga, kako Jo Je J'tarifhi Chriftufovi Iosefinu Maria zhudili, inu kako ie ta ftari üzhenik Simeon, Chriftufa shegnal, Inu potle od te Prorokine Anne, katera sred Simeonom prizhuie inu fposna, da ie Chriftufta pravi Ohranenik alli Isvelizhar (KPo 1567: XLIIa);
2.	Der Palmbaum ij't der art / wenn ein Balcke darauß gemacht wirt (SA 1559: IXb) -> Palma eno drevo, v'tih deshelah protifolnzhnimuJhodu ie te nature, kadär Je ena greda shniega fturi (KPo 1567: XVa);
3.	Maria |... ] hat [...] anjhm kein Paradeiß noch Himelreich hie auff erden [...] IJ'ts doch mit dij'er lieben Maria / ein creutz vber das ander? (SA 1559: XLVIIa) -> Maria [... ] ie tukai na Semlij malo vejfelia pär nijm imela inu vshila [...] Inu gvifhnö ta vboga Mati iefice tudi tulikai shnijm preterpela, zhudö, da neiftukrat od shalofti vmerla (KPo 1567: I,XIa).
V zadnjem zgledu, ki zadeva razmerje med materjo Marijo in sinom Jezusom, je Krelj opustil neposredno primerjavo s paradižem oz. nebeškim kraljestvom, navedeno v Spangenbergovi predlogi, in jo nadomestil s preprostejšim, lažje razumljivim opisom, hkrati pa skušal bralcem vsebino čustveno približati še z dodanim komentarjem, zamenjanim prilastkom, stilno pa učinkovati tudi z vpleteno dvojno formulo.
Krelj je pri prevajanju uporabljal številne splošno uveljavljene povezave, ki se sicer s konkretnim ekvivalentom v prevodni predlogi niso povsem ujemale, bi se pa s številnimi drugimi mesti.9 Npr.:
1.	O le in der Schrifft / heift barmhertzigkeyt (SA 1559: Vlllb) -» Olee v'lvetim pifmo pomeni Milofi (KPo 1567: Xb);
2.	Wo von Jagt diß Euangelium? Von der geburt vnfers Herren lej'u Chrifti: (SA 1559: XXVIIa) -> Kakove rezhy nam danafhni Evangelion napreiftavi? DAnaJhni Evangelion pravi inu osnani nam, to zhaftito fveto Roiftvo Gojpoda najhiga IesuJ'a Chriftufa (KPo 1567: XXXVIa).
9 Dogaja se tudi obratno, saj je Krelj člene ustaljenih povezav mestoma tudi opuščal, kar prav tako dokazuje dokaj svoboden odnos do njihove rabe, npr.: »Was thun die lieben Engel in diier geburt?« (SA 1559: XXVIIIa) »Kai tada pravio alli sazhneio Angeli?« (KPo 1567: XXXVllIb). Navedeni zgled hkrati ponazarja Kreljev izbor pomensko splošnejšega prislova tada namesto natančnejše časovne opredelitve dejanja, uvaja pa pojasnjevalno dvojno formulo pravio alli sazhneio namesto enočlenskega glagolskega poimenovanja thun.
79
razprave, študije
Prvi zgled hkrati ponazarja tudi enega izmed načinov prevodnega nadomeščanja v nemščini 16. stoletja uveljavljenih terminov. Predstavlja ga opis. Drugi zgled pa kaže tudi na to, da je Krelj v odgovore pogosto vključeval ponovitve delov vprašanj, kar naj hi bila prav tako pot do boljše uzaveščenosti vsebine, čeprav seje istovrstnim ponovitvam iz Spangenbergove predloge mestoma tudi odpovedoval.
1.3.1 Med najznačilnejše pojasnjevalne širitve nedvomno sodijo samostojno dodana pojasnila, pripisana oziralnim zaimkom (slednja pogosto olajšujejo razumevanje nanašalnosti zaimkov in preprečujejo morebitno dvoumnost; 1. zgled), nadomestitve kazalnih zaimkov s konkretnejšimi poimenovanji (navadno samostalniškimi ali pridevniškimi; 2. in 3. zgled), zamenjavo in morebitno razširitev splošnejše oznake, razumljive na osnovi predhodnega, s konkretnejšo, vsebinsko natančnejšo omembo (4. zgled). Npr.:
1.	Welcher vmb vns Menfchen [... ] vnd vmb vnferJeligkeyt willen vom Himel komen ift (SA 1559: Vllb) Kateri (saftopi Chriftus) ie sa naj zhloveke .. is Nebefdolipri/hal (KPo 1567: IXb);
2.	Wo von Jagt difi Euangelium? (SA 1559: XLVIb) Kai nam naprei Jtavi dänajhni kratak Evnageliö? (KPo 1567: XLVIIb);
3.	Warumb freundtlich vnd Jenjjtmütig? Er hats beweyjet in J'einem gantzen leben (SA 1559: Vllb) -> Kako priasliv ter lübesniv? Tako, kakör ie fvoio priasnolt inu lübesan iikasal v'fvoim celim shivotu (KPo 1567: Xa);
4.	d i je zukunfft mitgrojjem Jeufftzen vnd verlangen begerrt haben (SA 1559: Vllb) -> fo [...] sheleli, projlli inu zhakali na prihod ChriJtujovi (KPo 1567: IXb).
1.3.1.1 Obsežnejše vsebinsko pojasnilo lahko sledi navezovalnemu elementu to je, mestoma razširjenemu z deležnikom rekoč}0 Npr.: Ich jage euch / wo dij'e werden jehweygen /J'o werden die fteine jehreyen (SA 1559: Villa) -> IeJ'tvampovem, bodo Ii leti molzhali, taku bode kamanie vpilu. To ie rekoch: IESVS inu niega Evägelion more Je osnaniti inu preklicati, da bi lih kamanie imelu govoriti. Inu kada ije ti vijhijhi inu veliaki (kateri bi ije jice jpodobnö imeli diati) ne Jture, taku mogo preprojti Zolnarij, Ribizhi inu Otroci diati (KPo 1567: Xla).
10 O Kreljevi rabi deležnikov, ki nastopajo v vlogi polstavkov, prim. Orožen 1987: 35-36.
80
majda meršf.
1.3.1.2 Krelj vsebinsko razumevanje pogosto poglablja tudi z dodajanjem imenskih pojasnil, poznanih in (po)vzetih iz drugih virov, npr.: Bethlehem ift die ChriJ'tliche Kirche / das rechte Brodthauß (SA 1559: XU IIa) Betleem pomeni to kriftianjko Cerkov, to pravo krufhno pajhno Hißio (Sakai Betleem v'Iudovfkim Iesikufe pravi Domus panis, kruflma Hijha alli hißia tiga kruha Ein Brodthauß.) (KPo 1567: I.VIIa).
