Političen list za slovenski narod,
Po polti prejeman veljii: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld.. za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman ve/Za eelo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr.. za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja, 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in veljii tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr.t če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša!
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. TreduiStvo je v Semeniški uliei h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob l/,6. uri popoludne.
Štev. 288.
7 Ljubljani, v ponedeljek 18. oktobra 1886.
Letnilc XIT
7~
Državni zbor.
Z Dunaja, 17. oktobra.
Pražak pa dr. Herbst.
Zakon o železničnih davkih in prikladah v petek res ni bil dovršen, ampak se bode obravnaval še v prihodnji seji, ki bo v torek 19. t. m. Preden je pa g. predsednik sklenil sejo, izročil je dr. Knotz samostalen predlog, da naj se ukaz, ki ga je nedavno justični minister baron Pražak poslal Praški višji sodniji v pretres izroči jezikovnemu odseku. Kakor je znano, predlagal je unidan dr. Magg, da naj se o tej zadevi v državnem zboru prične razgovor, Ali večina je ta predlog zavrgla. Da bi pa tak razgovor vendar le spravili na dan, izmislil si je dr. Knotz gori omenjeni samostalni predlog, ki so ga poleg nemškega kluba podpisali tudi mnogi udje nemško-avstrijskega kluba. Dr. Knotz sicer ve, da bo njegov nasvet ravno tako propadel kakor unidan Maggov, ali pri prvem branji, ko bode vteme-ljeval svoj predlog, imel bode priliko vdrihati po Pražaku in njegovem ukazu, in poleg njega se bodo smeli oglasiti še vsi oni, ki so že unidan komaj in komaj čakali razgovora. Ker je pa dnevni red odvisen od g. predsednika, oziroma od večine državnega zbora, se utegne pač primeriti, da dr. Knotzov predlog ne pride še tako hitro na dnevni red in da pride na vrsto morda še le po novem letu, ko se bodo razburjeni vetrovi že malo polegli in ognjeviti duhovi nekoliko ohladili. Knotz bode sicer gotovo zahteval, da naj pride njegov nasvet prej ko mogoče na dnevni red, in se je že sinoči govorilo, da bode po volitvi delegacije sprožil to zadevo, da naj toraj vsi poslanci v zbornici ostanejo do konca seje, toda sinočenja seja se je mirno končala, ne da bi se bila pričela od levičarjev nameravana komedija. Skoraj gotovo pa bode Knotz v prihodnji seji zahteval, da naj njegov predlog v petek pride na dnevni red. Ker je pa še veliko važnih in imenitnih reči razpravljati, bi že danes skoraj za gotovo rekel, da večina Knotzu in njegovim tovarišem ne bode pritrdila, dasi se ne nji ne ministru Pražaku ni bati dotičnega razgovora.
Dr. Magg je v svoji interpelaciji zastran ome-
njenega ukaza zlasti povdarjal, da ta ukaz zavira sodnijstvo, da silo dela sodnikom itd. To trditev je minister Pražak ovrgel že v svojem odgovoru na Maggovo interpelacijo. Levičarji so se sicer posme-hovali dotični izpeljavi ministrovi in nekteri celo na glas krohotali, toda današnji listi objavljajo nek prav enak ukaz, ki ga pa ni izdal minister Pražak ali kak češki ali slovanski minister, ampak nemško-liberalni minister dr. Herbst ob času, ko je „Gi-skrov Burgerministerium" stal na vrhuncu svoje slave. Dr. Herbst je bil tedaj justični minister in je poslal višji sodniji v Levovu 23. februvarija 1868 ukaz štev. 1124, v kterem omenja, da bode treba zarad premembe pri civilnem in kazenskem redu tudi bistvenih prememb glede sodnijskega jezika. Minister pravi, da sicer neče prehiteti potrebnih postavnih določb, da si pa šteje v svojo dolžnost kolikor mogoče polajšati težave, ki jih raba več jezikov prizadeva, in skrbeti za to, da se sodnijske obravnave zarad jezikovnih razmer ne bodo brez potrebe oteže-vale in zadrževale.
„Brez dvoma, piše dr. Herbst dalje, bi bistveno pospeševalo poslovanje ter pomnožilo zanesljivost sodnijskih posvetovanj in zaupanje v nje, ako bi tudi pri sodnijah prve instance in pri višji sodniji sami, tako, kakor se že zdaj godi pri okrajnih sodnijah, glede vlog in obravnav, ktere se po sedaj veljavnih določbah niso vršile v nemškem, ampak v poljskem (za Levov rusinskem) jeziku, in kterih razsodbe in spoznanja se morajo strankam po sedanjih določbah izročevati v dotičnem jeziku, že referenti potrebni pregled dotičnih pisem, svoje predloge in njihovo vtemeljevanje sostavljali v tistem jeziku, v kterem je bila vloga izročena ali v kterem se je obravnavalo, poročalo, pretresalo in posvetovalo, ker bi potemodpadle zamudne prestave sklenjenih razsodb in njih vtemeljevanje, kar bi bilo poslovanju gotovo le na korist."
Dr. Herbst svoj ukaz sklepa z zagotovilom, da ni le dovoljeno, ampak da bo sodnijstvu le na korist, ako se bodo pri sodnijskih razpravah držali gori omenjenih načel in bodo referenti glede vseh zadev, kterih razsodbe se imajo strankam izročevati
v poljskem ali rusinskem jeziku, poročali in svoje predloge stavljali v dotičnem jeziku ter se v ravno tem jeziku v zapisnik zapisovala tudi mnenja sodnikov. Višji sodniji po tem takem ni treba razsodb več izdajati v dveh jezicih.
Tako je bil ukazal kolovodja nemško-liberalne stranke dr. Herbst Levovski višji sodniji, in prav nič druzega tudi sedaj dr. Pražak ni zaukazal Praški višji sodniji; kar je bilo tedaj nemško-liberalni stranki prav, tudi sedaj ne more napačno biti, ker pravica je sedaj ravno ista kakor je bila 1. 1868, in ako se je kaj spremenilo, spremenili so se le nemški liberalci. Sicer pa tudi dr. Knotz češkemu jeziku po vsaki ceni ne nasprotuje; kadar mu kaže, se tudi on kot odvetnik poslužuje češkega jezika, kar pričajo češki oglasi s Knotzevim imenom v uradnem listu. Ako pride Pražakov ukaz v zbornici v razgovor, bodo češki poslanci vse to gotovo spravili na dan in svetu pokazali, kolike vrednosti je veliko-nemška jeza naših liberalcev!
Delegacije.
Za volitev kvotne deputacije iu delegacije odločena je bila sinočna seja, ki se je pričela ob sedmih zvečer. V kvotno deputacijo, ki šteje 15 udov, izvoljeni so bili: Czerkavski in Javorski iz poljskega, Mattuš in Kaizl iz češkega, Poklukar in Lupul iz Hohenvvartovega, Liechtenstein iz nemško-konservativnega, Plener in Sturm iz nemško-avstrijskega in Menger iz nemškega kluba. Levičarji imajo torej samo tri zastopnike. Pet udov spada na gospodsko zbornico, ki bode svoje ude volila ta teden. Liberalna Schmerlingova stranka se boje ne bode vdeležila te volitve.
