,vou'u //AV& \m 4 m /H/lUOAf ^ r 60 L 1*4f* V TO 0AI/4TMV jbETv ^^ is pra*n»0T. ,_, fcil J txcf>t Saturdaj«, '"sund.J« HolidafS. PROSVETA glasilo slovenske narodne podporne jednoiu Urednitkl ln upravniAki prostori: W57 South Lswn služil dvanajst illi V ,,rihodnj'h dneh P krHJ •;1kvmMnevre V ob* i*v„ .. . P»«vanih pod Japonci obdolženi kršenja nevtralnosti Vojaki invadirali ameriški distrikt v šanghaju Šanghaj, 17. avg. — Japonske avtoritete so bile včeraj ob-dolžene kršenja \ nevtralnosti mednarodne naselbine v Sangha-u in sodelovanja v terorističnih aktivnostih v zadnjem tednu. U-prava mednarodne naselbine je ;udi vložila protest pri japonskem konzulu v Šanghaju. Protest pravi, da so japonski vojaki udrll v skladišče orožja v mednarodni naselbini in zasega ročne granate. Trije vojaki, so invadirali ameriški distrikt v Šanghaju, so bili aretirani. Uprava je tudi protestira-a, ker so japonski letalci meta-propagandne tiskovine na mednarodno naselbino. Včeraj so Japonci spet bombardirali Hankov, kjer je sedež kitajske vlade, iz zraka. Tarča aponskih bomb sta bili tudi me-ati Wučang in Hanjang. Letalci so vrgli dvesto bomb, ki ao čez sto in ranile okrog vilnfh prebivalcev. hrv irvJV'' Anglijb, c^r • - ^'•■'Urija rezervistov Je ^ ind««trijam. • pritotaM« • zasegi Pr-In f, n tovornih !*» rrX n« f-riinaki borz, Domače vesti Anglija upokojila trinajst generalov Armada potrebuje mlade ljudi London, 17. avg. — Leslid Kore-Belisha, vojni minister, je včeraj poslal v pokoj trinajst starih generalov. Ta akcija je v sklad ju z novo politiko, da morajo biti voditelji armade mladi možje. Izpremembe v vodstvu armade so bile objavljene v glasilu vojnega ministrstva. To je prva dalekosežna reorganizacija angleške armade od svetovne vojne. V pokoj so bili poslani generali George Jeffreys, Harry. Knox, Hugh Elles, Harry Kars-lake, Arthur McNamara, G. Ho-ward, Bertie Fisher, E. O. Le-win, R. J. Collins, P. R. C. Com-mings, A. L. Ransome, H. A. Lewis in G. T. Raikes. Obiski Chicago.—Jakob in Agnes Dolenc ter Louis Kosalec iz Libra-ryja, Pa., so 16. t. m. obiskali gl. urad SNPJ in uredništvo Pro-svete. Vesti iz U Salla La Salle, 111. — Mary Malgaj, žena gl. nadzornika SNPJ Freda Malgaja, je bila zadnje dni v bolnišnici, v kateri je srečno prestala operacijo.—Slovenska učiteljica Veronika Šetinc je dobila službo v tukajšnji ljudski ioli.— Dne 9. avgusta so bile nadopol-nilne volitve za aldermana v 3. wardi in izvoljen je bil rojak John Hrovat, rojen tu.—Zadnje dni ata bili poročeni dve Slovenki in sicer Adela Rogelj z V. Sy-versonom iz Ottawe ter Frances Kralj a Clarencem Schmitzem.— Lokalna Post-Tribune poroča, da sta bila na seji šolskega odbora kritizirana James McGraw ln Edwin Hopp zaradi pretiranega računa za krtače in brisače; račun znaša $183.36 za reči, ki ao vredne $90.83. Hopp je zet Johna Novaka, slovenskega vodje republikancev. ) Nov grob v Pueblu Pueblo, Colo.—Tu je umrl Anton Vlrant, po domače Stroja-nov. Doma je bil iz 2elimlja in tu zapušča ženo, sina, tri hčere in sestro. glevelandftke veatl Cleveland.—Dne 14. avgusta zjutraj so trije roparji udrli v gostilno rojaka Dominika Kra-šovca v Chagrin Fallsu in vzeli rojaku okrog $400 v gotovini in smodkah. Novice iz Penne V Buglerju, Pa., je umrl za rakom Frank Obid, ki je bil doma iz Bukovega nad Sv. Lucijo na Primorskem. V Ameriki je živel 87 let in tu ne zapušča ožjih sorodnikov.—V Johnstotvnu je naglo umrl Martin KraSovec, star 56 let in doma iz Podcerkve pri Ložu. Zapustil je sina.—The Pittsburgh Post-Gazette je 26 Hull ožigosal mednarodno agresijo Agresivna države posvarjene VVaHhington, D. C., 17. avg. — Državni tajnik fordell Hull je sinoči v svojem govoru po radiik opozoril svet, da bo mednarodno razbojništvo, ako ne bo kmalu ustavljeno, uničilo civilfeacijck To razbojništvo fsziva divje mi-litaristične, ekonomske in politične konflikte. Hull je ožigoaal zlasti agresivne države, daai ni imenoval nobene po imenu, zaeno pa je pozval vse, "naj podpirajo program, ki edini lahko postavi svet na pot, ki vodi v mir in zaščito.'" Ta program jte oavojila vseame-> riška konferenca, ki se je vršila v Buenos Airesu, Argentina, V 1936. "Razpadanje strukture, na ka-teri naj bi bil iffrajen svetovni mir, je žalosten pojav sedanje dobe," je rekel HuJl. "Namesto mirnih procesov \n metod med-n ar od ne kooperacije vidimo agresivnost oboroženih sil, invazije tujega ozemlja, uničevanje bogastva ln ustavno izvoljenih vlad." Hull je izjavH, da je tudi ameriško ljudstvo prizadeto v tem procesu. Uničevanje bogastva in stradanje v drugih državah o-graža tudi blagoatanje ameriškega naroda. Amerika bo kot držal va odločno vztrajala na svojem stališču v smislu svojih starih tradicij in Izvajala program, o-svojen na vseameriški konferenci, ki kaže pot is kaosa. i ZASEDANJE ČEŠKOSLOVAŠKEGA VOJNEGA SVETA Razprava o financiranju mobilizacije oborožene sile VLADA SKUSA PO« MIRITI LJUDSTVO Lmtalec Undbergh spet obiskal Ijtoškvo Moskva, 17* avg.—Charles A. Lindbergh ln njegova žena Anne sta danes prispela v lastnem letalu v Moakvo. Sovjetsko letalstvo jima je priredilo pompozen sprejem. jul. objavil sliko dr. Stewarta Wayja na delu pri izdela vanju velikega teleskopa, ki bo stal na Mt. Palomacu v Califomlji. Way, ki je inženir pri Westinghousu, je zet znanega rojaka in društvenega ter delavsko-politične-ga delavca Antona Zornika iz Hermlnieja. Je tudi član društva SNPJ v Universalu in aktiven v socialističnem gibanju. Praga, 17. avg. — Finančno vprašanje narodne obrambe je bilo glavni predmet diskuzij na seji Članov vojnega sveta, ki se je včeraj pričela. Stroški dalna mobilizacije, ki je bila odrejena 21. maja, ko je bila nevarnoat, da bo Hitlerjeva armada inva> dirala Češkoslovaško, so bili tudi na rešetu. Študija naj bi pokazala, koliko bi stala splošna mobiliaacija armade v bodočnosti, ki bo odrejena v slučaju napada • strani Nemčije. Člani vojnega sveta so bili informirani o številu vojakov, ki so zdaj pod orožjem, toda številko niao bile objavljene v javnosti. Ministrski predsednik Milan Hodža je predsedoval seji, katere so se udeležili vojaški, finančni in ekonomski veščaki. Ta je prva seja članov vojnega svata od zadnjega aprila. Vladne av* toritete so skušale pomiriti ljudstvo, ki je razburjeno zaradi ma nevrov nemške armade, i izjavo, da je seja vojnega sveta običaj na afera. Kljub tej izjavi so dobili ma nevri nemške armade v Češkoslovaški odmev, kakršnega ja hotel Hitler. Bojazen ja, da usoda češkoslovaška republike na zavisi v toliki meri od notranjih dogodkov kakor od onih na drugi strani meje. Nihče ne va, kaj bo storil Hitler, ki se je proglasil za zaščitnika Nemcev v Češkoslovaški. Opazovalci so uverjenl, ds je Češkoslovaška varna pred vojno, dokler se bo neuradna angleška komisija, kateri načeluje vl-komt Runciman, mudila v Pragi. Manjšinski problem, ki ga utegne Hitler izrabiti kot pretvezo za vojno, bo danes prišel na dnevni red na seji kabineta, kat tere se bodo udeležili tudi vodi tel jI političnih strank ln repre zentanti nemške manjšine, Governer napovedal boj tovarnarjem Proti nizki mezdi v industrijah Hammond. I*. — (PP) — Za delodajalca, ki misli, da je plača 10 do 15 centov na uro dovolj vt-soka, nI prostora v lešnih protinasko-kov in dobila kontrolo nad gorovjem in železniškim tunelom dvajset milj zapadno od Alma-dena. Lojalistl so zajeli v tunelu sto fašistov, ki so bili vsi ustreljeni, ker se niso hoteli podati. Vlada v Barceloni J« bila včeraj reorganizirana. Premier Ju-an Negrin je odstavil dv* ministra, ker sta pobijala njegov načrt o novi moblllzaclii. Hotirg.Madame, Francija, 17. avg, — Francoske topniške baterije so včeraj streljale na tri bojna letala, ki so priletela Iz Španije In letela nad francoskim teritorijem. Utala, katerih Identiteta še ni bila ugotovljena, so se po obstreljevanju vrnila v Španijo, OUINACIJSKEGA GIBANJA V ZDRUŽENIH DRŽAVAH Tesna zveza med Hitlerjevo vlado in ame-riiko organizacijo IZPOVED BIVŠEGA REPORTERJA Waahlngton, D. C. — (FP) — Ustanovitev ogromnega špion-skega omrežja, sabotaže in organiziranje nemške manjšine, ki naj bi uključevala vplivne ameriške Nemce, je glavni