LETO IV. - št. 19 V KOČEVJU 1. MAJA 1959 Cena 20 din ra. KONGRES LJUDSKE TEHNIKE V Ljubljani je bil minulo soboto in nedeljo III. Kongres Ljudske tehnike Slovenije. Okrog 40.000 rednih članov in 22.000 pionirjev je zastopalo 173 delegatov iz 361 osnovnih organizacij. O nalogah Ljudske Zagoreli bodo kresovi, zaplapo- Sredi prazničnih obrazov, zvokov, cem, rdeče zastave, ki so vihrale v tehnike, predvsem v tehničnem izo-lale rdeče prvomajske zastave. Od godb, sredi veselih, sproščenih src, pozdrav jugoslovanskim partizanom braževanju naših ljudi, sta govori- hriba do hriba bo segel njih sij, va- polriih novih navdihov, bodo rdeči v veliki osvobodilni vojni proti fa- ia predsednik in sekretar glavnega bil, združeval in objemal. In prek prameni z mlajem pozdravljali de- šistom, vstaje mladih narodov na odbora LT Slovenije, meja bo šel, spojih bregove oceanov lovne ljudi vsega sveta. Mlado ze- Vzhodu in na velikem Črnem kotlin odmeval v -tisočerih pesmih: prvi lenje okoli njih bo kot rožmarin tinentu, vse to je zdaj spet v naših __ človek — delo — sreča — ob nageljnih, rdečih kot kri, ki je srcih, ko plapolajo prvomajske zatekla, da je na žuljih milijonov la- stave in združujejo svet v novo hko zrasla žlahtna roža svobode. Ne družino, kakršne doslej ni bilo ne še za vse. Še žive narodi, uklenje- v knjigah, ne na zemljevidih in ne sindikatov ni v spone kapitalističnih držav, v v srcih ljudi. »■■■ trhle vezi propadajočih imperijev, v Nekoč skrite, preganjane sanje, maj svoboda — pravica. Poročali smo že, da se je v četrtek, 23. aprila, pričel v Beogradu iv. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije. Kongres je pozdravil tudi predsednik Republike, tovariš Tito in poudaril, da je sindikalno gibanje dalo narodnoosvobodilni borbi veliko pogumnih borcev. V prvih letih po osvoboditvi Pa so bili sindikati v prvih vrstah Prizadevanj za obnovo porušene domovine. Podčrtal je, da v današnjem obdobju sindikalna organizacija ni izgubila svojega pomena. Dejal je, da imajo delavski sveti Sedaj možnost, da sami upravljajo tovarne. Razen tega, je dejal tov. Tito, imajo sindikati posebno važno vlogo pri pravilnem nagrajevanju delavcev. Pri nas je spodaj, sicer ne pri sindikatih, zavladala za nekaj časa psihoza uravnilovke (vsem Približno enake plače). Po sindikatih smo se morali boriti proti takim stališčem. Zakaj v začetku gradit ve socializma mora veljati načelo nagrajevanja po delu in zaslugi. Uravnilovka bi bila v škodo vseh delavcev. Ko je zaključil sv°i pozdrgvni govor, je dejal, da lnicjjo sindikati Jugoslavije v da-nasnji jazi razvoja, v tem silnem ustvarjalnem PQlstu- v graditvi naše socialistične države, ogromno vlogo in lahko mnogo prispevajo k temu, da bo proces našega razvoja šel v pravilni in pozitivni smeri. V izčrpnem referatu je o vlogi In nalogah sindikatov nato govo-ril predsednik Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Svetozar Vukmanovič. Najprej je omenil sedanje spremembe v na-sem gospodarstvu in v načinu upravljanja s proizvajalnimi sred- Vl ter ustanovitev komun. Ko je ■jora 0 vlogi sindikatov v teh ■ pogojih, je dejal, da posta-* ‘° sindikati čedalje bolj tista r9°n zacija, ki pomeni politično s'iovo delavskega samoupravljanju. množična organizacija, ki °mogoča delavskemu razredu, da uspešno uveljavlja svoje pravice upravljanja družbe in gospo- p življenju in dejavnosti sindi-at0v je nastopila še ena velika sprememba. Kolikor bolj je živ-ijenska raven odvisna od komune in njenih organov, toliko bolj se dejavnost sindikata širi izven delovnih kolektivov, tja, kjer delavci in nameščenci živijo. V obravnavo so posegali delegati in voditelji sindikata. Posebno zanimiva je bila razprava sekretarja Centralnega sveta Zveze sindikatov, Mika Špiljaka, ki je govoril o problemih življenjske ravni delavcev. Poudaril je, da v naših okoliščinah zaslužek ne iz- v celoti realnega standarda olemLljudi- Mnogih stvar, ki osebne dohoakeV *™»h t^loh ne plačuje af?°’a ™S clovek Spl°h no ceno. traktorje izvažamo V Brazilijo bomo v kratkem poslali 500 pri nas izdelanih traktorjem tipa »Zadrugar«, ki jih izdeluje industrija motorjev v Rakovici pri Beogradu. Traktorje bomo prodali na kredit. Potrebno je poudariti, da izvaža- le plačuje s pol - novi socialistični domovini je delavec gospodar svojega orodja in bodočnost- si kuje sam Vsestranska aktivnost naših gasilcev Povprečni nominalni prejemki v industriji m rudarstvu 'S(j na pri mer 13.650 din mesečno, če k temu dodamo: 1800 din otroškega dodatka, kolikor znaša povprečno na enega zaposlenega, 3300 din za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, 1800 din razlike med sedanjo in ekonomsko stanovanjsko najemnino, nadalje popuste na železnici za letni oddih, za premog, za elektriko itd., povprečje torej ni več 13.650, temveč 22.000 din, Ako dodamo, da dela povprečno iz vsake delavske družine 1,3 ljudu, tedaj znašajo realni dohodki Povprečnega delavsko-uslužbenske -On gospodinjstva okoli 28.500 din mesečno. Te okoliščine pa v praksi zelo pogosto pozabljamo. V nedeljo je po štiridnevnem zasedanju kongres zaključil svoje delo. katerih pa vedno bolj vre in pre- zdaj praznik ponosnih delovnih lju- kipeva. Sila doslej ob stran potiš- di, ki ga pri nas praznujemo v Q yedno več strojnih izdekov v v njenih delovnih množic poji te na- svobodi letos ze stirinajstič. Ob VSQ ,, sveta rode, da hočejo doseči cilje, ki smo uspehih, ki smo jih dosegli doslej v jih mi in mnogi -drugi že dosegli. premagovanju nerazvitosti, se ni-Vera v človeka, v pravico do de- smo prevzeli in se ne ustavljamo, la, do svobode in do kruha za vse. Dobro vemo, da socializem ne po- vera v lepši jutrišnji dan je ne- meni graditev tovarn zgolj zato, da ....... usahljiva, je tako kot pomlad, ki jih bomo imeli, ampak zgolj zato, da Delegati 29 občinskih gasilskih letu 223 večjih in manjših požarov, no povečalo. Najboljšim pionirjem, je nobena zima ne zaduši in ki nas bodo ljudje bolje živeli. Temu cilju zvez ljubljanskega okraja so pred Škoda, ki so jo povzročili požari, je pa tudi zdravstveno šibkim pionir-vsako leto vedno znova mogočno in žrtvujemo vse naše nadaljne napo- kratkim na plenumu Okrajne gasil- cenjena na 240 milijonov dinarjev, jem, smo omogočili letovanje na radostno prevzame. re, v socializem gremo z delom na- ske zveze obravnavali delo gasilcev Obvarovano pa je bilo za preko 1 morju. Tudi vključevanje žena v Prvi maj, pomlad človeštva ... šik rok in glav, z močno vero vseh za preteklo leto ter sprejeli smer- milijarde vrednosti skupnega imet- gasilstvu se je popravilo. Včlanje-Nekoč tihe, skrite, preganjane sa- naših delavčev, kmetov in ljudske- nice za še aktivnejšo požarno var- ia družbe in državljanov. Že samo nih je 1.560 žena. nje stotisočev prvih proletarcev, ga izobraženstva. Taka pa je tudi nostno službo. Okrajna gasilska te številke nam dajo misliti, kakš- Na plenumu je bilo precej govo-potem naraščajoča reka zahtev, upo- pot drugih narodov sveta, ki so si zveza ni samo usmerjala svoje de- no ogromno škodo nam še vedno rg ^udi o finančnih težavah. Z uki- rov, plaz revolucije in silno neurje, svobodo že priborili, kot tistih, ki lovanje za okrepitev operative in povzročajo vsako leto požari. nitvijo 2 % prispevka od dohodnine ki je podrlo pregrade starega s ve- po njej še hrepene. utrditve celotne požarno-varnostne Da opozori in pouči o nevarno- 2& gasilstvo, so samo gasilci v Ijub- ta. Neustavljivi boj angleških tkal- Zato naj ob letošnjem Prazniku službe v okraju, predvsem centrov stih in posledicah, ki jih povzroča- ijanskem okraju prikrajšani letno za cev, ameriških šivilj, nemških de- dela živi enotnost vseh narodov in na sedežih občin ali v močno indu- jo požari, je Okrajna gasilska zve- okr0fj 20 milijonov. Pomanjkanje lavcev, leningrajskih kovačev, kme- vseh delovnih ljudi sveta^ v boju sirijskih krajih, temveč je usmer- za organizirala vrsto oblik za vzg o- motork, cevi in ostale opreme moč- jala svoje delo v preventivno služ- jo državljanov. Izvedena je bila no zavjra udarnost gasilcev. Zastop- bo. propagandna akcija po osnovnih šo- niki oblasti in organizacij so na Na področju Okrajne gasilske lah, kjer so pisali naloge z gasilsko plenumu -poudarjali važnost sode-zveze Ljubljana je bilo v preteklem tematiko; dalje predvajanje filmov, iovanja gasilstva z družbenimi or- predavanja, oraktične vaje in na- ganizacijami in pomoč, ki jo daje stopi po občinah z namenom pove- gasilstvo oblastnim organom, pred-čanja preventivne službe. vsem občini-komuni na področju Za izobrazbo gasilcev je bilo pre- požarnovarnostne in preventivne teklo leto organiziranih 11 tečajev siuzbe. za strojnike, 10 tečajev sanitete in Na lenumu s0 sprejeli tudi 64 tečajev za izprašane gasilce. Za tov 'in rdečearmejcev Oktobrske re- za mir, za ustvarjalno sožitje, za volucije, boj temnopoltih ljudstev v prijateljstvo vseh narodov in med-Aziji in Afriki proti nemškim kolo- sebojno pomoč, nizatorjem in japonskim osvajal- Frank Zajc Sadovi Conference Sodo ftnutlu vidni 24. in 25. aprila je bila v Kočev- slanca Ivana Mačka-Matije. Koievske Reke bo zastopal na IV. za- občinska konferenca Zveze ko- Ker sta bila dva delegata za IV. kongresu ZKS Lojze Komelj-Rado- eastnike je opravilo izpite"l7 ‘čla- kj^čke' ^Pred^em^D ” ’ : -* komuniste z Rudnika pa Miro (n l 'članica; za podčastnike pa “°® ^,e teh kra- Hegier. v gasilski šoli v Medvodah 31 munistov občine Kočevje. Poleg šte- kongres ZKS v Kočevski Reki in na ve viinlh delegatov iz vseh predelov Rudniku na konferencah občine so še udeležili konference in tih že