V delegaciji bode imela desnica 27, levica 10, Coroninijeva stranka 3 zastopnike. Na desnici je: 11 čeških, 7 poljskih, 2 tirolska, 2 gorenje-avstri-janska, 1 dalmatinski, 1 kranjski, 1 solnograški, 1 bukovinski iu 1 predarelski delegat. Levičarji imajo v Spodnji-Avstriji 3, moravska 3, štajarska 2, v Šleziji 1 in za Koroško 1 delegata; trije Coronini-jevci zastopajo Gorico, Trst in Istro. Cehi so bili svojim uemškim rojakom ponudili kompromis (porazumljenje), ki ga pa miroljubni (? !) nemški tovariši niso hoteli sprejeti, ampak so se raje kujali.
LISTEK.
Mestnofarna cerkev sv. Jakopa v Ljubljani.
(Dalje.)
III.
Stopimo zdaj v notranje svetišče, obstanimo v začetku ladije, kak pogled! Kolik razloček med prej in zdaj! Prej krasni altarji med golimi stenami, a zdaj tudi te prenovljene, okrašone.
Vže lani je naročil g. župnik načrte za pre-novljenje ter jih raznim veščakom izročil v presojo in blagohotne nasvete. Prvotni z zunanjo opravo somerni načrt naredil jo gosp. stavbeni mojster Fr. Faleschini, ki sc je poslal v odobritev v Gradec veščemu arhitektu J. Mikovicsu, kteri ondi vodi zidavo cerkve Jezusovega Srca. Zbog konečno uredbe si je slednji dvakrat osebno pregledal vso ccrkov tor spopolnil načrt.
Ker je bila poprej znotranjščina preveč prazna, moralo se jej je vdihniti več življenja, skrbeti za lepšave, z raznimi bojami povzdigniti živahnost — a vse slogu primerno.
Zidovi med osmerimi kapelami dobili so čisto nove Iizene na kamnitih podstavkih (posta-mentih), ktere je iz navadnega kamna izdelal znani kamnoseški mojster Feliks Toman. Lizenino podnožje je lično sestavljeno iz vzboknenega svitka in manjših sklepajočih členkov. Lizene završujejo krasni zglav-niki ali kapitelji, za ktere je kalup načrtal in izdolbel kipar in modelir Anton Mlakar. Kapitelji so korintski, ktero rada rabi tudi renesanca; za okrasek jim je ob robeh drobno narezljano akantovo pero s cvetlico na sredi nad zavoji.
Nad kapiteljskimi ploščami (abaki) je krog in krog izpeljan belkast ar h i trav, nad tem pa bogat friz, čegar okraski iz mavca vliti predstavljajo idoali-zovano listovje in sadje. Vdelani so na živožolto pobarvano ozadje (auf gelbom Grund), tako da so ves friz od daloč vidi kakor bi bil pozlačen.
Na to se vzdiguje v enaki črti ob vsej ladiji
in presbiteriji do freske velicega altarja večni z i dec, prehod od friza do zidca posredujejo zobčasti in jajčni okraski. Presbiterij ga poprej celo imel ni, zdaj se je z nova uzidal tudi med velikimi okni, tako da je zdaj v glavnih potezah jednoličen z ladijo.
Ta zidec (gesims), na kterem so vdelane dra-tene vrvi, ob kterih se bo lahko držal ometalec pri snaženji, nosi glavni (podstrešni) svod, ki je pa nad stranskimi kori zopet razdeljen v trikotne ploskve (Gevvdlbekappcn), ktere so v presbiteriji nekoliko ožjo kot v ladiji. Ondi, kjer se bližata spodnja konca ploskev, je v ozalšavo vdelanih 6 kari-jatidnih glav, ki kakor konsole, nosijo rebra teh manjših svodov. Kjer se rebri stikati na vrhu, je lidelana sklepna roža. Vsa ta štukatura, kakor .tudi okviri za medaljone slik, jo delo akademiškega kiparja Fr. Zajca.
Barve so srečno izbrane, kaj nježne in prijazno dejo gledalčevemu očesu. Glavna boja se vjema tudi z zunanjo in ta je bledo -zel en kast a^s. ktero so prevlečena obstenska polja. Lizene so lioj^afft^.
f saSbVi
mm
Zmernejši so bili njih nemški tovariši na Moravskem, ki so enega delegata in enega namestnika prepustili češki manjšini. Veliko-nemec (!) Venclička bil je zarad te spravljivosti svojih nemških tovariš«* tako razsrjen, da ni hotel voliti, kar mu »Deutsche, Zeitung" v posebno čast šteje. Da imajo moravski Cehi pa vendar dva zastopnika v delegaciji, izbrali so Cehi med svojimi delegati tudi enega morav-skega poslanca.
Gorenje-avstrijski in tirolski levičarji, ki so v manjšini, so se volitve zdržali. Konservativni tirolci sami pa so se med seboj pogodili, da je bil izvoljen en nemški in en italijanski poslanec.
Štajarski liberalci so tudi sami volili, ker so se nemško-konservativni in slovenski poslanci volitve zdržali; izvoljena sta baron Moskon in Eeicher, za namestnika pa P oseh.
Za Kranjsko je izvoljen dr. Poklukar, namestnik njegov pa je poslanec Klun; Hohenwart letos ni hotel sprejeti volitve.
Za Gorico prišla je letos vrsta na grofa Coronini - a; namestnik mu je knez H o h e n I o h e, ki bi bil sam rad postal delegat. Ker Coronini samega sebe ni hotel voliti in se je Hohenlohe-tu malo kadilo, da se dr. Tonkli ni zanj odločil, oddal je iz prva dr. Tonkli sam svoj listek, ter se mu je še le pozneje pridružil še knez Hohenlohe.
Za Trst je delegat Luzato, namestnik mu Burgstaller.
ZalstroMillevoi, namestnik Pranceschi.
Za Dalmacijo Klaič, namestnik Borelli.
Za Koroško Dummreicher, namestnik Nischelwitzer.
Za Solnograd izvoljen je Lienbaeher, kteremu sta tudi liberalna poslanca Keil in Weg-scheider dala svoja glasova; pri volitvi njegovega namestnika sta se pa volitve zdržala.
Za P r e d a r e 1 s k o sta se konservativna poslanca Oelz in Thurnher prepirala, kdo naj gre v Budapešto; Thurnher je silil Oelza, Oelz pa Thurn-her-a. Naposled sta med seboj srečkala, in srečka je odločila, da Oelz postane delegat, Thurnher pa namestnik.
Ob poludesetih zvečer so bile vse volitve dovršene in seja sklenjena. Prihodnja seja bo v torek 19. t. m.
74. odborova seja »Matice Slovenske"
dne 9. oktobra 1886.
(Konec.)
