Številka 355 IZHAJA VSAKI DAN —™ brdi tb nedeljah in praznikih ob 5., eb ponedeljkih *b 9. zjutraj. Paaamlčne Štev. se prodajajo po S nvč. (6 stot.) v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranjn, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele Stev. po 5 nvi. (10 stot.). OGLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE t Sirokosti 1 kolone. CENE: Trgovinske in obrtne oglase po 8 st. mm, »smrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po SO st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka cadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po S stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprav« .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". TRST, v četrtak 24 decembra 1908 Tečaj XXXU! Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moć I „ NAROČNINA ZNAŠA — sa vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira, ■aroaalna M ••a«ljsko imdanj« „EBUTOSTI" atan* : e»l«-X«tno K 5 30, pol Imtm 2 90 ^ Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma •• m sprejemajo Is rokopisi se ■« vraSsjs. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo list*. UREDNIŠTVO: ulica fiiorgio Galattl 18 (Narodni dan) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ul. Giorgio Galatti št. 18. PoStno-hranllnltnl rafcin It. 841 652. TELEFOM It. 11-57. BRZOJAVNE VESTI Dr. Wekerle pri cesarju. DUNAJ 23. Ce*ar, ki je danes ostal v j Scbonbrunu, je ob 11. uri predpoludne v po- \ sbni a^dijenci vsprejel mini sterskega pred- i scdaika dr. Wekerla. DUNAJ 23. Ministerski pr< rhednik dr. Wekerle je imel danes ob 1. uii popoludne diljši pogovor z baronom Aehrenthalom in | je popdudne odpotoval v Budimpešto. Fusija strank. BRNO 23. L;sti iz Prerova poročajo, da je bilo ca seji izvrševalnega odbora češko-moravsko napredre stranke z 7 proti 4 glasom sklenjeno, da se ta stranka združi z rac-ravsko-češko narodno stranko. Iz Venecuele, OARACAS 23. (Reuterjev biro). Podpredsednik Gomez je ukazal pustiti na svo-bido vse politično vjetnike. CARACAS 23. Venecuelska vlada zatajuje, da hoče na miren in pravičen n8čin rešiti sporno vprašanje z Holandijo. V to svrho je dala pristojnim vladnim organom navcdila, naj odpravijo dekret od 26. aprila. S tem }-nrakom nasproti Holard*ki upa venecuelska vlada nagniti Holandiko, da opusti nadaljno akcijo svojih vojnih ladij, nahajajočjh se v verecueUkih vodah. Minister za unanje stvari De Baul se poda jutri v Pariz, da prične tam pogajanja z francosko vlado. Vse omejitve plovbe za Orinoko so odpravljene; ra-zun tega je provizorična vlada Zbgotovila, da hoče estati v mirnih odnoša;ih z vsemi dr-žavf,m;. Ti čini so napravili ugoden utis, isto-tako tudi osvoboditev političnih vjetnikov. HAAG 23. Pomorski in kolonijalni urad Eta brzojavila poveljnikom nizozemekih ladij, v vbuecuehkih vodab, naj ustavijo demonstracijo brodovja. Ureditev meje v Kongu. BRUSELJ 23. F.ancija in Belgija eta včeraj po večdnevni konferenci podpisali poredbo. ki ureja mejo med francoskim in belgijskim Kongom. Iz Perzije. TEHERAN 23. (Reuterjev biro). V turško poslaništvo prihaja vedno več beguncev. Včeraj popoludne au čete zaprle vhode v dg-slaništvo, da zabranijo beguncem vstop. Šah ;e baje radi postopanja nacijonaliatov zelo razkačen. Ministereka kriza na portugalskem. LIZBONA 23. Ako se Beisalu posreči misija, da se-.taTi kabinet, bo ministerstvo se-tavlieno nastopno: Aleksander Cobral — notranje stvari, Adian Antli^ro — pravosodje, ♦iarcia — finance, Matija NaneB — vojna, Rbmada Curto — mornarica in Tavares H.rtus — javna dela. Francoska zbornica. PARIZ 23 Zbornica je nadaljevala specijalno debato o npčitu glede pomnožitve topništva. Po d 1 ši debati je bil zakonski načrt rsprejet in seja zaključena. Budimpešta 23. (Ogr. biro). Stanje ministra Košuta ee je vsled novega unetja členkov poslabšalo. Minister bo moral še vsaj dva tedna oatati v postelji. Praga 23. Svoje sožtl,e povodom smrti kneza Jurja Lobkovica so jnadalje izrazili PODLISTEK. Spomini na hotel Tigor. (Niko Ninič.) V noči od 10. na 11. t. m. imel sem posebne sanje. Sanjtl sem, da sem moral bos v neko hišo, pred katero so bile raztreseno igle in žeblji. Jezil sem se, ker ti se človek "lahko ubodel. Vendar se mi ni pripetilo ničesar. Opolu dne je bil pri obedu poleg gospice Acke in Rozike tudi gospod K. Gospić* Ro-zika je biia — proti svoji navadi — slabe volje. Na vprašanje gospoda K. je izjavila, da je imela slabe sanje, na kar sem jaz pripomnil, da mi je žal, ker ni pri rokah kakega razlagalca sanj. Strinjali smo se vsi, da nam sanje res dostikrat napovedujejo vnaprej kak izreden doživljaj. Tega mnenja je bila celo gospica Anica, ki tega dne slučajno ni vihala nosa, kakor običajno druge dneve. Kar se mene tiče, sem popolnoma uverjen — in to iz lastne izsku^nje — da sanje niso vedno brezpomembne. V sanjah se povspenja naš duh izven 6fer časa in prostora, in le na malenkosten del onega kar doživljamo v saujah, se spominjamo v budnem stanju potom vezi, ki na* vežejo s kraljestvom duhov. Zato sem b 1 uverjen, da tudi izredne sanje, ki sem jih imel v noči cd 10. na 11. decembra t. I., ne ostanejo brez pomena, in sem zato pričakoval „stvari, ki imajo priti." V soboto, dne 12. decembra t. l..sem se ravno vzbudil ter premišljeval, da bi bilo čas vstati, kar je potrkala dekla na vrata spalnice, ter poklicala : „Gospod dva orožnika vas pričakujeta/' „Dobro, dobro, pridem takoj lu Vstal sem in se opravil. Orožnikom se je dozdevalo, da me dolgo ni, zbog česar sta vprašala hišno in gospodinjo, da li nisem morda pobegnil pri stranskih vratih.... ? ! Prišel sem v vežo. Tam sta stala dva orožnika z nasajenima bajonetoma. „Dobro jutro g. N. !w „Dcbro. Kaj je novega ?a Prosim gospod N., imam ukaz, da Vam izročim ta-le spis, dešel od deželne sodnije. Izročil mi je v „amtsšprahi" pisan ukaz, deželne toJnije, v katerem je rečeno, da se mi mora vročiti priloženi sklep više deželne sodnije ter me aretirati in privesti v tamoinje zapore. nadvojvoda Fran Ferdinand, več drugih členov cesarski rodbine, ministerski predsednik baron Fiienertb, ministra Haerdtl in Začek. Pogreb sr- bo vršil v soboto; truplo prepeljejo v Hi fin pri Melnifeu, kjer je v poredeljc-k položijo v knež;o rakev. Praga 23. Na pogrebu kneza Lobkovica bo cesarja zastopal viši komornik Leopold grof Gudenus. Cesar je brzojavno sporočil vdovi 8'oje sožaVje. Stuttgart 23. Pri Heutingsheimu so odkrili veliko naselbino iz kamenite dobe. Djslej so našli 26 stanovanj. Campo Basso 23. Porotno sodišče je oprostilo znanega slikarja Cifariello, ki jo ubil svojo ženo. Rocskiide 23. V minoli noči je bila v kraljevi rakvi tuka;šrije stolne cerkve izvršena tatvina z ulomom. Ukradenih je bilo več zlatih in srebrnih vencev, m:d temi srebrni venec, ki ga je p klon 1 predsednik Fallieras. , O tatovih