izvoljena, so na konferenci V nov sodelovali v razpravi tudi Ivan Ma- izvolili še 10 delegatov za kongres, čevje so ček-Matija, organizacijski sekretar Z velikim navdušenjem so udele- nih in zaslužnih tovarišev tnva Rošema skro je Dim posvečena činiteljem za zmanjšanje ne-tova- mladini in pionirjem. Če bi gasil- uniforme, bi se število mladine znat- sreč in škode, ki jo povzroči požar. J. C. m __— nvpji smixiniii x vz Ti Družbeni plan kočevske občine CK ZKS, Dušan Bravničar, član CK ženci konference izvolili z javnim rišic, v revizijsko komisijo pa 7 "tVn'imelo možnost nuditi mladini ZKS in tov. Japelj, član OK ZKS ter glasovanjem za svoja delegata, ki članov in članic, drugi. Poročilo o delu komiteja, bosta zastopala kočevske komuni- Po zaključku konference, ki je osnovnih organizacijah ZK in dru- ste na kongresu, Ivana Mačka-Ma- bila zelo plodna in uspešna in je gih vprašanjih iz dela in življenja tijo in Dušana Bravničarja, s ta j- dala mnogo pobud za uspešno delo komunistov ter nalogah komunistov nim glasovanjem pa so izvolili še komunistov, se je sestal novoizvo- je prebral sekretar Obč. komiteja oserfi delegatov: Jožeta Ivančiča, ljeni Občinski komite in iz svoje ZK Boris Mikoš. Popoldne prvega Lovca iz Mozlja, Dolfeta Jakopina, srede izvolil 11 članski sekretariat, dne je konferenca nadaljevala delo delavca iz »Tekstilane«, Janeza Mr- Za sekretarja je bil ponovno izvo- v treh komisijah. V dvoranah ob- harja, kmetijskega tehnika s Po- Ijen dosedanji sekretar Občinskega Bliža se 11. maj, ko bodo v Že- bi priredili od 23; do 27. aprila činskega komiteja ZK sta zasedali slovne zveze, Anico Nago.de, gospo- komiteja ZK tovariš Boris Mikoš. nevi sedli za okroglo mizo zunanji nekaj literarnih večerov v nekate- komisiji za ideološko-politično de- dinjo iz Kočevja, Pavleta Pogorel- Konferenca je za nami, sedaj pa ministri štirih velikih: ZDA, Sov- rih krajih ne Koroškem. Avstrijski lo, koreferat je imela Cvetka Žni- ca, uslužbenca LIO Kočevje, Mari- čaka delo ki ga je nakazala na vseh jetske zveze, Angliie in Francije. V konzulat v Zagrebu pa ni hotel iz- daršič, in komisija za družbeno up- io Rauh, kmetico iz Slavskega laza, področjih dejavnosti. Prepričani Londonu so zadnja posvetovanja za- dati potnih dovoljenj in sporočil, ravljanje, koreferat je imel Ludvik Cvetko Žnidaržič, vzgojiteljica iz smo, da bodo sadovi konference hodnih diplomatov pred ženevsko da potnih dovoljenj ne more izdati. Golob. V sejni dvorani ObLO pa je Kočevja in Borisa Mikoša, usluž- kmalu vidni. _ konferenco. Med zahodnimi diplo- Koroški Slovenci obsojajo takp_ pobila komisija za družbeno-gospo- benca iz Kočevja. Komuniste iz -žem mati v Londonu je prevladalo sta- četje in izražajo svoje ogorčenje darski razvoj, koreferat je imel Nagode Ignac. Delo vseh treh komisij je bilo zelo plodno. Izmenjali so številne , , misli o različnih vprašanjih iz vseh 23. aprila je bila v Kočevju 8. se- nalno^ zaposlovanje delovne sile področij dejavnosti. V razpravi je ia zbora proizvajalcev. Na dnevnem izboljšati organizacijo dela. Dosled- Novi zakon o manjšinskem šol- ž vprašanjem opustitve poskusov z sodelovalo veliko število delegatov, redu so imeli tri točke: Obravnava no bo treba uvesti sistem nagraje- stvu na Koroškem, ki ga je sprejel jedrskim orožjem. Hruščev se za- Zaključki iz razprav po komisijah so družbenega plana za leto 1959, ob- vanja po, delovnem učinku kar bo avstrijski parlament 19. marca 1.1. vzema za to, da bi tri velike sile dali obilo gradiva ter napotkov za ravnava in priprave za tarifne pra- pripomoglo k uspešnejšemu pošlo- postaja vedno bolj nevzdržen. Tudi podpisale sporazum o opustitvi vseh delo komunistov in delo na sploh v vilnike in zaposlitev ljudi v podjet- vanju gospodarskih organizacij. pedagoške posledice novega zakona vrst poskusov z jedrskim orožjem kočevski občini. jih. Osnutek družbenega plana je V skladu s povečanjem produk- so negativne. Mladina istega šolske- — v zraku, pod zemljo, pod Zvečer je bila v Šeškovem domu obrazložil Stane Potisek. Navedli tivnosti dela in proizvodnje se bo pa okoliša je razbita na dva dela, in v velikih višinah, proslava 40 obletnic, ustanovitve bomo nekatere značilnosti družbe- izboljšala osebna potrošnja in živ- na Slovence in Nemce. Čeprav obo- da meni, da Komunistične partije" Jugoslavije. ne9a Pla"a- „ , 1-lenski standard, predvsem delav- ji sedijo v isti šolski -~ui ”v' snVm "° Slavnostni govor ie imel tovariš v uvodnem delu družbenega pla- cev m uslužbencev; posebno pozor- poučuje isti učitelj, Peter Šobar potem pa je Sloven na ie navedeno, da se bo povečal nost bo treba posvetiti preskrbi in- ločene učne sko narodno gledališče iz Ljubljane obseg proizvodnje v vseh panogah dustrijskih krajev s uprizorilo Cankarjevo dramo »Za gospodarstva, da se bo narodni do- pridelki, narodov blagor«. renca^nadaljevafa delo3v 'plenumu. Proizvod Pa za 9,19%>. jetja v izgradnji, za rekonstrukcijo Avstrijske oblasti so si dovolile še stvo je v zvezi s tem objavilo, da Najprej je bilo na dnevnem redu PIan Predvideva povečanje pro- zastarelih obratov, v kmetijstvo, eno poročilo verifikacijske komisije, ki je ugotovila, da je bilo na konfe- 88 delegatov, 27 članov Obč. doslei bo treba Posvetiti za raoio- -žem skupino slovenskih književnikov, da Kitajska vlada v Pekingu še. na- lišče o celotnem urejanju nemške- nad preprečevanjem njih kulturnega vprašanja in evropske varnosti, ga razvoja. Britanske zasnove pogajanj z Vzho- Sovjetski predsednik vlade Hru-dom naj bi prišle v poštev šele na ščev je odgovoril na pismo pred-ter drugem mestu. sednika ZDA Eisenhowerju v zvezi hodek v primerjala z letom 1958 Investicije bo treba usmeriti na nosti, ki sedijo je konfe- Povečal za 10.35®/o, družbeni bruto večjo vlaganje v industrijska pod- razredu. ,im„m„ Proizvo" predvideva povečanje pro- zastarelih obratov, v kmetijstvo, eno diskriminacijo vodo Sovjetska vla-bi opustitev poskusov sobi in jih ood 50 km ne rešilo vprašanje. Hru-imajo vendar ščev je poslal pismo, v katerem so |______ __________ _____ načrte. Nasilna ukini- izražena enaka stališča tudi britan- kmetijskimi tev slovenskega jezika rodi lahko le skemu premieru Macmillanu. sovraštvo med otroci dveh narod- ZDA so dobavile Grčiji usmer-v istem šolskem ievalne izstrelke »Honest John« in »Nike«. Grško obrambno ministr- nasproti redu Plan preaviaeva povečanje pro- zastarelih obratov, v duktivnosti dela na vseh gospodar- trgovino, obrt, gostinstvo in komu- škim Slovencem. Slovenska prosvet- sti glede postavitve zveza je povabila na Koroško rišč v Grčiji. skih področjih. Več pozornosti kot nalo. koro- ni vlada prevzela nobenih obvezno- raketnih opo- renci komiteja ZK in 24 gostov. Nato so sledila poročila o delu in sklepih komisij: za družbeno - gospodarski razvoj, za družbeno upravljanje in komisija za ideološko-politično delo. Vsa poročila so udeleženci konference soglasno sprejeli. V nadaljevanju dnevnega reda je bila dana razrešnica dosedanjemu Občinskemu komiteju ZK, potem pa ie kandidacijska komisija predlagala kandidaturo za nov Občinski komimte ZK in revizijsko komisijo. X rQzpravi po poročilih se je najprej priglasil za besedo član CK ZKS znan komunist na Kočevskem, Dušan Bravničar. Za njim je govoril član OK ZKS tovariš Japelj, ki je uvodoma pozdravil konferenco v imenu Okrajnega komiteja ZK Ljubljana. Zelo tehten v razpravi je bil daljši govor organizacijskega sekretarja CK ZKS in ljudskega po- K 1. maju prazniku delovnega ljudstva in A O-letnici KPJ čestita in pošilja pozdrave vsem prebivalcem oftraja Okrajni ljudski odbor Ljubljana dalje zaostruje odnose do naše države. To nam potrjuje tudi zadnji napad na našo državo kitajskega ministrskega predsednika Ču En Laja. Kitajski premier je na vsekitaj-skem kongresu napadel Jugoslavijo. Njegov napad pomeni vmešavanje v notranje zadeve naše države ter zlonamerno in netočno prikazovanje naše zunanje politike. Osrednja indijska vlada pripravlja skupaj z vladami vseh indijskih zveznih držav orjaški načrt za boj proti neoismenosti in za uvedbo osnovnošolske izobrazbe. V prihodnjih dveh letih bodo morali prvenstveno izšolati 150.000 včiMiev. V okviru tretjega petletnega plana, ki se bo začel 1961. bo uvajanje obveznega in brezplačnega osnovnega šolanja dobilo največjo prednost. Sedaj je nad 80°/o prebivalcev Indije nepismenih. Zunanjepolitični komentar DROBEN KAMEN VELIKE SPOTIKE 3.000 m ali više — to nepomembno vprašanje danes resno ogroža ugoden razplet odnosov tried Vzhodom in Zahodom. Gre namreč za zavezniška letala, ki letijo v zračnem prostoru nad ozemljem Vzhodne Nemčije do Zahodnega Berlina. Sovjetska vlada vztraja, da ta letala ne smejo leteti više ko 3.000 m, ker drugače spravljajo v nevarnost zračni promet nad Vzhodno Nemčijo. Zahod trdi, da ima pravico leteti na katerikoli višini in da je torej sovjetska zahteva samovoljen diktat. Zato so ZDA poslale 27. marca neko transportno letalo, ki je letelo više od predpisane višine 3.000 m ali 10.000 čevljev. Letalo so med poletom spremljali sovjetski lovci, da bi — kot pravijo v Moskvi — zagotovili varnost poleta, oziroma, da bi — kot trdijo v Washingtonu — ovirali njegov polet. Po tem poskusu so v ameriškem zunanjem ministrstvu sklenili, da v sedanjem času priprav za razgovore s SZ ne bi bito primerno nadaljevati s takšnimi poskusi. S tem sklepom so seznanili tudi britanskega zunanjega ministra Selwyna Lloyda, ko se je mudit v ameriški prestolnici. Kljub temu pa je 3. aprila neko ameriško letalo spet letelo više ko 3.000 m. V sredo 15. t. m. se je ponovil podoben