Za lansko leto je plačalo 1129 letnikov, za letošnje pa doslej 960. Od zadnje odborove seje 12. maja je pristopilo „Matici" na novo 65 letnikov namreč. 1. Dr. Zupane Franc, c. k. vladni koncipist in zdravnik v Ljubljani. 2. Hitrek Adolf, špiritual v Štude-nicah. 3. Lenart Jomko, župnik v Tinjah. 4. Strašek Matija, poštar v Eogatci. 5. Lasbacher Josip, učitelj na črešnovci. 6. Nedeljko Franc, priv. uradnik v Ljubljani. 7. Vrančič Ivan, žel. uradnik v Postojni. 8. Ozbič Franc, cem. tehnik v Celovci. 9. Zadnikar Franc, trgovec v Celovci. 10. Prislan Franc, posestnik v Pavižlah. 11. Oblak Franc, c. kr. poštni ofi-cijal v Beljaku. 12. Oschgan Simon, c. k. notar v Beljaku. 13. Pavlečič Andrej, nač. postaje v Beljaku. 14. Pihač Franc, trgovec v Beljaku. 15. Božič Peter,
venčni zidci pa svetlo beli. Veliki svod v ladiji in presbiteriji je nekako žoltkastobele barve.
K tem bojam se lepo prilegajo in živo venkaj stopijo med lizenami in oboki, stranskih kapel temno-višnjevo barvano kožice. Nad linami stranskih korov je polkolobar nježnorudeč, v sredi imajoč nekak medaljon z belobarvano angeljevo glavo.
Trikotno ploskve svodne kape, so nebesno-višnjevkaste, njih mavčno rebrovje pa bolj rumenkasto s pozlačenimi obrobki na vrhu ima sklepno rožo, kar ves sostav zelo povzdiguje. Glavni svod med temi ploskvami krasijo nježno rudeče kožice z belkastimi arabeskami.
Vsa ta mnogoličnost ob straneh tako rekoč nosi svodovo srednjo okrasbo — in to so štiri presne slike, ktere je dogotovil g. Jurij Šubic.
Tri so razvrščene na ladijinem svodu razmerno nad prej imenovanimi ploskvami ter imajo vsaka po 4'8 m. dolgosti in po 3"40 m. širokosti. Ona v presbiteriji pa je čez 6 m. dolga in čez 4 m. široka. Vse štiri slike objemajo plastični, iz sadre uliti okvirji
župnik v Trenti. 16. Hubad Josip, c. k. gimn. prof. v Kranji. 17. Glaser Ivan, pravnik pri D. M. v Puščavi. 18. Schatz Josip, učitelj pri D. M. v Puščavi. 19. D. G., priv. uradnik v Ljubljani. 20. Lavrič Mihael, trg. poslovodja v Ljubljani. 21. Detelja Karol, tsgovec in posestnik v Dobu. 22. Merher Josip, trgovec v Dolenji Vasi. 23. Rotner Josip, c. k. sodn. pristav v Ribnici. 24. Kolnalj Anton, mešč. učitelji v Voitebergu. 25. Reich Anton, c. kr. blag. oficijal v Gradci. 26. GregoriČ Anton, posestnik v Ptuji. 27. Dedič Matej, učitelj v Bočni. 28. Jamnik Gabriel, nadučitelj pri sv. Antonu. 29. Kovač Franc, trgovec v Loži. 30. Kotzbeck Josip, c. k. notar v Vipavi. 31. Šapla Daniel, posestnik v Šturiji. 32. Krištof Leopold, c. k. sodn. pristav v Pliberku. 33. Dr. Somer Josip, župnik v Št. Mihelu. 34. Pipan Anton, kaplan v Kobaridu. 35. Bekar Josip, duh. pomočnik v Dolini. 36. Pavša Anton, duhovnik v Prosnidu. 37. Hladnik Ivan, posestnik in trgovec v Dol. Logatci. 38. Hladnik Matija, posestnik v Gor. Logatci. 39. Knjižnica učiteljska logaškega okraja. 40. Paljšak Josip, župnik v Prvačini. 41. Sedminek Josip, trgovec, pri sv. Lenartu. 42. To-minc Blaž, učitelj v Rušah. 43. Vajšelj Franc, učitelj v Hrušici. 44. Suša Josip, župan v Štorjih. 45. Karba Ivan, učitelj pri sv. Križi. 46. Dolžan Jurij, kaplan v Moščenicah. 47. Jezovšek Mihael, odv. kon-cipijent v Ormoži. 48. Miki Vekoslav, trgovee v Or-moži. 49. Petrovič Ivan, c. k. sodn. pristav pri sv. Lenartu. 50. Rop Josip, posestnik pri sv. Lenartu.
51.	Zadravec Štefan, c. k. poštar pri sv. Lenartu.
52.	Farkaš Ivan, učitelj v. [p. v Negovi. 53. Jurko-vič Martin, kaplan pri sv. Ani. 54. Lašpacher Ivan, žel. sin v Negovi. 55. Mlinarič Ivan, gost. sin pri sv. Trojici. 56. f Ornik Anton, nadučitelj pri sv. Ani. 57. Dr. Suhač Anton, župnik pri sv. Ani. 58. Šturm Alojzij, pos. sin v Ivanjcih. 59. Vreča Milan, učitelj v Negovi. 60. Zorko Miroslav, organist pri sv. Vrbanu. 61. Podboj Anton, c. kr. poštni uradnik v Beljaku. 62. Schifirer Ivan, c. kr. poštni uradnik v Beljaku. 63. Zavadlal Mihael, c. kr. gimn. prof. v Pazinu. 64. Kranjc Simon, zdravnik pri sv. Vrbanu, 65. Repič Franc, trgovec pri sv. Andrašu.
Ker se nihče ne oglasi več k besedi, zaključi prvosednik sejo ob 7. uri zvečer z dostavkom, da bodi prihodnja seja koncem decembra ali pa začetkom januvarja, med tem časom naj bi pa delovali odseki.
Politični pregled.
V Ljubljani, 18. oktobra. Xotranje dežele.
Naslanjajo se na današnji uvodni članek o volitvah v delegacije moramo opomniti, da so se taiste tudi na Ogerskem že dovršile. Iz liberalne ali vladne stranke omenjamo nekaj bolj znanih imen, kakor so: grof Teodor Andrassy, Ludovik Czernatony, Maks Falk, Aleksander Hegediis, Julij Horvath, Moric Jokay, grof Keglevich, Jos. Miška-tovič, Szalay, Szell, grof Ludovik Tisza, Wodianer, Zichy in baron Zmaic. Iz zmerne opozicije: grof Appony. V kvotno deputacijo: grof Banffy, Maks Falk, Hegediis, Szell. Delegacijam se letos menda ne bo nobena rudeča knjiga predložila. Rudeča knjiga obsega politične akte v naših zunanjih zadevah. Kljubu temu bode se pa zunanja politika
v podobi križastega ovala, svetlosivkasto obojani ter z arabeskami poslikani, dočim je bisernik okvira pozlačen. To kakor tudi vse drugo zlatenje izvršil je zlatar J. Toinan.