ni nikakega sleda. Okrožna depeša Izvolskega PETR03RAD 23. Juri priobči oficielna „Rossija" okrožno depešo, razposlano od ministra za unanje stvari IzvoLk^ga ruskim zastopnikom pri sigostamih vlastih berolinske pogodbe, ki se nanaša na depešo podanika grofa Berchtolda. ki jo je dne 7. oktobra izročil ruski vladi glede odločitev tičočih se Novibazarja, Bo3ne in Hercegovine ter proglašenja kneza Ftrdinanda bo)garakirn carjem. Nota pravi: E ropa je v ob^h slučajih stala prt d enostranskim finom, ki je faktično spremenil red, uitvarjen od berolinske pogodbe. Evropejske vlasti, ki so se udeležile londonske kor terence leta 1871, so kakor bistveno načelo mtdaarodnega prava slovesno prizrale, da se nobena vlast ne more osvoboditi obvez, naloženih jej po kaki pogodbi in dd ns eiiie njo deločeb drugače spremeniti, nego z dovoljenjem sign&tarnih vlasti. Rusija je ca načelo pazila tudi glede na berolinsko pogodbo, čeravno je ta pogodba stavila Rusiji in balkanskim državam posebno težke pogoje. Vkljub temu ni Rusiia nikdar skuhala kršiti berolinske določbe. Očevidno je vsako oddaljenje od tega načela pripravno, da močno omaja temelje političnega ravnotežja in stavlja radi tega v nevarnost svetovni mir. V resnici je postopanje Avstrc-Ogrske in Bolgarske takoj poostrilo položaj na balkanskem poluotoka in alarmiralo vso Evropo. Turčijs, kakor Eepos'edno oškodovana vlast, ni odlašala s f^rmelnim protestom proti kršenju bero!, pogodbe. Zdelo se je, da je ta protest vzbudi! tem večo pozornost velesil, ker je Turčija, absorbirana od skrbi za notranje reforme, potrebovala posebnih ozirov in moraličse podpore. — Zato je dobil ruski zastopnik v Carigradu nalog, naj izjavi porti, da se po prepričanju carske vlade ne more berolioska pogodba spremeniti brez dovoljenja dogovornih vlasti. Enako izjavo so podali porti tudi zastopniki nekaterih drugih vlasti. Iitočasno je Turčija sprožila ideje, da se skliče konferenca, in ta ideja je dala povod zaupnim pogovorom kabinetov, ki niso mogli drugače nego iziaviti, da so najnoveji dtgodki položaj na Btlkanu bistveno spremenili, in da se bo morala konferenca baviti tudi z drug'mi vprašanji, ki zahte^jo tudi pozornost vla.t', tako pregledanje določb berolinske pogodbe, ki to izgubile svoj pr- votni pomen. Najti je treba tudi sredstev, da se zadovolji vrati pravičnih interesov Turčije in balkanskega poluotoka. Načrt programa, ki obsega devet toČek, tvori že nad dva meseca predmet zapletenim pogajanjem med posamičnimi kabineti. Vendar se ni doslej še doseglo konečnega sporazuma. Glavno težavo je delala doslej različne st mnenja Avstrc-Ogrske in Rusije glede kom-petence konference. Av&tro-Ogrska vlada je zahtevala, da se vprašanje o Bosni in Novi bazar j u ne sme staviti v program in da se ne srna o njih razpravljati. Istočasno se je Avstro-Ogrska pogajala s Turčijo in zahtevala, da se ima konferenca omejiti le nato, da se ta sporazum vzame na znanje in da se odpravi člen 25 berolinske pogodbe. Petro-grajski kabinet se od svoje strani ni mogel strinjati s tem mnenjem. V resnici se ni moglo prezreti, da ni Avstro-Ogrska dobila pravico z .sešti Bosne in Hercegovine in držati v Sandžaku posadke po posebni pogodbi s Turčijo marveč v*led berolinske pogodbe. Zato je očitno, da se ne more pravica prizuana Avstro-Ogrski spremeniti brez dovolenja vs^h signatarnih vlasti. Ta slučaj je sličen slučaju, ki je služil Evropi za povod, da proglasi načelo mednarodnega prava, kar odgovarja ruskemu mnenju. Z ozirom na to, da so leta 1871, ko ni Rusija hotela neko!iko določb pari&ke pogodbe priznati več veljavnimi, s'avile vlasti pogoj, da se ima sklicali konferenco, na kateri naj se razpravlja o vseh tozadevnih vprašanjih, naglaša okrožna depeša glede direktnega sporazuma med Avstro-Ograko in Turčijo, da z&more tak gogovor Btvar povspeševati, nikakor pa ne vnaprej rešiti vprašanja preko sankcije vlasti oziroma preprečiti svobodno razpravo predmeta v popolnem obsegu. Konečno je petrograjski kabinet našel, da se konferenea nima nikakor omejiti na to, da odpravi le člen 25 berolinske pogodbe. V tem oziru, nadaljuje okrožna depeša, imamo vzroka, da se še enkrat poživljamo na izgled londonske kcnterence, kjer se ni odpravilo le členov 11, 13 i t 14 pariške pogodb-', marveč je bi skle: en tudi poseben trakt-', ki je spremenil gori omenjeni med-nan dni akt. Zato mora pnhodnja konferenca po rv.V.m mnenju, ako se hočejo velevlasti sporam imeti o bosanskem vprašanju, odpraviti ne le č!en 25, ampak ga celo nadomestiti z določbo, ki bo točno precizirala novi položaj Borne in Hercegovine, Na srečo se nudi sedaj možoost, da se različnost mnenja med Rusijo in Avstrc-Ogrsko odstrani sredstvom, ki je moreta obe vsprejeti. V komunikeju pravkar došlemu ruskeimi kabinetu ne zahteva Avstro Ogrskn več, da Ee vprašanje g-ede Bosne in Hercegovine odtegne razpravi velesil in prediaga nov način, po katerem se ima razprava vprašanj na konferenci nadomestiti s pred dočimi pogajanji kabinetov. Ta način je po našem mnenju združen z znatnimi nepriličnostmi, poglavitno, ker ja kompliciran in bi se vršil počasi. Vendar ne moremo od druge strani oporekati, da je pripraven cdstraniti nevarnost preostrih sporo/ na koiferenci. Radi tega varuje ta način temeljni princip, ki ga podpira Rusija, namreč, da imajo vsa vprašanja programa neizvzemši točke 2. Bosna in Hercegovina, splošen e tropski značaj in 6e ne morejo drugače rešiti nego do-vuljenjem signatarnih viasti in morejo potem- takem biti predmetom svobodnega razpravljanja kabinetov. Ruska vlada nima ničesar proti omenjenemu načinu. Ruski kabinet se sedaj obrača na dunajski kab'net s predlegom, ki naj sedaj svoj načrt sporoči drugim vlastim. Ako isti pritrdijo načinu, izreče petre-grajski kabinet tekom pogajanj tvoje mneeje 0 točkah konferenčnega programa, ki ima;o poseben pomen za Rusijo. Avstrijski problem. L Aneksija Bosne in Hercegovine spravila je na daevni red ob enem celokupno vprašaje bodočnosti monarhije Hibsburžanov. bodočo ureditev in daljni razvoj iste. Jugo« slovansko vprašanje je stopilo s tem v stadij aktuclncsti. Dualistično urejena monarhija, kakor je sedaj, je pravi monstrum. Deto je to, ki je bilo rojeno v bolečinah ter noji v sebi vse kali smrti. Človeka, ki je prišel na dan s predlogom za sedanjo uredbo monarhije, bili bi morali brez druzega obesiti radi veleizdaje. V teh 40 leti obstanka dualizma megli smo se prepričati že naštevilnokrat, da tako ne more iti dalje. Večni not anji boji in nemiri v Cislajtaniji, borba med Hrvati in Madjari, azijatska nasilstva Madjarov v Odrski in Hrvatski, večni bo^i med parlamentoma ns Dunaju in Pešti. To je slika, ki jo cuđi vnanjemu svetu takozvana Avstro-Ogrska mc-narhi]a. Nezaupanje in nesigurnost na vseh koncih in krajih, a država sama —, dr/.ava — na odpoved. Dual