cilj nacij-tikega gibanja v Združenih drŽavah. Tako so izjavile priče, ki so nastopile pred kongresnim odsekom, kateremu je bila poverjena preiskava neameriških aktivnosti. Odseku je bila predložena tudi evidenca, ki kaže tesno ivezo med Nemško-ameriško svežo v tej deželi in Hitlerjevo vlado. Peter Gissibl je pred odsekom Izjavil, da Je Fritz Kuhn, vodja te zveze, dobil ukor ii Berlina, ker ne nastopa dovolj previdno v vodstvu nacijske propagande. Prvi, ki je nastopil kot priča, je bil John C. Metcalfe, bivši reporter Usta Chicago Timas. Metcalfe, ki je bil rojen v Nemčiji in je dospel v Ameriko kot otrok, se je utihotapll v nacij-sko organizacijo in je poeta! Kuhnov reprezentant, Kuhn mu je povedal, da Je on izsilil reaig-nacijo Hansa Luthra, nemškega poslanika v VVashingtonu. ker nL hotel kooperiratl s njegovo organizacijo. "Upoštevati ja treba dejstvo, da Nemčija nI Imela pred vstopom Amerike v svetovno vojno mnogo špionov v Združenih državah," je rekel Metcalfe. "Is-pr«meniba je prišla, ko Je Hitler prišel na krmilo Nemčija. Ustanovljena je bila Nemško-amerl-ška zveza, ki skrbno skriva svoje namene pred člani. Mnogi ne vedo, da voditelji nacijskega gibanja Imajo v načrtu preprečitev pošiljanja orožja vsaki državi, ki hi se zapletla v vojno %ta-cijsko Nemčijo." Metcalfe je dejsl, da bo pred odnekom nastopila priča in predložila evidenco, da Je Gustave Braiid, čikaftkl mestni blagajnik, aktiven član Nemško-amerlške zveze. Hrand je skušal najeti nakegs Frsnka Davlna, da bi prevzel vodstvo nacijske propagande v tej deželi, a nI uspel. Rekordi Samo 75 oseb v čikaiki ječi Chicago, 17. avg —V člkašklh okrajnih zavrih Je bilo zadnje čase povprečno le 75 oseb dnevno, najmanjše število v zadnjih 30 letih, Aakor jioroča okrajni šerif Toman. Normalno število Jetnikov je okrog 160 dnevno. Vzrok nizkega števila J« povedana brzina člkaške Justične maši-ne, katera sproti IzpraznJuJe zapore z obravnavami. Nov polom na nacijski borzi v Berlinu Berlin, 17. avg.—Včeraj Je bil na fierlinskl borzi nov polom, ki je pognal najboljšim delnicam in dolžnicam cene navzdol. Vzrok temu Je "psihoza vojna", pravijo ekonomski strokovnjaki. NaciJ-Nko časopisje silno rohni nad "klepetuljami" v Parizu In Pragi, ki razširjajo alarm, da Je Nemčija na pragu vojne. Stavka ustavila gradnjo r elitnih projektov Nparts, III., 17. avg. — Vsa relifriH dela so bila ustavljena v okraju ItHndolph zaradi stavke rellfnih delavcev. Fred G. Aus-tln, dlstrlktnl direktor WPA, Je Izjavil, da bo gradnja rellfnih projektov obnovljena, če se bodo stavkarjl premislili, »tavkar-JI »o zahtevali prosto transpor-t urijo % dela in na delo in zvišanje plače. Pater Hlinka, vodja Slovakov, umrl Rozmberk. Ohoslovaklja, 17, Pater Andrej Hlinka. vod avg. Ja slovaških avtonomistov, Je včeraj umrl v starosti 78 let. Njegov naslednik v vodstvu slovaške opozicije bo vsekakor Kari ttitor, ki je star 37 iti, Beg iz jetniinice se ponesrečil llontsville, Tex„ 17. avg. — Policij* in šerif »k i deputiji so včeraj untrellll dva izmed osmih jetnikov, ki so pobegnili is državne jetnlšnlce v Kasthamu. Nekaj ur pozneje so prijeli ostale jetnike, ki ao ae skrivali v gosdu. , __. b w PROSTBT* **** PHOSVETA TUB SNUGHTBNMBNT BI l»ABTN»>A ILDTM r*,ur j a»»on H tat «1 KOS VETA M1W a*. LmmmtmU A-.. d muh «r mn Datum * •• M. »—•>>___ lM>f„ M Mit«« puMli, »•*» J* » mfrtT- M ^TifT^L ~ Mar piftfl er z iesn« Kongresni odsek, ki pod vodstvom Martina Diesa it Texaaa preiskuje neameriške (fašistične in komunistične) aktivnosti v Združe-nh državah, je pred nekaj dnevi zaslišal v Waah-ingtonu Johna P. Freyja, odbornika Ameriške delavske federacije in znanega nkzadnjaka, gle-de komunističnih vplivov v unijah CIO. Frey je na dolgo in široko pripovedoval odseku, da so unije CIO z Johnom L. Leartoom vred pod kontrolo komunistov; naštel Je z imeni dolgo vrsto voditeljev in odbornikov unii dO—čez 80 po številu—ki so po njegovi sodbi komunisti oziroma simpatizirajo s komunisti In dnevno časopisje, zlasti reakcionarno, kakršno je po večini, je za njim poročalo na dolgo in štroko in naštevalo imena obdoltenih vodite- ljev. . 31 Ce hoče biti preiskovalni kongresni odsok objektiven In nepristranski, mora zdaj zasllšati tudi obdolžene voditelje unij CIO, da Izve vsaj približno resnico—kajti John P. Frey ni objektiven In nepristranski. Frey je kakor Green— in podobna sta si ko jajce jajcu v sovraštvu do Industrijskih unij CIO. Freyju kakor Greenu ni do tega, da bi se unije CIO iznebile komunističnega vpliva, pač pa hočeta omenjene unij« —uničiti, če jih na noben način ne bi mogla pridobiti za federacijo, seveda brez Lewisa in ostalih "komunističnih" ter komunističnih odbornikov. 8 fanatiki v katerikoli kempi je resno težko obravnavati. Kakor je pri komunistih vsakdo fašist, kdor odklanja najnovejšo komunistično "demokracijo", tako je pri reakcionarjih vsakdo komunist, kdor noče z njimi tuliti. Green, Frey, VVoll in ostali nazadnjaki na čelu Ameriške delavske federacije so že mesece in mesece zelo radodarni s komunističnimi naslovi, ki jih pridno delijo vsakomur, kdor ae ne strinja z njihovo starokopitno taktiko in politiko. Vendar je Green toHko previden, da I,ewisa še ni uvrstil med komuniste ; prav tako je Frey izjavil pred Diesovim odsekom, da velika večina članstva CIO se nič ne zaveda komunističnega vpliva v svoji sredi. To je pošteno povedano. Frey bi bil lahko povedal kongresnikom še to, da rudarska unija United Mine Workers— sploh ne mara komunistov v svoji sredi. Rudarska unija, katero še vedno vodi !/ewis, je te dvakrat sprejela točko v svoja pravila, na podlagi katere so vsi očitni komunisti izključeni iz te unije! Po izjavi Freyja j« doslej največ komunističnega vpliva v avtomobilaki, krznarski, prlsta-niščni, pohištveni in poljedelski uniji CIO. Imenoval je tudi Johna Brophyja kot "vnetega komunista." Brophy j« bil nekoč zelo aktiven meti rudarji, toda Lewla ga je izključil za časa notranjih sporov, pred dvema letoma se je pa sprijaznil z njim In zdaj Je Rrnphy aktiven kot direktor CIO. Ali Je Brophy res komunist? Philip Murray iz Pittaburgha odgovarja, da je to laž, češ da je Broph.v katolik in njegov sin študira v seminarju za katoliškega duhovna. Nobena tajnost ni, da ao komunisti—kolikor jih je—silno aktivni v unijah CIO, odkar jim je Ameriška delavska federacija zaprla vrata. I Hi so aktivni in da intrigirajo in hujskajo delavce k stavkam za vsako malenkost, je resnica; da so izzvali v avtnl uniji hud notranji boj, je tudi res. Kes p« Je tudi to, da vseh neumnosti in nasilnosti, ki se dogajajo na račun unij CIO, niao komunisti krivi—j« pa kriva njihova !>edasta, otročja taktika, da morajo nositi odgovornost tudi ia kozle, ki jih streljajo drugI, na primer hlapčoni-pmvokatorji v službi zločinskih kor-poracij. Pošteno delavstvo se ne sme zanesti na noben ekstrem. Keakcktnarji na desnici—pa naj še tako priHegnjo na demokracijo—so prav tako nezanesljivi kot so ekatremistl z levice (danes je komunista Stalinove znamke težko razločiti «*l marsikaterega tmzadnjaka na desnici!) in ne prvi ne drugI niso vredni zau|>anja poštenega dela vat va. Zato tudi Freyju ne zaupamo. Njegovo pričanje pred Diesovim odaekom je treba skrbno prerešelati in dognati koliko je med "komunisti", ki jih je on naštal, res komunistov. Frey Je le dostikrat demonatrlral. da iz njegovih ust ne prihajajo objektivna dejstva, temveč največkrat osebni predsodki napram ljudem, ki Jih on sovraži zato, ker obsojajo njegovo in Gree-novo starokopitnoat Glasovi i± prihaja Toliko, veliko take robe —razdiranja in šuntanja, česar ne bi bilo treba. Pa ne misli, Jože, da bi tebi kaj takega očital, kajti kot dober tajnik društva 118 SNPJ ae gotovo ne atri-njaš s tako zgagmrijo. , Končno omenja, da Igotovo bom delegat na prihodnji konvenciji In da si bova prijateljsko segla v roke. Da, si bova, tudi če ne bom delegat, kajti gotovo pridem na konvencijo pa kot gost, le če bom živ in zdrav. Kajti konvencij SNPJ sem prav malo zamudil v zadnjih 24 letih. Takrat pa ga bova pfla ne le m najino zdrav je, temveč za še večji zdrav napredek naše 8NPJ. Naj živi SNPJ kot najboljša in najmočnejša slovenska delavska podporna organizacija 1 V tem smislu pozdravljam Hrvatina in vse članstvo SNPJ! Na svidenje ! Anton Jankovich, 147, zastopnik Prosvete. f, »i. .. «>•■ Aa • «nerft« Imnveftrtje Cleveland, O.