1.3.2	Med tipične Kreljeve informacijske dodatke spadajo tudi vrstne opredelitve sicer znanih krajev in oseb (1. in 2. zgled), neredko pa splošnejšo informacijo dopolnjuje s pripisom lastnih imen, najpogosteje osebnih ali zemljepisnih. Med značilne Kreljeve prevodne svoboščine se ob tovrstnih dodatkih uvršča tudi opuščanje istovrstnih, običajno dobro znanih informacij, navedenih na drugih mestih v prevodni predlogi (3. zgled). Npr.:
1.	Warumh erfchrack Ierufalem? (SA 1559: XLIIa) -> Sakai Je ie to Mefto Ierusalem vftraihilu? (KPo 1567: LVa);
2.	Von der Verwunderung der Eltern Chrifti (SA 1559: XXXI la) -> OD tiga, kako Jo je ftariihi Chriftufovi Iosefinu Maria zhudili (KPo 1567: XLIIa);
3.	Wie thun die klugen / nachdemße den König Herodes gehört hatten? (SA 1559: XLIIb) -> Kam Je Modri nagneio kadär jo vshe Erodesha sajlijhali? (KPo 1567: LVb).
1.3.2.1 Številne splošnejše oznake (tipa Izrael -> Izraelski otroci) je Krelj pogosto nadomeščal z opisi, ki niso dopuščali dvoma glede na-našalnosti širše oznake. Obstajajo pa tudi številni primeri zamenjave konkretnih pojasnil s splošnejšimi, če je bilo sobesedilo dovolj obvestilno in če ni obstajala nevarnost za napačno razumevanje. Npr.: Darumb bitten wir teglich im Vatter vnfer: Zukomme dein Reych (SA 1559: Vlllb) Sato molimo v'naflti vfakdanij Molitvi, pridi knam tvoie kralevj'tvo (KPo 1567: Xlla).
1.3.3	Med pogoste in značilne Kreljeve dodatke spadajo tudi omembe Stare in Nove zaveze (1. zgled), evangelistov (2. zgled), prerokov in drugih biblijskih oseb (3. zgled) ter biblijskih poglavij (oz. pripis biblijskih referenc), kjer je govora o posameznih dogodkih, osebah ali dejstvih. Omembe so neredko manj formalne in poljudnejše, kot je v navadi v Spangenbergovi prevodni predlogi (4. in 5. zgled). Kreljevo tesnejšo pri-
81
razprave, študije
bližanost bralcem oz. naslovnikom razodevajo številni prevodi, večkrat pa hkrati tudi razvezave tovrstnih navedkov, običajno okrajšav latinskih poimenovanj (6. zgled). Na dodano omembo avtorja psalmov se v tretjem zgledu veže tudi nasprotje med poosebitvijo v prevodni predlogi in človeškim osebkom oz. vršilcem dejanja v Kreljevem prevodu.11 Npr.:
1.	Das die lieben Ertzueter / Propheten vnd luden / dife zukunfft mit grofjem feufftzen vnd verlangen begert haben (SA 1559: Vllb) -> Shelo-van, od ftarih Ozhakov, Prorokov inu Iudov, Kateri fo v'ftarim Sakonu vli s'veliko shelio sheleli, profili inu zhakali na prihod Chriltufovi (KPo 1567: IXb);
2.	Der Keifer Auguftus ließ ein gebot außgehn / das alle weit gefchetzt würde (SA 1559: XXVIIb) -> Od Angufia Cefara (pravi fant Lukaf) ie ena Sapoved bila poflana, da bife vfa deshela popifala allifhazala (KPo 1567: XXXVIb);
3.	wie der Pfalm Jagt (SA 1559: VI IIb) kako David v'pfalmu govori (KPo 1567: Xllb);
4.	So ift Gott getrew [...]!. Corinthio. 10. (SA 1559: LXXXVIIb) -> Inu Bog ie sveft, pravi Sveti Paval (KPo 1567: CVIIa);
5.	Den lüden war gebotten im gefetz / Deut. 16. (SA 1559: XLVIb) -> Iudom ie v'tim ftarim Sakonu bilu sapovedanu, kako ftoij v'tih petih Buqvih Moisefovih (KPo 1567: LIXb);
6.	Roman. 1. Das Euangelium ift ein krafft Gottes (SA 1559: IXb) -> Sveti Paval, k'Rym: na 1. pravi: Evangelium ie ena muzh Boshija (KPo 1567: XVb).
1.3.4 Med značilne Kreljeve dodatke spadajo tudi navedbe citatov iz evangelistov ali prerokov, do katerih je pri Spangenbergu pot z okrajšavami le nakazana (1. zgled). Na njegovo široko razgledanost kažejo tudi omembe drugih virov, ki hkrati dokazujejo njegov dokaj svoboden odnos do prevodne predloge (2. in 3. zgled). Npr.:
1. Wir miiffen alle Geiftliche mütter Chrifti werden / des vatters willen thun / wollen wir mit jm theyl haben in feinem reich / Matth. 12. (SA 1559:
11 Da svobodna izbira vrste vršilca dejanja (človeškega ali poosebljenega) spada med
ustaljene načine Kreljevega oddaljevanja od prevodne predloge, potrjuje vrsta zgledov,
med njimi tudi naslednji: »Der meyfter der Epiftel zu den Ebreern lagt« (SA 1559:
LXXXVIIb) »7« Epißola k'Ebreeriom pifana pravi« (KPo 1567: CVIa).
82
majda meršf.
XXIXa) -> Vfi imamo po Duhu Chriftufova Mati biti, inu po volij niega Ozheta fturiti, ako özmo v'NebeJkim Rayu prebivati. Obtore Chriftuf roke ftegnezhes fvoie Iogre inu pravi. Matth: na 12. Pole to ie moia Mati, inu Bratie moij, gdo kuli bode fturil po voli moiga nebefkiga Ozheta ta ie moi Brat, moia Seftra inu moia Mati (KPo 1567: XI-b);
2.	Was ift die vrfach? Sie wacheten vnd hüteten des nachts jrer Herde (SA 1559: XXVIIIa) -> Sa zhefa volio to? Kär fo leti po nozhi zhuli inu varovali fvoie shivine. Obtore pravi Bernardus: Paftyrom zhuiozhim fo fe zhuiozhi Angeli perkasali. Sato imaioLüdie vediti, da teim, katerine delaio, kar imaio v'fvoitn ftanu, fe Angeli neperkasheio, inu ijh ne varieio (KPo 1567: XXXVIIIa-b);
3.	Wer ift das Füllin? Der innerlich menfch / das hertz / der geyft / die J'eel / die wil Chriftus auch zum einreyten haben / zu dem himelifchen lerusalem (SA 1559: IXa) -> Kai ie to SHRIBE? Noternij zhlovik, alli novi Adam, to Järce, ta Duh kateriga özhe tudi Chriftuf imeti, inu na nijm v'nebefki lerusalem iesditi. Edni pak pravio, da ta rabotna Oflica pomeni Iudovfki Folk, kateri ieftimi poftavamiftariga sakona bil obloshen, inu rabotil. To shribe pak pomeni Ayde, kateri nefo v'poftavah vkleneni bili, tämuzh profti hodili inu shiveli (KPo 1567: XHIa).