zem je bil le dete zadrege, a z ustvaritvijo istega so se le odprla vrata na otežaj za nove zadrege, da tako ne more in ne eme dalje, je jasno. Edini, ki vlečejo dobiček iz sedanjega stanja so Madjar: in — deloma — Nemci. Nastaja vprašauje: Kaj, kako ?! Staro treba razrušiti, — o tem so danes prepričani vsi resni politiki; a kaj naj pride na mesto dualizma? — Federalizem, personalna unija, ali kaj druzega?! Govoriti se je začelo o trializmu: Av-stro-Ogrska Jugoslavija. Ali, kako naj izgleda ta trializem ? Ali bi s tri-alizmom bili dani pogoji stabilnosti?! Ali ni vdikoveč opravičen strah, da bi se v v slučaju trializma, — s tremi vladami, tremi ! parlamenti in tremi delegacijami — število 1 prepornih vprašanj ne manjšalo, ampak po-i večalo in še bolj komplicirale ? ! Iz debate, ki se je vršila v avstrijskem j parlamentu o priliki razprave o aneksiji Bosne in Hercegovine, je razvidno, da so se tudi merodajni nemški politiki s p rij a z-jnili z idejo jugoslovanske države v mejah monarhije. Ali, kako naj bi bilo razmerje tega novega državnega ozemlja napram ostalim deželam in državam monarhije? Jasno je, da ne moremo nikdar računati na to, da bi Be ta ideja rešila potom tri alizma, tako, da bi se k obstoječima delegacijama pridružila še tretja. Računati moramo, da se naše vprašanje da rešiti le skupno z vsem kompleksom avstrijskega vprašanja. A ko se bo to rešsvalo, moralo se bo rešiti tako. da vsa uredba monarhije zadobi značaj stabilnosti in sigurnosti. Italijanska doslednost. x Vsled krvavega spopada na Dunajski univerzi med Lahi in Nemci zagnali so d> „ A1!, ta spis ni za-me; vidite, da je tukaj rečeno, da se mi ima vročiti priloženi sklep 1 Kje je ta priloženi s k 1 e p ? !u Orožnik je čital in čital ter menil kc> nečao : „Re?. čudno, to je le za nas, pa prosim, da bi podpisali, da sem vam vrcčil.;( Predložil mi je svojo knjigo rekši: „Prosim, ali podpišete kar tukaj, da sem Vam vročil ?u „Ne, nikakor ne podpišem, ker ta spis ni namenjen za-me. Tu mora biti še en spis, ki ga moram dobiti jaz in v katerem mora biti navedeno, zakaj se me aretira! Vi imate ukaz, da me aretirate in jaz se vam ne morem in ne smem upirati, a tega ne podpišem, da Bte mi vročili nekaj, Česar nisem prejel." „Morda je os alo v pisarni. Poj-demo tja. V imenu zakona vas aretira m."4 Tako sem postal jetnik. Hišna gospodinja mi je bila med tem pripravila kavo, ki sem jo stoječ popil. Potem, ko sem zaprosil, da se naroči voz, sem odšel z orožnikoma. Ko amo bili že zunaj, je prišel hišni gospodar na vrata ter pravil: „Kaj, ne bl-li bilo bolje da vzamete z nisko suknjo, v haveloku vam bo mraz V! Vrag naj vzame vse skupaj . . . Dospevse na orožniško postajo, nas je pozravil itražmojster Mučič — sladko, kukor vedno: „Dobro jutro, gospod IsV< „Dobro jutro! A kaj naj pomenja vse to ? !u „Jaz . . . jaz ne znam nič . . „A moral bi dobiti sklep glede a:e:i cije, da znam, če9a se me obdolžuje". ,Da, da, re3 je a mi nismo prejeli me. Potem mi je ponudil koi golega popirja, češ, naj podpišem, da že on napiše potem, kar treba. „Na golo sploh ne podpišem nič'*. „Dobro, dobro, pa spišem takoj Vsakdo si lahko predstavlja razburjenoit, v kateri sem se naha;al, in zato se ni sera mogel dalje upirati. Podpisal sem, ne da bi čital, kaj je Mučič napisal". Med tem je pritekel gospjd Sancin na orožniško postajo, da dozna, kaj naj vse to pomenja. Doznal seveda ni nič. A ker so orožniki sklenili, da gremo z železnico preko Buzeta, sem rekel gospodu Sancinu, da ni treba voza. Ptran II »EDINOST« Stv. 355 V ^ratn, dne 24. decembra 190S vina Garibaldija in zibelka laške dinastije, katero so odstopili Franciji za bitko pri Sol« ferinu in šteje najmanje do 480 tisoč prist nih Italijanov. Otok Korzika, drugo čisto laško ozectlje, ki je dalo Franciji Napoleona I. šteje okoli 20 tisoč Italijanov. Italijanskih podanikov živi na Francozkem čez 320 tisoč, ne oziraje se na izseljevanje zadnjih let, ki se vedno bolj obrača tja. Brez vsakega pretiravanja se torej laLko trdi, da na Francoskem živi najmanje edin milijon Italijanov, torej mnogo več nego v Avstriji. Zikaj fran-cozki Lahi in njih bratje v kraljestvu ne zahtevajo ustanovitve laške univerze, recimo v Nizzi, ki je nekako središče laškega življa, mej tem ko se toliko potegujejo za v Avstriji živeče Lrihe, med katerimi je mnogo slovan škili in nemških renegatov ? 1! Nizza je i svojimi 125 tisoč prebivalci skoraj čisto italijanska; med 400 tisoč prebivalci Marzitje je do 80 tisoč Lahov; ti dve mesti imata 7ge pogoje za vspevanje visoke Šole z laškim učnim jezikom. Ako Francija torej ljubi tako vroče svojo italijansko sestrico, naj bi poskrbela, da se bodo nje sirovi vzgajali v materinem jeziku. Ali Francija je glede prijateljstva in dobrohotnosti napram svojim lašk:m podanikom U v.lika v visokodoečih fraze b, drugače pa trda kakor skopuh. Dokaz temu je dejstvo, da Lahi na Francozkem nimajo niti ene ljudske laške šole, ki bi jo vzdržavala vlada. Vzlic vsemu temu zitiranju in tlačenju italijanskem narodnosti na Francozkem, pa ni prišlo ne tamošnjim, ne v kraljestvu živečim Lahom nikdar na misel, da bi se obrnili na laško vlado v Kimu, naj zahteva od fran-cozke v Parizu ustanovitev laške univerze na francozkem teritoriju, kakor to zahtevajo od avstrijske vlade. Kje je doslednost? V Avstriji se raznaroduje prav malo Lhhov, na Francozkem pozablja pa že drugi rod svoj materini jezik. Iz kakega vzroka se ne zgane ne glasovita „Dante Ailigbieri" ne „Lega Nazicmle", da bi preprečili pofranco-zov inje Italijanov ?! To je prava nedoslednost. katero pokazujejo povsodi avstrijski irredentifcti. Oni smatrajo Italijana, ki bi za-klical pri na „Viva Austria*'. za narodnega izdajalca; kdor pa kriči, recimo v Nizzi, aViva la Francia", ta je pravi junak in domoljub. Ce je Avstrija proti laški meji napravila kako cesto, so ti gospodiči vsi iz sebe. Francija je napravila iz Korzike neza-vzetno trdnjavo proti Italiji; trdnjave je tudi napravila v S. Boniiacio, Ajaccio, Calvi in Portovecchio ter otoček Lavezzi. Vsi obmejni prehodi so tako dobro zavarovani, da Italiji še misliti ni na to, da bi mogla zavzeti le enega. Vse te utrdbe je napravila Francija, ne da bi bil v Italiji le kdo mignil z očesom: če pa Avstrija na Goriški meji le malo popravlja kako kozjo pot, je hitro ogenj v laški strehi in diplomatične note kar lete iz Rima na Dunaj. Čuditi se pa tem nedoslednostim in prigovorom ne more nikdo, ker Francija pokazuje L-liom hitro zobe, pri nas pa se jih božca kakor razvajene otroke m&či ia tuji Italijani krik po ustanovitvi la- Madjari glede zahtev teh poslednjih, ki gredo škega vseučilišča v Trstu, pri Čemer jim je za tem, da postane vojska instrument za mana ves glas sekundiralo francosko časopisje, djarizacijo. V čem sestoje koncesije, ki jih Kako pa po.topajo na Francozkem