—Čital sem dopis mojega starega prijatelja in sodelavca v gibanju za delavske pravice in »lasti za koriati SNPJ br. Jožeta Hrvatina. - Njegov dopis se ml dopade Pa pojdimo od točke do točke našega spornega vprašanja: gre namrečza vpra-šanje, ali naj ae seddl prihodnje koto venci j* SNW premaati. Ta reč ali stvar ošifoma ideja še ni na dnevnem redu. Sele kadar Izbruhne ogenj ali pošar, potom se ga prične gasiti, ako se ga ne prepreči. Sedaj ga še ni. On pravi, da moje dopise rad čita, za to priznanje se mu zahvaljujem. Da sem pa postal boječ vsled tega, da se prihodnja konvencija vrši V Pittsburghu ali če se ne vrši tam, o tem ni govora. Prav nič se ne bojim, če se bi tam vršila in nič se ne bojim Pittaburgha. So pa drugi vzroki. Kar vprašaj "očeta" Prosvete Toneta Zidanška, ki je prvi to v javnosti omenil že pred več meseci, zraven pa tudi nek drugi dopisnik, če se ne motim iz Mihvaukeeja. Da mi je Jože pomagal agiti-rati, ko sem se pred loti mudil tamkaj na agitaciji kot "večni popotnik" za Prosveto, ie resnica in se ga še spominjam. To je bilo v neki drugi naselbini, ne v Pittsburghu. In res sva dobro naredila, zakar se mu znova zahvaljujem. Da sem W1 takrat, to je pred 20 ali 22 leti, čvrst in korajžen agitator, je tudi res. In verjemi mi, Jože, da sem še vedno tisti vesel agitator za Pro-sveto in Cankarjev glasnik ter sa druge delavske tiskovine in literaturo, za delavsko kulturo in izobrazbo. Po letih nem kajpak malo starejši, ampak po duhu še vedno mlad! On pravi, da v Pittsburghn je Še dosti polja za agitacijo tako za pridobivanje naročnikov kot za pridobivanje članov SNPJ. Verjamem, da je, dvomim pa, da se bi moglo kaj več doseči tam ali pa kje drugje, samo zaradi konvencije, kjerkoli se bo vršila, zreli za skupen nastop s tem, da Kar se tiče agitacije za dnevnik si bi postavili resnično delavsko Prosveto, pa itak pride okrog! vlado oziroma upravo? Saj ima-Tone Zidanšek kot njen potoval-1 jo vso priliko, ako se bo nabrani zastopnik prav pogosto Razno iz Bridgeporta Bridgeport, O. — -Primarne volitve v državi Ohio so za nami. Kljub velikemu hrupu, finančni moči in drugače dobro organizirani kampanji, je tisti go-veraer Davey, ki je lani razbil jeklarsko stavko s pomočjo dr* žavne milice, tako grdo pogorel kot še noben' kandidat pred njim. Četudi je zmagal v 97 o7 krajih, izven 88, njegov protikandidat Sawyer pa le v 21 o-krajih, je Sawyer zmagal pa po številu oddanih glasov z 82,000 glasov večine. Okraji, v katerih je zmagal Sawyer, so izključno velika industrijska središča, v katerih so se vršile stavke. Te volitve so pokazale, da je delavstvo nastopilo složno. Vprašanje se^da je, ali bodo delavci kaj na dobičku. Upajmo, da bodo vsaj malo na boljšem, da bo vsaj nekoliko boljše kot je pod Daveyjevo diktaturo. Delavstvo v Ohiu je pokazalo, kaj se lahko stori s skupnim nastopom. Ampak zakaj ne bi delavci tudi pokazali, d» so res Angleške čete pred vojaškim vlakom, ki je vozil proti Haftfu, Palestina, kjer ao izbrahnUi novi izgredi med žldi in Arabci. vilo zadostno število podpisov Pittsburgh in okoliške naselbine. Pa tudi se ne bojim, da me bi v Pittsburghu s kamnjem nagnali (kot se je pripetilo ob priliki neke jednotine konvencije pred več leti). Poznal aem delegata in delegatinjo (sedaj je že mrtva), ki sta bila napadena in tudi pobita, tako menda tudi več drugih. Ne jaz ne drugi se tega ne bojimo, kajti tisti časi, ko ao po-balini za človekom kamnje metali, so še davno minili. Pa tudi takrat je bilo tiato "delo" organizirano od cerkvene strani. Prav rad verjamem, da je v Pittsburghu in v mnogih drugih mestih v tem oziru mnogo boljše. Ko sem bil leta 1988 v Pittsburghu na konvenciji RSPZ, sem se o tem sam prepričal, tako pa seveda tudi drugi. , , O kakšnem razdiranju od moje oziroma naše strani ni govora, pa naj se konvencija vrši tu ali tam. Ampak iz Pittsburgha, od tistih naprejevcev, od tam pa naše delavske kandidata. Well, morda bomo še tudi to dočakali. Menda bodo že enkrat spregledali, da so zopet varani in bodg svojo združeno moč obrnili v o-krepitev pravega delavskega gi7 banja, od katerega bodo lahko v resnici pričakovali, da bodo deležni dobrin in pravic, katere jim pripadajo in za katere se bori soc. stranka. Upajmo, da ni več daleč do tega, da pridemo do spoznanja, da smo bili vedno varani, Četudi smo presedlavali z osla na slona in obratno. Čltal sem, da s« bo prihodnja seja okrožne f«d«racije SNPJ vršila na Maynardu v nedeljo 28. avguata ob 10. dopoldne, namesto na Bartonu pri br. Skof-fu, to pa vsled zaprek glede godbe za piknik društva 2?5 SNPJ na Maynardu, ki so ga prvotno imeli v načrtu za 14. avgusta, ampak godba je bila za tisti dan Še prej oddana oziroma obljubljena drugam. In baš isti dan hna svoj piknik tudi društvo 407 SNPJ na Witidsor Heightiu, W. Va., ki tudi spada k federaciji in nJega Člani radi posečajo prireditve društev SNPJ in drugih organizacij. -Za ta nesporazum glade datuma prireditev društev S7« in 4*7 na eden irt isti daij, ni odgovoren fedei»cif-ski odbor; pač pa so tako nanesle razmere. Članstvo obeh društev je vneto za SNPJ in obe društvi sta zdlo aktivni. Vsled tega se pozivajo vsa jednotina društva tega okrožja, da gotovo pošljejo na foderacijsko sejo svoji zastopnike, tako tudi društvo 407, po seji pa naj posetijo piknik katerega društva hočejo ali pa oba. Obe društvi sta vredni poseta, in če se udeležimo o-beh prireditev, se lahko zadovoljita po možnosti obe društvi. Seveda so delavske razmere slabe, ampak fcdor more, naj se iw deleti. Posebno pa se udeležite federacijske seje, da o tem tudi kaj ukrenemo. V -soboto, dne 18. avgusta, so časopisi naznanili, da bosta pričela z obratom rova Amsterdam In Florence, prvi že 16. t. m. in drugI 22. t. m. Oba rova sta lasU Y. & O. Coal Co. Zadnji je v bližini naše doline in v njem dela nekaj članov SNPJ. Oba rova sta bila Že precej časa zaprta. V naših krajih je še vedno dosti rovov in tovarn zaprtih, v nekatere rove in tovarne pa instalirajo nove stroje in vsled tega bo na Stotine delavcev ob delo. Gornja vest torej ne bo dosti spremenila položaja med brezposelnimi v teh krajih. Kar se tiče brezposelnosti na splošno, se pa položaj ne bo nikdar več spremenil, razen če se delavstvo toliko predrami in spregleda, da si bo znalo poiskati pravo pot iz sedanje mizerije. To se lahko zgodi s tem, da si delavstvo izvoli svoje zastopnike iz stranke, katere cilj je: produkcija za splošno porabo in ne za profit, drugače bo vsled stalnih novih iznajdb modernih strojev vedno na milijone brezposelnih. Joseph Snoy, 18. Piknik kluba št. 45 JSZ VVaukegan. 1111. — Tukajšnji klub št. 45 JSZ priredi svoj drugi piknik v tej sezoni v nedeljo, dne 21. avgusta, na znanem starem Stanovnikovem prostoru,! kjer prirejamo piknike že več let. Naš klub priredi vsako leto nn piknik v korirft Proletarca in tako j« tudi nedeljski namenjen našemu tedniku. Valed tega upamo, da nas poaetijo vsi simpati-, čarji in čitatelji lista in tako pripomorejo do boljšega uspeha. Vsak delavski list se mora boriti za obstanek, tako tudi Prole-tarec. Podpore za delavski list ne moremo pričakovati od kapitalistov, ker ne piše njim v korist. Zato se mora zanašati zr pomoč od delavstva. Na svidenje v nedeljo na pikniku našega kluba na Stanovnikovi farmi! Odbor. ku tfjfej $iuxrting'ParkK kr leži sevednozapadno od La Salla in severno od mesta Peru. Vstopnine tie bo nobene. Društvo Triglav št. 2 SNPJ je avoje »tališče oziroma sklep alavju 86 letnice spremenilo v toliko, da Soča ne bo. uprizorila lgve, kot ie bilo prvotno poročeno. Soča bo le zapela nekaj pesmi. Namesto igre se*pa t>odo ka zale slitoe ir starega kraja, katere je prineael br. Jakob Zupančič. Te slike so najnovejše in bodo najbrž prvič kazane v naši naselbini. Slavje se bo vršilo 26. septembra popoldne v Slo ven) skem narodnem domu. Glavni govornik bo br. Vincent Cain kar, predsednik SNPJ. Vstopnina samo 25 centov. Član. Ume Ftaher. pollrtjefci