Na Kreljev dokaj svoboden, razmišljujoč in soustvarjalen odnos do prevodne predloge v okviru tretjega zgleda posredno kaže tudi dostavek novi Adam kot del odgovora na vprašanje Kai ie to SHRIBE? Noternij zhlovik, alli novi Adam. Z dostavkom je »izravnan« izpust manj aktul-nega pojasnjevalnega dostavka der alt Adam, ki se v Spangenbergovi postili pojavlja kot del odgovora na predhodno zastavljeno vprašanje Wer ift die EJ'elin? Der eufferlich menfch / der alt Adam (SA 1559: IXa).12
1.3.4.1 Krelj je postilo vsebinsko širil z dodajanjem nedvomno znanih citatov, pesmi, pregovorov in podobnega iz drugih virov, kar dokazuje tudi naslednji zgled:
Denn Chriftus war nicht kommen ! das er hie wolt ein weltlich reich haben (SA 1559: XLIIa) -> Sakai Chriftuf ni prifhal eno posemalfko Kra-levftvo sadobivat, tämuzh eno Boshie Duhovno, nebefko, vezhno, kako fe dattafpoie: Hoftis Herodes impie, Chriftum uenire quid times? Non
12 »Kai pomeni OSLICA? Vnaniga telefniga zhloveka« (KPo 1567: Xllb).
83
razprave, študije
eripit mortalia, Regna qui dat Caeleftia. Ti Nevernifovrashnik Erodesh sakaife le boijfh, kar pride Chriftuf: Ta ne iemle po fili, inu ne rodi, sa Posemalfko, Kateri da vezhno Kralevftvo (KPo 1567: LHIIb).
1.3.5	Kot tipološko osamosvojeno različico Kroljevih širitev preva-janega besedila je mogoče obravnavati pripise dodanih prilastkov in prislovnih določil, zlasti prislovnega določila načina, ki pogosto bogatijo besedilo z izkušenjsko dimenzijo in ga s tem naslovnikom tudi predstavno približujejo. Npr.:
1.	Wer ift die EJelin? Der eufferlich men/ch / der alt Adam / der faul Efelfolg vngern (SA 1559: IXa) Kai pomeni OSLICA? Vnaniga telefni-ga Zhloveka, tiga leniga tefhkiga rabotniga ofla, kijr nerad gre, nerad Chriftufa nofi (KPo 1567: XIIb-XIIIa);
2.	jo würde Gott Jo leite werck / zucht / Ordnung vnnd vbung desfaftens [... ] nicht allein in gnaden annemen (SA 1559: LXXXVIIIa) -> taku bi nih verna dela, lepe Ordnüge inu fpodobni poj't [...] nikar le Jamuzh Bogu vfezh bilu (KPo 1567: CVIIIa).
1.3.6	Med značilnosti Kreljevega načina prevajanja spadajo tudi neposredne ali posredne omembe bralcev, ki jim pogosto pridružuje nagovore, kar je v primerjavi z brezosebnim načinom v Spangenbergovi predlogi toliko bolj opazno. Npr.:
1.	Was zeygt vns nun diß Euangelium an / in der Summa? (SA 1559: XLIIIa) -> Povei mi vshe kratko, kai nam üka danafltni Evangelion kashe? (KPo 1567: LVIIa);
2.	So höre ich wol/dife Klugen haben nicht wenig anftöjfe gehabt? Freylich. (SA 1559: XLIIb) -> Taku Jo kakörJliJhim, ti Modri doj'ti Jkufili inu preterpeli? Ia ti povem, da /o eno tejhko fkufhniavo preterpeli. (KPo 1567: LVIa).
1.3.7	Zelo svobodno so prevedena tudi vprašanja. V prid večje razumljivosti so neredko vsebinsko razširjena in dopolnjena (1., 2. in 3. zgled). Številna mesta dajejo slutiti, da seje Krelj pri njihovem prevajanju in oblikovanju opiral tudi na domače govorne navade in da je na domačih tleh uveljavljenim modelom dajal prednost pred prevodno zvestobo. Npr.:
1. Vnter welchem Key/er vnd König? (SA 1559: XXVIIa) Pod katerim Cefarom inu Kralom, ie Chriftuf na fvet roien? (KPo 1567: XXXV Ia);1,
13 Podobno vsebinsko razširjen je tudi prvi del odgovora: »Vnler dem Keyler Augufto,
vnd König Herode / nach der Prophecey Iacob« (SA 1559: XXVIIa) »Pod Auguitom
84
majda meršf.
2.	WardiJ'e reyfeMarien auch befchwerlich? (SA 1559: XXVIIb) -> Ieli Maria en teshakpot imela isNazaretha v'Betleem? (KPo 1567: XXXVIIa);
3.	Was iftHofianna? (SA 1559: IXb) -> Kakov glaf alii rasum ta Iu-dovfka befeda ima, Hofanna? (KPo 1567: XVb);
4.	Was wil vms das leren? So vil wil vns das leren (SA 1559: IXb) Kai to pomeni? Leto. (KPo 1567: XHIIb).
2 Že z doslej navedenimi zgledi za Kreljevo prevodno oddaljevanje od predloge bi bilo mogoče ponazoriti spoznanje, da so številna pojasnjevalna dopolnila oblikovana kot dvojne ali trojne formule oz. da so te sestavni del številnih Kreljevih samostojno dodanih pojasnjevalnih vrivkov. Različno oblikovani naštevalni nizi, zlasti pa dvojne in trojne formule, se pogosto omenjajo kot uveljavljena, prepoznavna oblika biblijske in pridigarske stilistike, značilna za Trubarja in Dalmatina, opažena pa tudi že pri Krelju (Merše 1996: 100, 1998: 218-219).
2.1 Osnovni vzrok za pripis sopomenk ter drugovrstnih členov na-števalnih nizov, s tem pa tudi za oblikovanje dvojnih in trojnih formul, nedvomno predstavlja želja po vsebinski razumljivosti, ki hkrati občutno zadeva tudi raven uveljavljenosti poimenovanj. Med prepoznavne motive zlasti za oblikovanje dvojnih formul spada hotenje po pojasnjevanju prevzetih besed z domačimi sopomenkami (npr. 1. in 4. zgled). Večkrat gre tudi za način uveljavljanja bodisi dotlej neznanega ali malo znanega tujega (lahko tudi kalkiranega) poimenovanja ali pa nadomestne, priložnostno tvorjene domače sopomenke, večkrat tudi opisa (npr. 3. zgled).14 Na osnovi sestave dvojnih in trojnih formul je mogoče slutiti tudi tekmovalnost sopomenk, tako domačih kot prevzetih (npr. 2 in 5. zgled). Nekaj sopomenskih dvojic, ki jih je Krelj vpletel v svoj prevod, kaže predvsem na stilno ambicijo (npr. 6. in 8. zgled). Poleg tega, da nizi zelo pogosto kažejo na iskanje ustreznega ekvivalenta, kopičenje
tim mogozhim Rim/kim Cefarom, iiiu pod Erodeshom Kralom Iudov/kim, kakor ie prerokovano bilu« (KPo 1567: XXXVIb). 14 Svojsko pojasnjevalno različico predstavlja domači ustrezniei pripisano (v gotici) nemško poimenovanje, ki pa se z zapisom v izdaji iz leta 1559 ne ujema, prav tako tudi ne s primerjano izdajo iz leta 1544: »Was ifts / das die Efel gebunden ftehen / auflen auff dem wegfcheyd?« (SA 1559: IXa) -» »Kai ie to, kar otlica pervesana ftoij na raspotih. am Scheydweg«.: (KPo 1567: Xlllb).