primer. To ni samo zbudilo proteste na sovjetski strani, marveč tudi določeno vznemirjenje mied samimi zahodnimi zavezniki. Britanska vlada in javnost nasprotujeta takšnemu nepotrebnemu izzivanju, tik preden bi morali zunanji ministri sesti za skupno mizo. Kot piše liberalni časopis »News Chronicles, je ponavljanje teh poletov povzročilo »veliko napetost« med Londonom in Washingtonom, čeprav britanska vlada prav tako meni. da imajo zahodna letala pravico leteti v poljubni višini. še bolj zanimivo pa je, da si tudi v samih ameriških krogih niso edini glede smotrnosti takšnih poletov. Kot poroča agencija Reu-ther, so funkcionarji v State De-partmentu, ameriškem zunanjem ministrstvu, proti takšnim poletom, medtem ko pa v ministrstvu obrambe hočejo nadaljevati s poleti v višini nad 3.000 m. le prej Omenjeni britanski časnik piše zato, da »ameriško vrhovno poveljstvo v Pentagonu izkorišča Dulte-sovo odsotnost in ukinitev arhiva State Department ter vodi svojo neodvisno linijo zunanje politike«. Konservativni iiDaily Mail« pa ce-'o zatrjuje, da je bil sedanji začasni šef zunanjega ministrstva ZDA, Christian Herter, očitno presenečen, ko je zvedel za najm>-vejši polet. Čeprav gre v resnici za problem, ki bi v normalnih razmerah povzročal največ tehnične težave, gre tokrat za resno politično vprašanje. Ameriški vojaški funkcionarji pravijo, da bi popuščanje pomenilo dokaz slabosti. čeprav je torej vse skupaj le neznatna zadeva, vendar se tu p o-tihem spet preizkušajo živci v psihološki vojni med obema stranema. Želeli bi, da ne bi zmagala sila, ampak zdrav, razum. Kajti zaiti v nove zaplete zdaj, tik pred sestankom med obema stranema, bi bilo več kot nesmiselno. Zato bi bilo edino razumno in trezno, če bi na obeh straneh prevladala spravljivost. Kajti drugače to zares lahko postane droben kamen velike spotike. Martin Tomažič Poslovna zveza: 4 milijone za stanovanja! Proslava krajevnega praznika v F ari Pred kratkim so se zbrali člani oskrba naj bi stala 300 din, pravico da se prijavi k izpitu za polkvali- V nedeljo. 27. aprila, so Kostelci letnici, je tovariš Šobar o revolu-delovnega kolektiva Poslovne zveze do oddiha v teh hišicah in do os kr- ficiranega delavca. Polkvalifitirani v Fari proslavili svoj krajevni praz- cionarnih borcih v Kostelski dolini Kočevje na skupnem sestanku, ki be po znižani ceni naj bi imeli tudi delavci pa imajo možnost, da opra- Pester program je pripravila dejal: »Kostelska dolina praznuje ga je sklicala sindikalna podružni- svojci zaposlenih pri PZ ter člani vijo izpit za kvalificiranega delav- šola skupaj z ostalimi organizaci- danes svoj krajevni praznik, 27. ca. Udeležilo se ga je nad 70 čla- kolektivov KZ. V vsaki dekadi bo ca. jami Fare. aprila. Leta 1942, ko je italijanski nov kolektiva. Prvi del so posvetili lahko letovalo v Piranu 10 ljudi. Na kraju so se dotaknili tudi vse- Po odigranju internacionale je okupator začel požigati domove na-proslavi 40. obletnice KPJ. O delu Pri PZ je bil ustanovljena komi- bine dela sindikalne podružnice, de- slavnostni govor o 40-letnioi Par- ših kostelcev v Kuželiču in drugod. Partije od začetka skozi vse obdob- sija za prekvalifikacijo skladiščnih lovne discipline, boljše povezave tije in še posebej o delu KP v Ko- ie kmalu za tem prav tu nastalo je do današnjih dni je imel referat delavcev — nakladalcev vagonov in med upravnim odborom in podod- stelu imel -tajnik ObLO Kočevje P e- Prv0 osvobojeno ozemlje v letu 1942. tovariš Peter Šobar. delavcev na skladiščih. Vsak dela- bori sindikalnih podružnic in dru- ter Šobar. Po uvodnem delu, v ka- V drugem delu so bili navzoči sp- Vec, ki dela 6 mesecev, ima pravico, g eg a. terem je bilo govora o veliki ob- znanjeni z delom pri tarifnem pra- vilniku. V glavnem je tarifni pravilnik že izdelan in ga bo kolektiv kmalu dobil v razpravo. O delu Poslovne zveze je poročal upravnik Rudi Rauh. Poudaril je Seštevek škoduje, svari in svetuje Seštevek številk, ki jih navaja- izplačanega denarja za zdravljenje, omenjati. To pa gre na Še pred začetkom narodno osvobodilne borbe se je tudi v Kolpski dolini razvijalo napredno delavsko gibanje. Pri gradnji ceste v letih pred zadnjo svetovno vojno so se v Fari in Banja loki organizirale delavske strokovne organizacije pod breme vse vodstvom KP in organizatorja naše vloao PZ pri krepitvi kmetijskih mo, niso prav nič razveseljive. Pri- izplačila nadomestnih plač, invalidi, naše skupnosti, na breme nas vseh. ljudske revolucije, Jožeta Šeška, ki " F . " , . ____ ________JI _ ifiniikn -joroHi' i-rrtOrl« Halnirnn niln .. rr„ L: _____1 • ____. • 1 _ ____ ______ • X i-1_______„ — __-1_• 1 zadrug Nadalje je govoril o g oz- kazujejo nam število zaposlenih, izguba zaradi izpada delovne sile v To bi si morali vzeti k srcu prav darskih odborih pri Kmetijskih za- število nesreč in izpad delovnih dni podjetjih itd., ni treba še posebej vsi. dragah. Delo teh odborov bo treba zaradi nesreč v nekaterih večjih poživeti, dati jim bo treba vsebino podjetjih v Kočevju. Podatki vedela. Tu lahko veliko pomagajo lo- ljajo za leto 1958. Rudnik Kočevje: garji — člani kolektiva Poslovne 790 zaposl. 282 nesreč, 4.444 izgub-zveze. Gozdarski odbori bodo imeli 1 jenih delovnih dni; KGP Kočevje: vedno bolj pomembnejše naloge pri 1.437 zaposlenih, 331 nesreč, 4.953 KZ. Tovariš Rauh je govoril tudi o izgubljenih delovnih dni; Kemična odnosih Poslovne zveze do kmetij- tovarna: 52 zaposl., 6 nesreč, 90 iz-skih zadrug in opozoril, da je treba gubljenih delovnih dni; Tekstila na. zadrugam pomagati pri njihovih na- 261 zaposlenih, 22 nesreč, 228 lzgub-logah, posebno pri pogodbenem so- 1 jenih delovnih dni; Zidar: 181 za-delovanju. poslenih, 16 nesreč, 130 izgubljenih to- delovnih dni, »Snežnik«, Kočevska Reka: 498 zaposlenih, 70 nesreč, 1.288 izgubljenih delovnih dni itd. Pregled števila števila nezgod po Od ustvarjenega čistega dohodka letih starosti ponesrečencev pa nam so namenili 4 milijone din za druž- pokaže takole sliko: beni standard — za gradnjo stano- Do 35 let 615, od 36 do 50 let vanj. V načrtu je gradnja stano- 252 in nad 50 let 58 nezgod pri de-vanjske hiše, v kateri bo osem dru- lu. Vsekakor prednjačijo v tem ža-žinskih in štiri samska stanovanja, lostnem tekmovanju mladi ljudje. Z gradnjo stanovanjske hiše v Ko- Največ delovnih nezgod je bilo čevju bodo predvidoma kmalu za- lani med nekvalificiranimi delavci, . , m čeli. in sicer 584, sledijo jim polkyalifi- R||dl|U MohariU S© aOStl zdraVlH l©t! Govorili so tudi o gradnji wekend cirani s 146, kvalificirani s 144, va- ' • l||w hišic v Piranu. Gradili naj’ bi skup- jenci s 23, pisarniško osebje z 19, no z ObLO in naj bi bile do polet- tehnično osebje z 2 in ostali s 7 ne sezone že pripravljene za člane delovnimi nezgodami, sindikalne podružnice. Celodnevna n>" — Poslovanje Poslovne zveze je lo lansko leto uspešno, saj soustvarili skupno 782 milijonov din prometa. je že takrat sem zahajal Bratje Ofaki in Ozanič iz Pirc so bili organizatorji takratnega delavskega gibanja v Kolpski doli mi. V začetku NOB in kasneje je bila v tej dolini skoro vsaka hiša našim nartizanom naš drugi dom. Od Gabra do Starega trga so bile stare poti glavna prometna žila po osvobojenem ozemlju. Tu sta se kovala bratstvo in enotnost slovenskega in hrvatskeoa naroda v ognju štiriletne krvave borbe.« Program proslave so dopolnjevali še: godbeniki-rudarji iz Kočevja, šolska mladina z recitacijami in pevskimi točkami ter z enodenjan-ko »Punt«. Reči moramo, da je bil ves program zelo dobro in skrbno pripravljen, za kar gre predvsem zasluga tamkajšnjim prosvetnim delavcem!" Res skrajni čas je že, da se v Kočevju uredi tržnica. Če ne drugače, naj bi pripravili vsaj več stojal za prodajalce Da so za temi številkami milijoni sre-a, ge ves čil i:n miadosten. Ali je to odnos do narave? VINKO KNOI, MED PIONIRJI Tudi ribniški pionirji se pripravljajo na proslavo 40-letnice ustanovitve KPJ in SKOJ. Da bi se čim-„ . w , . ... 00 bolj seznanili z zgodovino in delom Rudi Mohar se je rodil 22. aprila pa je vstopal v partizane — koman- Kp' Ribninški dolini so sklenili da pred 50, leti v šegovi vasi v Lo- do mesta Loški potok. V partizanih ^ “ sS srSliane škem potoku. Z Abrahamom se Če je človek v stalnem stiku z Morda si je kapnike zaželel za naravo bo hitro opazil, kje je oskru- okras stanovanja ali podobno. Ko-njena. Žal je primer, ki ga bom liko raznih cvetlic nam nudi nara-opisal, v velikem nasprotju z dolž- va, lahko nanj. krasijo stanovanja nostjo do čuvanja prirode. Dolž- skozi vse poletje. Naše trgovine pa nost nas vseh je, da čuvamo narav- nam nudijo tudi lepe keramične iz-ne lepote, katere nam je izobliko- delke, ki' poživijo in olepšajo naše vala narava skozi stoletja. stanovanje tudi čez zimo! Tik ob cesti, ki pelje iz Jeleno- Zato ne segajmo tako grobo v v ega žleba proti Glažuti, to je pri naravo in ne uničujmo njenih da-Danskih studencih, je majhna vo- rov! Dolžni smo, da ohranimo tu-tlina. V tej votlini je bilo nekaj le- di nekaj za naše potomce, kar nam pih kapnikov. Na žalost pa jih je je narava poklonila za okras naših neki brezčutnež po barbarsko od- prelepih gozdov, ki vabijo vsakega stranil in nekaj razmetal ob cesti ljubitelja narave pod svoje okrilje — na ogled ljudem o njegovi kul- na oddih in razvedrilo, turnosti! je je bil do osvoboditve. Po osvoboditvi je bil zaposlen na raznih odgovornih mestih. Bil je tajnik sindikata administrativnih ustanov LRS, na OK KPS Grosuplje, v Ribnici je bil sekretar na LIP" in sekretar Občinskega komiteja KP. Bil je tudi na drugih odgovornih mestih, sedaj