načelnik v Monrocju. Mirh. naval na j«kUmk« di»m> v stavki v preteklem letu. vodil Piknik kluba HND U Halle. III. — V nedeljo, dne 21. avgusta, popoldne se bomo hladili pod velikimi in košatimi drevesi v Gregorčičevem parku, kjer se bo vršil piknik Gospodarskega kluba SND. Pripravljalni odbor je pridno na delu. da preskrbi vse potrebno in zadovolji vse posetnfke natega piknika Kdo bi pa ne šel v tej veliki vro-čini nekoliko v prosto naravo, kjer vedno piha hladni veter, da se telo ohladi. Torej v nedeljo se vidimo v Gregorčičevem par- O obisku in uspelem pikniku StoMii, Pa. — Prvi teden v avgustu je bil tukaj na obisku iz Detroita Feliks Blatnik s bvo-jo družino. Tu so se mudili Štiri dni in so obiskali vse prijatelje in znance. Nastanili so se pri družini Blatnikovega svaka Franku Okornu. Blatnik in njegova žena sta dokaj zgovornd in prijazna ter rada čitata Prosveto. On se je pritožil, da jim mister Ford da premalo dela pa preveč počitnic, tako da si ne more privoščiti nobenih zletov in zabav, upa pa, da bo boljše, 1cajt Če imajo vsi take stare fordke od leta 19(28, ne bo dolgo, ko bo moral Henty s polno paro zavrteti kolesje, da bodo delavci zaslužil: i denar in pokupili nove fordke No, in denar se bo spet steka nazaj k Henryu. Tako je z našo cirkulacijo: kdor ima, tisti ima, Z Blatnikovimi smo se prav dobro zabavali in z njimi smo sa peljali na zlet na 28 milj oddaljeno Klamfarjevo farmo. Peki smo koruzo in krompir, teletino in dunajske klobasice ali vinar-ce, tako da smo se v šumi prav dobro počutili. In ko nam je zmanjkalo dobre kapljice, se nas je sam Bog usmilil in je na vse zadnje še on nas polil, tako da smo bili mokri od zunaj in od znotraj. Vsega je bilo dovolj Želeti je, da nas bi Blatnikovl še večkrat obiskali. Zadnjič sem ob koncu mojega dopisa v Prosveti zapisal, da bo pri nas nekaj novega, ker bo no-' (voustanovljeno angleško poslujoče društvo "Keystoners" št« 7*5 SNPJ priredilo velik piknik na nedeljo 14. avg. Nisem se motil — res je bilo nekaj novega! Take udeležbe nismo pričakovali. 2e v soboto so pričeli oddaljeni gostje prihajati. -Prvi so prišli fantje iz Strabana, in sicer 18 po številu, člani društva 589 SNPJ. Rekli so, da naslednji dan jih pa pride še 22, in res so prišli. Tudi fantje ii Uni. versala od društva 715 SNPJ so prišli, kar 20 skupaj. Naši fan tje is Strabana in Universala ao se namreč kosali v baaebalski tekmi, ki s? je pričela ie ob 2. popoldne. Prišel sem tja ie ob koncu tekme in te igre itak dobro ne razumem, pa sem vpraša' Johna Podboya. distriktnega predsednika SNPJ tega okrožja, kdo bo zmagal, pa je odgovoril, da Strabančani. Res je bilo tar ko, prvenstvo oziroma zmago so odnesli Strabančani. Po končanih igrah smo se vrnili v 8DD in ga napolnili do zadnjega prostora. Kmalu ao vabile naše vrle žene gospodinjskega kluba SDD k večerji. Ves dobiček je šel novemu društvu SN-(DaJjt na 3. atraal.) Vesoljstvo ni prazno Veliki zvezdoslovec W. Hersehel se i. zadnjih let h a vol**. * * v zadnjih letih opazovanjem Rimafce cente. »vojega življenja" leskopi, ki jih je gradil šarn, j"e skl?" število zvezd, ki ao se mu ka^le ^' St™ *arolin*- ki ™ J« pri tem po^ roča, da je neke noči nenavadno VH to je vendar prava luknja v nebu""T hotela o tem prepričati, je v sredi J zvezd v resnici zagledali polje v kat r ^videti nltt ene ^zvezde in ki * ^ i*JMno*dMala od motno svetlikaj,* nebeškega ozadja. Ta čudna najdbi vitevprjflstavlja enega izmed redkih urim« z&iz^* u6en*k Jtar»č*(*tio, da so to, kar je tedaj vid Tcaj frugega nego "luknje". Prostor ki opazoval, ni bil pralen, temveč nasproti ptrmjen s temnim Oblakom kozmičnega ki je saslanjal Svetlobo zadaj ležečih zvea Hersehel je odkril potem še veliko š tukšnih temnih meat v srebrnem traku K ceste in je sestavil tudi poseben seznam o Po njem so se začeli tudi drugi astronomi mati za te temne lise na zvezdnem nebu krili so jih skoraj vsepovsod na nebu in imajo veliko razsežnost. Navzlic temu dolgo tega, kar so uganili pravo narav« "ogljenih vreč", kakor jih imenujejo drai v jeziku astronomov. Sele starosta moder besne fotografije, Max Wolf v Heidelber pokazal s pomočjo svojih sijajnih posn da gte za oblake kozmičnega prahu. Z mi načini je mogel izračunati celo odda in razsežnost takšnih oblakov. Ti obla krivajo zvezde za seboj kakor oblaki v ze skem ozračju sonce, tako da je videti ki ni v resnici nikoli popolnoma temno na šnih mestih črno in brez zvezd. Narava pa je v svojih možnostih neizčr Iste temne oblake nam kaže na mestih net svetlikajoče se megle. Sredi blestečih se se vlečejo tu pa tam žareči traki. Njih ba je razpršena in belkasta in včasi tako na, da jih je mogoče opaziti že z neoboroi očesom, kakor n. pr. slovito veliko prame Orionu. Mnoge meglice so človeškim oče vidne, kažejo pa se razločno na fotogra posnetkih. Njih svetloba je namreč nesti na iz kratkih valov, ki so nam nevidni, uč jejo pa tem močneje na fotografsko plast, posnetkih z Velikimi teleskopi kažejo ti i oblaki pogodtoma najbolj fantastične ol Včasih so kakor nad vse tenke prepone, d kakor razčlenjene svetlobe lise, ki so jih bile orjaške pesti. Domnevali so, da gre pri teh oblakih za divo novih svetov, za stanje materije, iz k bodo nastale harmonične zvezdne tvorbe, i troskop, čudežni inštrument astronomije, vi, da sestoje te megle deloma iz majhnih,; delcev, iz rešViičnega prahu, ki odseva m okoliških zvezd. Deloma pa gre tudi za j ki svetijo zavoljo istih zvezd. Ti plini p gorijo, kakor so domnevali prej, temveč g za tako "mrzlo žarenje", za izžarevanje lobe zelo razredčenih plinov. Od kod izv ti plini, da-li gre v resnici za preobilno i rije ali pa za "izmečke" zvezd, je še popoli neznano. Gotovo pa je, da smo tu na sledu važnemu dogajanju v vesoljstvu. Zvezdo« so poskušali tudi dognati, ali se ksžejo ka spremembe v teh oblakih. Ce delujejo tudi mogočne sile kakor v našem svetovju, ted morajo pokazati kakršnakoli gibanja in kakor se neprestano vije in giblje dim in rete. Toda človeške časovne mere so pren ne, da bi zadostovale za takšne pojave, maj nekoliko desetletij je, od kar opazi te megle. To je proti Časovnim merilom ve stva manj nego nič in zato ni čudno, da šnih sprememb doslej niso opazili. Da« kozmični oblaki natančno tam in kažejo tačno iste oblike kakor pred 50 leti. Eno najbolj čudnih odkritij novejše a nomije je to, da so v vesoljstvu med zvezi vsepovsod atomi kalcija. Imenujejo ga interstelarni (medzvezdni) kalcij. Bil je spektroskop, ki nam je omogočil to odkt Pri razčlenjevanju zvezdne svetlobe b ta rodjem so Ugotovili vedno znovs skrivne črte, ki niso mogle izvirati od zvezd, term« kalcijevih atomov v prostoru med nami in i dami. Pozneje so odkrili, da so v pro*t na podoben hačin tudi natrij in druge prv Prostorje med zvezdami torej ni prazno, pomeni veliko spoznanje v astronomiji (dvajset let. To spoznanje je namreč da so bili vsi dotedanji nazori o rs»eW" vesoljstvu večinoma napačni. Vse meril se namreč naslanjale na domnevo, da pn svetloba zvezd neovirano skozi prazni do naa. Potem se je izkazalo, da je ta P^ v prostornino tako rekoč kalen, da smo jih opazoval pri zvezdah, nisopr«*' , rava je odgrnila radovednim ^love^irT novo skrivnost, ki jo sedaj oisielsvsj« t slovel z vso vnemo. Začeti ao morsa z novega. Sele tedaj, ko bodejmsni absorbirajoči učinki temnih obiskov nosti. bodo lahko sklepali z vsčjo natančnejši zgradbi veeoljstvs. ^ še toliko daleč, da lahko r*čemo od novih spoznanj. p^kift* Po raz pran dr. J* ^___ 8LOVHVSKA NAIOUNA lašaja m}* »aMikariJ« ta 1» 1 kertaU. Ur Mlntai afHacita ^ p « 18. AVGUgTA ari FK0SV1TI ^ti s Primorskega f ™dnjaku V Zarfii- _'kl j. v pondelj«k 24- ^ JmgUeva Padla v « domačem dvorišču utonila. Ne^a ^v + in P« v»ej okolici na- globok f j* " vtis. Nesrečna bila v vsej sosešči- ■""T-«npsrečil 4« let priljubljena. HH ie ponesrečil HZ Franc Premru. Pn Tie nenadoma postalo " le omahnil z visokega JTebneki stavbi. Pade je Srov globoko na trda t a, hrbtenico in prebil lo-Frepeljali so ga v goriško Njegove poškodbe so nevarne, triliki druge obletnice ig vojne jf poslal Franco »lini i u tale telegram: Ob obletnici nacionalne revo-rtjvečje spoštovanje