85
razprave, študije
pomensko le deloma prekrivnih ali celo različnih ustreznic razkriva predvsem prizadevanje za ustrezno razumevanje prevajanega mesta (npr. 7. zgled). Npr.:
1.	wie wir fingen im Symbolo Niceno (SA 1559: Vllb) Kakör to Jposnamo, V'Nicenfkim Symboly alli veri (KPo 1567: IXb);
2.	die beumefind nichts anders / denn die bücher der Propheten (SA 1559: IXb) -> leta drevefajö te knige alli Buqve tih Prorokov (KPo 1567: XVa);
3.	ein trewer Hoherpriefter (SA 1559: LXXXVIIb) en sveftlerei alli Veliki Far (KPo 1567: CVIa);
4.	Der Keifer AuguJ'tus ließ ein gebot außgehn / das alle weit gefchetzt würde (SA 1559: XXVIIb) Od AuguJ'ta Cefara (pravi J'ant Lukajj ie ena Sapoved bila poflana, da bi je vfa deshela popifala alli fiiazala (KPo 1567: XXXVIb);15
5.	Wo vou[\]16 fagt diß Euangelium? Von dreyen Artickeln (SA 1559: LXXXVIIb) Kai nafüzhi danafhni Evangelion? NAS üzhi inu nam naprei ftavi tri Artikule alliftuke (KPo 1567: CVIa);
6.	Wir follen allezeytguts thun (SA 1559: LXXXVIIIa) Mi imamo inu fino dolshni vedän dobrö diati (KPo 1567: CVIIIa);
7.	Das er anzeyge (SA 1559: XXXVIIb) -> kär ie ötel na letim üdu eno snamanie poftaviti inu saprizhati (KPo 1567: La);
8.	Sind wir denn auch J'chuldig folchem [...] Doctor zu folgen? (SA 1559: XLVIIa) -> Smoli mi celö dolshni letiga Doktoria [... ] poflufhati inu fiujhati? (KPo 1567: LXb).17
2.1.1 Med enostransko izpričane sopomenske pare spadajo tudi kombinacije enobesednih poimenovanj in frazemov (1. in 2. zgled). Prav tako so številni nemški termini slovenskim bralcem približani s pripisom sopomenskih opisov (3. zgled). Npr.:
1. Aberfolchfchrecken der lüden zeyget anjhren vnglauben (SA 1559:
15	Podobno nasprotje izkazujejo še pari kot (stari) testament aH zakon; Siegel (SA 1559: XXXVIIa) Sigill alli pezhat (KPo 1567: XLVIIIb), burni (SA 1559: XXXVIb) Savesa alliPund (KPo 1567: XLVIIIa); blagosloviti aližegnati, izkusiti aliprobirati. Izbiro med manj in bolj uveljavljeno prevzeto besedo pa npr. ponuja par pena ali štrajfinga.
16	Z znakom [!] je opozorjeno na tiskovno napako v viru.
17	Ker sla bila oba glagola splošno in pogosto rabljena, njune hkratne rabe ni mogoče razumeti kot način uveljavljanja manj pogosto rabljene sopomenke (Besedje 2011: 371,468).
86
majda meršf.
XLIIa) Alli letaJtrah tih ludovprizha inu nasnanieda nih nevero (KPo 1567: LVa);
2.	Er tröftet damit die Prediger des Euangelij (SA 1559: IXa) -> On dobro färce daie, inu trofhta vfe predigarie tiga Evangelia (KPo 1567: XHIIb);
3.	Drey mal des Iars [...] auff Oftern ! Pfingften vnd Lauberfeft (SA 1559: XLVIb) trikrat v'Letu [... ] ob Velikinozhi, Vinkuftih, inu na Maiov dan, infefto Tabernaculorum kadiir fo v'Jhotorih prebivali (KPo 1567: LIXb).
2.1.2 Pri dvojnih in trojnih formulah, ki so rezultat Kreljevega oddaljevanja od prevodne predloge, gre večkal za nove sopomenske povezave, ki se s ponovitvami ustaljujejo, večkrat pa tudi za ustaljene, privajene in zato sugestivne povezave domačih, večinoma različno uveljavljenih tvorjenk, redkeje pa (podstavno ali v celoti) prevzetih besed. Npr.:
1.	er zu Cain kam nach dem Todtfchlagfeines Bruders Abel (SA 1559: VHIb) iebil[...\ pčrihal |...] h'Kainu k'boizu alli boinikuJ'voiga brata Abela (KPo 1567: Xlla);18
2.	Man muß in dem fall Gott mehr gehörJ'am fein / denn den menfehen (SA 1559: IXb) -> Vtim partu alliplatufmo dolshni Boga vezh kakozhlo-vekom pokorfchino iskasati (KPo 1567: XHIIb);19
3.	da Kyrenios Landtpfleger geweft ift (SA 1559: XXVIIb) -> kadär ie Cyreneus Syrifki Kapitan alli Verbesher bil (KPo 1567: XXXVIIa);20
4.	Er wil alfo vil Jagen: Das zuuor niemandt kundte des menfehen geyj't vnd hertz / willig vnd zam machen / denn allein ChriJ~tns[\] mit feiner gnaden (SA 1559: IXa) -> On tulikö özhe na snanie dati, da pred ChriJ'tufom ni obedcin mogal Duha inu Järce zhlovefko vdobrihati, vkrotiti,21 inu volnö fturiti, tämuzhJ'am Chriftuffvoio Gnado fkusi Evangelion (KPo 1567: XVa).
18	Samostalnik bojec je uporabljen samo v KPo 1567, sopomenka bojnik pa je bila splošno znana. Poleg Krelja stajo uporabljala tudi Trubar in Dalmatin, v slovar pa jo je umestil Megiser (Besedje 2011: 50).
19	Povezavo sestavljata samostalnik part, kije zapisan samo v Kreljeviposlili, in splošno razširjena sopomenka plat (Besedje 2011: 336, 347).
20	Samostalnik kapitan je bil v 16. stoletju splošno rabljen, besedotvorni različici ferbežar in ferbežer (zapisano kot verbesher) pasta uporabljala le Trubar in Krelj (Besedje 2011: 174, 205).
21	Glagol vdobrihati je zapisan samo na tem mestu Kreljeve postile. Po njegovem zgledu ga je v ponovni izdaji zimskega dela postile uporabil tudi Juričič (Besedje 2011: 546).