Pri ustopu skozi velika vrata nahaja se na oboku 1. slika: Poklic sv. Jakopa med apostole. Ta prizor v življenji Kristovem popisuje nam sveti evangelist Matej v 4. pogl. 18—22 v. ali Marko v 1. pogl. 16—20 v. To se je vršilo ob bregu Gene-zareškega jezera. Zveličar, ko je bil že v apostolstvo poklical Petra in Andreja, pride memo, ko sta Ce-bedejeva sina ravno izpirala mreže ter ju pozove rekoč: „Hodita za menoj!" Zato vidimo na sliki kot glavno podobo Krista Gospoda, obrnenega proti Jakopu in Janezu. Jakop, začuvši Jezusov glas, ves presenečen, razprostre svoji roki Gospodu nasproti, kakor bi mu hotel s tem razodeti vso svojo udanost. Jakop je tii kaj živahen, slikar je hotel že tii izraziti njegov značaj, ker ga sv. pismo imenuje: Boanerges — gorečnik. Odzad je njegov brat Janez, v čolnu pa njijin oče že priletni Oebedej. Za Kristom sta v
tudi letos v obeh delegacijskih odborih premlevala. Od grofa Kalnoky-ja, ki je avstrijski zunanji minister, pa pričakujejo, da bo, kolikor se bo dalo, natančno določil naše razmere na zunaj. Ali bo kaj več povedal, kakor se je Tiszi umestno zdelo, ali bo pri tem ostal, se danes še ne d4 vganiti, pač pa bomo v teku dobrih 14 dni že tudi to vedeli.
Ali je Hrvaška samostojna država nasproti Ogerski ali ne? Dr. Pliverič je v več člankih v „Agr. Tagblatt-u" to> sijajno dokazal, kar je trezno in pošteno misleči politični svet tudi brez dokazov vrjel, ker je bil namreč o tem prepričan, da je Hrvaška poleg Ogerske popolnoma samostojna država in z Ogersko nima druge zveze, kakor personalno unijo. Kar se oglasi modrijan v hrvatski narodni ali bolje madjaronski stranki, ter hoče po vsi sili belo v črno spremeniti. Vse Pliveričeve dokaze hoče kar hkrati vničiti, trdeč, da ogersko-hrvaška nagodba ni nagodba, temveč skupna postava. Dalje ta modrijan trdi, da hrvaška samoupravna vlada ni nobena državna oblast, ker le po milosti madjarski životari. Hrvaška avtonomija podrejena je jako obširno madjarski kontroli, kar je vtemeljeno iz stališča ministerskega predsednika in hrvaškega ministra. Kot daljši dokaz dojde mu dobro tudi imenovanje bana po predlogu ministerskega predsednika, kar Hrvaška niti pravice nima spremeniti. Hrvaški minister je odgovoren oger-skemu državnemu zboru, ter protipisuje vse samoupravne postave Hrvatske. — Stvar izvestno s tem še ni dognana. Sedaj se pač več ne čudimo, zakaj da je narodna stranka madjaronska postala. Nadjati se pa je, da bodo to reč ob priliki regnikolarne deputacije v pravi tir spravili.
Vnairjc države.
Male državice na Balkanu jele so se oboroževati. čemu to? Menda pač ne iz druzega namena, kakor da si tudi one napravijo vojake, ki bodo onim drugih držav kolikor toliko podobni. Grki hočejo kar celo vojsko preosnovati. Ustanovili so si nov batalijon trdnjavskega topništva, ktero dobi topove za obleganje. Kaj mislijo ž njimi oblegati, gospodje Grki nič ne povedo. Topništvo in ženijstvo mislijo pomnožiti za 1500 mož, konjico pa za 800. Službovanje hočejo tudi za vse enakomerno uravnati; pri pešcih ga bodo za pol leta povišali. Potrebno število konj si mislijo naročiti na Ogerskem, mule pa na Laškem. — Druga država, ki ravnokar v eni sapi puške razdeljuje, je črnogora. Omenjali smo že nedavno, da je parnik iz Nemškega Črnogorcem precej veliko orožja pripeljal, kterega sedaj med narod dele in se bodo vojaki takoj jeli na nove puške uriti. To vse nekaj kaže, kakor bi se Nikolaj črnogorski res mislil vsesti na prazen bolgarski prestol, ali pa svojemu zetu Petru Kara-djordjeviču nanj pomagati, kakor je bilo ob svojem času o tem govorjenje. Križ bi bil le, če bi Bolgari rekli: ne tega in ne onega, kar telegram iz Sofije tudi v tem smislu sporoča, da so pripravljeni vsacega kandidata sprejeti, kterega bi jim Rusija na-svetovala, le Nikolaja in Petra ne. Zakaj ne — niso nič rekli.
Na Poznanjskem nameravajo zatirani in silno stiskani Poljaki napraviti deželno banko, ktere poglavitna naloga bo, poljskega posestnika po možnosti varovati ojstrih nemških krempljev. Ustanoviti jo mislijo z glavnico 10 milijonov mark, ktere hočejo na delnice zbrati. Dne 14. t. m. sostavil se je za to potrebni izvrševalni odbor obstoječ iz gospodov grofa Zoltorskega, dr. Szuldezyuskega, dr. Skarzinskega, dr. Lebinskega in Jeczykiewicza, ki se bo pred vsem drugim pečal z izdelovanjem štatuta. Bismark si silno prizadeva, kako bi poprej in hitreje zatrl slovanski rod na prusko-poljski zemlji, pa bo menda vse skupaj — bob v steno. Položaj, v kterem so Poljaki, je silno resnoben, dobra volja in vstrajnost pa tudi nekaj zmorete in reči se mora, da se obojega ravnokar pri Poljakih prav obilno nahaja. S pomočjo ustanovljene banke mislijo v prvi vrsti tiste kmete podpirati, ki so v resnici potrebni in pri kterih se je bati, da bi jim
ozadji že prej pozvana Simon — Peter in Andrej.
2. slika predočuje: Izpremenjenje Kri-stovo na gori Taborski. To epizodo pripoveduje sv. Matej v 17. pogl. Na sredi lepo razvrščene skupino plava Krist v božanskem svojem veličastvu. Obraz mu je v zmislu evangelija svetal kot solnee in oblačilo njegovo belo kot sneg. Roki ima razprostrti, kakor bi slavo prepeval svojemu Očetu nebeškemu. Na desno in levo v svetlih oblakih sta mu Mojzes in Elija. Mojzes drži kamniti tabli s hebrejskimi črkami, pomenjajočimi deset božjih zapoved, Elija preroško knjigo. Pod oblakom ob vznožji so razvrščeni tri ljubljenci Gospodovi: Jakop, Peter in Janez. Ta si z levico zakriva oči zbog prevelicega bleska nebeškega. Peter ves opanjen po božjem žaru ima glavo obrneno k tlarn, in Jakop, tii kot glavna oseba za Kristom v ospredji zre zamaknen Gospodu V žarno obličje.	(Konec prih.)
nemška roka vrat zavila. Nevrednežev pa ne bodo podpirali. Oe se bodo kaj pridno vdeleževali pri pod-pisavanji delnic, bo kapital pač kmalo skupaj, ki je namenjen za podporo poljske narodnosti v lastni domači deželi.
Izvirni dopisi.