ima-juki narod in njegov vo-, imperialne Italije in nje-doceja, ki sta tako globoko 1, ljubezen in razumeva-„ Španije. Bodite uverjeni, kri prelita skupno od slav-ilrovoljcev in naše mladine ivila nerazdružno vez lju-, in laupanja med obema loma. __ladja "Gradišča" je jjiliv Napoli 268 ranjenih tegionarjev. važnest polagajo indu- krogi na ležišča železne ob lacijski obali. Mussoliiri podjetje "Cogne", ki Hblo s pripravami za izko-ljt rude. Rude je okoli mi-ton, a je precej revna na in sicer najboljša ima do odstotkov železa. Ima pa to , da se nahaja na obali rskega peska. r Hehnat" ustavljen Zlircher Zeitung" po-b Berlina: Poslednji ostan-ttkega zanimanja in dela lino Tirolsko so sedaj od- misija je ugotovila, da je hotel Mote rešiti otroka, pa je bilo le prepozno, tako da je padel še sani pod avtomobil. : » a Zopet dve nesreči z razstrelivom Gorica, julija. — V planinah nad Sočo »e je smrtno ponesrečil 13-letni pastirček Karmel Mlajnc. Na paši je našel granato, ki mu je med odpiranjem eksplodirala v rokah. Ko ga ni bilo zvečer domov, ao ga šli iskat in so ga naposled našli mrtvega. — V Žagi se je ponesrečil z manjšim projektilom 11-letni Jagor Josip. Eksplozija mu; je ranila desno roko. Odpeljali so ga v Gorioo. • ' Zanimiv proces * Gorica.'— Pred sodiščem se je vršil te dni zanimiv proces. Železničar Anton Fugoni, doma iz Št. Vida pri Tilmentu, stanujoč v AvČah, se je moral zagovarjati za simuliran atentat na vlaki Prvega maja je opazil pri tunelu blizu-Sv. Lucije dve granati, ki sta bili položeni na tračnice. Vznemirjen zaradi bližnjega prihoda vlaka, ki bi moral priti iz Podbrda, je postavil na tračnice predpisane petarde in tako je bil strojevodja s pokom opozorjen ria pretečo nevarnost. Zadeva je povzročila mnogo hrupa in nervoae, posebno še, ker je bil prvi maj. Karabinjerji, kvestura in fcflezniška milica so bili takoj alarmirani o dogodku in so pričeli takoj s preiskavami in aretacijami. Toda kaj kmalu je pa del sum na samega Fugonija, ker »e mu je pri pripovedovanju jezik precej zapletal in mož je večkrat padel v kontradikeijo. Po dolgem zasliševanju je končno priznal, da je celo zadevo sam insceniral. Vsemu temu je bil vzrok, kakor je sam povedal, da bi bil povišan v službi. K temu pa ga je predvsem prisilila beda, ki je vladala v njegovi družini. Ko so mu napravili na domu preiskavo, i. Tako je ukinjeno na- so našli staro avstrijsko kara-»haianie posebnega li- birtko, naboje in nekaj streliva, Umi lj< izhajanje posebnega ^^^H • prijatelje Južne Tirolske, kar ni bilo nikjer prijavljeno. ' Zaradi tega in zaradi omenjene- izhajal doslej pod imenom ■tirol Heimat". List je bil v Innsbrucku, od koder preselil v Vaduz, kasneje sk in končno v Neustadt. Irljeno je tudi nadaljnje de-ije organizacije "Arbeits-furSildtirol". Znano je, da lo Osrednje društvo za v tujini že prej prekiniti •voje stike z Južno Tirolsko. Vprašanje kruha — V zadnjem času se tonotfo govori o črnem kru-ga je italijanska vlada in se to stavlja v zve-wi strani s slabo letino In Ijo- na drugi strani pa s sla-»pno močjo države, ki nima zlata za nakup žitaric v vu. Iz zadnjih statistik "too, da se je produkcija ih potrebščin v Italiji po-Tako je bilo v 1. 1986 za 61 miljonov metr. pieniee, 30 koruze itd. To »»ne in najpotrebnejše ži-j- k letos napovedujejo « Pfcnice, ki bo znašal 70 milj. met. stotov, ravno topovedujejo povečani pri-„ ostalih žitaric, ki so ■*© prehrano potrebne in ••vračajo, da bo moralo o radi pomanjkanja živeli. Pridelek je odvisen ■»ložm, p. ga simuliranega atentata je bil Stavljen pred sodišče. Izpove-1 je jokajoč ves dogodek in priznal delikte. Dali so mu najnižjo kazen in sicer eno leto zapora in 600 lir denarne kazni. Gorica. — Z velikimi slav-nostmi so otvorili in blagoslovili novo palačo podružnice največjega italijanskega zavarovalnega društva INA (Instituto Na-zionale Assicurazioni). Sv. Lucija. — Strela je udarila v poslopje Benedikta Lapaj-neta pri Sv. Luciji ob Soči. Na stal je požar, ki mu je upepelil gospodarsko poslopje. St. Vid nad Vipavo. — Z drevesa je padi al 3$-letna Marija Stegol ih si zlomila ključnico. Repentabor. — V tržaško bolnišnico so pripeljali 43 letno Amalijo Doljak, kateri je vol z rogovi razparal trebuh. Zdravniki so že obupali nad njo, ker je rana bila strašna. Iz odprtine so Ji zevala čreva in skoro vsako upanje je bilo zaman. Po težki in uspešni operaciji pravijo, da ji gre sedaj na bolje. Tolmin. — 800 lir nagrade je dobila družina Andreja Rutar-ja, ker je dobila zdrave dvojčke. Trst. — V bližini kolodvora je neki avtomobil do smrti povozil šolskega slugo Lovra Mijaniča. S prebito lobanjo sb ga odpeljali v bolnišnico, kjer je kmalu umrl. Umrli so v Trstu^ Cesar Herman 34 let, Cok Helena 61, Fur-lan Peter 64. Benčina Edi 8, Gvardijančič Anton 98, Urban-čič pok. PiSčanc Marija 56, Ma-tič vd. Grab Marija 61, Ceglar Anton 49, Delič Štefan 62. 86-letno Katarino Gustinčič je povozil avtomobil. Težko ranjeno in nezavestno so prepeljali v bolnišnico. Skupina jugoslovanskih izletnikov se je pripeljala V Tržič. BIH so na Doberdobu in v Jama-ljah, kjer so si ogledali nekdanje bojfšče. na katerem je padlo toliko slovenskih vojakov. Iz Tržiča so izletniki krenili proti Gorici in dalje po Soški dolini. S 1. julijem stopijo v veljavo nove odredbe za signalizacijo. Avtomobili morajo odslej imeti: svetilno strelico za smer, odbojno zrcalo, rdeče svetiike itd. •ROSO otrok iz mesta in ostale province bodo poslali letos v mladinska letovišča, katerih veČina je na Krasu in nekaj ob morju. Največje, ki lahko sprejme v dveh izmenah 650 otrok, je v Sežani, a Bane pri Opčinah so na drugem mestu s 600 otroki. Kočjaž Kari RaŽem je povozil 80-letnega Karla Štoka, stanujo-Čega na Greti. V bolnici so ugotovili, da ima nalomljene kosti in težje praske. Zdraviti se bo moral 4—5 tednov. Kočjaža so aretirali. Tržaški tramvaj na progi 8 je trčil v kamjon; pri tem je bil težje ranjen delavec 28-letni Josip Sinhgoj. Dne 19. julija je praznoval svojo osemdesetletnico znani pisatelj in planinar dr. Julij Kugy. Prebil jo je v krogu svojih prijateljev v Jul. Alpah. Nazadovanje prebivalstva v Trstu. Pred nedavnim časom je prinesel "Piccolo" zopet alarmantno vest o nazadovanju tr žaškega prebivalstva. V prvem tromesečju 1. 1987 je bilo »16 smrtnih slučajev, a rojstev #10. V isti dobi 1. 193« pa je umrlo 1096 prebivalcev, a rodilo se jih je le 901, torej število prebivalstva se Je zmanjšalo kar za 105* medtem ko se je v istem Času 1937 zmanjšalo le za 5. Mortali-teta je bila 1. 1*37 0.25 na tisoč prebivalcev, a i 1988 pa se je 16 krat povečala in je znašala promil. "Piccolo" se tolaži z dejstvom, da se je v prvem tromesečju 1938 celokupno prebivalstvo Italije znatno povečalo, kajti nataliteta je porastla od 6.6 (v prvem tromesečju 1937) na 9.5 promil (v prvem tromesečju 1938.) Glasovi iz naselbm (Nadaljevanje i 1. »iranl.) P J. Takoj po» večerji se je pričela plesna aabava. Mladeniči so se veselo zavrteli z devojkami, k* malo prevroče je bilo, pa so se večkrat ohladili s hladnimi pijačami in hladnim zrakom. Zabava ae je nadaljevala pozno čez polnoč. Najdlje so vztrajali stra-banski fantje: prvi so prišli in zadnji odšli. Distrlktni podpredsednik John Podboy je pa korenjak. Bil je v Chicagu na pok letni seji gl. odbora SNPJ in ie v Chicagu jim je povedal, da se mu mudi domov, kaj i na vsak način hoče biti navzoč z ostaflimi Strabančani na veselici naše mladine SNPJ v Shuronu. V nedeljo zjutraj se je vrnil domov iz Chicaga in si samo malo ote? pel čikaški prah, pa hajd v Sha-ron in ob enajstih je bil že med nami! Razgovarjal se je b tem in onim in tretal ter rekel, da nam prinaša pozdrave od predsednika Cainkarja, zakar se mu zahvaljujemo. Oče John Cesnik i* Strabane je imel seboj kar štiri sinove, ki so igrali togo, zraven pa tudi hčerko in zeta. Tako se je mož dobro postavil. Ko je prišel, je vprašal zame in nekdo me je pokazal. Stopil je k meni in rekel, da me ni poznal osebno, pač pa po dopisih. 