87
razprave, študije
2.2 Podobno, kot je bilo opaženo pri Trubarju in Dalmatinu,22 so tudi dvojne in trojne formule, ki se pojavljajo kot prevodna inovacija v Krelje-vi postili, besednovrstno večvrstne: poleg prevladujočih samostalniških (pogosto v kombinaciji s prilastki) tudi glagolske in pridevniške. Npr.:
1.	Da er inn Göttlichergeftalt war (SA 1559: Vllb) on [...] ie v'bo-shijm ftanu ali zhafti bil (KPo 1567: Xa);
2.	Wie ift das einreyten ChriJ'ti geweftgen Ierufalem? [...] mit einem Königliche7i Triumph vnd pracht (SA 1559: Vllb) -> Kako ie Chriftuf periesdil v'to Mefto Ierusalem? [...] kakor en Krall, Triumphator, velik Kapitan, s'veliko pompo Maiefteto alli velizhaftvom (KPo 1567: Xa);
3.	die Predig des Euangelij (SA 1559: VHIb) -> to predigovanie inu osnanenieJ'vetiga Evangelia (KPo 1567: Xllb);
4.	es wirdt ein J'chwerdt durch deine Seel bringen / auff das viler hertzen gedancken offenbar werden (SA 1559: XXXIIa) -> en Mezh Jkusi tvoio Duflio poide, da Je mnosih färc vmijhlianie svey inu na dan pride (KPo 1567: XLIIIa);
5.	Wenn der aller heyligj'te gefalbet wirdt (SA 1559: XI.Ib) -» Kada ta naifvetefhi bode pomasan alli shalban (KPo 1567: LUIb);
6.	Siefindfleyjßig im dienfte Chrifti (SA 1559: Villa) -> So Ikerbni inu naredni v'ChriJ'tufovi flushbi (KPo 1567: Xb);
7.	Chriftus mufte aller ding feinen brüdern gleich werden (SA 1559: LXXXVIIb) ie Chriftuf na vfeim moralfvoim Bratom enak alliglih biti (KPo 1567: CVIa);
8.	Da diezeyt erfüllet wardt (SA 1559: XXVIIa) Kadär ie |... ] perte-kal inu dopolnen ta zhafi KP< > 1567: XXXVIa). Zgled je mogoče razlagali kot povezavo funkcijsko različnih členov, saj je deležnik na -/ sestavni del preteklika kot opisne glagolske oblike, sledi pa mu trpni deležnik na -n.
2.2.1 V Kreljevi Postili slovenski se dosledneje kot v predlogi pojavljajo (člensko razširjene) dvojne ali celo trojne formule, sestavljene iz glagolov rekanja, od katerih drugi ali zadnji - lahko tudi v deležniški obliki - nastopa v vlogi napovedi premega govora.23 Npr.:
22	O rabi dvojne in trojne formule pri slovenskih protestantskih piscih prim. Ahačič
2007: 302-303 in Merše 2013: 44-46, kjer je predstavljena tudi literatura, ki zadeva
zlasti Tnibajevo in Dalmatinovo rabo tega stilnega sredstva.
23	Figura, ki nedvomno izvira iz živega govora, je bila opažena tudi pri drugih protestantskih piscih: Trubarju (Merše 2013: 21, 48, 61), Dalmatinu (Merše 2013: 96).
88
majda meršf.
1.	Aber fie Jollen allezeyt antworten: Es fey des Herrn behelh / Er wöll es alfo haben (SA 1559: IXa) -> Oni pak imaio vfelei odgovoriti inu rezhi, GoJ'pod ijh potreboie: On ie sapovedal, on özhe to imeti (KPo 1567: XIIIb);
2.	da kamen die weifen vom Morgenland [... ] vnd fprachen (SA 1559: XI,b) -> poleprido Magi od J'olnzhniga fhoda [... ] inu vprafhaio rekoch (KPo 1567: Lllb);
3.	Er lagt: Fürchtet euch nicht / Sehet (SA 1559: XXVIIIa) Obto ijh trofhta Angel inu ijm dobro färce daie, ter pravi: Pole (KPo 1567: XXXVIIIb).
Čeprav so tovrstne razširitve zelo pogoste, je mogoče zaslediti tudi primere, ki kažejo na prevodni izpust drugega glagola rekanja. Zgled kaže, daje poleg drugega glagola izpuščen tudi del sobesedila, ki je zaradi pomenske razvidnosti in predvidljivega števila udeleženskih vlog (vezij i-vostno abstrahiranih kot kdo kaj komu) glagola odgovoriti predvidljiv. Npr.: Da antwort er / vnndfprach zu dem / der es jm anfüget (SA 1559: XI,VIIIa-b) On pak odgovori tako (KPo 1567: LXIIIb).
2.3	Našteti zgledi kažejo, da se nizi razlikujejo tudi glede na tvorje-nost in izvor členov. Slednji so v priredne zveze večinoma povezani z veznikom inu, redkeje z ali, ali pa so dodani za vejico. Med oblikovno značilnejše in hkati prepoznavne razširitvene tipe spada navezava drugega člena s to je. Npr.:
1.	Von den erften zukunfft vnfers Herren IeJ'u Chrifti des Sons Gottes (SA 1559: Vllb) -> OD perviga Adventa, to je, prihoda Gofpoda nafhiga IESVSA ChriJtufa (KPo 1567: IXb);
2.	Gelobetfey der da kombt in dem namen des Herren (SA 1559: Vllb) -> Blagoßavlien, to ie, shegnan bodi kijr pride v'Imeny Gofpodnim (KPo 1567: Xb).
2.4	Naštevalne nize, organizirane kot dvojne ali trojne formule, večinoma sestavljajo sopomenke, redkeje pomensko sorodna ali pomensko dopolnilna poimenovanja, občasno pa tudi pomensko različna poimenovanja, ki so namenjena celovite(jše)mu orisu prikazovanega dejanja, dogajanja ali stanja. Krelj namesto dejanja, omenjenega v Spangenber-govi postili, pogosto navaja dve zaporedni, natančnejši dogajalni oz. izvedbeni fazi. Med tovrstne povezave spadajo tudi pari, sestavljeni iz
89
razprave, študije
vidsko različnih glagolov (npr. nedovršnega in dovršnega), ki poimenujeta zaporedni fazi uresničevanega dejanja. Npr.:
1.	der allen Kriegen ftewren fol in aller weit (SA 1559: Vlllb) kateri bode nepokoiu inu kregu, po vfim Svetu branil (KPo 1567: Xllb);
2.	Man muß erftlich anfehen den Brunn / darnach was für quelle he-rauß fließen (SA 1559: XXXIIIa) -> Naipoprei tada ie trebi vfelei gledati na svirak inu sazhetak, potle na reko alli potok, kijr odsvirka van lezhe (KPo 1567: XLVb);
3.	Was wiinfehen die lieben Engel in diefemgefang? (SA 1559: XXVII-Ia) Kai ti lübesnivi Angeli v'leti fvoi pefmi poio inuproffio? (KPo 1567: XXXIXa);
4.	Auch hat ers zugejagt / er wolt kommen / das hat er gehalten (SA 1559: Vlllb) le bil tudi obezhal, da özhe priti, to je dershal inu fturil (KPo 1567: Xlla).
2.5 Med Kreljeve zavestne oddaljitve od prevodne predloge spadajo tudi redki primeri ukinjanja dvojnih formul oz. njihovega skrajševanja in preblikovanja v enočlensko, pogosto tudi besednovrstno spremenjeno nadomestilo. Skrajševanje pogosto zadeva ustaljene in zato dobro uzaveščene povezave. Npr.:
1.	wie er kommen ift[...\zu heyl vnd troft demgantzen menfchlichen gefchlechte (SA 1559: Vllb) -> ie na Jvet prifhal osdraviti vfe ülno zhlo-veftvo (KPo 1567: IXb);
2.	Betet vnnd wachet/ dasjr nit iti anfechtungfallet (SA 1559: LXXX-VHIa) -> Zhuite, da v'fkufhniavo ne padete (KPo 1567: CVIIIa);
3.	Gott wirdt folchen vnfleiß vn verfeumligkeit ewig an vns rechen vnd ftraffen (SA 1559: XLVIIa) -> Bog naiu bode pregrosovitö ftraifal (KPo 1567:1.XIa).