Iz Leskovca pri Krškem, 13. oktobra. Toliko lepih cerkvenih svečanosti v tako kratkem času, kakor letos, Leskovški farani pač davno ne pomnijo. V dan 29. in 30. junija slavili smo v svoji sredi prevzvišenega g. knezoškofa; v dan 25. julija vršila se je pri nas redka slovesnost nove maše, ktero je daroval č. g. J. Vrhovšek, a danes poročati imam o tretji prelepi slovesnosti, o inštalaciji novo prišlega župnika in dekana prečast. g. dr. Jurija Strbenca. Dolgo časa je naša velika in lepa fara pogrešala višjega duhovnega očeta, vsi smo jih željno pričakovali, toraj si lahko mislite naše veselje, ko smo začuli radostno vest: dne 7. oktobra pridejo novi g. dekan. Vozili so se v lastnem vozu od Hrenovic ter k nam prišli čez Eako. Tam sta jih pričakovala dosedanji gosp. administrator Fr. Grivec in Krški vikarij g. J. Knavs. Kmalo po 6. uri zvečer naznanjalo nam je veselo pritrkovanje pri podružnici sv. Ane prihod željno pričakovanega. Blizo omenjene cerkve pri kapelici postavljen je bil lep slavolok z jako primernim napisom:
Veselja nam srce kipi, Ko dušni k nam pastir hiti: „Nas mnogo let vodite, V raj srečno pripeljite!"
Pri tem slavoloku pričakovali so prišlega domači g. kaplan A. Verbajs, o. Jakop, kapucin iz Krškega, učiteljstvo s šolsko mladino (žal, da zaradi počitnic in pozne ure ni mogla biti vsa šolska mladina pri sprejemu) ter zastopnika krajnega šolskega svčta. V spremstvu g. dekana pripeljali so se tudi č. g. J. Okoren, župuik Senožeški, ter dva Hrenovška farana; dalje zastopnik Krške občine in deputaeija Krške požarne brambe, ki so jih pozdravili ob meji Leskovške fare. — Gosp. dekan stopijo iz voza ter se po kratkem pozdravu g. kaplana in o. Jakoba peš napote proti farni cerkvi. Za banderi stopala je šolska mladež, potem velika množica ljudstva obojega spola, ki je glasno molila sveti rožni venec, kar je bilo posebno ginljivo slišati. Vsa vas je bila razsvetljena ter z mlaji in slavoloki ozaljšana. Pred cerkvenimi vratmi bil je slavolok z napisom: Vsa fara Leskovška se danes raduje, Ko očo duhovni se i njo zaročuje.
Po prejetem svetem blagoslovu podali smo se v farovž, pred kterim je bil zopet kronograf:
DoMus haeC sit noVo praeposlto paroChlae LeskoVeC gratlae et sVaVIs VItae.
Ko je nastopila temna noč bili so gosp. dekan zopet veselo iznenadjeni, kajti kvartet vrlo izvežbanih Krških pevcev zapel jim je za podoknico tri krasne pesmi. Vidno ginjeni zahvalili so se vrlim pevcem.
V nedeljo vršila se je instalacija, h kteri je prišlo 22 duhovnih gospodov. Pridigovali so prečast. g. prošt Novomeški, Peter Ur h. Dasiravno je bila cerkev natlačena (veliko ljudstva bilo je zunaj cerkve, ker notri niso imeli prostora) vendar je vse mirno in tiho poslušalo govornika. V jako premišljenem govoru spominjali so se najprvo zaslug ranjcega g. dekana E. Poljaka, ter nam potem predstavili njegovega naslednika. Razložili so potem najprvo otrokom, kake dolžnosti jih vežejo do svojega duhovnega očeta, ter kako jih bode najbolj veselilo, če bodo slišali, da so pridni in ubogljivi, v šoli in doma; — obrnili so se potem do fantov in deklet ter s presunljivimi besedami in podučnimi pregovori svarili jih posebno pred ponočevanjem, pijančevanjem, plesom itd. — podučevali so nadalje stariše, kako jim je izgojevati otroke k pokorščini ter na-peljavati jih k pobožnemu življenju; — razlagali so gospodarjem in gospodinjam in nasprotno poslom, kake dolžnosti imajo drug do druzega, — priporočali so posebno molitev sv. rožnega venca (ktera prelepa molitev se žalibog pri nas tako redko sliši) in vpeljavo tretjega reda sv. Frančiška ter se slednjič obrnili do slavljenca g. dekana, kako naj bode dober oče svojim farnim otrokom, — dober pastir svojim ovčicam. Sklenili so svoj nad uro trajajoč govor s prisrčno prošnjo do patrone Leskovške fare, Matere božje sedem žalosti, naj mu bode ona tolažnica v vseh britkostih in težavah, kterih se pri težkem poslovanji gotovo ne bode mogel izogniti. Ljudstvo, že
poprej do solz ginjeno, je pri sklepu pridige glasno jokalo.
Po dokončani sveti maši bilo je v farovžu po-gostovanje došlih gostov. Pri tej priliki napivalo se je papežu, cesarju, kot patronu Leskovške fare, g. knezoškofu, novoimenovanemu g. dekanu, g. proštu, c. kr. okrajnemu glavarju itd. Iz Ljubljane prišel je popoludne g. dekana pozdravit g. župnik Gestrin, zvečer pa gosp. župnik Golobič in gosp. nadučitelj Vavken iz Oerkelj na Gorenjskem. Sklepaje svoj dopis, izrekam pač v imenu vsih faranov prisrčno prošnjo do neskončno dobrega Boga: „Naj Vas ohrani, prečastiti g. dekan, mnoga mnoga leta vesele, čvrste in zdrave v naši sredi; bodite nam dobri pastir, kakor si bomo mi prizadevali biti Vam dobre ovčice. V to pomozi Bog!"
Iz Postojnskega okraja, 17. oktobra.*) Letos začetkoma leta plašili so se ljudje z raznimi govoricami. Marsikteri je zdihnil: No, sem pa srečen, če to leto preživim. Pravili so si od krvavih vojskfl, od slabe letine in bolezni, da je bilo joj. Ta je bral v preroških bukvah, da leto 1886 to bo grozno, onemu je pravil star mož, da to leto se mora spol-niti, kar je hudega slišal še v mladih letih, da mora enkrat priti nad človeške otroke.
Glejte, leto se bliža koncu, a teh šib hvala Bogu v našem kraji nismo kaj čutili. Pač smo brali
0	nekih krvavih praskah med Srbi in Bolgari, čitali tudi o koleri v Trstu in Loškem Potoku, a kar se tiče slabe letine, se pač pritožiti ne moremo. Spomladi je pač nagajala malo suša. Ej, malo malo bo sena, zdihnil je kak gospodar, ker je že naprej preračunal, koliko ga bo lahko predal. Res da glavni pridelek v našem kraji, seno, se ni tako obneslo, a spravilo se je lahko. Lansko leto je marsikomu voda odnesla otavo, da mu ni nič ostalo za na voz nakladati, letos posušilo se je prav lahko seno in otava. Sedaj pa lahko srečaš voz za vozom, ko ga dovažajo v Trst. Prodajajo ga stari stot (cent) po
1	gld. 50 kr. Ko bi ljudje raji doma porabili seno, koliko bi oni priredili pri živinoreji. Koliko mleka in masla bi bilo pri hiši, tako pa marsiktera družina pol leta tega ne pozml. Koliko bi Tržaški mesarji denarja pustili v našem kraji za debelo živino, a tako ni videti nobenega; in kako zagnojeno bi bilo polje in travniki, a tako zadnje le ptiči gnoje. Koliko ložje bi se tudi obdelovalo. Tako pa se skoraj vse seno zvozi v Trst, tisti krajcarji se kmalo posuše in o veliki noči zmanjka za zabelo in za vsakdanji kruhek.