8tisnila sva si desnici in me je povabil na vrček piva. Iskrena hvala, rojak Cesnik! Sestal sem se tudi z Univer-zalčani, s tamkajinjim trgov oem Tomažem Prevcem, dalje z Rihtarjem in Kumarjem. Vsi ti so prišli na piknik s svojimi te-nami. Prvič sem tudi imel priliko spoznati dopisnika In na-prednjaka ter delavca SNPJ iz Moon Runa Ambrožiča, ki nas je tudi obiskal s svojo ženo Hvala tudi Aliquipčanom, An-tončičevim in Shnončičevim, k nas večkrat obiščejo. Pa tudi Gi rardčani niso bili med zadnjimi Mi Sharončani pa vsmo že itak tu doma in ne smel bi nihče ito-stati od domačih zabav. Ako sem pozabil omeniti katerega, ki se je udeležil te prve za bave nalih "Kijstonarjev", m naj oprosti. Lahko rečem, da je bila velika in vesela družba. Novemu društvu SNPJ priporočam, da vsi kot eden delujejo složno in veselo naprej 1 Anton Valentinčič, 262. Avtni magnat Henry Ford (na aredi), ki ie dobil red nemškega /.elesnega orla od nemškega konzula Karla Kappa (desno) ob priliki avojega 75. rojstnega dneva. ral guvernerja Martina Daveyja, da je vse mirno in da ni treba poslati državnih miličnikov v stavkovna okrožja. Kljub Lavvlorjevi želji je go-verner poslal miličnike. Naslod-nji dan je objavil proklamacljo, da je navzočnost milice potrebna, ker so ga okrajne avtoritete uverile, da niso kos situaciji. Vzdrževanje državnih miličnikov stavkovnih okrožjih je stala davkoplačevalce v Ohlu čez $300,-000. Walter Koellner, policijski u-radnik v Cantonu, Je dejal, da Je aretiral skupino kompanijsklh pobojnlkov, ki je iz zasede streljala na grupo plketov. Pobojni-ki so se nahajali tudi v tovarni in skozi okna streljali na pikete, ki so oblegali tovarno Republic Steel Corp. v Youngstownu. Dva stavkarja sta bila takrat ubita in več drugih je bilo ranjenih. Earl Butler, načelnik policije te korporacije v Voungstownu, je pred odsekom priznal, da so bila v tovarni skladišča pušk in drugega orožja. S tem je pobil trditev Girdlerja, da se korpora cija ni oboroievala za razbijanje stavke. Mesto v Indiani suspendiralo davke Logansport, Ind. — Tukajšnji mestni svet je tudi letos suspendiral davke za kritje stroškov. Vse izdatke bo kril iz dobička, ki gre v mestno blagajno od obratovanja lastne elektrarne. Ta je naredila preteklo leto pol milijona dolarjev profita, dasi računa nižje cene za elektriko kot privatne elektrarne v mestHi s sličnim številom prebivalstva. Zdaj je mesto zvišalo tudi plače policajem, gasilcem in drugim uslužbencem Zaslisanje o stavki v malem jeklu Vojaštvo poslano v stavkovna okrožja kljttb protestom Waahington, D. C. — (FP) — Policija Republic Steel Corp., katere predsednik je Tom Gird-ler, je izzivala nasilja v stavki v tovarnah Malega jekla zadnje poletje. Tako so povedale priče pri zaslišanju pred senatnim odsekom za civilne svobodščine. Člani odseka so bili tudi informirani o zaroti med voditelji organizacij "zakona in reda", ki so bile ustanovljene po oklicu stavke, ter srebrnosrajčnlki, fašistično grupo. Polkovnik Lawlor, ki Je bil poslan vCanton In Massl-lon, O., kot opazovalec, Je izpovedal, da je po telefonu informl* K vsajenega žita, pa bik t1'"* Z*,,dil° w da Wma mnogo boljša kot in pridelek mnogo več- f^J* država vseeno kupovala Gotovo bo morala to Z** Ho«, ko so se nje- , ' Ia mnogo povečale, IT'"" na Potrebo vzdr- »JHi armad, ki zahte- ^nohrane.dasevzdr- J*** Prometna nenert« TJ^ julija. - Dne 15. Z ; I*1 Potila na cesti proti <"Ka n,.r, Hi k| j€ L* v<; "tv,. Avtobus, ki "l,'jno. je do smrti po- •CTfl Ml(,*n« Francla ^m-tn^ačevljar-, ^ ja. Sopotniki so lin .f omagat neareč- ^niln T Uko^ <*JP«lj*-{d, /(,ravniki ao iz- i rok* r.......... nogo. ra- n rine na trlavf. O- K "ialo upanja, da bi notranjih po- "'"nljeno ^"tu mrtev. Ko- i. > • -'tlfgffVf ' * V' xr • vi _• • Krojaška unija se odcepila od ADF Člani ratificirali novo pogodbo ftochetfter, N. Y. — (FP) — Devetsto delavcev, zadnji, ki so bili u posle n i pri veliki krojašk firmi, katera je Imela pogodbo z unijo United Garment Work* ers, spadajoča k Ameriški delavski federaciji, se Je odločilo za združitev z unijo Amalgamated Clothing Workers, v Odboru za industrijsko organizacijo včlanjeno grupo. Člani te unije, upo-sleni pri Michaels Stern & Co.» so ratificirali pogodbo, ki jo j«) unija OIO sklenila s kompanijo. Družba je imela tudi prej pogodbo z unijo, ki je med drugim določala zaprto delavnico. Transferiranje lojalnosti je napravilo konec skoro dvajsetletni borbi med unijo United Garment VVorkers in unijo A-malgamated Clothing Workers. Akcija Je sledila, ko J« bila Michaels Stern k Co. reorganizM rana. Priključila se J« koncem u ClothJers Eachange v Rocteatru, ki Ima pogodbo z unijo Amalgamated Clothing VVorkers. Krojači so upoaleni v dveh tovarnah, v Rocheatru in Penn Vannu Kompanlja jt naznanila, da bo zgradila novo tovarno, v kateri bo upoallla dodatnih dve* sto delavcev. V Iti #a " i Idi i ličili Al I Green se pridružil CIO v protestu "Reformirati" skuša vladno pomorsko komi«ijo Waahington. — (FP) — Kadar voditelji CIO in ADF nastopijo skupaj, je to že novica. Dogaja se največkrat, da ta pobija, kar drugi priporoča, in to Često iz golih frakcijskih razlogov. Obe skupini pa je povezalo skupaj vprašanje "skebskih" u« poslovalnic, katere skuša upelja ti vladna pomorska komisija ia mornarje, ki delajo na vladnih trgovskih ladjah. Teh ladij vlada sicer ne obratuje, marveč jih oddaja v najem privatnim kom-panijam. Toda komisija skuša za te mornarje ustvariti poseben status, pod katerim bi imeli manj pravic. Te dni je tudi Bili Green v imenu Paclflčne mornarske unije protestiral pri vladni komisiji proti vsakemu načrtu ia "re-gimentacijo mornarjev" na vladnih parnlkih, predvsem pa proti nameri komisije, da ustanovi svoje "skebske" uposlovalnice. Mornarji in pristanilčni delavci so zadnja leta vsaj na zapadnl obali izvojevali pravico, da sami kontrolirajo uposlevalnloe skozi svoje unije. Sploh je to ena glav-nih zahtev pri vsakih pogajanjih. (Proti tej nameri vladne komisije je fe prej protestirala mornarska unija CIO, zdaj pa se ji je pridružil io Green, "Ml ne moremo sprejeti reglmentacije mornarjev, ki delajo na vladnih trgovskih ladjah," pravi Oreen. "Imeti morajo enako svobodo kakor mornarji, ki delajo na privatnih ladjah." Mornarska unija CIO pravi, da hoče komisija z Poplave ovirajo Japonake vojne operacije korakajo po čolnih les neki potok. Unij s ki ee uprli eodib&u Mfnneapoll*, tClnn. — Urad nfkl unije voznilmv so ae uprli odloku sodlAČa, da mor*jo do-vrflitl pregled knjig fn drugih rekordov veftčakom, ki ao jih najeli štirje člani tiftU«*po Vložitvi toftie, ki očita uradnikom, da so «1 prisvojili ifrnar is blagajn«* u-nfje. Uradniki pravijo, da ao tožniki v službi delodajaloev. ki bi radi uničili unijo. If jlhov argu-tnent Je tudi, da gre Sa obstoj uniji' In unljrfkega ribanja v Mmneapoliati Odlok aodlšča lahko ustvari praeerifnt, ki IH orn<>-' gočll zatiranje drugih tfttfj fs> #W«n«mtih, ki imajo zvezo z delodajalci. ustanovitvijo svojih "skebskih" upoalevalnlc zdrobiti unije med mornarji in prislanlščnlkl. Da jim ni naklonjena, je gotovo. Izlet v Normandijo Pariz, 25. Juliju 1038. Francoske železnice niso drage. M turistično karto, ki jo lah ko kupiš pri "THUnlku" imaš na vaeh progah 40 odat. |Kipusta. Ce pa se ob n«d«ljah poslužlš izlet niskera vlaka, je vožnja brez dokumentov Ae znatno cenejša. Tako nem se peljal včeraj z Izletniškim vlakom v Ia> Mavre. Proga do U« Havra je dolga 228 km, na obe stranf torej 456 km in vožnja tja in nazaj stane 60 (šestdeset) frankov, Kmalu smo iz Pariza In vlak drvi po normandfjski ravnini. Polja, veliki sadovni vrtovi, tlakovane cente, živina, ki se pu-se po ograjenih (ravnikih, mič-ne naselbine lieže mimo nas. K katero deželo bi primerjal to cvetočo in zeleno pokrajino? NI štajerska, ni Slovenija, Je pač Normandija. Večkrat križamo alf acivozimo ob vedno širši Milini, ustavimo se samo trikrat — v Nantenu, Vernonu in Iloiienu in točno v treh urah in treh minutah »mo v 1* llavru. V teh treh urah z izletniškim vlakom 22M km — kdo je proti Umu? Ob obali jo majhnem proti gričem, ki se dvigajo severno-zapudno nad tem velikim pri- staniščem, ki ga imenujejo "vrata sapada". Vedno lepši razgled se odpira na mesto, veliko koimlišče in Kokavski preliv, kakor se imenuje to morje, ki loči Francijo od Anglije. Nekaj