pa je upravnik Podružnice Zavoda za socialno zavarovanje Kočevje. borce in prve komuniste, da bi jim pripovedovali o svojih doživljajih med NOB in o partijski zgodovini Ribnice. Prvi se je povabilu odzval tovariš Vinko Knol, eden izmed petorice prvih ribniških komunistov. Obiskal nas je in nam na prikupen, domač in preprost način pripovedoval o prvih komunistih v naši dolini ter o njihovem delu pred vojno in med meTn°VifdS Svaril" Je^akSn V SV°je Pripovedovanje je član političnih in družbenih organizacij, pri delu je vesten in natančen. Napisal je tudi nekaj prav- vpletel mnogo zanimivih dogodkov iz tistih dni, zato so ga pionirji * zanimanjem poslušali. To srečanje jim bo ostalo v do- R. T. Rudi Mohar Osnovno šolo je končal v Loškem potoku, potem pa se je preživljal tako kot večina Potočanov. Delal je v gozdovih in na lesni žagi. Imel je zelo veliko veselje do študija, ni pa imel sredstev, da bi lahko študiral. Ker ni mel možnosti za reden štu- n w Udeleženke kuharskega tečaja v Dolgi vasi. Tečaj se je končal v apn-lu, trajal pa je šest tednov. Na sliki od leve proti desni: Manca ms, Marija Vahčič, Lidija Bradač in Jožica Blatnik. V drugi vrsti: MM™ Kordiš Angela Horvat, Marica Kotnik, Ivanka Debeljak, Ana Kotiram, Štefka' Kač, Ančka Bradač, Viktorija Pretnar in Tončka Popit. V tretji vrsti: Marija Golevšek, Zlatica Kurtal, Ančka Glad, Karlina Debev , Angelca Kordiš in Cvetka Klepec. svojemu 'rojstnemu^kraju PRudT!£ brem sP°minu 'in želijo, da bi bilo čl^rfzK in^dober politični delavk takih sreč?an1 še več" Veliko je storil tudi za kočevski VREME Muzej. Obeta sem nam lepo vreme, vmes Rudi! Za Tvoj jubilej Ti želimo morebitne krajevne nevihte, vendar še mnogo zdravih in srečnih let, da v splošnem lepo vreme v dragi pobi kot doslej delal za napredek na- lovioi tega tedna in prihodnji teše socialistične domovine! -m den. Gospodarske vesli Slišno"™«0™!?11™™!'" DOMAČA OBRT SE RAZVIJA din To n.m dov« zgovorno pov. bil star 27 let je šel v zadružno šo- Po zaslugi KZ Videm se je za- skrb Ruskega odbora za šolstvo in lo v Ljubljano in opravil izpit z čela v zadnjem času domača obrt prosveto^ v občim Ribnica, odličnim uspehom. lepo razvijati. Ljudje so v zimskem Precejšnja sredstva iz občinskega Po opravljenem izpitu se je za- času izdelovali zobotrebce, več vrst proračuna so namenjena tudi za so- ooslil v nekem podjetju v Ljubija- obešalnikov, razne ročaje itd. Za- cialno skrbstvo in zdravstvo — Tam pa so ga kmalu odpustili druga vse izdelke odkupuje in jih skupno 10 milijonov dinarjev. Iz te-zaradi njegovega naprednega miš- prodaja kupcem. Izdelovalcem suhe ga je razvidno, da bodo sredstva, ki ljenja. Rudi je namreč predlagal, da robe daje tudi napotke za izdelo- jih bodo ustvarili delovni ljudje bi delala na zadružni osnovi, s tem vanje. # nbmske občine, koristno uporabdej, ki „ bili kapitalistično usmet- — “ VZBEJA pbaSiCev Nekaj časa je bil brez posla, ka- V občinskem proračunu ObLO V dobrepoljski občini se je vzre- sneje pa je dobil službo na žagi v Ribnica za leto 1959_ so predvidena ja prašičev precej povečala. To je Martinjaku Tu se je zaposlil kot znatna sredstva za šolstvo in kul- treba pripisati pravilni usmerjeno-lesni manipulant. turno-prosvetno dejavnost. Skupno sti KZ Videm. Vseh prašičev, ki jih Po kapitulaciji stare Jugoslavije je določenih za šolstvo, za štipen- redijo, kmetovalci pogodbeno z zaje začel takoj delati za Osvobodilno dije srednješolcev in visokošolcev, drago je bilo 800, od tega so v fronto. V zimi 1941-1942 so ga lta- kmetijsko gozdarsko šolo Ribnica, zadnjem času prodali že 300 praši-lijani konfinirali na Reki. Tudi na izobraževalne tečaje, Ljudsko uni- čev. Reki je sodeloval za NOV, leta 1944 verzo ter ribniški muzej 26,834.000 -ta Kmetijsko - gozdarsko posestvo V kmetijstvu narekujejo pogoji, struktura zemljišč in ostale izvrši plan v pogledu naravne prilike izrazito sko smer proizvodnje. 1 predvideva plan hitro pov< vedoreje in to s poudarkoi sitem letu zmanjšam dukciji mleka v vseh nižinskih pre- bo predvidoma ustvi Družbeni plan KGP predvideva v le- lesa pa je omejen. Sam finančni re- yz . naraš6aia za pleme šini 622.568.000 din. rwl 1 1 4-rv*. r\n n — ViM/\L/vl I l^/\ I'jHAI 1QH " ” ^ , i tr, živinorej- n ega naraščaja, da se poceni vzre- ha ustreznih razstišč bodo posejali dili upravno poslopje. V ta namen znašala realizaci- , ____P ____,___r,__________ ,ato in mlade živine in da se izvedejo seme jelke, semena smreke pa bodo je določenih 8 milijonov din, grad- jlodnost in posejal 3 na to, da so se v ian- y‘d~ L0 = noudarkom na" or o- drugo. Celotni dohodek v kmetijstvu Težiš.. — ------, družbenega plana podjetja, skem letu zmanjšale zaloge, posek fl|ikn..: mleka v vseh ni?Lnskih pre- bo 'predvidoma ustvarjen letos v vi- odpade na gozdne uprave Mozelj. vedene investicije so predvidena iz i ,r ... r _n„xaiH rmliznot- naravne prilike izrazito zivinorej nej srgsssfsssrsz & čevje ski občini. To je najbolje razvidno vičljiv glede tudi iz , v°bm- predvideva plan hitro povečanje 9°~ vs* ukrepi za večjo plodnost to, Ud SO V Idil , . , . 1. 1 _ „ V./-1—. A m mn Pollftf tu 1959 iz kmetijstva, gozdarstva zultat pa se bo nekoliko In lesne industrije 2.098,365.000 di- zaradi dviga storilnosti in narjev celotnega dohodka. stroškov predvsem pri prevozih. Proizvodnja se bo od lanskih Plan v lesni industriji predvk.=- - . . 2.033 milijonov din v letu 1959 pred- va 550 milijonov din dohodkov, ali u Kočevje in Stara cerkev. Z inten- gozdnega sklada OLO Ljubljana. sag »**5 5,^*1 i.rišrrajr™' sa r nrafiičev za b ikone in nitaniu telet npn « VrJifSmn hmiin tyirrii in to letih bistveno izbolj , ,__...... *1 .4 .... izvanih s listavce odpade 60 °/o, na iglavce Sredstva 'f^nT^uctrH^rZivide ”ine de“vce ",i,,rel jusri. ^ ^ B ■«....... ljevali, letos pa jo nameravajo za- bo o našem in varstva gozdov je ključiti. Gradbeni stroški so pred- nem obratu, _ . . . . k nr<,iz- V planu je predvideno hitro po- nosti izvršitve del. Pogozdovanje S li in zaključili bodo z gradnjo gozd- Sedaj pa neka-l,P°J?f 1959. večanje števila živine. Prav v tem sadikami bodo izvršili največ v je- ne traktorske ceste Tri lipe—Laze vodnemu planu p J J kijmatski je precej možnosti, da Se dosledno senskem času. Uporabili bodo last---------gradbeni stroški 13,500.000 din, vzreje last- ne sadike, predvsem smreke. Na 136 v Velikih Laščah bodo letos dog ra- in posejali na površini 25 ha. nja logarnice na Rogu pa bo stala Težišče del pri čiščenju gozdov 4 milijone din. Vsa sredstva za na- prašičev za bikone in pitanju telet 5en a količino bratto mase in to k<^^”s^^£'gozdov. dustriji se prešli ik specializirani za varstvo gozdov so proizvodnji v vseh predelovalnih prvi vrsti za zaščito obratih. Glavna problematika v tej dohodek iz goz- ^4^depae:1V divjadjo, nadalje za panogi podjetja je ustalitev delav- LV» H.a-------- ------------- , gne Uresni- sneg in vetrolome, posek Iubadark Cev in organizacija proizvodnje. Za in racionalno izkoriščanje vseh 926 milijonov Omarjeve Za ur^m ^ dela, normirati vsa možna dela in plačevati po učinku Iz obsežnega teksta družbenega največjem socialistlč-ki raste in se utrjuje -žem Štev. 19 »NOVICE«, 1. ma.i 1959 Iz poročila Občinskega komiteja Zveze komunistov občine Kočevje Sposobni smo izvesti vrsto političnih in gospodarskih nalog . « . . . 1 s . • • 1 • ki ^ 1 . . nlnXn.Min-in tnlfrt lric/X- V,ad’Zt 'iSTSa SfSr“lož“ SS LSmm 5“'pSSm1 M "S r.LS^icToM.acljo proizvod- kih torih postavk. Ponokol sl EEr.wr.ry "i™"-—p”iemk" kolektivih izvajati bodo zmogle plačevanje tako viso- k. f možnim zniževa- skušajo že takoj s tarifnim pravil- našega lista. bo treba počakati ali pa jih „„ VLCUO 0„ „„ . ures- vprašanje, ki ----------- ...---- ------- ------- Po uvodu poročila, v katerem so podjetja, tudi avtomehanične de- ničiti z združevan.iem mehanizacije narodni dohodek, ki ga ustvarjamo, način zajamčili najnujnejša sredstva nja. Po uvod p a, lavnim imamo 4 izdelavo prikolic = i5k kadrov iz več oodietii in V splošnem moremo ugotoviti, da za nekatera dela, ki se jim ne mo- V vseh teh tikTsovSkHr^ m v£dnTm zHam,one previjata dve pod- l^o. * ' * -bor proizvajalcev v zadnjem ča- remo odreči brez mzika večje poli- komunisti tudi v bodoče opozarja- tudi časni ostri in neizprosni proračun- ne da bi morali čakati na poslovne neposredno vpliva na ski štednji, da bi tako le na nek obračune in rezultate gospodarjevi -zninmčili nainuineiša sredstva nja. primerih je prav, da je zbor proizvajalcev v zadnjem ča- »]S s sovjetsko jveso in vznoumiii “ “"SSto , celo„ lrebl m.fclra- * fe'zkM kiviem.tl tisto mesto tičite škode. Da bi zajamčiti takšno jo na nevarnost takega toiftonj. ffmi^z. ;ZZ~orZ sssMSiSJ! rr/pl:ssr s. w\3ff£5r.r j Krj ie obratna sredstva, vodilni kader prvenstveno krepiti one ki se ka- letne bilance vseh podjetij v komu- trolo nad proračunsko potrošnjo na benem primeru ne v e štabi J. Kri- je, ouiciL a __ prvenstveno Krepim one, ki » „„i __„fm,™lnio .im oni d-oni n„ dnini stran oa ie nosti m razvoju podjetja kakor tu- notranje delo partijskih organi zacdj v občini, predvsem o Programa s VII. kongresa ZKJ. tizirano je bilo delo komunistov v NAPAKE PRI SESTAVLJANJU TARIFNIH PRAVILNIKOV itd., vsega tega pa nam manjka. Mo" kot’donosnejše in pridobitnej- ni, analiziral gibanje proizvodnje iin eni strani, na drugi strani pa je nosti in razvojui podjetj’a Pogleimo samo primer v gradbe- še Mimo teqa pa' ie možno reči, da plač ter fluktuacijo delovne sile in treba odločneje kakor doslej delati di ne k trajne p J ništvu: gradbeno podjetje »Zidar« ^ zp v Sedaniih gospodarskih ka- dal ustrezna poročila. S tem se v na izboljšanju kvalifikacijskega se- sluzkov Višje tanfne^stavfe v gradi na Reki devetnadstropne padtetah skrivaio 9zelo velike no- naši komuni začenja prvič uveljav- stava aparata občinskega ljudskega delu kolektivov ne smejo Privesti stolpnice, gradi v Vel. Blokah, Rib- Pranie rezerve 'ki 0b dobrem go- l.iati načelo, da so podjetja le del odbora in se odločneje kot doslej do fluktuacije delovne ®le, temveč niči in išče delo v Ljubljani, isto- snodarieniu om^očajo najhitrejše celotnega gospodarstva komune in boriti za kvaliteto kadrov v tem morajo pnsihti ostale delovne ko-časno pa gradi režijska skupina Vg5aniP narodm^a dohodka. Zbor da občinski ljudski odbor ne go- aparatu. Ker dejansko predstavlja lektive, da se bolj zagrnejo v or-Rudnika industrijski tir, režijska praizva1alcev bo pri reševanju tega sporadi le s sredstvi, ki se po za- boj za proračunsko štednjo le del 9anizacijo s^® ^ami skupina KGP stanovanjske četvor- vprašan1a moral biti osrednji in od- konitih določilih zbirajo v njegovih naših naporov za povišanje družbe- zboljsmiim delom i čke sredi Kočevja, Komunala trž- ,0P^j0Č 'faktor. skladih, ampak da že med letom ne ravna, so nasa stremljenja tudi ustvariti večji dohodek in s tem nico, Zidar spet sanitarne naprave Ddfl kmetijske proizvodnje ni v opravlja družbeni nadzor nad po- v tem smislu utemeljena, v zgradbi občine. Mislim, da samo naši Pbčini le dolžnost, ki je veza- slovanjem podjetij in posredno ta primer kaže, da tu nekaj ni v na na republiški iz zvezni družbeni vpliva na oblikovanje dohodka v redu. plan. ampak je tudi vprašanje go- podjetjih. S tem pa vpliva tudi na , , , . . Podjetje Avto Kočevje osvaja pro- spodarskega razvoja naše občine, formiranje skladov, ki ostajajo ko- Prosto formiranje plač v aeio izvodrijo kamionskih prikolic in na- Zaostalo gledanje na kmetijsko pro- muni in kolektivom. Naša naloga nih kolektivih ob enem samem pometava svoja sredstva in amortiza- izvodnjo pa bo treba odstranjevati je, da preko zbora proizvajalcev v goju, da kolektiv ustvarja potremi teritorialno naivečia obči- cije vložiti za gradnjo 100 milj. in- ne ]e z intenzivnejšim političnim komuni delujemo. na dokončno ob- dohodek za pokrivanje teh plač m tisoč ha teritorialno "ajvecja one dustrijske hale, namesto da bi ob- delom, ampak tudi s politiko dolo- likovanje celotnega gospodarstva to brez poviševanja cen storitvam m v našem okraju in ena navijalo svoj prevozni park in tako Čanja kmetijskih doklad, kar naj komune. in izdelkom, a na podlagi P°v® “ , linhlia vzdržalo konkurenco, istočasno za- siif kmetovalce k intenzivnejšemu ,,,m»Tnv n.ia storilnosti kolektiva, bo go cerkniška občina ki meri le polo- čenja podjetje »DOM« v koopera- obdelovanju njihovih sicer skrom- 40 MILIJONOV DOTACIJE znatno pripomoglo k temu da se jeop Sršine ST’oWine Kočevska ciji s podjetjem Fagram iz Pribo- nih površin, Ng tem mestu je tudi Problem našega gospodarstva in podjetja resneje kakor doslej usme- ^°P°v^lne nfe ^ pnp ' ja izdelavo kamionov in prikolic — treba rečij da s0 dosedanje investi- večanje njegove rentabilnosti in rijo k notranjim reorganizacijam in silosov za prevoz cementa v razsu- dje _ prodvsem komunalnega zna- stabilnosti dobi še prav poseben zna- izboljšanju proizvodnje. Zelo................ tem stanju. Zato rabi tudi to pod- 6aia — v teh kraiih v splošnem čaj v luči dotiranja naše občine. Ob primer oportunosti takih --------_____________________ nekaterih podjetjih, posebno glede jetje industrijsko halo in stroje, znatno vegie od prejetih dajatev z letošnjem izračunu proračunskih kaže prehod na sistem odkopavanja Po številu elanov zveze ko t Vnosov med vodilnimi osebami m torej nove investicije. Do sodelova- dohodnino in druaih dohodkov in dohodkov in -izdatkov, ki je na vsak v širokem čelu v Rudniku rjavega je od 29 občin v okraju o, po 0r9ani delavskega upravljanja nja med obema podjetjema pa pra- da se zaradi takega investiranja način pravičnejši od izračuna v pre- premoga v Kočevju. Kljub hudemu valu prebivalcev na enega elana , Več časa se je sekretar mudil ob Vlijo, da ne more priti^ zrn Jjšujek, invSje v Kočevju, tekli h letih, je naša občina s 40 mi- odporu v začetku uvajanja tega si- P* 3 v okrajmZ oz.rom na taksno kadrovskem vprašanju v gospodar- . ' se dejansko ustvarja daleč M .ioni dotacije daleč najmočneje do- sterna je danes proizvodnja znatno stanje bi pričakovali močan vpliv stvu m upravnih organih m pn po- INVESTICIJE naivečii del dohodka komune. Za- tirana občina našega okraja. Do ta- višja od prejšnje, boljši pa so tuli komunistov na vso občino, litfkl štipendiranja; o tem bomo y NAJDONOSNEJŠE PANOGE tQ' > |reba v nerazvitem delu naše kega izračuna i-n položaja je prišlo, zaslužki rudarjev. le značilnost imše občine e poročaii prihodnjič. Glede investicijskega vlaganja v občjne razUmeti, da ni mogoče tudi ker -imamo v sklopu občine večji Pri sestavljanju tarifnih pravilni- -tem, da živi 716 članov ZK ah 73 /e - - ------■— --—J-” "v - • • v večini gospodarskih vsega članstva v Kočevju au nje- že močno napredovali, sovi neposredni okolici. ki Ker je število članov ZK tolikšno nasprotju z našo politiko v v samem mestu in osrednjih go- Boris Mikoš ustvariti možnosti tako za izplačevanje višjih prejemkov kot za formiranje sredstev za potrebe družbenega standarda. MOČAN SUBJEKTIVNI CINITELJ Kočevska občina je S svojimi 65 Po površini za njo v ljubljanskem okraju __ s 15.000 prebivalci lep med srednje močne občine našega ukrepov okraja in je 14. po * vrstnem redu. Vendar tudi v Večji del poročila pa obsega ana- gospodarstvo naše komune je treba ;z teqa i-n ne le iz zgolj gospodar- del kmetijskih površin v socialistic- kov, ki so '5° sospodarskega stanja v kočev- prvenstveno dati naslednjo ugoto- skega razloga nalagati večja inve- nih posestvih in le manjši del 1 • J 1 , , , fiivcuaivcuv SKeud raz,iuua iiaiavjau vev-ja m ski obemi in glavnino tega v nada- vitet: Možnost zaposlitve predstav- sticijska sredstva v teh krajih, je vanju oDjavijamo. ija osnovo standarda in zaradi tega y odnosu na naloge, ki jih ima- v povojnih letih je kočevsko go- smatramo odpiranje novih delovnih mo v (kmetijstvu, mora Gospodar- va spodarstvo raslo iz popolnega uni- mest za sestavni del naših naporov ska poslovna zveza skupno z cenJa brez bistvene materialne os- za dvjg življenjske ravni v naši ob- družnimi organizacijami ter nove in v glavnem brez kadrov. Po- ginjj. Stalen dotok mlade delovne skjm odborom ob pritegnitvi edina podjetja so se razvila ob na- Sjie j,z Kostela, Kolpske in Poljan- naših kmetijskih strokovnjakov v organizacij oa se pojavljajo tudi tendence, njego- so v ravnih privatnem sektorju. Izračun dohodka odnosno __ . —--------- . , ., . delitev med občino in višjimi gospodarstvu. Tako smo, recimo, spodarskih orgamzacijah, ne more za- upravno-terdtorialnimi enotami pa imeli primer, ko naj bi tarifne po- ln. ne sme biti vprašanje, ali sm? liud- ie bila izvedena tako, da je občina stavke delavcev za delo po času bile ob tako močnem subjektivnem po-vseh formirala večji del svojih dohodkov višje kaikor pa iste postavke obra- litičnem faktorju sposobni izvesti kmetijske doklade ne pa iz pro- čunane po učinku, kar bi nujno pri- celo vrsto nalog, ki so v zvezi z na- in iz pogoj-ih Kočevske: to so ske doline ter dela Suhe krajine, ki sodelovanju obeh socialističnih po- računskega prispevka, ki ga placu- vedlo do tega, da bi delavci popol- ledenimi problemi družbeno gospo- Predvsem naša državna posestva m jšče tukaj zaposlitve, daje možnost sestev izdelati temeljit in uteme- jejo zaposleni v socialističnem sek- noma upravičeno odklanjali delo oo aarskega razvoja_ komune m v ka "P\etijstvo ter gozdarstvo na sploh, jn hkrati zahteva odpiranje novih [jen perspektivni načrt razvoja kme- tor ju To je bilo za vse občine na- učinku. V nekaterih primerih sku- terih smo danes ze m bomo se udnik in lesnoindustrijski obrat z gospodarskih kapacitet. Trenutno {jjstva nr" mehn .Y'" ---" V-------- ---j HWFvuaio«u. - ------- u.|tiLvti uti Kočevskem. Obe sociali- ^lcno predelavo lesa, ker k e- predstavlja osnovni problem zapo- stičnii posestvi sta danes že okrog indp® obdelava zaradi pomanjkanja slitev ženske delovne sile, saj je 80o/0 SVOje kmetijske proizvodnje sssrst lsssajsss razvoj, ker „ gala s kadri, danes pa predstavlja perspektivnega načrta za uvajanje ne4e ^a tajc perspektivni načrt raz- zano°l‘9°SP"ddeSlknm^to^e^kA^1"0 606 ali VeČ 90sP°darskih Pano9- ki voja in specializacije kmetijstva na-zaposh večji del proste zenske de- bi pomagale reševati ta neravno slonimo na obstoječo specializacijo ovne sile, ki je je mnogo brez de- majhen problem. __ .. obeh posestev in široko uveljavijo • Investicijsko angažiranje v naši kooperacijo v taki specializirani snSTad, ■,? eb ,h osnoynih, go" občini nišo preštudirali. Trenutno kmeti1ski proizvodnji med privatni-^odarskiii panog in zaradi obnove vlagata znatna sredstva v moder- mi kmetovalci in socialističnimi po-meste ter podeželja so se kotvzpo- mzacijo proizvodnje naše Kmetij- sestvi Ker ta posestva razpolagajo lUŠtvn Pan°®|u m-!Vi e: avt0Prev0z: Sko gozdarsko posestvo in Rudnik z vs mi potrebnimi strokovnimi ka-qradh’ Sradbemstvo z nekatenmi rjavega premoga. Ker gre za dve dri 1e s te strani zajamčena potreb-6evttev^=!,K t gospodarsko utrjeni podjetji, _ki ,na strokovnost pr= takem sode- Delegati in gosti na konferenci razpravljali. Pri taki razporeditvi naših političnih sil pa predstavlja posebno vprašanje izvajanje