Pridelki so bili sploh srednji, krompirja, fižola in koruze se je pridelalo toliko, da pomanjkanja ne bode. Posebno lepa jesen je dosti k temu pripomogla , ker so ljudje vse lahko spravili.
Nekaj se je v našem kraji na bolje obrnilo, ljudje so začeli bolj drevje na vrtovih saditi. Mlado je še, a letos so nekteri lepe krajcarje dobili za sadje: jabelka in češplje. Posebno jabelk, ktere so od 2—3 kr. kilo prodajali, se je več vagonov na Postojnskem kolodvoru naložilo in odpeljalo na Bavarsko.
Ker tudi pogozdovanje v zadnjem času napreduje, posebno politična gosposka na to veliko deluje, sme Notranjec z nekim zaupanjem gledati v prihodnost.
Iz Celja, 16. okt. (črtice o lurškem potovanji: Zidanje Cerkve.) (Dalje.) Od Tarbes-škega škofa sestavljena komisija prične urno svoje delo. 27. novembra 1858 je stala borna deklica Bernardeta pred mnogobrojnim in visokoučenim zborom profesorjev in doktorjev duhovskega in svetnega stanu. Mirno je pripovedovala v svoji otroški pri-prostosti vse dogodke ter povdarjala posebno zadnjo voljo preblažeue Device, naj se v njeno čast pozida cerkev na masabielski pečini.
Zdaj so se jele silno natanjko preiskavati: jama, studenčnica, potem ozdravljene osebe v Lurdu in po vseh okoličanskih krajih, celo v daljavi, tako, da je komisija še le popreteklih štirih mesecih dovršila svojo nalogo. Čudežnih ozravljenj se je štelo na sto tine; toda komisijaje na dobro preiskala le trideset slučajev, toraj zadostno število, da se je zamogla oddati določna in zanesljiva razsodba o čreznatorni prikazni in o vikši božji oblasti, ktera vlada nad tem studencem.
Razsodba se je glasila sijajno: soglasno so priznali vsi udje komisije: da čudovita ozdravljenja zstudenčnico se godijo le vsled posebne pripomoči ne-
*) Ilvala za poslano ; drugo opravili po naročilu. Vr.
beške kraljice. Še le tri leta pozneje je razposlal Tarbes-ški prečastiti škof dotični pastirski list, lahko je toraj vse na tanjko premislil in preiskal.
Ta prekrasni pastirski list se glasi tako-le: „Bertrand Severe Laureuce, po usmiljenji božjem in po milosti sv. apostolskega stola Tarbes-ški škof .... duhovščini in vernikom naše vladikc-vine zveličanje in blagoslov od Gospoda!
Preljubi verniki naše škofije! Ob vseh časih človeštva se je razodevala čudežna zaveza med nebom in med zemljo. Kmalu po vstvarjenji sveta se prikaže Bog našim prvim starišem, da jim očita njihovo nepokorščino. Poznejša stoletja ga vidimo, kako govori z očaki in preroki in stari zakon nam na mnogih straneh pripoveduje o nebeških prikaznih, s kterimi je Bog pomilostil Izraelove otroke.
Ti dokazi božje milosti pa niso imeli prenehati z Mojzesovo postavo; ravno nasprotno; v novi zavezi milosti so imeli prihajati obilnejši in očitnejši."
(Dalje prih.)
Iz Tržaško-Koparske škofije, 14. oktobra. Kar je pisal „Slovenec" št. 233 o bodoči piači gospodov vikarjev, veljd skoraj gotovo tudi za lokalne kaplane v naših združenih škofijah Tržaški in Koparski. Znano je, da imajo gospodje vikarji, oziroma kaplani, jednake dolžnosti in opravila z gg. župniki in ostalimi samostalnimi duhovniki. Da se razvidi, je li resnica ali ne, ako se trdi, da bodo vikarji ali kaplani oškodovani, storimo dobro, ako pogledamo število duš, ki so izročene samostalnim in one, ki so izročene nesamostalnim duhovnikom. Ako koga zanimiva, naj prebere sledeče številke iz naše škofije:
Tržaško-Koparska škofija ima dva vikari-jata in enoinpetdeset kaplanij (kar je vse jedno), toraj 53 d u h o v n i j, ktere bodo neki po novi postavi oškodovane.
a)	Najmanjša samostalna duhovni j a šteje 3 7 0 dnš. 3 5 kaplanij, t. j. ne-samostalnih duhovnij šteje več nego 370 duš. Vzemimo sedaj, da bodemo pravični in da bode vse bolj jasno: Deseto samostalno duhovnij o, ki šteje 60 4 duš in našli bodemo, da je 22 kaplanij, ki imajo več duš nego 604. Dvajseta samostalna duhovnij a ima 784 duš in to število preseže 16 kaplanij itd.
b)	Največja k a p 1 a n i j a šteje 2544 duš. Manj duš šteje 58 samostalnih duhovnij. Več nego 1000 duš šteje 13 kaplanij. Manj nego 1000 duš šteje 29 samostalnih duhovnij itd.
Premislimo samo to, kar je navedeno pod b) in videli bodemo veliko krivico.
Gospod, ki oskrbuje največjo kaplanijo, ki šteje 2544 duš, imel bode plače 3 00 goldinarjev; in 58 samostalnih g g. duhovnov, ki nimajo toliko duš, imeli bodo plače po 600 gold. Med temi taki, ki imajo n. pr. 370, 421, 425, 426 itd. duš. — Komur je kaj mar, naj se oglasi, če je še čas.
Spominjam se, da sem bral v „Edinosti" dopis iz Goriškega, kjer se daje svet, naj bi škofijstva skrbela, da vikarijati, oziroma kaplanije, postanejo samostojne duhovnije. To je nemogoče, ker vlada bi v to gotovo ne privolila, ker so nektere kaplanije tako majhne, da bodo morale še dalj časa ostati brez duhovnov. Da bi pa take kaplanije spremenili v župnije, ni verjetno.
Domače novice.
(Mili knezoškof) dr. Misija odpeljal se je danes dopoludne ob 11. uri z brzovlakom na Dunaj.