vojnih ladij je zasidranih pred pristaniščem, hidro-avi-jon kroti večkrat nad parfttM^ ki prihajajo in odhajajo, nad judrnicami, ki imajo danes ugoden severo-zapadni veter, nad galebi, ki letajo okrog ladij. Na vrhu aem. Cap de la Heve su imenujejo te veličastne pečine. Sveta, hladna sapa, kot da aem na Veliki planini, samo da je pod menoj širno morje. Hodim • napraj mimo žičnih ograj in u-mutnih Jarkov, ki so meja med ozemljem, po katerem smejo hoditi olvillstl, In med starimi vojaškimi utrdbami, ix katerih grozeče merijo topovske cevi proti morju. Na lepi razgledni točki Jo podjeten gostilničar postavil o-krog hiše polno šotorov. V takem šotoru se počutiš kot samoten planinec, vdihavaš svet morski zrak, opazuješ prelivanje morskih tokov, bela jadra, ki se svetijo v solncu in srkaš bordoj-ca — normandljskl cidro (sadni mošt) bi bil preponlten sa to razpolotenje , . , No, pravilne francoščine se jo v l/u llavru še tete naučiti kakor v Parizu. "Purisveer" kriči tonska, ki prodaja "Pariš-Solr" na boulevardu Straas-bourg, ki d rt I proti kolodvoru. Kar se tiče Jezika, so menda Srbi najsrečnejši narod. Govore in pišejo sicer "liniret", pa je s tem srbstvo kaj prizadeto? Slovenci sevoda po tej poti ne moremo, ml moremo teleti Batno to, da bi nam Ramovš In Breznik izpilila knjitevnl Jezik s tako avtoriteto In določnostjo, kakor jo Ima Fruncoska Akademija. Točno ob napovedanem Času — 8.38 večer — smo se sjiet odpeljali in prišli točno ob 11.84 v Pariz. V Nemčiji, kjer Je baje točnost patentirana, je pa imel brzovtak poldrugo uro zamude. Vso voftnjo vas ne moti noben sprevodnik ali nadzornik. Brez kart« ne moreš do vlaka, pri Izhodu pa jo moraš imeti — ali nI to zadostno in za potniku prijetnejše nadzorstvo? Kogresnih napadel Delavsko zvezo Washington, D. C., 17. avg.— Kongresnik J. P. Thomas, republikanec is New Jer»eyJa, Je včeraj Izjsvil pred kongresnim odsekom, ki preiskuje neameriške aktIvnosti, da Delavsko zve«), organizacijo brezposelnih, kontrolirajo komunisti. Thomas Je predložil odseku imena poznanih komunistov, ki Imajo vodilna meata v tej organizaciji, da |>od-pre svojo trditev. Kanec stavke pri American Can Ca. v C al i for ni ji Kan Frsririaco, — Htavka delavcev v tovarnah American Can Co. v Hnn FramU u, Oaklandu, Kar ramen tu In !<"* Angelesu Je bila porsvnana s kompromisom. Vodila jo Je jekla raka unija CIO. Kompromis Je v tem, da družba sprejme na delo vne atavkarje In odslovi akel>e ter restavrlra starostne pravice. Vesela pisarija Drugi razred je zadelan z otroki, mamicami. železniškimi penzionisti. Zraven ie povratne karte. .. Malo pa ee mi ie odmaknejo. Sedem. Prihajajo novi. Sonce ige. Vee preznojeno. Odpirajo okna, vrata; nihče ae ne boji prepiha; da bi ae le dalo dihati. Toda vae zaman! Vročina pritiaka! _Kaj pa puščate vse dopoldne vlak na soncu? — Gospa, v drevored ga ne moremo postavljati!— Gospe to ni po volji, kajti je gosps načelnikov*. Obrne se k sosedi: — Moj bog, česa si vsega ne dovoli takle kondukter! — Soseda, po videzu in besedah "nekaj nižjega", tolaži: — Veste, milostljivs, nekaj je ie tako neotesanih ! — - -t Dami je bilo ustreženo. Začne karati paglavce: — Duško, nikar ne »tezaj nog po gospodovih hlačah! — "Gospod" sem bil jaz in hlače so bile moje. Že nekajkrat sem grdo [»ogledal amrkovca, U jm je kar naprej brisal debele sloje prahu a svojih čevljev ob moje hlače. Seveda tudi po teh besedah ni odnehal. Dama se je obrnila k večjemu ob oknu. — Borče, ne giedaj vedno skozi okno, v oči U bo kaj priletelo! — Ogovorjeni je gledal po opominu ie bolj skozi okno in se ie delj nagibal. Penzionisti so gledali na ure in se jezili nad "umetnimi" zamudami. Naposled krenemo. Ns vaški postaj i skočita ženšdni k oknom, sdaj levo, zdaj desno. Paglavca tudi. Slot no teptajo po naših nogah. Povsod imajo znance, prijatelje. In ko gremo naprej, zaznamo is pikrih opazk, pomembnih pogledov in sumljivih kretenj vse familijarne nezgode ob progi. Prav za prav je iznajdba prijateljic jako plemenita ustanova. Večja postaja, večji postanek. DuŠko in Borče v en glas: — Mama, klobase! — — Ali vaju ni sram? Ravnokar star jedla?! Oba tulita. Vae kaže, da je to priljubljen in uspešen pripomoček. — Ja, kaj pa je? — sprašuje gospa, ki je pritekle s postaje k vlaku. — Ah. otročji kaprici! No, naj pa bo! — Pobira drobit po denarnici. — Jej. kakšni feš dečki! — hvali gosps i večje postaje. — Pa pridni, pridni! — odgovarja aročna mati. — Borče je zdelal s odliko; zdaj gre v tretjo. — — Oh mama; nikar ne lati! — — To se prsvi: ne s odliko, toda s prav dobrim u«|»ehom, s prav dobrim! — Duško se oglasi: — Mar ima ponavljalni izpit! — Borče ga s pestjo pod rebra, nato zletita v bife po klobase. Dame čebrnjajo naprej: — Ah, in Duško, Duško! Ta vam je šele brihten fantek! Letoa je bil pri birmi. In kakšnih štirinajat dni poprej je bil botrček pri nas na obisku. Veste, kaj je dejal? Mama. je dejal, pri veti mi uro tako, da jo bo botrčok lahko videl. Ima namreč ie uro od starega ata. Kajti, če je ne bo videl, bo gotovo kupil uro. Ja — »em rekla — za boijo voljo, kaj pa bi rad? Aeropian. je dejal, aeroplan; ure niso več modeme za birmanska darila. _ FanU prinorita s klobasami in trgata s Čvrstimi zobmi, kakor tigri zamorčke, če je kaj verjeti mini jonskim poročilom Sok brizga na vae m rani. Tudi po naših oblekam. Se bolj po njihovih. Ko sta pohrustsla. obrišeta usta ob rokave. Mama ae razjezi. Brišeta kar naprej in raz- m*?«•!* madete na široko. Vlak krene, IVnzionUti kritizirajo počasno vožnjo v novih variantah Zeničini brbljata venomer. čanh bolj glasno, faiih tiše. — Ali bodo miiootUiva ie kaj prišli nocoj v restavracijo? — — Kaj vem! Trudna sem! — — Oh, nsj no pridejo. Sveie safalade sem kupila. Malo mrzlega gulaika bomo napravili: s kislimi k .markami, čebulo in papriko. Nalašč za vašega gospoda sem jih vzela, ko jih imajo tako strašno radi. Naj no pridejo milostljivs! — To poslodnjo v novih variantah. Zenščini brbljata venomer, — Bomo videli. Ce so nanesli vode na vrt, če so perilo namočili in če je kdo pomolzel kozo namesto mene, potem morda. Naposled je U kompanija izstopila. Ns drugi postaji ie penzionisti. ' Toda kaj mi vse to zalete na koncu mojega trpljenja! Doma. Drugi dan letošnjih počitnic se je začel takole: — Sam bog, da si prišel! Ali imaš kaj denarja? Vse sem porabila. — Nekaj malega — pravim teni. — Kar daj, kar daj, kolikor imaš. Veš, triindvajset jih je. Apetite imajo. Zdravi so! Hvala bogu! — Spomnil sem se, da meni sam apetit nikoli ni zadoščal Izpraznil sem vse tepe. Bila je jako prijazna. Tudi na starost ima človek ie lahko privlačno silo. Samo čari se menjajo. Pri tečeta Nina in Bobi. — Atata, kaj si plnesu? — — Čokolade, pobano mandlje, bonbone. Plezata na kolena, objemljeta in strmita v razvijajoči se papir. — Ali me imata kaj rada? — — Lada, lada pa čukulada — odgovarja Nina v novem dialektu, ki ga je prinesla iz kraja, kamor je bil odnesel veter ob zadnjem uradniškem preseljevanju narodov njenega očka in mamico. Bobi je tudi v elementu. Kaj vse vesta, dokler ne bo vse razdeljeno?! Potem pa ne bom več intereaanten, dokler ne pridem s polnim škrnicljcm vsaj iz Ljubljane. Pridejo vsi po vrsti. Štejem. 2e hočem vprašati, kje si je izposodilo toliko krotnikov, tlic, pa-- Zjutraj štejem čevlje. Res je, lena se ni bila uštela. Zdaj iena kuha, peče, cvre. Kakor v prvorazrednem hotelu. Nudi, strete. — Ja, Bobi plidkan, vse popapal — in Nina tudi. — Kakor ve in zna, tlači vanje. In če ima vsaj nekaj uspeha: vsa srečna je. Vstaja zgodaj, pozno lega spat Nosi z vrta, z njive, od mesarja, iz prodajalne. Ali pripravlja ali pa kuha Nikoli ne miruje. Saj bo lahko spala pozimi, ko ne bo ne otrok ne vnukov. Cim rajši jedo, tem bolj je srečna. Zadovoljno se šopiri sredi mnogoglave družine, kakor koklja sredi jate svojih piščet — Samo, da so zdravi! — Resnično: ona uživa počitnice. Jaz pa sem tako zraven. Prav za prav peto kolo. Ce kaj manjka. Pa se spominjam tistega Načeta s Toplic, ki je v Cleveland« dve leti preživljal pet svojih tovarišev. Samo on je delal, ostali pa so "iskali" dela. Toda kadar je prišel bos iz tovarne, da katerega poaove na delo; ao ae previdno u-maknili sa vogal in srečno ostajali brat dela. Nace je delal, aosil denar in časih pozno prihajal k mizi in ga niao čakali Boječe jih je ogovarjal ob takih prilikah: — Kaj še jeste? — — Jemo — so odgovarjali glasno v zboru in s korajio, da m je Nace u plašil Spominjam ae tudi tistega ministra, ki je zato naročal aaftonaiu voz. da je jemal s seboj uradniško in Madentavako paro. ki bi za svoj denar drugačo redko videlo svojo ožjo domovino In ko jo aa*adr><. prihajal jako pozno in jo bilo ie vae zaseden., od povabljenih in po nepovabljenih, ao ga izpraievali: IBOtle prih«4*jtt ) FtOBVITI je Tomaž mi »lil Upala je le. da Tomaž tega ne bo opazil A opazil je. "Poglej tistole damo, Sabina f* je dejal "Kaj je z njor "Njeno obleko poglej T "Njeno obleko? Da. In?" "To je vendar tvoj vzorec 'rožnate sanje'!" "Prosim te, Tomaž, saj vendar nima z mojo obleko čisto nikakršne podobnosti !