Leto 1894. G 9 Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane. Kos XI. — Izdan in razposlan dne 15. febrnvarja 1894. (Obsega štev. 33.-35.) 33. Zakon z dné 26. decembra 1893.1. o napravi železnice po ipski dolini. S pritrdilom obéh zbornic državnega zbora "kazujem takö: Člen I. Vladi se daje oblast, zagotoviti s podelltvo ^pustila po pogojih tega zakona izvršitev železnice, K| Jo bo kot lokalno železnico z ozko raztečino od Postaje Waidhofen na Ipsi na progi državne želez-lce iz Amstettna v Kleinreifling napraviti (trez ''•lenstein, Göstling in Lunz na postajo Kienberg-- atnjng v stik s progo državne železnice Pöchlarn — Piami ng, (železnico po ipski dolini). Člen II. j Za železnico, oznamenjeno v členu I., smé ava> podeljujoč dopustilo, ki naj traja k veri ^ ^ °d ^né, katerega se to dopustilo dâ, j - Ktatčč uporabe določil, podanih v zakonu z dné cjo' jUll*ja 1887. 1. (Drž. zak. št. 81.) in z dné Por *ecembra 1890. 1. (Drž. zak. št. 229.), dodeliti Oil I Vo ^:lneSa čistega donosa, enakega štiri-n lneMu obrestovanju in razdolžni kvoti pred-a ^ ne?a Posojila v nominalnem znesku 2,400.000gl. ' v notah največ, katerega bo v dobavo novcev ,a'-'„Lc„) vzprijeti ter odplačati v 75 letih, in pa štiriodstotni dividendi z razdolžno kvoto za glavnico prednostnih delnic, katera naj znaša 200.000 gl. a. v. največ, in to takö, da bo, ako ne bi letni čisti donos dosegel zneska, za katerega veljâ poroštvo, državno upravstvo dopolnilo primanjkljaj. Letni čisti donos, za katerega veljâ poroštvo, ustanavlja se za čas, ko se obrat po železnici prične, do preteka 7 5. leta dopustila na največinski znesek 110.589 gl. a. v. in za ostali čas, dokler bo dopustilo trajalo, na znižani največinski znesek 17.989 gl. a. v. Za obrestovanje spredaj omenjenega prednostnega posojila v nominalnem znesku 2,400.000 gl. a. v. v notah največ, katero bo zalagati na dolg glavnice za gradnjo v času od dné, katerega se izdadö delne zadolžnice tega posojila, do časa, ko se prične obrat po dopuščeni železnici, more država zagotoviti poroštvo s tem pogojem, da se po pre-sodku vlade in dokazilih, katera ona preskušuje, zagotovi izhajanje s proračunjeno glavnico za gradnjo in pa da se bo držal dopustilu ustrezni rok za gradnjo (člen V.). Člen III. Zagotovilo v členu 11. oznamenjenih poroštev je zvezano s pogojem, da bo nadvojvodina avstrijska pod Anižo iz deželnih sredstev vkupe z deležniki po polni nominalni vrednosti prevzela osnovnih delnic delniške družbe, ki se za to železnico napravi, za nominalni znesek 550.000 gl. a. v. najmanj, pred- r> nostnih delnic te delniške družbe pak za nadaljni delni znesek 100.000 gl. Za spredaj oznamenjene osnovne delnice ni za časa gradnje (člen V.) plačevati interkalarnih obresti iz napravne glavnice. Člen IV. V izvršitev člena II., prvega in drugega od-slavka, vkreniti je nastopna določila: 1. Od letnega, s poroštvom zagotovljenega čistega donosa je uporabiti v odplačilo prednostnih zadolžnic in prednostnih delnic, ki se izdadö, oni znesek, ki ga določi državno upravstvo po razdolž-nem črtežu, katerega ono odobri in po katerem se morajo prednostne obligacije razdolžiti v 75 letih od dneva, katerega se dopustilo dd, prednostne delnice pak v ostali trajni dobi dopustila. 