s svojimi dobe Madjari, smo že omenjali, skupna vojska podaniki italijanske narodnosti? j na Ogrskem bo sestajala iz samih Madjarov V Avstriji živi k večemu 700 tisoč La-jvdic dejstvu, da je po večini — cemadjar-hov. a nikdar ne kompaktno; povsodi so po-'ska. In ta novi udarec dobe narodnosti na mešani med Slovane in Nemce. Nizza in Sa-,Ogrjkem jedino zato, da dovoli madjarski vojsko je čisto italijansko ozemlje, je domo-' parlament povišanje kontingenta rekrutov za i-tL. ji---takih 20.000 mož! Žrtvovati se ima torej velik princip za — malenkost. Ia še ta malenkost je ob znanih kvalitetah madjarski h politikov kaj problematična. Prav lahko Be zgodi, da bodo Madjari, ko spravijo svoje koncesije pod streho, svoje dispozicije v parlamentu priredili tako, da del parlamentarcev, ki naj bi vobrali povišanje kontingenta, — stavi nove zahteve izlaBti glede banke. In potem se bo morala zopet začeti stara igra z novimi pogajanji. Ali stvar utegne dobiti še druge nedo-gledae posledice na — avstrijskih tleh. V prvo so Nemci izven sebe in napovedujejo najostrejo borbo proti nameravanim koncesijam, češ, da se hoče tu žrtvovati enot-no i t armade. Njihova jadikovanja nas puščajo hladne, ker vemo, da sedaj dozoreva sad njihove lastne politike. Kar hočejo Madjari napraviti iz armade instrument madjarizacije tako bi hoteli Nemci, da ostane armada za vedno instrument germanizacije! A kdo je bil, ki je vedno iz golega sovraštva do Slovanov, podžigal madjarsko nenasitnost, ako ne Nemci se svojo dualistično politiko ?!! Nemci pa se boje še nekaj druzega. Boje se, da bodo tndi avstrijski Slovani izvajali za-se konsekvence iz madjarskih koncesij : kar je prav za Madjare, more biti prav tudi za slovanske polke v A atriji. Hrvatski listi že napovedujejo take zahteve. Ce torej danes Nemci jadikujejo radi nevarnosti, ki grozi „jednotnosti" armade, jim odgovarjamo mi: vi sami ste bili v svoji nenasitni gospodstvaželjnosti prvi grobokopi te jednotnosti" ! A če mi vendar zovemo na najodločneji odpor proti koncesijam madjar-skemu šovinizmu v prilog, ne delamo tega, da se ohrani „nemški duh v armadi", ampak da se odvrne silni udarec, ki ima zadeti narodnosti na Ogrskem po rečenih koncesijah. Avstro-Ogrsko. Seji je prisostvoval tudi pred-1 društvo na razpolago K 1064*80. Iz gornjik sednik upravnega sveta državnega dolga ■ številk je razvidno, d* druttvo vspeano deluje, Bleck. Porta je imenovala trgovinskega mini- da si se je videlo po številu navzočih, da se fif«in Munnnmano Halnfrats\rvt rra nnnaiorna t linm ni*nmoln ___1 _„~ _—_____- DOGODKI NA BALKANU. IZ BOSNE. Bosanski franSIikani in pasivna volilna pravica. Sarajevski „Hrvatski Dnevnik" poroča, da se je sarajevski nadškof dr. Josip Stadler obrnil na sv. Stolico s prošnjo, naj dovoli bosanskim frančiškanom, da se na bosanskih deželnozborskih volitvah poslužujejo tudi pasivne volilne pravice. Sarajevo 23. Beligrajski „Mali Žurnal" je poročal, da je v JozeS'eidu pri Bjelinu vsled provokacij tamkaj naseljenih Svabov prišlo do pretepa z domaČim srbskim prebivalstvom in da je pri tem bilo več oseb ubitih in ranjenih. To poročilo je glasom dobljeni informacij popolnoma izmišljeno. TURČIJA. Carigrad 23. Ruski poslanik Sinovjev je danes izročil na porti daljšo okrožnico ministra za unanje stvari Izvolskega, ki razvija rusko stališče glede konlerence. Okrožnica govori o potrebi, da tozadevna vprašanja uredijo pogodbene vlasti, jemlje na znanje zapričeta pogajanja Avstro-Ogrske s Turčijo, ki so primerna, da olahčajo ureditev vprašanj ter vsprejema predlog barona Aehren- (Ta ve.t je bila .pisana i2venurednica. V^Jko^S 87oraz»mTo Ne da bi ni za las spremenili svojega stali šča nasproti kulturnim postulatom avstrijskih Italijanov, priobčujemo to zares interesantno paralelo. Razlika je res tako kričeča, da se človeku kar usiljuje prepričanje, da Italijani s svojim vseučiliščnim postulatom re3 ne gredo za levlasti o tekočih vprašanjih. Carigrad 23. Glede poročija tukajš njih listov, da je porta že imenovala delegate za pogajanja z markizom Pallavicini, je av-stroogrski poslanik izjavil, da ni tozadevno še ^m ^u^um « ucg,^ nikakega naznanila, kulturnimi, marveč za političnimi^ J ® cilji. Op. ured.) Pomacljarjeiije skupne \ojske na Ogrskem. Ni terej nobenega dvoma več. da stojimo pred ,.<*porazumljenjemu vojaških krogov z Pogajanja z Avstro-Ogrsko. Carigrad 23. „Jeni Gazeta" poroča, da se je včeraj pod predsedstvom velikega vezirja sestala komisija, kateri pripadata minister za unanje stvari iu trgovinski minister in je sestavljala spomenico o pogajanjih z Spremljal nas je samo en orožnik na glede aretacije tako, da sploh ne znam, za-pobtajo v Boršt, dočim je šel drugi naprej, kaj sem aretiran?! Rekel mi je, da doznam Na železniški postaji sta me zopet čuvala to od preiskovalnega sodnika, dva orožnika. Nič čudno; bila je res nevar- Ko so mi pretresli vse Žepa ter me na-noat, da pobegne „zločinec". rtančno preiskali, so me odvedli v neko celico, V vlak je stopil za menoj zopet en sam kjer sem dobil četvorico „dragov". Kakor orožnik. I sem Bodil, so bili trije že stari znanci v Premišljeval sem ter si razbijal glavo, ' „hotelu", v katerega sem došel tako nepriča-napenjal svoj spomin, a nikakor nisem mogel |ko7ano, dočim je četrti došel notri — ko-razrušiti uganke. Iz odloka, ki mi ga je po- jlikor sem sodil — na isti način kakor —-kazalo orožništvo, sem razvidel samo to, da 'jaz! Sedel je mirno na deskah, ki naj bi sem bil aretiran po sklepu višje deželne sod-!služile za postelje, molčal in vzdihoval, mej nije. Na vsak način se tukaj ne gre na kako!tem ko so bili ostali trije povsem zado-malenkost. . . . voljni. V Trstu je bilo na postaji malo ljudi. Jaz sem protestiral, da so me spravili v Stopila sva z orožnikom skoro neopažena v „sobo", kjer ni niti postelje, a šs manje stra Nuro Dungiana delegatom za pogajanja z Avstro Ogrsko. Kakor javlja „Ikdam" določi danes mi nisterski svet zahteve, ki jih bo stavila Turčija. Isti Ust pravi, da je odhod poslanika na dunajskem dvoru Rešid paše na svoje mesto posledica otvoritve pogajanj. Žrtev turškega bojkota. V Carigradu je ustavila plačila velika turška tvrdka za deželne pridelke Mile pere & Fils. Pasiva iznašajo 700.000 K. Polom te tvrdke je v zvezi z bojkotnim gibanjem. Ogrska. Župnik Hlinka — rehabilitiran. Jeden največih mučenikov med voditelji Slovakov je znani boriteij župnik Hlinka. Ogrska vlada ga je doslej preganjala z naj-večo besnostjo. Konstruirala je proti njemu najnesramneje obtožbe radi „ščuvanja proti državi", radi „žaljenja madjarskega naroda", radi veleizdajst?a — izkratka: označala ga je panslavistva prvega reda — in ga vlačila po sodnih dvoranah. In — ker so madjarski sodniki, kakor znano, vsikdar poslušni — pa-trijotje, so seveda Hlinko metali tudi v ječe. Ker pa so — kahor je tudi predobro znano — više cerkvene oblasti na Ogrskem v divjanju proti narodnostim vsikdar poslušno ca roko ogrski vladi, je prišla slednjič tudi do tega, da je škof Paroy suspendiral Župnika Hlinko „ab ordine et officio" ter ga odstavil od župnije. Župnik Hlinka, v svesti vnebovpijoče krivice, ki se mu je zgodila, se je pritožil proti temu suspenzijskemu dekretu na papežko kurijo v Rimu in po dolgi preiskavi ga je kongregacija rehabilitirala. Kurija je zahtevala od škofa, naj predloži vse akte, nanašajoče se na suspenzijo. Po prou-Čenju aktov je sv. Stolica izdala razsodbo, s katero se suspenzija župnika Hlinke proglaša kakor neveljavno in se odpravlja. Ta razsodba vzbuja veliko senzacijo. Drobne politične vesti. Nov kandidat za dunaj sko n unci j a t u r o. „Bajer Kurier" poroča iz Rima, da bo naslednikom sedanjega dunajskega nuncija Granito di Belmonte imenovan sedanii apostolski delegat na Kubi, mons. Aversa, ki je bil svoj čas več let pri nuncijaturi na Dunaju kakor auditor. Dnevne vesti. Čitateljem! Ker bodo jutri vse tobakarne zaprte, prodajal se bo naš list le pri vratarju „Narodnega doma"" ter na južnem in. državnem kolodvoru. V soboto in nedeljo pa po vseh tobakarnab. Prihodnja številka izide v ponedeljek ob navadni uri. Škof Nagi pojde v Line ? Razni listi beležijo govorico, da bo tržaški škof Nagi premeščen na škofijsko stolico v Line, izpraznjeno vsled smrti škofa Doppelbauerja. Odtod da se škof Nagi baje laglje popne na stolico dunajskega nadškofa, ko zatisne ko3zonad§kof in kardinal G-ruscha svoje oči. „Fremdenblatt" poroča iz Trsta, da bo skoraj gotovo dr. Nagi imenovan škofom v Lincu, ki da si želi priti v škotijo, v kateri ni narodnih prepirov. Tržaškim Hrvatom! Minole šolske počitnice smo v Puli ustanovili za Istro brvatsko-slovensko akad. fer. društvo „Istra". — To društvo, ustanovljeno in organizirano po vzgledu tržaškega slov. akad. fer. društva „Balkan", ima, kakor to, tudi namen: delati med ljudstvom, probujati, vzgajati in navajati k napredku naš ubogi zapaščeni narod v Istri. Odpomoči jim hoče pred vsem z usta-novijanjem ljudskih knjižnic po Istri. Prvi korak v tem oziru je napravilo akad. ter. društvo „Istra" minoli mesec z otvoritvijo udje premalo zanimajo zanj, ali pa ne zaupajo vodstvu. Po preČitanju poročila se je vnela razprava, v kateri so govorniki pozivali ude, naj vsakdo njih skuša pridobiti novih členov. Da je društvo potrebno in koristno, tega ni treba še-le povdarjati. Kdor koče pristopiti, naj se zglasi v „Konsumnem društvu* pri Sv, Jakobu. Dražba na državnem kolodvoru. Dne 15, grudna od 9. ure dop. naprej bo v skladišču drž. kolodvora v Trstu (Campo marcio) javna dražba različnega ne odvzetega blaga. Kupci se s tem vabijo k vdeležbi. Natančneja po-jasni'a daja skladiščni uradnik istotam med uradnimi urami. Odbor slovanske omladine za Ciril Meto-dijev ples, ima svojo sejo v soboto na praznik Sv. Štefana ob 6. uri zvečer v restavraciji „Balkan". Ker se imajo določiti najvaž-neje točke prireditve, pričkujemo obilne udeležbe. Zavarovalnicam za govejo živino. Zavarovalnica v Skednju poživlja vse zavarovalnice v tržaški okolici, naj sklepajo na svojih občnih zborih prihodnjega leta, da so voljne pristopiti k „Zvezi zavarovalnic goveje živine za Trst in okolico" e sedežem v Trstu, katera se nameruje uitanoviti v kratkem. Na ta način združene zavarovalnice vdobe vladno podporo, kar bo le povspeševalo razvoj vseh zavarovalnic. Na Silvestrov večer v sokolskem kroju! Ker je odbor „Sokola" izdal parolo, da naj se bratje „Sokoliu vdeleže Silvestrovega večera v sokolskem kroju, bi bilo želeti, da bi se vsi oni, ki posedujejo sokolski kroj, tu.U odzvali temu pozivu. Proč z ono patentirano komodnoetjo, ki se je vtihotapila med nekat3rnike in izvlečejo naj si V3i — bodi stari, bodi mladi — sokolsko obleko iz omarinega „kota*1 in naj se v istej * deleže krasnoobetajočega sokolskega „Silvestrovega večera", „S o k o 1". Vabilo na božićnico, ki jo priredijo otroci z otroškega vrtca v Rocolu s sodelovanjem rocolskega tamburaškega zbora v petek 25, decembra ob 4. uri pop. v dvorani g. škilana z obširnim vsporedom. Ker je čisti dobiček namenjen naši pre-potrebni ženski podružnici dr. sv. C ir. in Met., vabljeni so vsi prijatelji mladine, izlasti pa Rjcolčani, da se v obiluem številu vdeleže ter tako pripomorejo do gmotnega vspeha. — Vstopnina 40 st., sedež 20 stot. Vcdatvo. Poroke, rojstva, umrljivost. Od 13. do 19. t. m. se je v tržaški mestni občini poročilo 20 parov. Rodilo se je 144 otrok, in sicer 84 moških in 60 žensk ; od teh 20 ne-zakonit h. Umrlo je 93 oseb, in sicer 49 moških in 44 žensk. Tržaška mala kronika. Težka nezgoda na sežanski cesti. Andrej Majcen, 75-leten kmet iz Sežano št. 116, vozil je včeraj zjutraj vožiček v mesio. Nesreča je hotela, da je padel na tla. Drug voz, ki je tik sledil njegovemu, ga je povozil. Dobil je razne bunke in si bržkone tudi zlomil deano stegno in zatilnik. Sprejeli so ga v tukajšnjo bolnišnico. Tatovi, ki tepejo. D?a razdrapana človeka sta predvčerajšnjem zvečer vkradla iz stacuae Stokelove v ul. Ćavavana za, 3 krone razglednic. Lastnik je zazil manipulacijo, tekel za tatovi in enega zagrabil. I »ti pa se je s silo uprl iu okloiutal lastnika, katemu je ostala v roki le čepica tata, ki je srečno ušel. Zginil je. Emilija Vouk, stanujoča v Skednju št. 683, je naznanila policiji, da j: je zginil sin Josip, star 6 let, že od pred* včerajšnjega dne. Potem ga ni več videla doma. Pozor na zimske suknje. Josip Uič, ki je prodajal božična drevesca na trgu Caserma, za prve ljudske knjižnice v Štrpedu (Buzet). Ljudstvo je hlastno seglo po duševni hrani; in tako potrebo po duševni hrani čuti naše | je jbil od neznanega dobrotnika olajšan ljudstvo po vsej Istri. Mladi, idealni akade- 8voj loden v vreduosti 25 K. miki istrski so to izprevideli; odpomogli bi »»-««- —^--------" ,--«-i radi, a nedostaje jim — sredstev. Velik požar v prosti luki. Predsinočnjem ob lls/i j0 redarstveni inspektorat v prosti zaprto kočijo. V pisarni zaporov v ulici Tigor je na- mize in stola. „Damo vam lepo sobo, a poprej morate pisal moje nacijonalije neki kaznjenec Nago- v kopelj", mi je rekel čuvaj voril me je najprvo italijanski, potem pa ] Jako lepo tem Bi mislil, ti ljudje se bo-nemški. jijo, da jim konečno ne nanesem notri kake Jaz pa nisem umel druzega, nego slo-1 neprijetne živalice. Previdnost je mati mo-včLski. .droBti, in tudi na-me je napravila ta previd- Muž je lomil za silo naš jezik. Pri polnost, najbolji utis, ker sem se uveril, da aem klicu je napisal: Guardiano. Mislil sem si, prišel v hišo, kjer se nekaj drži na čistot in da ni nič narobe, če sem enkrat „guar- in red. diano". | Prinesli so „obed". Jaz sem prepustil Pri službujoč3m uradnika tem protesti- svojo porcijo „drugovom", ki so jo