(Slovesen dan) imela je včeraj bela Ljubljana. Kakor znano, posvečevala se je mestna župnijska cerkev sv. Jakoba. Sveto opravilo se je pričelo po naznanjenem sporedu v cerkvi sv. Florijana, od koder so se v treh procesijah ob razsvetljavi hiš in vihranji narodnih in cesarskih zastav prenesle svetinje svetnikov, sv. zakramenti in kip Lurške Matere božje. Slovesnih sprevodov so se vdeleževale belo oblečene deklice s svečami. Vsa slovesnost vršila se je ob jako ugodnem vremenu — na kar v soboto ni prav nič kazalo — strogo po sporedu v petek objavljenem in je trajala blizo 2. ure popoludne. Ljudi je bilo toliko skupaj, kakor o Veliki noči ali pri procesiji na sv. Rešnjega Telesa dan in vendar se je vse v najlepšem redu in na veliko radost
župljanov srečno izvršilo. Glede cerkve in njene notranje oprave gre po mestu le en glas, in ta je, da je sedaj Šentjakobska cerkev najelegentneja cerkev bele Ljubljane, kar je tudi res! Ponosni pa smemo biti, da je vse to delo slovenskega uma in slovenskih rok. Popolnoma v redu je, da ne zahajamo več na ptuje, kedar nam je treba kake slike, kakega altarja itd. Bog nam je dal duhovite umetnike ; oni so se posvetili s svojo izobražbo domovini mi jih moramo pa podpirati z obilnimi naročili, da jim ne bo treba po svetu za kruhom hoditi, kterega so do sedaj pri nas ptujci jedli.
(Kosila) vdeležili so se včeraj po dokončani slovesnosti v Šentjakobskem farovži pri preč. gosp. župniku in duh. sovetniku Jauezu Rozmanu: prem. knezo-škof dr. Mi ss i a z duhovščino, deželni predsednik g. baron Winkler, g. župan Grasselli, cerkveni ključarji, slikar g. Jurij Šubic in stavbar g. Faleschini.
(Duhovske spremembe v Ljnbljannski škofiji.) Za Rako je imenovan za župnika čast. g. A. D o-linar, župnik v Št. Janžu. Č. g. Fr. Gorišek iz Kresnic postal je župnik na Trati. C. g. Ignacij Fertin je prestavljen za kaplana iz Prečine v Stari Trg pri Poljanah; v Prečino pride č. g. A. Sčin-kovec iz Mirne Peči; v Mirno Peč č. g. Demšar iz Toplic; v Toplice pa č. g. Novak iz Rake.
(Kdo ve?) kam je dejal naš deželni odbor slovenske zastave, da ob priliki posvečevanja Šentjakobske cerkve na reduti ni bilo nobene videti.
(Dnevni red javni seji Ljubljanskega mestnega odbora) v torek 19. dan oktobra 1886. leta ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. I. Naznanila prvosedstva. — Finančnega odseka poročilo: a) o prodajni ponudbi glede Lovro Mikuševega posestva na Karolinški zemlji; b) o prošnji za zvezo stra-dona na parceli št. 250 katast. občine Trnovske s staro cesto za konjačem preko mestne drevesnice; c) o škontriranji mestnih blagajnic vršivšem se 28. m. mes. septembra; č) o povračilu vzdrževalnih troškov za realkino poslopje leta 1885. — III. Policijskega odseka poročilo o prošnji glede odprave omejitve zakona o krošnjarstvu. — Tajna seja.
(Prvi zabavni večer) pisateljskega društva v soboto večer je bil jako dobro obiskan. Otvoril ga je predsednik društva dr. Vošnjak s primernim nagovorom, v kterem se je spominjal jako marljivega člana prof. Vrhovca sedaj v Novemmestu bivajočega, kteri pa tudi doli ni na nas pozabil in je društvo pozdravil telegrafično. Drug telegrafični pozdrav prišel je društvu iz Bregenca od člana g. Viktorja Rohrmanna, ki se iz W0rtemberškega domu vrača. Lepo je, da se gospodje na ptujem spominjajo svojega društva, lepo se pa ne more imenovati, da je v Ljubljani marsikdo pozabil priti, kar bi bil pač lahko storil.
(„Nezgode starega mladenča") ki smo jih imeli sinoči na slovenskem odru priliko opazovati, zabavale so vrlo polno hišo do % 10- ure- Bika celi igri je bil stari mladeneč Samec (g. Borštnik), ki je s posebno, rekli bi, prirojeno mu spretnostjo predstavljal človeka, ki mu jednega kolesca manjka. Da ga je izvrstno zadel, pričalo je gromovito ploskanje, in živahno klicanje izvrstnega igralca na oder. Povsem vreden tovariš mu je bil Valj a v ec, fabrikant (g. Kocelj) živa podoba v&se zaljubljenega starega gizdalina, kteremu je mlada žena Gabrijela (g. Zvonarjeva), dosti preglavice delala. Uloga ta je bila za njo kakor nalašč spisana. Prav dobro je umela in izvršila ulogo gospodinje in stare sladkosnede Zmake g. Matilda Ni gr i nova, ono Marijane pestunje pa g. Go-stičeva. G. G i z. Nigrinova je imela pač premajhno ulogo, da bi se o njej kaj reči dalo. Prav všeč sta nam bila v svojih ne velikih, a dobro izpeljanih nalogah Arnold, slikar (g. Danilo) in Kos popotni agent (g. Šturm ml.) Uloga trgovca Orla se ni vjemala z značajem g. Slavka.
Igra sama na sebi pisana je v silno okornem jeziku, kjer se sveti tudi več prav krepkih germa-nizmovih ocvirkov. Da je sploh tako gladko tekla, zahvaliti se je edino le šoli dramatičnega osobja. Omeniti nam je konečno tudi še g. Borštnika kot pevca času jako prikladnih kupletov. Tudi tu se je g. Borštnik pokazal na trdnih nogah in ga niti nagajivost jednega škripača na goslih, ki je nalašč takt lovil, kakor učenec, ki vzame prvič gosli v roko, ni mogla zbegati. Gosp. Borštniku in kapelniku g. Grbcu: vsa slava in čast, škripaču na goslih pa: „Sepp, loss' dir hoamgeigen!"
(Nemška temeljitost.) „Slovenski Narod" se je v očeh „Grazer Tagespošte" kar čez noč prelevil v nacijonal-klerikalni list, ki nemškim trgovcem niti slovenskih jabolk ne privoši.
(Zelja) je letos veliko in je prav po ceni. Prodajajo ga sto najlepših glav po 2 gold. 40 kr., pa tudi samo po 1 gold., kakor je blago.
(Dijaška knhinja v Ptuji.) 0. g. Franc Simon i 6, kaplan v Žetalah, je pristopil kot mesečni podpornik plačujoč za 15 dni. Slava! Vivat sequens!
Razne reči.
—	Kardinal in nadškof Fiirstenberg je obhajal 16. t. m. petdesetletnico mašni-štva. Ob Va^. uri imel je častitljivi višji pastir večernice v stolni cerkvi. Zvečer došel je c. kr. namestnik iz Brna v imenu presvitlega cesarja čestital zlatomašniku. V nedeljo ob 8. uri pridigoval je škof dr. Bauer, ob 9. uri služila se je slovesna sv. maša. Po službi božji vršilo se je čestitanje v dvorani nad-škofove palače. Ob 5. uri popoludne bil je slavnostni obed. Zvečer ob 8. uri priredjen je bil koncert v katoliški kazini. Nadškofovski ordinarijat je pri tej priliki izdal pastirski list do vernih Olomuške nad-škofije.
