551 Vprašanje VPRAŠANJE Pred meseci je izšel pri Mladinski knjigi roman letošnjega Nobelovega nagrajenca Aleksandra Solženicina Prvi krog. Zaradi znanih kulturno-po-litičnih okoliščin je roman zbudil izredno pozornost tudi pri slovenskih bralcih. Prva izdaja je bila razprodana v razmeroma kratkem času in zdaj je na našem knjižnem trgu že drugi natis, kar je tudi za naše kulturne razmere kaj redek pojav. V tako imenovanih kulturnih krogih pa se vztrajno širi glas, da je prevod zelo, zelo slab, često-krat nerazumljiv in celo v nasprotju s stavkom avtorjevega pripovedovanja in pisanja. Opravka imamo tedaj z dvema dejstvoma: doslej se še ni pojavila nobena strokovna ocena prevoda; tisti pa, ki so knjigo brali, z bolj ali manj ostrimi besedami obsojajo prevod in s tem prevajalčevo delo. Obe ti dve dejstvi sta zelo značilni za duhovne razmere v naši kulturni pokrajini, saj se z njima kar dvakrat uresničuje krivič-nost kot temeljna duhovna opredelitev. Če je prevod dober, stilno in vsebinsko v soglasju z originalom, upoštevaje pri tem resnico, da noben, še tako dober prevod ni in ne more biti adekvaten originalu, potem bralci kle-vetajo prevajalca in blatijo njegovo prevajalsko ime. Če pa je prevod slab in zanikrn, potem je bila storjena krivica pisatelju, saj ga slovenski bralec ne spoznava v pravi podobi. Zdaj pa se moramo vprašati, kje je strokovna kritika? Navsezadnje je Aleksander Solženicin v sodobni ruski in svetovni literaturi avtor, za katerega nam ne more biti vseeno, ali objavljamo njegovo prozo v popačeni in izmaličeni obliki in podobi. Zelo radi se hvalimo, da smo Slovenci narod mojstrskih prevajalcev, da je naš slovenski jezik sijajen medij za prevajanje, da tuja leposlovna umetnost v našem jezikovnem in besednem svetu prav ničesar ne izgubi itd. Kako se je tedaj mogel izmuzniti prevod dela Aleksandra Solženicina strokovnemu pregledu in oceni? Mar sodobni bralec ni vreden strokovnega opozorila, da ima v rokah dober ali slab prevod? Molk strokovnih ocenjevalcev ob prevodu Solženi-cinovega Prvega kroga tedaj vsekakor ni niti spodbuden niti koristen. scd