pospra-ral, da se mi ni izročilo nikakega sklepa vili z največi« tekom. (Konec prihodnjič). Zato «e obračajo tem potom na vse one, luki obvestil ognjegaško postajo, da je bil tržaške rodoljube, ki bi jim lahko pomagali, j izbruhnil požar v skladišča št. 10. v prosti Vsaki najmanjši dar, bodi v denarju, bodi v luki. Pridrdraia sta na lice mesta dva ognje* knjigah, se s hvaležnostjo vsprejme in objavi gaška vozova pod poveljništvom kap. Paoli. v tem časopisu. Uvidelo se je takoj, da se ie ogenj vnel v Darovi naj se izvolijo pošiljati na naslov pritličju skladišča žt. 10, danem v rabo podpisanega v „Slov. Čitalnico", Narodni kavni tvrdki S. Koch. Ogenj se je bil že Dom. — 'jako razš'ril. Več ko polovico skladišča so Hrvatje I Ako se čutite členom svojega obdajali plameni, katerim je dejala burja, ki ubogega naroda, usmilite se ga in poma- je pihala v grozno ognjišče skozi pogorela vrata, gajte mu! Akad. fer. dr. „Balkan" ' podkrepilo. S pomočjo štiri bidrantov je bil ogenj za ak. fer. dr. „Istra". p0 dolgi uri napornega dela,lokaliziran. Ga- Nevročljive poštne pošiljat ve. — C. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo nam je do-poslalo eeznan priporočenih in navadnih poštnih pošiljate v, ki so bile meseca novembra v oddelku za nevročljive poštne pošiljatve v Trstu odprte in so jim odpošiljatelji neznani. Tukajšnji uradni list prinaša ta seznam v polnem obsegu. Pogrebno društvo pri Sv. Jakobu je imelo dne 12. t. m. svoj redni občni zbor za leto 1907. Po primernem nagovoru predsednika je tajnik prečital poročilo o delovanju dru5tva. Iz poročila je posneti, da je imelo društvo v letu 1907 K 475*20 dohodkov in K 295 stroškov. Ostaja torej K 180 20. A prištejemo to ivoto glavnici iz leta 1906 K 884*60, ima silo se pa je še tri ure. Škodo ceni se na 50.000 K. Drug požar. Ob 3 in pol pop, je nastal ogenj na korzu št. 41 I. nad. v stanovanju Josipa Sardotsch. Mal pDžar je bil kmalo po-ga§en. Burja. Včeraj je burja zopet divjala z neobičajno silo: še-le proti večeru je nekoliko ponehala. Zgodilo se je tudi več nezgod. Tako je burja Valentinu S'avec, jestviničarju iz Ospa, ki je bo lil poleg svojega voza, zagnala težak zaboj mi voza na desno nogo. Sprejeli so ga radi težke poškodbe v bolnišnico. Ano Komar iz S. M. Magd. spodnje, staro 14 let, je burja aagnala proti zidu. V Tistu. dne 24 decembra 1S0S »EDINOST« 5tv. 355 Stran III Ranila se je na hrbtu in na glavi. Sprejeli so jo .'v bolnišnico. Loterijske številke izžrebane dne 23. d^ceoibra 1908 : __ Praga 14, 26, 41, 34, 28. r L v o v 18, 71, 54, 24, 4. Koledar in vreme. Danes : Božična vilja. Adam in Eva. — Jutri: Božič. Rojstvo Kristovo. — Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne + 7'° Cels. — Vreme včeraj: Huda burja, jasno. Vremenska napoved za Primorsko : oblačno, spremenljivo. Hladni vetrovi. Temperatura spremenljiva. Društvene vesti. Moška podružnica dr. sv. Cirila in Me- todijd je p5 svojem zaupniku poslala ta-le oklic svojim členom in tudi drug-m požrtvovalnim Slovencem: Vaše blagorodje ! Povodom novoletnih voščil odkupujejo se od iitih Italijani in Nemci v prid svojim šolskim družbam. S tem Bi naberejo v svoje narodne namene znatne svote. Odbor moške Cirilo Metodske podružnice je sklenil, da se obrne do tržaških rodoljubov a prošnjo, naj bi se tudi Slovenci letos odkupili od novoletnih voščil s primerno svoto, kar bi bil naši koristni družbi nov vir dohodkov. Imena p. n. darovalcev se na dan novega leta objavijo v listu „Edinost". Za odbor Cuilo-Metodike moške podružnice : Dr. Josip Abram t. č. predsednik. V. Engelman t. č. tajnik. Veliki ljudski ples priredita tudi letos pevski društvi „Velesila" in „Slava", na katerem se bodo pele tudi nove narodne priproste pesmice. Ta ples bo v nedeljo dne 27. tek. m. v Škednju v dvorani gospe Marije Sancin p. d. (Oroš) iu se ponovi v nedeljo dne 3. januvarja 1909 v dvorani gospoda J. Miklavca pri Sv. M. M. Spodnji. Začetek vsakokrat od 4 ure popoludne in bo ples trajal do 11, ure zvečer. Vstopnina za moške 1 K, za ženske SO stot. Omenjeni p svaki društvi pričakujeta velike udeležbe od strani bratskih pevskih društev, kakor tudi od slovenske mladine, rodoljubov in dobrotnikov. Telovadno društvo -Tržaški Sokol" naznanja svo'im členom, njih družinam in prijateljem „Sokola", da Ee bo vršila v soboto dne 26. t. m. j (na sv. &teian) ob 9. uri zvečer običajna plesna vaja pod vodstvom brata prof. Umeka. Ker se bo vadilo krasni hrvatski narodni ples ..Kolo" (ki se bo plesal na Sokolovi maškiradi), je želeti, da se gg. plesalci in gg. p'esalke vdeleže vaje v obilsm številu. Na zdar! V petek, 25. decembra se bo vršila v Skednju — v dvorani g. Marije Sancin čemot — veselica v prilog Skedenj skej podružnici dr. sv. Cir. in Mttodija. Na veselici sodelujejo odra3li otroci po obsežnem in zanimivem vsporedu. Na dan sv. Štetana, dne 26. t. m. pa se bo vrsiia veselica z istim vsporedom in istim namenom v dvorani g. Miklavca pri Sv. Mariji Magdaleni spodnji. — Vstopnina k veselici 40 st., sedež pa 20. st. — K obilni vdeležbi vabi odbor škedenjske podružnice. „Božićnica" se bo vršila danes četrtek ob uri v „Čitalnici" pri sv. Jakobu (Campo S. iriacc mo 5 I, nad ). Vstopnina svobodna. Darovi za božično drevo se hvaležno vspre-jemajo. Godbo na pihala vstanovi „Čitalnica* pri sv. Jakobu. Vsi, ki se žele priučiti kakemu imtrumentu, naj se zglase ustmeno ali pismeno v Čitalnici. Tržaška gledališča: VERDI. — Danes je v tem gledališču o i mor. FENICE. — Jutri popoludne prične dramatična družba Dore Baldanello svoje predstave in sicer popoludne ob 3*30 s komedijo „Odvetnik branitelj" (t avvocato difensor) in zvečer ob 8. uri s komedijo „Udana dekla*. POLITE AMA ROSSETTI. — Oper.t na družba Angelini prične jutri popoludne ob 3*30 svoje predstave z opereto „Boccaccio" : zvečer pa bo ,.Viceadmiralw. EDEN. — Jutri ob 8*30 predstiva. Vesti iz Goriške. Bralno iti pevsko društvo „Napredek" v 3or. Vrtojbi vabi na s roj redni občni zbor kateri se bo vršil v nedeljo dne 27. decem. t. 1. ob 3. uri pop. v prostorih gosp. Ivana Batistič s sledečim dnevnim sporedom: 1. Poročilo tajnika. Poročilo blagajnika. 3. Volitev novega odbora. 4, Slučajnosti. Vsi narodno misleči Vrtojbenci. kateri želite izobrazbe sebi in svojim, pridite na občni zbor! Časi so resni : Da moremo iti za tokom časa, moramo imeti izobrazbo in to nam nudi društvo „Napredek*. Ne mislite, daje društvo le za zabavo! Njega glavni smoter je širiti uiid ljudstvom izobrazbo. Koliko časa nam ostaja, posebno sedaj v zimskem času! — Pohitimo tedaj v društveno sobo in segajmo pridno po časopisih, ki nam jih daja društvo „Napredek". Tudi društvena knjižnica, ki jo misli društvo letoi epopolniti, vam nudi mnogo gradiva za samo izobrazbo. Dalje bo skrbelo društvo tudi za razna predavanja : tudi mladino ne bo pozabljalo. Prihitite torej vsi na ta občni zbor in oklenite §e tega prekorist-nega društva. Odbor. Volitve v goriško trgovsko in obrtno zbornico se vrše 12. januarja za trgovski, 13. januarja pa za obrtni odsek. 