Krajšanje veččlenskih naštevalnih nizov je skupaj s ponujenimi nadomestitvami pogosto razumsko oz. logično pogojeno. Npr.:
1.	Er iftvns zu hoch / zu weyt / zu ferne (SA 1559: Vlllb) On nam ieprevifok inu predalezh (KPo 1567: Xlla);
2.	Hat doch Chriftus viertzig tage vnd viertzig nachte gefaftet (SA 1559: LXXXVIIIb) Ter faiJe ie C/zn/iw/Ttiridefet celih dni poj'til (KPo 1567: CVIIIb).
V prvem primeru je Krelj verjetno ocenil, da za sopomenska člena zu
90
majda meršf.
weyt/zu ferne ne hi) našel sopomenskih nadomestil, zato je niz skrajšal, v drugem primeru pa je obvestilo, ki ga sestavljata podatka viertzig tage vtui viertzig trachte nadomestil s skupnim poimenovanjem fliridefel celih dni.
3 Med opaznejše Kreljeve odmike od prevodne predloge spadajo tudi izraziteje stilno pogojene spremembe.
3.1	Vidnejša je besednoredna, ki jo ustvarja zapostavljenost prilastka. Zaradi posledično spremenjenega ritma jo je mogoče uvrščati med stilno posebej učinkovite spremembe (1., 2. in 3. zgled). Da gre za hoteno razvrstitev, kažejo tudi primeri prilastkov, ki jih je Krelj sam dodal (4. zgled). Npr.:
1.	Gott gibt nit allein die narung durchs brodt [...] J'ondern durch fein wort (SA 1559: LXXIXa) Bog da potrebo inu shivot, nikar le famuzh Jkusi Kruh [...] tàmuzh ikusi befedofvoio (KPo 1567: CXa);
2.	das fie Gottes zufage geglaubt haben (SA 1559: XXXVI Ia) Ako ie le on obliibi Boshij veroval (KPo 1567: XLVIIIb);
3.	Die lieben länger (SA 1559: XCIIIa) Iogri nevbosi (KPo 1567: CXVb);
4.	Was ifts / das Chriftus die Apoftel fendet? (SA 1559: IXa) Sakai Chriftuf Apoftole fvoiepoflile? (KPo 1567: Xllla).
3.2	V Kreljevi postili je bilo primerjalno s Spangenbergovo prevodno predlogo odkritih tudi več primerov stopnjevane ali omiljene ekspresiv-nosti. Dokazil za prvo je več, najti pa je mogoče tudi zglede za drugo (2. in 3. zgled). Ekspresivnost lahki) stopnjuje enostranska izbira manjšalnice (1. zgled), dodajanje ekspresivnih prilastkov (4. zgled), medmetov in vzklikov, ki izražajo čustveni odnos do sporočanega (4. zgled), razkrivajo jo tudi podaljšani sopomenski nizi z vključenimi opisi (5. zgled) itd. Npr.:
1.	Derfeelegib den glauben vnnd Gottes wort (SA 1559: LXXXVIII) -> Dufhicifliflii Vera inu Boshija befeda (KPo 1567: CVIIb);
2.	Er wolt geborn werden in einem geringen Stedtlin / zu Bethlehem (SA 1559: Vllb) -> Kàr ie roien v enim préproftim shleht Méfto V'betleemu (KPo 1567: Xa);
3.	Hat jn fein liebe mutler Maria hart angefprochen / Jo fpricht er fie noch viel herter an (SA 1559: XLVIIb) -> Kakör kuli oftrö Maria k'niemu govori, tako ijhe oftréfhi Chriftuf nij odgovori (KPo 1567: I,XIIa-b);
91
razprave, študije
4.	O des anbetens. Er thut hie wie ein liftiger fuchs / wie jn auch ChriJ'tus nennet (SA 1559: XLIIa) -> O tvoiga molenia tiHudizhovaprekleta Lefiza. On dela kakör ena kunftna prava Lefiza, kakor ga tudi Jam Chriftuftako imenuie (KPo 1567:1,Vb);
5.	Das Gott die kluge vernunfft zur Nerrin machet / die allzeit Gottes wort vnd Werck meyftert (SA 1559: XXXVIIa) -> ie Bog [... ] ötelzhlovefko pametpotlazhit, katera fe vfelei na Boshije rezhi inu dianie obresa, üfta na nie krivi, inu fe fpakuie (KPo 1567: XLVIIIIa).
Tretji zgled kaže, da je Krelj mestoma opuščal prilastke, ki izražajo čustven odnos do poimenovane osebe, hkrati pa so zaradi pogostega pojavljanja postajali stereotipni oz. del stalnih zvez, znotraj katerih so izgubljali pomensko razvidnost in prepričljivost.
3.2.1 Na stopnjevano čustvenost kažejo tudi Kreljeve prevodno neodvisne ponovitve tipa: Warnmb[l] fagt der Prophet: Frewe dich du tochter Zyon? (SA 1559: VHIb) -> Sa zhes volio pravi Prorok vefelife, VESELISE Hzhi Syonfka? (KPo 1567: Xlb).
4 Nekaj preureditev je jezikovnosistemske narave, pogojenih z različnostjo nemščine kot izhodiščnega in slovenščine kot ciljnega jezika.
4.1 Tako številne nemške samostalniške zloženke kot sestavljeni glagoli, kakršnih slovenščina ne pozna, so prevedeni na različne načine: z razvezavo (1., 2. in 3. zgled), z enobesednimi sopomenkami ali s sopo-menskimi pari (4. zgled), pogosto pa tudi z vsebinsko spremenjenim opisom itd. Npr.:
1.	vndJ'töJ't vmb der Wechßler tifche / vnnd dieJ'tüle der Taubenkremer (SA 1559: Villa) -> Inu sverne ijm nih Miso denarfko inu klopi goloba-riove (KPo 1567: XIa);
2.	dieJ'treytbogen (SA 1559: Villa) -> bk k'boiufturien (KPo 1567: Xlb);
3.	handtreichiing halben (SA 1559: XXVIIb) kär ni celö obenepo-muchi od drusih imela
(KPo 1567: XXXVIIa);
4.	Den wiewol vns Chriftus alles anheim ftellet / dasfajten / beten vnnd AlmuJ'en geben [... ] fo wil ers dennoch von vns haben (SA 1559: LXXX-Vllla) -> Sakai ako lih ChriJ'tuf nam ne feli, inu ne permoruie Je poftiti inu Boga ime dati [...] Sai unardzhe to od naf imeti (KPo 1567: CVIIIa).
92
majda meršf.