nalog na širšem občinskem področju. V tem pogledu je občinski komite v preteklem letu izvajanje nalog vodil preveč iz centra in premalo na terenu. Zato so bili vam več ali manj znani objektivni razlogi. Na koncu pa je tovariš sekretar govoril še o odnosu komunistov do cerkve in do vzgoje mlade generacije; pri tem je poudaril, da bo treba našim naporom dodati tudi pripravljenost, da za mladino materialno nekaj več žrtvujemo. Govoril je tudi še o formiranju te- močnnV d.anih, oko,P°®tih, Pa se J® imata naravne pogoje za svoj raz- iovanju Menimo, da‘ bi morali v to šega okraja ipovsem v redu, ker se šajo gospodarske orginizacije bist- renskih aktivov ZK, in o važnosti 1 Uveljavila tudi kovinska obrt voj, je ta orientacija pravilna in usmerit)i vse nage kmetijske zadru- je na ta način uporabil proračun veno_ vašati tarifne postavke, skli- ter pomembnosti nekakšna dodatna stroka, je ta orientacija pravilna in ker logična. Utemeljeno bi bilo tudi na- letošnjega praz- pr^zvodnem^mi- občin" kot edm od^regulatorjev med cujoč se na višje tarifne postavke novanja 40-letnice Zveze komuni- ^ , _ ji. . , ...» •_ LmnX1/o- r\r>i Hrnrrih n rvrvl iot ii h no ct/vir .Tlinrkd nvi 1P 70 n • -------17 nAjiviia. v ui UUV luua Q0 t gko /Ja Ki v DrOlZVOuflGm S ml1- UUVm ivvl t-'UfcMl UU icyuiaiuijv» - •' ------------ ‘ dnfyen ,ra,zvoi Predvsem omogočal daljnje širjenje industrijske prede- ”, V e0ci„iktigna kmetiiska po- dohodki industrijskega in kmečke- pri drugih sorodnih podjetjih, ndede moške delovne sile iz ]ave lesa kjer so na razpolago su- sestva obvladala sčasoma teren vse ga prebivalstva. Ker pa imamo kljub da bi pri tem same analizirale. — ———» f wllg — !qv0 lesa 5rw1„a.el%5;.°bč,"e m ”ie- “ ne stov Jugoslavije, ali ker se lahko zaposli pri- naše občine. učena delovna sila. V gozdarstvu bo velikim kmetijskim površinam več- mata kot Panogi, ki sta nastali po že nekaj let orientiramo svoje cializirano in tehnično visokostro- ^gk^a ljudskega odbora in izra_ trenutnih potrebah kovčevskega go- napore za dosego Tnv^icU v gradi kovno proizvodnjo vsaditi , temi ^"p^alvLk primanjkljaj: podarstva, zelo težak položaj. Obe njo kemične tovarne, ki naj spre- prilikami. Moč naših socialističnih j^nosy pa želim poudariti podieti namrrf 0 —i.,ln ______, . ”... io fmli nenrimerno Žaram jaMiutiui pa želim pouuanu, le za družbeni način izračuna, kajti fondi kot celota so Podjetji namreč s svojimi nekda- meni organski sestav kapitala, bi- posestev je hkrati tudi neprimerno njimi apacitetami osnovnim go- stveno poveča brutto proizvodnjo v večja od moči naših kmetijskih za- ■ , spodarskim panogam Kočevja nista naši občini, predvsem pa zaradi drug in bi tudi s tega stališča la- k ^ so_ It nZaradi tega iščeta predvidene lisoke rentabilnosti okrc- hko bila kooperacija bolj vsestran- ^ no^vT,’ i^. je i ^Ute\ T™ Pi razpoložljive proste sklade naše ska in kvalitetnejša cial.stična posestva čevja in se borita s hudo konku- vntrillno s Sedanpm načinom re- Brez ozira na naloge, ki jih v F Ssi: -= « cialistična posestva odvajajo družbi znatno večja sredstva, kakor osta-kmetijske površine v privatnem pa vidi svoj izhod v tem, da si morali prj investiranju za ’ gradnjo lemo, predlagamo, da se to po- Hkrati z našo občino so z manj- osvoji proizvodnjo kamionskih pri- te tovarne v prihodnjih treh ali šti- membno vprašanje temeljito _ pre- gimi zneski od našega dotirane tudi kolic in se tako delno industriali- rjb ,etib sodelovati s tako visoko trese in morda zadolži tovariše na vse občine bivšega kočevskega okra- lastno udeležbo, da bi se dejansko Gospodarski poslovni zvezi, da za ,-a. \z tega pa lahko sklepamo samo položaj glede notranje moraii odreči vsem ostalim potre- ta vprašanja skličejo strokovni po- t0> da je prvjg ta predel razdrob- 9°spodarske solidno- bam v komunalnem življenju in v svet, ki naj bi prinesel^ tudi kon- [jen na preveč občin in da je za- nnn, ud| Ključavničarstvo, ki se investicijah ostalih gospodarskih pa- kretne strokovne zaključke. Za ce- radi tega treba misliti na njihovo razvilo iz majhne obrtne nogi kar pa od nas ni mogoče niti lotno realizacijo sklepov današnje postopno združevanje in drugič, da žira. Podoben ■labilnosti je naglo delavnice nih razmerah!*Se^imanj "“a odločilnim vprašanjem notoanjeTe- STS&5 S Trgovina, gostinstvo in vsa usluž-nostna obrt so rasli in se razvijali v vseh povojnih letih v zelo skromnih razmerah in v senci vseh gospodarskih panog, katerim je bila z ozirom na njihov proizvodni značaj dana v razvoju in investiranju popolna prednost. Ta odnos se je sicer nekoliko spremenil v zadnjih dveh letih,* vendar ne toliko, da bi lahko bistveno spremenili tudi položaj teh panog. Našega gospodarstva ne karakte-rizira samo sorazmerno nizka stopnja organiziranosti proizvodnje in da tako rečemo v nekem smislu poslovni primitivizem, ampak tudi neverjetna razdrobljenost. Imamo tri velike mizarske delavnice, 5 gradbenih podjetij ali skupin, s ključavničarskimi deli se bavijo 4 gre očitno za nerazvito področje, ker je tudi po eventuelni združitvi vsega tega območja nemogoče računati s tem, da bi se to področje moglo vzdrževati z lastnimi proračunskimi dohodki. Iz tega pa sledi, da bo še nekaj časa potrebna pomoč od zunaj, da se to področje gospodarsko dvigne. Ker pa kot dotirana občina prejemanj© dotacijo le v oni višini, ki je neobhodno potrebna za nujno delovanje javne uprave, šol in zdravstva brez vsakih, tudi najmanjših sredstev za razširitev teh služb in eventuelnih proračunskih investicij kot so na primer nujne adaptacije šol. ambulant, opreme šol itd., smo v pogledu vseh teh izdatkov vezani izključno le na občinske sklade in sklade podjetij. Ker pa' so pri tedanji višini udelež-Konferenco so pozdravili tudi zastopniki delovnih kolektivov: Rudnika, be komunalnih skladov za vse go »Zidar ia« in »Ključavničarstva«. Posebno prisrčen je bil pozdrav pio- spodarske investicije v »bCmi ti nirjev Bračičeve šole. Na sliki: pionirka izroča cvetje tov. Karničniku skladi že zelo močno obremenjeni, Člani novega Občinskega komiteja ZK Kočevje Hedviga Arko, delavka iz Šalke vasi, Jože Bol-dan-Silni, uslužbenec iz Kočevja, Ludvik Golob, učitelj iz Kočevja, Karel Grm, delavec z Rudnika, Stane Gradišar, gozdar iz Kočevske Reke, Adolf Gabn-jan, delavec iz Livolda, Ljudmila Gorše, učiteljica iz Stare cerkve, Miro Hegler, električar z Rudnika, Jože Ivančič, lovec iz Mozlja, Danica Jerman, delavka iz Šalke vasi, Ignac Karničnik, uslužbenec iz Kočevja, Jože Kovač, logar iz Osilnice, Jože Kure, delavec iz Kočevja, Boris Mikoš, uslužbenec iz Kočevja, Karel Mikulič, kmetijski tehnik iz Kočevja, Ja- -nez Merhar, kmetijski tehnik iz Kočevja, Ignac Nagode, direktor KGP Kočevje, Jože Maver, uslužbenec iz Kočevja, Milan Opačič, uslužbenec iz Banja loke, Edo Pirc, delavec z Rudnika, Andrej Pirnat, uslužbenec iz Kočevja, Jože Podržaj, major LM Kočevje, Julij Planic, kmetijski tehnik z Mlake, Lojze Rauh, uslužbenec iz Kočevja, Božo Resimovič, delavec iz Kočevja, Peter Šobar, uslužbenec iz Kočevja, Tone Šercer, uslužbenec iz Kočevja, Leopold Torkar, delavec iz Kočevske Reke, Feliks Vidmar, uslužbenec iz Kočevja, Franc Volf, učitelj iz Fare in Cvetka Žnidaršič, vzgojiteljica iz Kočevja, Janez Sender, delavec iz Kočevja, Dušanka Švigelj, gospodinja iz Kočevja. ČLANI REVIZIJSKE KOMISIJE Pavla Bradač, uslužb. iz Dolge vasi, Franc Gorše, uslužbenec iz Kočevja, Marija Knapič, gospodinja iz Kočevja, Tilka Kovačevič, učiteljica iz Kočevja, Lojze Komerički, uslužbenec iz Kočevja, Rudi Orel, uslužbenec iz Kočevja in Miha Štefančič, uslužbenec iz Kočevja. KOLEDAR Sobota, 2. maja — Zivana Nedelja, 3. maja — Aleksander Ponedeljek, 4. maja — Florijan Torek, 5. maja — Miran Sreda, 6. maja — Janez Četrtek, 7. maja — Stanko Petek, 8. maja — Miha GIBANJE PREBIVALSTVA KOČEVJE Poročila sta se: Boldan Karel, zidar iz Šalke vasi 20, star 27 let in Bonanec Frančiška, uslužbenka iz Šalke vasi 18, stara 22 let. Rodila je Henigman Jožefa, gospodinja iz Srednjih Ložin 3 — dečka Ivana. (Otrok je po štirih urah življenja umrl.) VELIKE LAŠČE V Ljubljani sta se poročila: Ivančič Anton, kmetovalec iz Kotlja 2, star 34 let in Klopčič Ana, kmeto-valka iz Marinčkov 3, stara 30 let. Rodila je Adamič Kristina, gospodinja iz Andola 2 — dečka Slavka. Umrl je Puh Alojzij, kmetovalec iz Malega Osolnika 13. star 72 let. RIBNICA Rodili sta: Bambič Frančiška, delavka iz Ribnice 187 — deklico Branko in Boh Marija, gospodinja iz Jurjeviče 1 — deklico Slavko. LOŠKI POTOK Rodili sta: Samsa Marija- gospodinja iz Malega loga 25 — dečka Vladimirja, v Ljubljani pa je rodi- la Starc Stanislava, gospodinja iz jugoslovanski film »Krvava sraj- Retij 12 — deklico Marjetko. ca«. 