0 eksploziji v Dutovijah smo prejeli še nastopne podatke : Sinoči okoli 8. ure zvečer nas je neznansko prestrašil močan strel kakor iz topa. Hiše so se tako stresle, da je bilo najmanje 50 šip razbitih. Vsi prestrašeni hiteli smo gledat, kaj je. Komaj pa smo stopili na cesto, že smo slišali jokanje otrok pred hišo gosp. Ivana Ukmarja. Ko smo došli bliže, doznali smo, da je eksplodiral hotel v katerem proizvaja ecetilenovo razsvetljavo po hiši. Poleg tega se pa je tudi posul del hiše na oglu, kjer je bil hotel. Pii vsej tej nesreči je pa Breča, da ni nijeden ponesrečil. Gospodar sam g. Ukm&r bil je takrat poleg kotla, da bi pri istem popravil, ker je plin slabo fank-cijoniral, a zgodilo se mu ni, bvala Bogu, nič posebnega, razun neznatnih praBk, če tudi je bil do pasu zakopan v ruševinah. To je pač res „Sreča v nesreči". Škode ni posebne. Za nas na deželi je acetilenova razsvetljava res kaj posebnega, kajti na plinovo in električno nam še misliti ni. Pri nas so se naši krčmarji prav pridno lotili uporabe te luči, je posebno v temnih nočzh za nas velikega pomena. — Sedaj se pa bojim, da jim vsled te nesreče upade pogum za nastavljenje te lepe luči. Jaz pa jim svetujem naj se tega pri vsem tem ne boje, kajti luč sama na sebi ni nevarna posebno Če je aparat odaaljen ter se prividno ravna ž njim. Okoli ararata naj se posluje le po dnevi in ne po noči, ter naj se k istemu ne prihaja nikdar z lučjo, pa so gctovi pred vsako nesrečo. Previdnost je mati vseh čednosti. Iz Sežane. Na svatbi gdč. Emilije Zni deršič z g. S. Sužar, finančnim respicijentom v Dutovijah, so darovali veseli svatje 21 K 60 stot za podružnico sv. Cir. in Met. Odbor s« vsem darovalcem prisrčno zahvaljuje in kliče: „Živeli novoporočenci !w Vesti iz Istre. Cvetke „Rauchovega režima" v Boljuncu Dne 25. oktobra t. 1., ob dež. zborskih vg-litvah v Dolini, je neki A. M. agitiral v volilnem lokalu in je v neposrednji njega bi želo ; je izvrstno sredstvo za negovanje ust i« zot>ov in ublažuje katar in hripavost. Pristni Maokov K«i*®r Borax napravi vsako volo inehko in je najbolj** čistilno sredstvo za kožo. PAZITE PP.I NAKUPOVANJU- Pristen samo v rudečem kartonu po 15, 30 in 75 stotink z o't>sei-uiui navodilom. JCjE" NIKDAR GOLI! Elinl izdelovatelj za Avstro-Ogrsko GOTTLIEB VOITH, DUNAJ 111/1 % Gumijevi izdelki in podmorske cevi. i Josef Reithoffer'* JBline Dunaj s {g Podružnica v Trstu - Corso 29 Zaloga angl. krogelj za Tennis, Footbal in metanje ter igro Diabolos S? s Patentiran divan-postelja MACHNICH Okra9i radi svoje krasne elegance vsaki prostor in =»e spremeni v hipu s samim premakljajem v jako komodno posteljo z laatnmi žimnicami in blazinicami. Prospekti zastonj. — Eventuvt&io na mesečne obroke. l^astna delavnica za vsakovrstno tapecrrarsko in elepSevalno delo. G. MACHNICH. Tr8t- s Giovanni l0- ooooooooooooooooooooooooooooooooo ■ « Nova prodajalnica manifakturnega blaga g EUGENIO DELLA TORRE prej agent tvrdk F. CASTELLITZ e Successori G. SCANTIMBURGO Trst, u!lca Stadion 11, tik pekarne Covscich O priliki božičnih in novoletnih praznikov velika izbera volnenih in bombaževih pletenin za moške, ženske in otroke, srajc, ovratnikov, zapestnic in ovratnic. — Konfekcijonirano perilo, volneno blago in fuštanj garantirane barve) ter flanel. — Izbera drobnih predmetov in potrebščin za čipkanje. Cene. da se ni bati konkurence. OCOOOOOOOOOOOOOOIOOOOOOOOOOOOOOOO za bolehne in rekonvalescente. Provzroea voljo do jedi utrjuje želo~ dec in ojaeuje organizem. Priporočeno od najslove6ih zdravnikov v veefc slučajih, kada Je treba se po bolezni ojačiti. Odlikovano z 22 kolajnami na raznih razstavah in z nad 5000 zdravniškimi spričevali. Izborni okus. H V Izborni okus. J. SERRAVALLO - TRST Stran IV > EDINOST« št. 355 V Trstu, dne 24. decembra 190 Ozrimo se nsiprej na polje šolstva! Italijani ima)o za svojo šolo na lepem kraju kramo palačo, hrvatska šola pa je v takem kssru^ da je prava artmota za ztdersko občino. Skr.ta je v nekem ketu, da je celo po di-evu skoro brez vstku svetlobe. In poleg tega ta šola nit ni v enem poslopju, ampak je nf mešč.na na dreh krajib, cbeh popolnoma neprimernih za šolo. Okolica, pripadajoča zaderski občici, je p.ek in prek hrvatska, ali občina dopisuje te m ljudem italijanski na prvem, hrvatski pa Še le na drugem mestu. Ljudem, ki ne umejo ti bescdice italijanski, pišejo v tem jeziku in to je mučeništvo Italijanov ! Tako postopajo Italijani v deželi, ki je po 98% hrvatska Ob zadnjem sokolskem zletu so morali bajoneti braniti Hrvate pred italijanskim — iDUČe&štvcm. Pod težo tega „mučeništvau, so ras Italijani zasra »ovali, pljuvali in dejansko na padali. In kar je najstrašneje: vse to „trpinčenje Italijanov** se godi pod p&tronanco, in če že ne to, vsaj ob pasivnosti vladnih organov. Ako bi Hrvatje v kaki deželi, kjer bi tvorili le 2% prebivalstva, tako postopali, iakor postopajo Italijani v Dalmaciji, bi pa vitdini organi gotovo ubirali v»e drugačne strune. Ali tej vladi kličemo na vse grlo: Italijani so taki — mučeciki, kakor si jih zgojila ti in kakoršnje vzdržuješ še danes! Zato pa je tudi tvoja dolžnost, da poskrbiš, da Italijani nehajo biti taki „mučeniki" ! In to dosežeš prav lahko s tem, da daš Hrvatom njihove pravice kakor elementu, ki tvori fprebivalstva 1 Mučeništvo Italijanov v Dalmaciji je res nekaj posebnega — prava avBtr, specijaliteta. Vesti iz Kranjske. Ustrelila se je v Radovljici 20 letna kuharica Ivana Zeleznik. Krog)j o Bi je pognala med srce in pljuča. Težko da bi okrevala. 32 mi ijonov kron je bilo do minole sobote vloženih v „Mestno hranilnico ljubljansko". Mehanične delavnice c. k. drž. železnice so v Ljubljani, oziroma v Šiški zagctovlene, Stuvbinski prostor je že kupljen za 264 000 Nar. delav. organizacija Urad N. D. 0. — Danes in na dan sv. Silvestra bo urad N. D. O. odprt le od 3. do 5. ure popoludne. Jutri, na Božič, je pa zaprt ves dan. Darovi-Za božičnico v Rocolu so darovali: g. župnik Slam.