2. Morebitni stroški za beležbo efektov na tozemskih in inozemskih borzah in pa davki, ki jih bo podjetba morala plačevati po preteku davka prostih let, smejo se v obratni račun postaviti kot raz-hodek; o kolkovnih pristojbinah za kupone to ni dovoljeno. Za državna doplačila podjetba ne plačuje nikake dohodnine. 3. Državno doplačilo vsled prevzetega poroštva naj se opravi zadnji čas tri mesece po pred-ložbi dokumentiranega letnega računa potèm, ko je bil ta račun pregledan. Erar opravi vendar tudi poprej delna plačila» da se odkupijo dospeli kuponi prednostnih obligacij po potrebščini, na podstavi proračuna o donosu izpravljeni, s pridržkom obračuna na podstavi letnega računa, ako koncesionarji dotično prošnjo vložč šest tednov, preden dotekö kuponi. Ako bi se pokazalo po dokončni ustanovitvi letnega računa, katerega bo predložiti tri mesece po preteku obratnega leta zadnji čas, da so na-prednine bile previsoko odmerjene, naj koncesionarji precej vrnejo prejeti presežek, doštevši šest odstotkov obresti. Doplačilo se mora od države zadnji čas zahtevati v letu dni po preteku dotičnega obratnega leta, sicer bi prestala pravica do njega. 4. Sè zneskom, ki ga državno upravstvo plača vsled prevzetega poroštva, postopati je zgolj takö, kakor z naprednino, ki daje obresti po štiri od sto na leto. Kadar čisti donos železnice prestopi zagotovljeno letno vsoto, mora se dotični prebitek precej odpraviti na državno upravstvo v vračilo dane na-prednine z obrestmi vrčd, dokler ta ne bo popolnoma odplačana. Pri tem je treba dospele obresti opraviti, preden se vrnejo naprednine. Tirjatve države iz takih naprednin ali obresti, ki še niso bile plačane do časa, ko prestane dopustilo ali ko država železnico odkupi, opraviti je iz še ostale imovine železnične podjetbe. Člen V. Gradnja v členu I. imenovane železnice, katero je napraviti v treh delnih kosih, namreč: 1. od Waidhofna na Ipsi do Hollensteina, 2. od Kienberg-Gaminga do Lunza in 3. od Lunza do Hollensteina, mora se dovršiti najdalje v petih letih, računčč od dné podeljenega dopustila, in vsa železnica se do tega časa mora izročiti javnemu prometu. Da izpolnijo to dolžnost, naj koncesijonarji dajo primerno zagotovilo državnemu upravstvu takč, kakor ono to določi. Ako se ne bi izpolnjevale gori omenjene dolžnosti. moči je izreči, da je položnina propala. Člen VI. Gradnja in dostavke naj se oddajejo po podrobnem projektu in proračunu stroškov, ki se sestavi pod primernim vplivom državnih organov pod neposredno ingerenco vlade in po pogojih, navadnih pri gradnji državnih železnic. Dela za gradnjo je treba oddajati ločena od nabave novcev. Vrednost dostavek gradiva, odstopov zemljiš* in drugih oprav, ki naj se zagotovijo s prevzetkoin osnovnih delnic, naj se določi po postavkih stroškovnika, ki ga državno upravstvo pregleda, eventuvaln» po sodni cenitvi. Člen VII. Obrat po železnici, imenovani v členu I., naj vrši država na račun koncesijonarjev ves čaSi dokler traja dopustilo, in koncesijonarji bodo dolžin-upravstvu državnih železnic povrniti stroške, kar jd> bo to v resnici imelo vsled tega obratovanja. Pri tem bodi upravstvu državnih železnic, prevzemajočemu obratovanje dopuščene železnice, pridržano, da po svojem prevdarku vredt obrat in ustanovi tarife, oziraje se na vsak čas obstoječe prometne razmere. Člen VIII. Ta zakon zadobf moč z dném razglasitve. Izvršitev njegova se naroča Mojemu trgovinskemu in pa Mojemu finančnemu ministru. kazni na svobodi v posamskem zaporu in o postavljanju komisij za izvrševanje kazni, ukazuje pravosodno ministerstvo, da naj se s 1. dném aprila 1894. 