6. maja ameriški film »Moj vohunček«, 9. in 10. maja sovjet-K I N O ski barvni film »Novoletni ples«. JADRAN, Kočevje: od 1. do 3. ma- PREDGRAD: od 1. do 3, maja jugo-ja slovenski film »Kala«, 2. in 3. slovanski film »Bila sem močnej- maja italijanski film »Kruh, lju- ša«, 9. in 10. maja amer. fanta- bezen in ljubosumnost«, 6. in 7. stični barvni film »Gog«. maja ameriško-ruski barvni film OSILNICA: 3. maja ameriški film »Pot na Antartiko«. od 8. do_ 10. »Mata Bari«, 10. maja angl. film maja francoski barvni film »Štiri »Kratko srečanje«, korake v oblakih«. BROD NA KOLPI: 1. maja jugoslo- SVOBODA, Rudnik: od 1. do 3. ma- vanski film »Tiralica«, 9. in 10. NAROČNIKOM, BRALCEM IN DOPISNIKOM Čestita k najvecjemu delavskemu PRAZNIKU 1. MAJU IN OBLETNICI KPJ Časopisno založniško podjetje » JCoceaski tisk« Tednik Novice Tiskarna Knjigoveznica maja ameriški barvni film »Južno od Sahare«. TRGOVINE V PRVOMAJSKIH PRAZNIKIH V četrtek, 30. aprila bodo v Kočevju odprte vse trgovine, nepre- ja angleški film »Ladja, ki se je potopila od sramu«, 9. in 10. maja nemški film »Ozdravljenje«. RIBNICA: 2. m 3. maja franc, film »Lukreoia Borgia«, 9. in 10. maja jugoslovanski film »Svojega telesa gospodar«. SODRAŽICA: 2. in 3. maja jugoslo- kinjeno od 7. ure zjutraj do 18. ure vanski film »Ne obračaj se sinko«, zvečer. Mlekarna bo 1. maja zaprti. in 10. maja amer. barvni film ta, odprta pa bo 2. in 3. maja od 6. »Velika noč Casanove«. ure zjutraj do 10. ure dopoldne. LOŠKI POTOK: 3. maja film »Po- Trgovina »Sadje-zelenjava« bo od-stopač«, 10. maja ameriški barv- prta v nedeljo 3. maja od 6. ure ni film »Maščevalec iz Dallasa«, zjutraj do 10. ure dopoldne. V ne-VELIKE LAŠČE: od 1. do 3. maja del jo 3. maja bo imela dežurno služ-ameriški film »Kapetan Kery«, 9. bo trgovina »Hrana«, od 8. do 12. in 10. maja angleški film »Vzhod- ure. no-zahodna stran«. ČESTITKA DOBREPOLJE: 30. aprila in 1. maja Dragima staršema Štimac iz Ko-češki barvni film »Dobri vojak čevja, čestitajo za 30-Ietnico skup-Švejk« I. del, 3. in 4. maja itali- nega življenja sin Stanko z ženo, jan. barvni film »Verdi«, 6. maja hčerke Jelka z družino, Andjelka, ameriški film »Žena dneva«, 9. in Jadranka in oče. 10. maja češki barvni film »Pokorno javljam«, Švejk II. del. PRODAM PONIKVE: 7. maja ameriški film Dobro ohranjen otroški športni »Žena dneva«. voziček ugodno prodam. Šprinzer KOČEVSKA REKA: 1. in 2. maja Ludvik, Ljubljanska a, Kočevje. Anton Novak Pekarna in slaižižarna RIBNICA čestita k 1. maju — prazniku dela Hotel IIIPU6IILEIID Kočevje s kavarno »Zvezdo« in gostilno čestita za praznik dela in 40-letnico KPJ Svojim članom in poslovnim prijateljem čestita k prazniku dela 1. maju Kmetijska zadruga Osilnica in dobaviteljem čestita k prazniku dela in 40-letnici ZKJ Gostinsko podjetje Koč ,R O G* e v j e K delavskemu prazniku 1. maju čestita Sprejemamo hranilne vloge, katere obrestujemo po 5-6o/o Zadružna hranilnica in posojilnica podružnica v Ribnici Delovni kolektiv, zadružni svet in upravni odbor Kmetijske zadruge Dolenja vas Čestitajo vsem članom, poslovnim prijateljem k 1. maju in 40-Ietnici KPJ Investitorjem in vsem delovnim kolektivom čestita k delavskemu prazniku in obletnici ZK Gradbeno podjetje .GRADBENIK' Ribnica Kolektiv obrtnega podjetja =------ »HRAST" --------------- Dolenjo vas čestita vsem odjemalcem in poslovnim prijateljem za 1. maj in 40-letnico KPJ KOLEKTIV ..KLJUČAVNIČARSTVA" Kočevje ČESTITA K 1. MAJU IN 40-LETNICI ZKJ Inštalacijo čestita k 1. maju delavskemu prazniku in 40. obletnici komunistične partije vsem delovnim ljudem Kočevje in poslovnim prijateljem Kovinsko podjetje ARTIZAN RIBNICA Čestita vsem kolektivom, dobaviteljem in odjemalcem k prazniku dela in zgodovinski obletnici Partije K *• , . lS *o-V^lCl oBlUA « ČESTITA , .v PARTIJE, E3EV ** vE VSEM DEEO^ )jVM IN rosE°v Y ,feevJ® Svojim članom in prebivalcem Loškega potoka čestita k prazniku dela 1. maju CKntetijska zadruga. (Tjvaanik K-nei- § km® .iijsUtooi, iJvoVL tavanji Stara KoČcvi^ V=Vte V«« Cvrst^L etEeV, ■dbeoiS”0- t)e\avtdca OB 40-LETNICI KPJ IN PRAZNIKU DELA ČESTITAJO VSEM SVOJIM ODJEMALCEM IN DOBAVITELJEM & *5*5 rz Trgovsko podjetje »Domači izdelki« s prodajalno na Reki Trgovsko podjetje Trgovina »ŽELEZNIM N« Vinjiqovoifl\ki rvnirr Za sr Štev. 19 »NOVICE«, 1. maj 1959 Stran 7 i i i n » 6 i j- 9 10 u 41 43 41 1_ 45 46 n E it 49 10 E M n is m 15 ±6 D It m 19 E 5» M 52» 33 il m if K E 3f 56 JU 8 8' Hi a E'1 E ii w5 % V m 19 E SO $4 51 55 sy šs a 5f ' S9 E 60 E Ti U *3 S «y E s s h u r V r Pismo španskega prostovoljca Na poziv Komunistične partije Angeles, 18. II. 1941 svobodno gibale (tu smo namreč iz- Jugoslavije je v letih 1936 do 1939 »Gospodična Šeško! za trojne žice stalno šik&nirani in odšlo veliko jugoslovanskih prosto- Prejel sem Vašo karto in paket, preganjani in za vsako malenkost voljcev v boj za svobodno Španijo, ki je vseboval: lipov čaj, sladkor, kaznovani). V boj proti fašističnem režimu ge- igle, volno za krpanje novagavic, Hrana je postala neužitna. Dajo nerala Franka je šlo v pomoč Špan- zobno ščetko in pasto ter srajco, nam 200 g kruha kot stalno normo skim borcem tudi 277 Slovencev, Iskreno sem Vam zahvaljujem za in repo (celo!), tako, ki jo pri nas med njimi Jurij Medved iz Kočev- Vaš trud. Na karti mi pišete, da se kuhamo za svinje. To je vse. Clo-ja, ki sedaj živi v Fužinah na Hr- morate šele informirati, kaj in ka- veku vre kri po žilah, ko vidi „to vatskem in Jože Nose iz Kompolj ko se lahko pošlje. Dal bi Vam na- svinjarijo. Nobene moke in masti, v Dobrepolju, sedaj živi v Ljubljani, svet. Pošljite, kar morete in s tem nobenega olja in krompirja in me-Ob pomoči nacistične Nemčije, idite na carinarnico, da Vam qa sa. Ničesar, fašistične Italije in imperialističnih pregledajo, kajti če jih boste tam Toda vedite dobro, di se mi uči-elementov na Zahodu, je v Španiji ponižno in plaho spraševali, kaj in mo, učimo. Prišel bo dan, ko bomo zmagal fašizem. Prostovoljce med- kako, Vam bo ta gospoda nedvo- spet zgrabili za puške, da jih ne narodnih brigad, ki so prešli v Fran- mno dovolila minimum. Nam je nji- izpustimo, dokler ne zgine zadnji oijo, je tamkajšnji režim strpal v hovo birokratsko, bolje rečeno skraj- buržuj z lica zemlje, koncentracijska taborišča, v kate- no reakcionarno postopanje, zna- Razumeli smo pravilno »orožne rih je bilo življenje zelo težko. no iz poročil, ki jih dobimo od vaje«, na katere je bil poklican Vaš Partija je pričela z zbiranjem drugih znancev iz Jugoslavije. Zato brat. Skupno je bilo poklicanih v hrane in drugih potrebščin kar so v zahtevajte, da Vam dovolijo poslati, Sloveniji 6000,' kar seveda ni pote-paketih, ki niso smeli biti težji kot kar hočete Vi! klo brez demonstracij in spopadov 1 kg. pošiljali na naslove posamez- v svojstvu »interne militaire« s Policijo in orožništvom. nikov v taboriščih. Iz Kočevja je imamo prokleto pravico »buržuaz- Mi z duhom ne klonemo niti za pakete pošiljal Jože Šeško, ko so ko«, da dobivamo vsa potrebna ži- trenutek. Sprejmite vroče proletarci^3 aretirali pa njegova sestra vj]a jn druge potrebščine v malih ske pozdrave vseh tovarišev ob pri- paketih kakor tudi v velikih (po 10 *'ki triletnice našega bivanja v kon-se za kq). Razume se, da je buržoazija centraoijskih taboriščih Francije! Gizela. Internirani prostovoljci so Vodoravno: 1. mesto v jugozahodni Švici (fo- 1. prvomajsko geslo; 15. iz medu; netično); 2. malika; 3. znanosti; 4. 16. dolgorepa papiga; 18. opravljam števnik; 5. nota iz solminizacije; 6. določeno poljsko delo; 20. elektro- majhen plug; 7. kadar je sonce, je da; 21. na poseben način vezana; lepo...; 9. gorenjsko žensko ime; 23. vrsta jedi; 24. domača žival; 25. 10. začetnici slov. slikarja in gra-sprehajališče; 27. nekdanji prebdvar fika; 11. latinski predlog; 12. po-lec na naših tleh; 28. prva žena; 29. trebuje; 13. razčlenjevanje; 14. v italijanski števnik; 30. števnik; 31. rovu zakopana; 15. nasprotnik ide-ura (italijansko); 33. premikati se; alizma; 16. vzklik; 17. glavno mesto 34. egipčansko božanstvo; 35. svo- sosednje države; 19. predsednik LS boden; 37. pridobljen z lizanjem; LRS; 21. prebarvan; 22. častiti, mo-39. besedna vrsta; 40. ugovarja; 41. uti; 25. navaden vojak; 26. država 4. sklon; 44, mesto iz stare epske v ZDA; 29. najstarejša formacija pesnitve; 45. medmet; 46. ljudski mezozoika; 32. bosansko moško ime; izraz za plačilo; 47. ribiška mre- 35. trije različni soglasniki; 36. kra-ža; 48. otok v severnem Jadra- tiča za nagovorno besedo; 37. na-nu; 50. žensko ime; 51. šifra novi- mizno pregrinjalo; 38. vrsta vrbe; ParJa Novic; 52. enake; 54. slap, 39. upirati se; 42. pripadajoč neki rzica (2. skl.); 57. vrstilni števnik; kasti; 43. plemiški naslov; 45. pod-o ■ ne več mlada; 60. ne pametni; žig ati, podpihovati; 48. širokih ra-Pokai, dragocena časa; 62. vrvi- men; 49. do 1945. 1. federalna dr-ca na loku; 64. iz rastline, ki so jo žava v Nemčiji, tudi kopališče v poznan ze S tam Slovani; 65. prikri- Avstriji blizu Dunaja; 51. hrastov _1“elovan-,e Proti državi ali kaki plod; 53. tuje moško ime; 55. truplo; 56. gora ob Soči (mn.); 57. država v južni Ameriki; 59. kratica . . . , . R1 pakete zahvaljevali in v pismih opi- sklenila te pogodbe, misleč pri tem ^ ZrZ * ; 6 ' S0VM KZ;VT-Je, ,v taboriščih. Le- na vojakom kapitalističnih aaJ% L““ sklada- »Pold Mendas ki je sedaj oficir dež/° No. dobro, ako nas medna- telja, 65. dva soglasmka. J1A v Beogradu, je takole pisal: rodna reakcija meče v en koš z na- slovom »prisonniers de guerre« ali pa »intemč militaire«, se bomo mi potemtakem posluževali privilegijev, ki nam pripadajo kot »prison- Iskreno Vas pozdravlja Vaš Leopold Mendaš« Nagradna križanka RAZPRAVA v KOMISIJI ZA DRUŽBENO GOSPODARSKI RAZVOJ (Nadaljevanje s 4. strani)-Ko so razpravljali o tarifnih pra- Objavljamo nagradno križanko ska c. 14a, pp 39. Na spodnji levi niers de guerre«. Upam, da sogla- vilnikih, so bili delegati mnenja »1. maj«, za katero je razpisanih del pisemskega ovitka napišite: Na- šate z menoj v tem pisanju, kajne? naj pravilniki temeljijo na pravilno 10 lepih nagrad. Med reševalce, ki gradna križanka. Posebej opozarja- Pretekli teden so prišli v ženski postavljenih normah, učinkih dela nam bodo poslali pravilne resatve mo da s prvim aprilom velja nova campo falangisti in njihov far (jaz itd. Opozorili so, da je treba pri se- c ~"4" ---------- ----------- ki tarifa za pisma, zato ne pozabite sem ga videl, ‘ do 5. maja, bomo z žrebanjem, bo istega dne ob 11. uri v prostorih uredništva razdelili nagrade. 