4.2	Splošno uveljavljeni način nadomeščanja tujih eno- ali večbesednih poimenovanj z opisi, pogosto spet razširjenimi in vključenimi v dvojne formule, uporablja tudi Krelj (1. zgled). Kakor pri Trubarju in Dalmatinu je tudi pri Krelju večkrat opazno nadomeščanje nemških samostalniških poimenovanj z glagolskimi opisi (2. in 3. zgled). Npr.:
1.	fingen vnnd lubilieren alle Menfchen (SA 1559: Vlila) -> poio inu vefeld vpijeo vfi shlaht lüdie (KPo 1567: Xb);24
2.	Damit tröftet er die Prediger / das fie nicht Jorgen fallen für die Zuhörer (SA 1559: IXa) -> Stirn on trofhta vfepredikante, da nemaioJkerbeti, sa to, gdo ijh bodepoflufhal (KPo 1567: Xllla);
3.	Sie zeygen die J'tatt dergeburt Chrifti [...] an (SA 1559: XLIIa) -> Oni poveio to Mej'to v'katerim ima Chriftuf roien biti (KPo 1567: LVa).
4.3	Prevodno razlikovanje je pogosto tudi posledica Spangenber-gove rabe težko prevedljivih nemških frazemov in nekaterih lipov sestavljenih glagolov s frazeološkim pomenom (npr. zveze überhand nehmen), ki jih je Krelj praviloma nadomeščal z lažje razumljivimi opisi. Npr.:
1.	So gar hetten menfchen lehr vnd lügen vberhand genommen / biß vns Gott zu lelzl widerumb feine Apoflel gefandt hal (SA 1559: IXa) -> Tako fmo fe bili v'zhlovefkepoftave inu läshi sabludili, inu celö sajhli, da ie BogJ'pet mogal fvoie Apoftole poflati (KPo 1567: XHIb);
2.	fie [...] haben alda gefunden den newgeborn könig der Jüden / vn jm jre Verehrunggethan / gold / Weyrauch vn myrrhen (SA 1559: XLIa) -> fo nalhli tiga novroieniga Krala Iudovfkiga, inu fo ga darovali, slatom, Vyruhom inu Myrrho (KPo 1567: LUIb).
4.4	V Spangenbergovi prevodni predlogi navedene nemške pregovore je Krelj ohranjal v izvirni gotični, hkrati pa pravopisno spremenjeni podobi in jih opremljal s slovenskim prevodom (1. zgled). Občasno je modre misli in pregovore iz prevodne predloge ilustriral z latinskimi cilali, dodajal pa ludi uveljavljene slovenske pregovore enakega ali podobnega pomena (2. zgled). Npr.:
24 Na drugem, bližnjem mestu pa Krelj glagol i/, prevodne predloge nadomešča s sopomenko: »Etliche fingen vnd Iubiliern« (SA 1559: Vlila) -» »Edni fo veleli inu likaio«
(KPo 1567: Xb).
93
razprave, študije
1.	Solch faften ift vielmehr ein J'pot derfaften / wie man fagt: Der Wahlen andacht / v im d der Teutfchen faften / findt nicht einer bonen werd (SA 1559: LXXXVIIIb) Tak poj't ie vezh enoJpakovanie inu en poft le s'ymenom, nikar sdianiem: Kakör tudi ta prouerbium alligmain befeda, pripoveft pravi. Der Wallten Andacht / vnnd der Deütfchen Faften /find nit einer Bonen werdt. Tih Lahov Andaht, inu tih Nembcovpoft nei boba vredä (KPo 1567: CVIIIIa);
2.	Denn es ftehetgefchrieben: Wer Fehrligkeyt liebt / derfol darinnen vmbkommen (SA 1559: LXXIXb) -> Sakai ftoij pifano, Qui amat peri-culum, peribit in eo. KijrJe rad v'nefrezho fpufti, ta rad v'nij konäc vsame. Kijr rad vifokö lasi, rad vifokd pade (KPo 1567: CXIb).
5 Jezikovnosistemske razlike, ki zadevajo rabo časov, načinov, naklonov itd., v pregled niso vključene, čeprav so npr. večkrat opazne nadomestitve tvornega načina s trpnim (1. zgled) ali obratno ter nasprotje med trpnikom in stanjem (2. zgled). Npr.:
1.	Vnd Gott befalh ihnen im träum (SA 1559: XLIa) Inu onifo v'J'ny od Boga fvetovani (KPo 1567: Ulla);
2.	mein Tochter wirdt vbel vom Teuffei geplagt (SA 1559: XCIIb) -> Moia Hzhigrosnö od Hudizha terpi (KPo 1567: CXIIIIb).
5.1	Razlike med prevodno predlogo in slovenskim prevodom naslajajo tudi zaradi Kreljevega pogostega nadomeščanja premega govora z odvisnim (1. zgled) ali obratno (2. zgled). Npr.:
1.	Warumb Jpricht er: Auffdem Füllen fey niemand geritten? (SA 1559: IXb) -> Sa zhes volio pravi, da na shribetu ni ¡he obedan iesdil? (KPo 1567: Xllllb);
2.	Maria [... ] kund fich auch für andern rhiimen / das jhr Son auch Gottes Son war (SA 1559: XLVIIa) -> Maria |...] fe ie fmela hvaliti inu rezhi, Moie deite ie pravi Sin Boshij (KPo 1567: LXIa).
5.2	Zaznavne so tudi nadomestitve prve osebe ednine s prvo osebo množine (1. zgled), tretje osebe (različnih števil) s prvo osebo ustreznega števila (2. zgled), osebne glagolske oblike z brezosebno ali - še pogosteje - obratno (3. zgled) itd. Npr.:
1. Wiemußich michgegen meinem nechften halten?(SA 1559:XXIXa) -> Kako pak imamo fe pruti nafhimu Blishnimu ijkasati? (KPo 1567: XLIa);
94
majda meršf.
2.	So doch Gott vil mehr auff die kinderfihet/ dann die Elternfelbs (SA 1559: XLVIIb) -» Kärfai Bog veliko vezhfkerbi inu varuie naftiih Otrok, kakor mi farni (KPo 1567: LXIb);
3.	Wenn aber kein brod fürhanden ift/J'o muß man durchs wort leben (SA 1559: LXXIXa) Kadärpak nei kruha pär rokah, inu ga ne moremo, po pravdi, fpravico dobiti, taku je nam trebi, da te Jame befede Boshije shivimo (KPo 1567: CXb).
6 Bolj navidezne kot resnične razlike med prevodoma nastajajo tudi zaradi večkratnega Kreljevega opuščanja vmesnih vprašanj in združevanja odgovorov, zlasti krajših.2. Npr.: na str. XIIb, kjer opušča vprašanje, ki se nanaša na pomen Kristusovega prihoda v Jeruzalem na oslu, in z odgovorom preprosto nadaljuje pripoved. Na str. XXXVIIIb sta v odgovor na vprašanje Kai tada pravio alli sazhneio Angeli? vključena tudi dva kratka odgovora, ki v Spangenbergovi predlogi sledita zastavljenima vprašanjema (Tröjtet erfie denn nicht wider? in Gibt er jnen auch ein warzeychen? (SA 1559: XXVIIIa)).