1. določila tega zakona pričnd izvrševati v sta-nični ječi okrožnega sodišča in pa za mesto delego-vanega okrajnega sodišča v Dunajskem Novem mestu. Scliöiiborn s. r. »5. V Lichteneggu, dné 26. decembra 1893. Franc Jožef s. r. Windiscli-Graetz s. r. Wurmbrand s. r. Plener s. r. 34. Ukaz pravosodnega ministerstva z dné 0. februvarja 1894. L, s katerim se počenši s 1. dném aprila 1894. I. déva v moč zakon z dné 1. aprila 1872. I. (Drž. *ak. št. 43.) o izvrševanju kazni na svobodi v posamskem zaporu v stanični ječi okrožnega sodišča m pa za mesto delegovanega okrajnega sodišča v Dunajskem Novem mestu. Razglas rninisterstev za finance in trgovino z dné 15. februvarja 1894. 1. o spisku najbolj pogodovanih držav, priloženem izvršilnemu predpisu k obči carinski tarifi avstrij-sko-ogerskega carinskega okoliša z dné 25. maja 1882. I. (Drž. zak. št. 49.). Porazumno z vdeleženima kraljevima oger-skima ministerstvoma se daje na znanje, da naj v spisku najbolj pogodovanih držav, objavljenem z razglasom z dné 25. maja 1892. 1. (Drž. zak. št. 79.) in spadajočem k §. 1. izvršilnega predpisa k obči carinski tarifi avstrijsko-ogerskega carinskega okoliša z dné 25. maja 1882. L, odpadejo besede za „turške zemeljske pridelke in obrtnijske izdelke, uvažane na turških vozilih.“ Ta naredba stopi v moč takoj. Na podstavi §.16. v zakonu z dné 1. aprila ^872. 1. (Drž. zak. št. 43.), govorečem o izvrševanju Plener s. r. Wurmbrand s. r. Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane izhaja v založbi c. k. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, 1. okraj, Singerstrasse št. 26, tudi leta 1894. v nemškem, italijanskem, češkem, poljskem, maloruskem, slovenskem, hrvaškem in rumunskem jeziku. Naročnina Državnega zakonika v vsaki teh osmih izdaj znaša za vse leto 1894. za en izvod — bodi, da se hodi ponj ali da se pošilja poštnine prosto — 3 gl. Naročevati se je v založbi c. k. dvorne in državne tiskarnice, kjer si je moči naročiti tudi posamezne letnike in kose. Kadar kedö kupi Državnega zakonika eno celo desetletje ali še več desetletij na enkrat, tedaj stane v nemški izdaji: Desetletje od 1. 1849. vštevši do 1. 1858. . . 25 gl. I Desetletje od 1. 1869. vštevši do 1. 1878. . . 16 gl. , . , 1859. , „ „ 1868. . . 12 , | , „ . 1879. , , , 1888. . . 20 , Vsa štiri desetletja od 1. 1849. vštevši do 1. 1888. pa stanejo . . . . 60 gl. V izdajah drugih jezikov stane: Desetletje od 1. 1870. vštevši do 1.1879. ... 16 gl. | Desetletje od 1. 18S0. vštevši do I. 1889. . . 20 gl. Desetletji od 1. 1870. vštevši do 1. 1889. pa staneta . . . . 30 gl. Posamezni letniki nemške izdaje se dobivajo počenši z letom 1894. po teli-Ie cénah: Letnik 1849. za . . . 2 gl. 10 kr. Letnik 1864. za . . i gl. 40 kr. Letnik 1879. za . . 2 gl. 30 kr 1850. T * • 5 T 25 1865. 2 1880. . 2 » 20 » 1851. . 1 „ 30 T 1866. . 2 , 20 1881. . 2 a 20 , 1852. •2 60 1867. . 2 1882. . 3 a 1853. . 3 15 tl 1868. . 2 1883. . 2 ti 50 , 1854. . 4 20 1869. . 3 1884 . 2 a 50 , 1855. . 2 35 a 1870. . 1 , 40 1885. v 80 „ 1856. . 2 45 1871. . 2 1886. . 2 ). 30 , 1857. . 2 85 1872. . 3 . 20 1887. . 2 a 50 , 1858. . 2 40 1873. . 3 „ 30 1888. . 4 ti 20 , 1859. . 2 — 1874. . 2 , 30 1889. . 3 a a 1860. . 1 70 1875.