č K 5, gospa Olga Dugolin K 2, gospa Helena Skrbic, učiteljica v Eršanu Ki. — Sična hvala ! Vodstvo. Moški podružnici dr. sv. Cir. in Met. sta darovala : Fran Ban del K 2, vratar „Nar. doma" 60 at. Isti podružnici je poklonil božični dar K 10 g. Stevo Zaklan. Za jugoslov. visokosolce na Dunaju so državni poslanci in prijatelji mladine darovali do&lej okroglo K 1700. Nekpj podpor je že razdeljenih, a 1100 kron je naloženih v ŽivnostenBki banki. Podpore vredni dunajski ^iaokoŠolci naj se zglašajo pri „Slov. ped pornem društvu" čez božične počitaice. Na-tančaeji račun objavimo pozneje. Izkaz imen, objavljenih v „E inosti" od 22. t. m., je v teliko popraviti, da so darovali gg. : Edv. Horak, Josip Machne, Ek*cel. škci dr. Nagi, Monsgr. Fitgo, Monsgr. Kosec po K 20, g.a Franja Pertot, Marija Lieske, Vtadko Trnovec, g.a Dobida, g.a Darinka BogdanoviČ po K 10; g. Ivan Krže, g.a Dollenz, g. Urban Len ček, Gretka Mankoč. kapelan MaulČ, župnik dr. Ptderzolli. č. g. liu*tin Frančišek, Josip Kozak po K 5 ; g. Grosser 6 kosov finega sukna. Za božičnico so nadalje darovali: gosp. Ferdinand Vondraček K 20, g. dr. M^rtinis K 20, g. Jakob K'emenc K 10, g.a Kloiič-S tbladosky K 10, es Z-nka Bybar 6 dekl. t Mek, g. Espos to & Bdss , nasledn ki Jakoba Klemenca: 6 uaaj, 5 p. rokovic, 3 p. za-5 e&tnic, 3 m-jticice. 2 p i-rini. 10 kravat in ,). marše' ; p.a Ko a Gr^gorih 6 oblek in ♦> predpasnikov, g. Fraujo Hm luk K 10, g.a Engelhilda Lavne K 2U. Razne vesti. Za obnovitev dalmatinskih vinogradov, katere je ume la filoksera, dovolilo je poljedelsko noinisterstvo 300.000 K, ki se imajo razdeliti med vinogradnike kot brezobrestno pcS'ijilo, deželni odbor dalmatinski pa je cd-rfd i K 53.000 v isto svrho. Za Božične in Novoletne Praznike. GBA8KE, PRAŠKE in Št. DANJELSKE CrNJATI, KRANJSKE in TRE-VIŠKE KLOBASE, BOLONJSKE NAPOLNJENE NOGE. PRISTNI FI'K-LANSKI SALA31I in vsafeOTr&tiia slanina. SPECIJALITETA KARNIJSKI SIR In vsake drn^e vrste. PRISTNO najfinejše f AJNO MASLO na drobno in debel*. MOSTARDA, MANDORLATO, SVEŽE SADJE, TU- in INOZEMSKA VINA In LIKERJI MT po NAJZMERNEJSIH CENAH. FRAN ANTONIč Tr8t> CamP° Be>vet|ere.Te||ef-1617 D|lft(40 pristno istrsko vino za dom cKA K1... i 'na Opčinah. -J Po strci b a na dom. Po$iljatve na deželo. Preprodajalcem posebni popust. Ifr«lčl#i fnron in bel° vipavsko, prodaja IViaolll Lt/iall Anton Stare, Trst. ul. San Lazzaro štev. 22, po 96 stotink liter, in belo 72 stot. Za gostilničarje in krčmarje dogovorne cene lf 52 illi Ifl ' Sn Cfrtlfo mizarski mojster, Trst, ulica J tki p OlUllđ Belvedere štev. 8, izvršnje vsakovrstna mizarska dela. 3S Moctn pisarniškega praktikanta ifče mladtnič, ■»■CO IU dober slovenski korespondent, v kakoršni-; koli večji pisarni. Pod ugodnimi pogoji za 3 leta. Naslov pove ..Edinost"._1958 rini* hnpfi najbolje briske ribale, naj pride l\UUI IIUI/V/ v Skoikljo (naprej od Panorame) pri Francetu Rusjan, gostilničar St. H39. £038 PplfStriifl °*>£toječo 25 let, dober prostor mali « dVOlTlU stroški p:odaino radi razdelitve. Pojasnila L e g at, Via Industria (Vespucci) Prodajalna ! jestvin. 2036 ; Velika prilika! A\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\> O HIŠA n s 3 prostori in 80 KI □ vrta in sadnjakom se pro © 5*2 O Sli © > © Svoji k svojim! ■■ Svoji k svojim! Slovenska trsovina, edina odliko«. In za umetno vrtnarstvo strokovno odlikovana Alojzij Korzika v Ljubljani kattra ebsteji že 34 let, ima na razpolago 460 vrst najbolji n\\M zeleclav in cvetlici semen za katere kakovost jamči. Posebno za to leto je tako založena, da lahko ua'reže vsaki zahtevi. Vsa semena so preizkušena cd deželnega kmetijskega p/eizkuševališča. lata trgovina izvršuje tudi SUHE In SVEŽE VENCE in ŠOPKE, kakor tudi vse v to stroko BpadajoČe p edmete. Cenik za leto 1000 dobi vsakdo brezplačno. cr S ■5? se C et Obitelji, kupujte za praznike Tradioijonalni RUM za PUN8CH in CROK kakor tudi priatoi briški tropinovec (prekapanje pretekle trgatve) samo v odlikovani predavalnici GIAC0M0 POLLAK, TRST Plozza CarlO Goldonl 5 v zalogi Fiazza Upala 8t. 7t Telef. 894 , kjer najdete kakovost in ceno po Bvojena nknsn. Engeuia Cossovel prej ravnateljica Tržaškega grafi?, zavoda (Stabilimento grafico Triestino ejc fl. <5. Salom) časti se naznaniti slav. občinstvu in cenj. klijentom, da je odprla r ulici delle Poste št. 6 Prodajolnlco novih fn rabljenih pisalnih stroev oseh zlstemcu. Aparati reprodukterji vseh zistemov. — Pctreb5čine. — Čiščenje in poprave. — Pečtti in ttble. _ Gramofoni in slovenske, italijanske in nemške plošče fini in navadni iz najboljših tovarn. — MENJAVA RABLJENIH PLO-^Č. — Telefon 16-82. h Cine-Music- Hali-Mondial ss Edini v Trstu. Ul. deli' Istria 6, Hrib sv. Jakoba. Edini v Trstu, pf Žive in govoreče slike. ^ Vsako soboto in sredo nov vspored, absolutne novosti. Od sobote 19. do torka 22. deoembra: Botiljka šampanjca Cine-Music komično. neprekosljiv posnetek „Tržaška posojilnica in hranilnica" JP V« se tiskane be I _ Majmanjša MALI OGLASI računajo po 3 stot. besedo; mastno tiskane besede se računajo enkrat vs?. pristojbina stan« 40 stotink. Plača se takoj. ——— registrovana zadruga z omejenim poroštvom. I. n. — TKST — V lastili hiši. (Vhod po glavnih stopnicah) — TELEFON št. 952 Piazza deiia Cusernia št. 2, Hranilne vloge sprejema od vsakega, će tudi ni ud in jih obrestuje po 4*1 1.1 P mrlo CD stavbeno zemljiiče na Greti tik rrUUfl OP glavne ceste. 20*8 Ul*iocPQ za Pleme imam- — Kdor rabi, naj mrjdSl/Ct Be zgladi pri : Fran Kante, Sv. Mar. Miiprd. ggorrja 5t- 172. _2017 Cionn on in z 2 »obama in kuhinj° v lepem O lullU * dlljC kraju se dobi v najem v Gorici. Naslov pove Inaeratoi oddelek Edinosti. 205^ ft/ofpri slovenski trgovec kakorSneltoli vrste bi ACllori sprejel v službo odraslega mladeniča ?? Jfaj oglasi t Inseratnem oddelku Edinosti. (2045 Rentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila daja na vknjižbo po dogovoru o°/o—6°/0J na menjice po 6%, na zastave po 5 Vs I o in na amortizac^o za daljšo dobo po dogovoru. Uradne ure : od —12. ure dopoludne in od 3.—5. popoludne. Izplačuje se vsuki dan ob uradnih urah. — Oh nedeljah in praznikih je urad zaprt. 3ma najmoderneje urejeno varnostno celico za shrambo vrednostnih papirjev, listin itd. kakor tudi hranilne puiice, s katerimi se najuspešneje navaja štediti svojo deco. Poštno - hranilniČni račun 816 004 AL MONDO Barriera št. 33 - TKST VeliKo zaloga gotovih Ghlek za moške, dečke in otroke. Sukneni ogrtači fini . od K 19*— do 49 — Suknje (z pelo) ... „ „ 28'— 44 Hlače gotove za delavce „ 2 40 5- „ „ voinene . „ „ 5*— „ 20 — Obleke za m^haničarje .. „ 4 20 „ 6 2C Srajce, spodnje hfače, maje, nogavice po uujnl/jili eenati. Sorejemajo se tudi naročila do mer uxm*%nkxn*i xu*u*ix Zaloga preizkušansga in pristnega viške ga vina G. BORČIĆ - TRST. Via Lazzaretto vecchio št 5. Prodaja na debelo in v tranzitu, kakor tudi na dom v sodčkih, steklenicah in boteljlcnl:. Jfajbolja Dalmatin, vina S jamčeno pristna iz solnČnega otoka \ ^ / navadna v sodih in lina namizna v buteljkah \ ^ Opoio, črno in belo sladko. J SPECI JALU ETA : a^T pristna Kurtelaška ^ / v buteljkah. — £?awo pri \ ; JURAJ-u MARASOVIĆ, TRST x < ulica Cbiozia štev. 17 (trei s. nTttmtč) ^ ^^Dostavljanje franko na dom. - Cena zmerno. - Svoji k svojim „ v x \w/////////////////// Posebnost' eeia Posebnost ! FIDO Hf za družine po 72 stotink liter Kraški teran stari (odlikov. na razstavi v Tomaju) I. vrste po 80 st. lit. ( rno Furlansko I. vrste po