** se je zlagala Sabina, kajti bolelo jo je in neizmerno sram jo je bik). Ženske so vselej tako smešne, kadar gre za obleke. "Kajpak, morebiti je res tudi sinja obleka s kožuhovino, morebiti ima tudi šest pentelj spredaj in štiri jrumbe, morebiti ima tudi nagubana rokava in nabrano krilo, a o kakšni najmanjši podobnosti ni niti sledu, Tomaž!" Ko sta stopila v tramvaj, sta iznenada obstala nasproti zajetne štiridosetlenice v sinji obleki s koiuhovino, spredaj s šestimi pentljami in zadaj s štirimi gumbi. Rokava sta bila nagubana in krilo nabrano. "Ah, Tomaž f "Kaj je, Sabina?" "Tako sem nesrečna, Tomaž V* "Zakaj neki?" ~Ta obleka?" "Saj niti govora ne more biti kakšni podobnosti." Tomaž, pojdiva rajši peš." Hitro sta izstopila. Tomaž in Sabina ne bi smela iti peš, kajti njuna pot je držala po velikih prometnih mestnih ulicah, kjer so razetavljale številne modne trgovine. In v vsaki izložbi je bilo sredi z majhno tablico, ki je bilo na njej napisa^ no, da je to najnovejši vzorec in se imenuje 'rožnate sanje' in da so ga pravkar dobili, sinja obleka, obrobljena a koiuhovino, spredaj jo imela šest pentelj in zsdaj štiri gumbe, rokava nagubana in krilo nabrano. In povsod je visela ista cena: tristo petdeset dinarjev. "Koliko si ti plačala za obleko, Sabina?" Tristo petdeset dinarjev." "In zato misliš ..." "Saj je vendar vzorec, Tomaž!" Sabina je grenko zaihtela. Tomaž jo je tolažil: "Marijana se bo pa le razpo-čila, ko te bo videla v novi obie-ki. Sabina." Marijana, Sabini na najboljša prijateljica, bi se res kmalu raz-počila, a ne iz zavisti, kakor jo bila upala Sabina. Odprla jima je vrata in vprašala Še preden sta utegnila pozdraviti: "Kako se ti sdi moja obleka. Sabina?" Beseda ji je zamrla na jeziku. Vprašala je le: "Kako se ti.. * Tudi Marijana je namreč imela sinjo obleko, obrobljeno s ko-žuhovino, spredaj je imela šest pentelj in zadaj štiri gumbe, rokava nagubana in krilo nabrano, vzorec 'rožnate sanje*. SP€AK/N obrnila "stajo obrobljeno s košu-hci.no, »podaj ima šest pentelj in zadaj štiri gumbe. nagubana r iava ima m nabrano krilo. Obleka je vzore? ta Pariza in t M^nu r mtnate sanjo*." "Zakaj ae imenuje 'rožnate aa Oje*?" Mr*ki \aelej neumno sprašujejo. kadar gre m šenake obtoke "Zakaj ae imenuje 'rožnat' nanje'. Sabina?" •K«,,/* •Nor "Ah, Tomaž, nikar ne bodi tako strahovito dlakocepski! Obtoka ae imenuje 'rožnate sanje', tako je piaak) v izložbi . . ." "In tako je zdaj napisano tudi v računu?" "Da." "Aha!" Sabini ao na oči privrele aolse. "Fej. Tomat* Nit. enkrat ne privoščiš svoji ienici kakšne posebne obleke! Ali se ti spkih aa-j nja. koliko truda sne je stalo, preden sem našla ravno to obleko? Ali veš, koliko trgovin sem m<»rala obresti, da aem staknila prav to obleko?" I K. t.rodu k ne ga posmeha Sabina ni opazila. "Zakaj imam pa le puaeboe obleko,** je rekla, "obleko, ki jo nima nobena droga Poeta vil ae bo* z menoj. Tomaž Pojdiva k Marijani. Razporila ae ha, ko me bo videla v novi obleki Tomaž ia Sabino ata »doma. Na prihodnjem to «• • tJkj, je nedolžno "Kaj. Tomat r vprakala Sabina, le zdavnaj je bila fftMa. kar SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA iadaja svojo publikacije In fte peaebno list PrsoveU m koristi, ter potrebne agitacijo ovojih ia člaMtra ia m p ropa svojih Mej. Nikakor pa drugih pod-Vsaka mr-gaatzacija ima uMtajue svoje Ktarnla. Torej agitatoričm in naznanila drugi! j ta njih društev naj pošiljaj* Matu Pismonoša je počasi koračil, bil je truden od vsednevne hoje in vročine. Se tri pisma je držal v roki in jih jezno gledal. Eno bi moral dostaviti v hišo št 10 v tretje nadstropje, drugo na št. 17 v četrto nadstropje in tretje na št. 28 v četrto nadstropje. In v nobeni teh hiš ni dvigal! Pogledal je na uro. Pet minut je manjkalo do šestih, svoji ženi je pa obljubil, da bo ob šestih doma. Preden bo s temi tremi pismi oblezel vseh 11 nadstropij, bo preteklo najmanj četrt ure. Kaj pa če teh pisem sploh ne bi dostavil? Saj vendar niso priporočena in nShčo ga ne bo mogel klicati na odgovornost, če se izgube. Sklenil je pisma vreči v kanal in se tako odkrižati nadležne poti. Nekaj časa je še okleval, celo vest ga je začela pečti, potlej se je pa spomnil svoje žene in svojih bolečih nog, in je odločno stopil proti kanalski rešetki n. "Blagovolna gospa Thea Bora. Budimpešta, Tulipanaka ul. 10, hl/18. Srček! Kupčija mi prav dobro cvete, toda na žalost bom moral potovanje prekiniti, kajti tvrdka mi je brzojavila, naj ae takoj vrnem, češ da me nujno potrebujejo doma. Jutri ob 10. zvečer se vrnem. Pripravi mi, prosim, dobro večerjo. Poljublja te tvoj zvesti mož Alfred." Drugi večer se je res pripe-1. al Alfred Bors na vzhodno postajo in šel naravnost domov. V predsob ju je zagledal neki tuj plašč in klobuk. Razburjen je stopil v spalnico in tam zalotil ieno z nekim mladim neznan-oem. Prevarani mož je potegnil samokres iz iepa in oba ustrelil. m. Madžarsko-bolgarska kreditna banka d. d.. Budimpešta. "Gospod Franc Hantos, Budimpešta, Tulipanaka ulica 17, IV./43. Dovoljujem ai vam sporočiti, da smo vas na podlagi vaše ponudbe aprejeii za knjigovodjo. Službo lahko nastopite takoj. S spoštovanjem Pinter, ravnatelj." Franc Hantos je bil že tri leta brez službe. Na vse strani je že vlagal prošnje sa službe, a vse njegovo prizadevanje je o-stalo brez uspeha. Vložil je pa še eno prošnjo pri Madžarako-bolgarski kreditni banki in ker mu je ravnateljev namestniki obljubil, da se bo zanj zavzel, še ni izgubil vsega upanja. Očitno ao bile pa tudi to samo prazne obljube. Zaman je dan za dnem čakal na odgovor. Poskusil je še tu in tam svojo srečo, a nikjer ae mu ni nasmehnila. Ker ni mogel več gledati bede, v kateri jo živel s svojo ženo in otroki, je nekega večera skočil v Donavo. Cez nekaj dni so našli njegovo truplo; voda ga je bila vrgla na breg. IV. "Blagorodna gospodična Irms Makai, Budimpešta, Tulipanaka ul 28, IV./82. Ljuba gospodična Irma! 2e tri dni sem v Curihu. Moj prijatelj je imel prav, ko je trdil, da bom kot kemik tu še nekam lahko dobil službo. Res so me takoj sprejeli in dobim 300 frankov začetne plače na mesec. Irma, znano vam je, kako aek> vas ljubim in obožujem. Doslej sem namreč okleval, zdaj ko imam službo, se vas pa te upam vprašati: Povejte mi, ali bi hoteli biti za vse življenje moji, ali bi hoteli postati moja žena? Draga Irma! Ne veste, kako težko pričakujem vašega odgovora. Ako boste uslišali mojo prošnjo, bom najsrečnejši človek na svetu. Ce se boste ps drugače odločili, vas prosim, da mi ne odpišete, kajti vaš molk bo povoda! vse. iEffiSJJAJ-O Do smrti ljubek v» Irma je dan u dlM? 1* pri oknu in čakala Q «**>. a zam*D » postajalo čedalje bolj kar je z žalostjo »po^ je njen Ivan v tujem m polnoma pozabil. . BO© * pa ravno aan J« štel dneve, kdaj bo * «ovor na svoje pismo. T< lo težko ga je pnfekon nem tednu je pa videl, kanje zaman. Zvečer obupa v neki jokal, da * Priaedla je neka pitsalki tem sU šla skupaj dem so je navadil na pijačo« salko in ae čez pol k t* r ročil Ni pa bil amčea v konu. kajti zmerom j«. i Irmo. na edino žensko, i njo arečen. Vdal f*> zanemarjal je službo, tak ga lepega dne odpustili živi njegova žena. Dokk ne bo naveličala . V. Tako bi ae bilo zp ............. to k M«» t « .».r »•»< a H