6.1	Na razlike glede označevanja naštevalnega členjenja besedila, ki je v Spangenbergovi postili številčno, v Kreljevi pa deloma večinoma besedno in opisno, lahko pa tudi številčno, je bilo že opozorjeno (Merše 1998: 225). Npr.:
Wo von Jagt diß Euangelium? Von dergeburt vnfers Herren IeJ'u Chrij'ti: 1. Wen / wie / vnd wo fie gefchehen ij't. 2. Wie fie der weit ift offenbar worden. 3. Was für vunder da gefchehen find (SA 1559: XXVI Ia) -> Kakove rezhy nam danafhni Evangelion napreiftavi? DAnafhni Evangelion pravi inu osnani nam, to zhajtito fveto Roiftvo Gojpoda naßtiga lesufa Chriftufa: inu nai pervo povei, kada, kako inu v'kim meftu ie Chrijtuf Boshij Sin na J'vet Zhlovik roien. Potle kako ie ta rezh fimu fvetu osnanena. K'tretimu kakizhudefiJ'ofepoläk RoiJ'tva ChriJtuJ'oviga sgodili (KPo 1567: XXXVIa).
Zgled hkrati kaže tudi vrsto drugih načinov Kreljevega oddaljevanja od nemške prevodne predloge.
6.2	Zaznali je mogoče ludi primere izpuščanja informacij, ki so bile po Kreljevi oceni manj bistvene, ter primere nadomeščanja neposrednih
25 Na tovrstne primere je opozoril že Oblak (1894: 212).
95
razprave, študije
informacij s posrednimi, kakršne npr. omogoča besedilna razporeditev. Npr.: Warumb hat Gott die Befchneydung gegeben? Vmb dreyerley vrfach willen. 1. (SA 1559: XXXVIIa) Sa zhef volio ie Bog to Obresaniepoftavil? Pervizh sa tiga volio [...] (KFo 1567: XLVIIIIa).
7 S primerjavo Kreljeve postile in Spangenbergove prevodne predloge odkriti in predstavljeni izbor razlik vsebinskega, jezikovnega in stilnega značaja jasno kaže, daje bilo Kreljevo prevajanje zelo ustvarjalno in daje njegova POSTILLA SLOVENSKA tudi zaradi prikazanih ubesedovalnih načinov velik prispevek k oblikovanju in ustaljevanju mladega slovenskega knjižnega jezika.
VIRI IN LITERATURA
AiiaČIČ, Kozma, 2007: Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizern. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. (Zbirka Lingüistica et philologica 18.)
Besed je 2011 Ahačič, Kozma, Legan Ravnikar, Andreja, Merše, Majda, Narat, Jožica, Novak, France, 2011: Desedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
KPo 1567 Sebastijan Krelj, 1567: POSTILLA SLOVENSKA. Regensburg.
Logar, Janez: Krelj, Sebastijan (1538-1567). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slo-venska-biograiija.si/oseba/sbi303664/#slovenski-biogral"ski-leksikon (14. julij 2015). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 4. zv. Kocen - Lužar. Franc Ksaver Lukman et al. Ljubljana: Zadružna gospodarska banka, 1932.
Merše, Majda, 1996: Kopitarjev knjižnojezikovni vzor in Postilla 1578. Kopitarjev zbornik. (Obdobja 15.) Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti. 93-104.
—	1998: Primerjava besedja Kreljeve in Juričičeve Postile. VatroslavOblak. (Obdobja 17.) Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti, Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik. 217-231.
—	2013: Slovenski knjižni jezik 16. stoletja. Razprave o jezikovnem sistemu, besedju in prevodni problematiki. (Zbirka Lingüistica et philologica 29.) Ljubljana: Založba ZRC SAZU.
96
majda meršf.
Orožen, Martina, 1987: Kreljev jezikovni koncept. XXIII. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ljubljana: Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti. 19—10.
Oblak, Vatroslav, 1894: Protestantske postile v slovenskem prevodu. Letopis Matice Slovenske. 202-219.
RlGLER, Jakob, 1968: Začetki slovenskega knjižnega jezika. (Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za tilološke in literarne vede - Dela 22, Inštitut za slovenski jezik - Dela 10.) Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti.
SA 1559 SPANGENBERG, Johannes, 1559: Außlegungen der Epifteln vnd Euangelien auff alle Sontge vnd fiirnembsten Fest durchsgantze ¡ar. Nürnberg: Gedruckt durch Iohann vom Berg vnnd Virich Newber.
SPANGENBERG, Johannes, 1543: Poflilla Deudfch/für die jungen Chriften/ Knaben vnd Me-gdlin inn Frageftücke verfafjet/ Vom Aduent bis auf Oftern. Durch Joan. Spangenberg/ der Keilerlichen Stad Northaufen Prediger.
VD16 = Verzeichnis der im deutschen Sprachbereich erschienenen Drucke desXW. Jahrhunderts 19, 1992. Stuttgart: Anton Hiersemann.
97
synopses, zusammenfassungen
were set up in the church. Both were removed during the Thirty Years' War (in 1635) by Catholic adversaries, but in 1672 they were set up again. However, in the following centuries the memorial and epitaph were lost during renovations. 'I he memorial was found and set up again in the church in 1947, whereas the wooden epitaph remained lost. Based on sources and a survey of the literature, the present article reconstructs the inscription on the lost epitaph. It also establishes that the epitaph was certainly still in the church until after 1855 and most probably disappeared during thel 867 renovation of the church.
UDC 811.163.6"I5":929 Krelj S.
Majda MerSe
Krelj's Postilla sloven ska (1567) and its relationship to Spangenberg's original text
Krelj's Postilla slovenska (1567) is a translation of Spangenberg's postil. Already at the end of the 19lh century V. Oblak established that Krelj did not keep closely to the original source, but expanded Spangenberg's text with number of additions, most of which are critical ones. This new, more extensive comparison of Krelj's translation with Spangenberg's text was made with the aim of discerning the characteristics of Krelj's translating technique and establishing the extent and types of the additions. It has ascertained that Krelj's additions are diverse, both with regard to their function and their content. In most cases, they were added to facilitate the understanding of the text. For this purpose he included explanatory notes and concrete facts, references to the Old and New Testaments, the evangelists and prophets, quotes from the Bible and from other sources, etc. With his often negatively or positively evaluating comments, Krelj dealt critically with specific ecclesiastic and secular matters, especially the teachings and actions of his religious opponents (the "papists").
Krelj's additions and alterations demonstrate his thorough understanding of biblical content and religious leaching (especially Protestant baselines), his acquaintance with (sinful) human nature and with the everyday life of people of different social strata.
Many explanatory or critical additions are formed as double or triple formulas (e.g. Siegel (SA 1559: XXXVIIa)Sigill alii pezhat (KPo 1567: XLVIIIb)) which can be considered from different aspects: with regard to origin, acceptance, word class, the semantic relation between parts of a sentence, etc. In some places Krelj's translation differs from Spangenberg's text in either enhanced or reduced expressiveness, as indicated by the inconsistent use of diminutives, modifiers, phrasemes, interjections, etc. Points of departure from Spangenberg's text also include Krelj's own choice of different linguistic possibilities (e.g. a personal form instead of impersonal, passive instead of active voice and vice versa, with descriptive substitutes for substantive compounds, phrasemes, etc.), partly necessitated by differences in the language systems of German and Slovene. One of the most noticeable, stylistically effective departures from the underlying text is the inconsistent use of a postmodifier (e.g. durch Jein wort (SA 1559: LXXIXa) Jkusi befedo fvoio (KPo 1567: CXa)).
364