—	Nevesta iz Novega Jorka. Čudno pa vendar — amerikansko! Iz Novega Jorka pelje se proti Evropi mlada, neodvisna gospica M i s Boyton, ki ima 17 milijonov dolarjev premoženja. Pelje se kneza Aleksandra Battenberga snubit! Njegova dejanja, dokler je bil na Bolgarskem, so jo tako navdušile, da je šla k svojemu notarju in rekla: „Ali Aleksandra ali pa nobenega!" Notar ji je svetoval, da naj ne hodi sama snubit, temveč naj mu rajši piše. „Kaj še, pravi Mis Boyton, sama pojdem. Zadosti sem lepa in bogata, da me bo lahko brez posebne škode vzel. Neskončno pa bom srečna, če me hoče z mojimi milijoni vred, da z njimi spodbije takljajoč rubelj." Kdo ve, ali se Battenbergu že kaj sanja o sreči, ki mu iz Amerike nasproti hiti ali ne.
Telegrami.
Budapešt, 17. okt. Budapešt ima na podlagi ljudskega štetja od 1. julija 1.1. 438.865 ljudi. Med temi je 10.640 mož vojakov. Prebivalstvo se je v poslednjih 5y2 letih pomnožilo za 51.366 ljudi.
Sofija, 17. okt. Euska agencija je iz novega zahtevala, da naj se veliko sobranje preloži, ker so po njenih mislih sedanje volitve neveljavne. Bolgarska je pa rekla, da ne to in ne ono, ter se sklicuje na deželne in na ustavo.
Frankfui t, 17. okt. Meyer Kari pl. Roth-sehild je umrl. Zadel ga je srčni mrtvud.
Umrli so:
14.	okt. Franja Patria, (levica, 36 let, Kravja dolina št. 11, jetika.
15.	okt. Pran Tertnik, barvar, 35 let, Krakovske ulito št. 27, Enteritis.
16.	okt. Neža Turšič, gostija, 79 let, Čina vas št. 14, ostarelost. — Prano Mauer, železniškega čuvaja sin, 5 let, Travniške ulice št. 5, škarlatica.
V bolnišnioi: 14. okt. Mihael Ihan, gostač, 63 let, Marasmus.
Vremensko sporočilo.
a S	Čas	Stanje		Veter	Vreme	Mokrine na 24 ur v mm
opazovanja		zrakomera v mm	toplomera po Colziju			
16.	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveo.	725-58 720-20 715-41	+ 6 8 +10 6 +11-5	sl. vzh. sl. svzh. sl. svzh.	oblačno dež dež	3200 ■rdež
17.	7. u. zjut. 2. u. pojj. 9. u. zvee.	71711 71902 723-61	+106 +15-2 + 8-6	sl. jzap. sr. jzap. sl. zap.	del. jasno del. jasno jas no	300 dež
V soboto deževno. Srednja temperatura 9'5° C., za 1-9° pod normalom. V nedeljo dopoludne jasno, zvečer oblačno, p i-noči nekaj dežja. Srednja tomporatura 11-5° C., za 0-2° nad normalom.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 18. oktobra.
Papirna renta 5$ po 100 gl. (s 16% davka) 82 gl.	65 kr.
Sreberna „ 5% „ 100 „ (s 16 % davka)	83	„	80
4% avstr. zlata renta, davka prosta .	114 .	40
Papirna renta, dav^a prosta . .	100	„	_
Akcije avstr.-ogerske banke . .	868	„	—
Kreditne akeije............279	"„	80
London.......125 „	30 *
Srebro............__	_
Francoski napoleond..........9	^	91 *
Ces. cekini.......5	"	91
Nemško marke......61	"	371/, "
s;
ga
j
ki je ob enem tudi cerkovnik farne cerkve v Smariji pod Ljubljano, je izpraznjena. Službene ponudbe se bodo do 15. novembra t. 1. prejemale, služba se bo pa dne 1. januvarja 1887 nastopila.
(1)	Andr. Drobnid, dekan,
soile,
dobre, velike, po vinu dišeče iz hraščevine bi nekdo rad kupil. Ponudbe z natančno določenim številom, vsebino in ceno sprejema opravništvo „Slovenca".
I^oštne zveze. Ortliod iz Ljubljane.
V	Novomesto vsak dan ob C zjutraj, sprejema blago in popotnike. Prostora je za pet ljudi.
V	Lukovco preko Domžal vsak dan ob 7 zjutraj.
V	Kočevje preko Velikih Lašič vsak dan ob */a7 zjutraj.
V	Kamnik vsak dan ob popoludne poleti, ob 3 pozimi.
V	Polhov Cradec in na Dobrovo vsak ponedeljek, sredo, petek in soboto ob 1/a5 popoludne poleti, ob 2 pozimi.
Na Ig ob 1/a5 popoludne poleti, ob 3 pozimi.
Priliod v Ljubljano.
Iz Novega mesta vsak dan ob 2 popoludne.
Iz Lukovce vsak dan ob 5. uri 25 min. popoludne.
Iz Kočevja vsak dan ob 6. uri 20 miri. popoludne.
Iz Iga vsak dan ob 8. uri 30 min. zjutraj.
Iz Kamnika vsak dan ob 9. uri 5 min. dopoludne.
Iz Polh. Gradca in Dobrove vsak ponedeljek, sredo, petek in soboto ob 9. uri 15 min. dopoludne.
Katoliška Bukvama y Ljubljani
priporoča naslednje novo izišle knjige:
Putschogel, Predigten auf alle Sonn- und Festtage des Kirchenjabres,
I. Jahrgang...................1 gld. 80	kr.
Brynych-Fuchs, Katechetische Predigten, I. Band........2 „ 23	„
Schmid, Grundlinien der Patrologie, II. Aullage......— „ 99	„
Mark, Exhorten, zuniichst fiir die studierende Jugend, auf die Sonn-und
Festtage des Schuljahres, I. Band...........1 „ 80 „
Prvi zvozek obsega za cerkvene praznike pripravne dogmatične, luoralično in liturgične obravnavo, isto tudi drugi in tretji zvezek. V četrtem zvezku bodo pa razne apologetične razprave. Da bo knjiga bolj priročna, pridjala se bota dva kazala; prvi obsegal bo govore za nedelje in praznike, drugi osnovo v abecednem redu. Frings, Predigten ttber die fiinfzehn Geheimnisse des hI. Rosenkranzes . 1 „ 89 „ Manna puerorum in so r tem domini vocatorum, v usnju, z rudečo
obrezo............. .....• • v ^ » 15 „
Oh enein se priporočamo za naročila na koledarje za 1.1887, kterih je že mnogo izišlo.
Naročila na časopise in dela, ki v več posameznih zvezkih izhajajo,
se točno izvršujejo.
Najhitrejše oskrbljujemo slovstvene reči iz raznih strok in
vseh jezikov.	(6)
v rtv. tO -r- m v -(■- r ta rffTfr!V -f^V/-"' fflTSE r(V> «f!T?ft..»ftt rfV, --V">(V> >r'1 I jH" "OV """ č"'