1. nagrada 1.500 din, 2. nagrada 1.000 din, 3. nagrada 800 din, •osebi. Navpično: . . , „ ---------- --------, pravi tip srednjeve- stavljanju tarifnih pravilnikov pa- nalepiti znamke za 20 din; kar paškega inkvizitorja). Ti so silili že- žiti, da ne bodo postavljene previ-v Kočevju oddate na pošto pa 15 ne, da naj se vračajo v Španijo, šoke tarifne postavke, po katerih din. Premalo frankiranih pisem ne kjer jim bo zelo dobro ter jih bo- potem morda ne hi mogli izplače- bomo sprejemali, nerazločno piša- do sprejeli v Barceloni z muziko in vati. V rudniku so vso stvar v zvezi j11", 31 norazumljivo popravljenih zvonenjem. Tiste, ki se nimajo ni- s tarifnimi pravilniki postavili na 4. nagrada 700 din, križank pa ne bomo upoštevali. Kri- česar bati zaradi politične dejavno- Dravo mesto. Delavski svet podjet- 5. nagrada 500 din, zanke v zaprtem ovitku lahko od- sti, so se vrnile z otroki in možmi, ja je tudi razpisal anketo, ki obse- od 6. do 10. pa lepe knjižne na- date tudi do 5. maja do 11. ure v Prav so naredile, kajti verjemite ga razna vprašanja, tako na primer grade. uredništvu lista mi na pošteno besedo, tu pri nas o normah, tarifnih postavkah, od- Rešitve pošljite na naslov: Ured- Izid žrebanja bomo objavili v pri- vlada lakota v isti meri kakor v nosih do uprave podjetja itd. An-ništvo »Novic«, Kočevje, Ljubljan- hodnju številki. Španiji, tam se bodo lahko vsaj ketni list je dobil vsak rudar. Vse- kakor je to zelo dobra zamisel, ki Pevska revija tudi v Kočevju Pred kratkim je bila v Ljubljani jih revije pevskih zborov (med dru-z- redna razširjena seja Okrajnega gim bodo v maju tudi v Grosup-syeta Svobod in prosvetnih društev, ljem, Kočevju, Trbovljah itd.) seji so razpravljali o družabnem Okrajni svet bo priredil tudi te-zjvljanju delovnih^ množic. Boris čaje za sodelavce v prosvetnih dru-••iPiar. član izpbraž.ta’alac komisije štvih in Svobodah. Udeležili naj bi SXe u je v ,poročilu US"- se jih le najboljši in najbolj po-tovil, da je treba vse kul turno-pro- žrtvoval ni. svetno delo prilagoditi novemu času in novim zahtevam. Tako bi vse POZDRAVI ZA 1. MAJ delo usmeril v klubsko, s čimer bi Fantje, ki služijo vojaški rok v lahko zajeli najširše množice; raz- Uroševcu, V. p. 4762, čestitajo k 1. Dravljah so tudi o tem, kakšni naj maju: Anton Adamič, Milan Škulj, bodo bodoči klubi in kje naj bi jih Alojz Rauh, Alojz Župančič in Ed-ustanavljali. vard Pogorelc, vsi iz Dobrepolja. Za Med drugim so sprejeli tudi pro- praznik — 1. maju čestitajo tudi račun okrajnega sveta Svobod in slovenski fantje iz Banja Luke, V. p. Prosvetnih društev. Največ sredstev 1232 Janez Pirnat, Jože Starc, Anje namenjenih izobraževanju ljudi, ton Zabukovec, Jože Klun, Maks ' delajo v Svobodah in ostalih pro’- Stražišar. Anton Rigler, Jože Lavrič, etnih društvih. — Govorili so tu- Ivan Šporar in Anton Dobščak. Franc i ° proslavah 40-Iet.nice KPJ. V Košir iz V. p. 1883-03 Sarajevo če-PPCastitev bodo v posameznih kra- stita za praznik KZ Jurjeviča. PAVLIHOV ; KOMPAS : ZA ISO DINARJEV dobite v vseh trafikah in pri drugih proctajalcin. Ponttite z nakupom, kajti brez »Pavlihovega kompasa« zaidete povsod Izdaja in tiska CZP »Kočevski tisk« v Kočevju. Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Matija Cetinski — Uredništvo in uprava v Kočevju, Ljubljanska cesta 14a, telefon 3-89. Naročnina je 400 din, polletna 200 din in je plačljiva v naprej. Za inozemstvo je 800 din oziroma 2,5 ameriškega dolarja. Tekoči račun 600-715 1-265 prl_ KB, podružnica za Kočevje. — Poštnina plačana v gotovini. — SPOMINSKI DNEVI 1. maja 1886 so bile v Chicagu velike delavske demonstracije. Zaradi teh demonstracij je II. Internacionala leta 1889 sklenila, da je 1. maj mednarodni praznik dela. I. maja 1921 so fašisti ponovno požgali Delavski dom v Trstu. izlet Ljudske fronte na Ta- 2. maja 1937 je bil bor nad Črnučami. Od 2. do 4. maja 1944 je bil v Drvarju II. kongres Ujedinjenega savcza antifašLstičke omladine Jugoslavije. Od 3. do 10. maja 1921 so bile v podeželjskih občinah Slovenije občinske volitve. Komunisti so dobili večino in župane v 16 občinah. 5. maja 1945 je bila na seji predsedstva SNOS v Ajdovščini sestavljena Narodna vlada Slovenije. bo dala delavskemu svetu rudnika mnoge zanimive podatke, predloge in pripombe. V razpravi so govori tudi o koncentraciji sredstev, kar je bilo letos novo. Akcija za koncentracijo finančnih sredstev je bila letos kasna, ker so delavski sveti po podjetjih že razdelili sredstva na razne sklade. V bodoče bo treba s koncentracijo sredstev, ki so namenjena za prioritetne gradnje, začeti za prihodnje leto že v oktobru. Podobno kot za industrijo bo treba koncentrirati sredstva tudi za stanovanjsko gradnjo. Le tako se bo lahko hitreje reševala stanovanjska stiska. V tem sestavku smo se dotaknili samo nekaterih problemov, katere so načeli in razpravljali o njih delegati. Iz vsega, kar so obravnavali v komisiji, je razvidno, da čaka komuniste v hitrem tempu razvijajočega se gospodarstva in v vsem, kar je povezano z gospodarskim razvojem, delavskim upravlja-ljanjem, zadružništvo^, kmetijstvom, veliko nalog, katerim bodo lahko kos samo razgledani člani. Ko zanese danes pot človeka v Prelepe kraje naše Kočevske, posebno onkraj Mestnega vrha do ha m napolnili dvorano do zadnje- bila lesna žaga, ki je bila v rokah ,lčka; naprednih Slovencev, Rudija in Pevski zbor CMD Kočevska Reka Franca Cvara, ki sta podpirala naše je združeval vse območje bivše ob- delo in zaposlovala tiste Slovence, Marjan Tratar-Učo: ...- m. Slovenska Kočevska v borbi za svoje pravice J^rcaric in v drugo stran vse do .. . g—HEE gHfsplf EE£E*HS sestva elektrika, prosvetne domo- ^eki l&o™ fer pC v Borov' ZTr* ''H* na P°litičnp Pripad- da se vrnejo nemške šole te/nji- Ljubljana je nastopil uspešno z vr- bila celo orgaSana mala sVavlS ie n'ovS* “ tu živijo Uud- j,, poleg nas pa še z^edne u«' n?/i Z”1 S™ S? ,s P^resiv- hovi učitelji, toda naši argumenti so =*0 pcf™ m tudi s piščevo »Kočev- na žagi Kočevarja Ernest! Curia, je nove življenje. teIje, ki ^bili ni tem reeml u del?stvu v Ko~ bill tako moini’ da jih ni bilo mo- ?k* Slovenci«, ki je postala prava takratnega župana, ker je silno iz- Spominjam se razgovora med kot Zdenka Slomškova pok Pold! ‘vi P°k‘ profesor- S006 ovreči- Naša pot je sledila v h‘mna Kočevskih Slovencev in je koriščal delavce. Žal stavka ni do- NOB v Gornji Brigi pri Žagarjevih, Merčun pa Janez Šol male! v Kn žn •1®m Sesk°m- Na zborovanju ob ot- tej borbi tudi v cerkev. Tu je šlo odmevala kasneje tudi na partizan- segla svojega cilja. Dosežena pa je kjer je bil takrat sedež Rajona, s u.pj m Nemški loki — vsi smo ' sp vorltvl sokolsk^a. danes Šeško- težje, ker je škof Rožman nerad sk*b mitingih. Z njo smo odgovar- bila še večja enotnost med delavci tovarišem Tonetom Gorjancem-Po- ,nr>nrl'ioH K ^ ® ° S vega doma v Kocevju, smo o tej poslušal zahteve vernikov po slo- -iaIi na znano kočevarsko »Von Rin- kmeti in inteligenco, bčem o bodočnosti naše Kočevske. vkH7,čiH s! ? . ^ , -1/1 v nasi lini-li flovorili tudi javno in za- venski besedi in pesmi v cerkvi. Iz- ža bis zu Kulpastrandunser ist Kot- Prišel je 25. marec 1941 kn i„ Tov. Polič je imel takrat prav. Da- Cg dp,Lce in US U,z.ben- htevali, da je za dosego narodnih govarjal se je, da tega ne more iz- scheerland«! 1940. so v Sokolskem reakcionarpa beograjska vlada pod nes ima ta deželica našo - novo 1 h " ‘n so?ialnih Pravic našim 'judem v vršiti in da taka akcija na Kočev- domu nastopili vsi pevski zbori Ko- pisala pristop k paktu osi Rim-Eter- °bl.ko socialističnega življenja. In s 1 pnoede,llh; J a0 tem kralu domovine potrebna le skem ni zaželena. Ko pa so sloven- čevske, najprej s skupno »Kočevski im. Kočevarji so zelo zrasli mi pa hkratni stari prebivalci - Kočev- ® m/d! not!!h °V k‘ nal°fna enolnost- ski verniki iz Kočevske Reke po- Slovenci«, ki sem jo kot avtor sam smo dvignm pe!ti ter m“mo h!td! Slovenci, ki nekateri še žive ni v tePkP p.renTako zdruzem smo pričeli s so- slali škofu ultimativno pismo in iz- dirigiral, potem pa so posampzni priznati tegaP sramotnega^ejanja! za kai!ivajo Padove velike borbe, Mikuž Jenko’Janez in V r-‘ ^ v deloyanjem lp pgmocjo prijateljev javili prestop v drugo vero, so se zbori zape,i Xsak P° tri Pesmi. To in nismo bili sami V Beogradu se SS.T42 V- Xs i^tnsrs ir&s wsrs*srsswr šr&H sssr'Xi',. -n - -*• a «. «-»4. - .?»ysa ammmmmmmmm FmmwmMwmmmmm ?Jaroda'h ‘n socialnih pravic. Zato borbi proti ?zkZrišč!‘nm”1® p3 je vplS3 njlhovo deco za go« pred nrepolno dvorano v bo- Naši nasprotniki — hitlerjanci so Lavričeva, Lesarjeva, Pojetova Za-ilm r°rt° te, vrstice Posvečene na- Varjih pa je delila p!moč v obliki 17 wh n ■, n rov!ki ^ Kt>čevarji so hoteli pce- skušali v svojem Kulturbundu po- krajškova, Veselova, Sterletova, f ? m'Judem 'n vsem, ki so v takrat- božičnic le svojim prrnT-teik^mb n! « P V, b ht predfpriIske P«®4* ‘9ro: Slavnega igralca so do- kazati svojo kulturo, vendar se je Gotenici Senčurjeva in Lavričeva, m borbi našim ljudem na Kočev- koncu ie zašla v /st! v Jugoslavije in šele potem, ko smo poldne napojili, župnik pa je v cer- ta kazala le v blatenju Slovencev in na Mlaki Ješelnikova in Mikličeva. 6kem Pomagali. vod/Zato smo osnova!,' P°pr-avlIl. take P^rbe, ki so jih kvi pri maši prepovedal obisk ver- Jugoslavije, petju hitlerjanskih pe- v Primožih Maršičeva ter Deteija- Ko je takratni režim JRZ pred- Cirila in Metoda ki so postale^™ "fw naS-m narodorr] nem~ nikoTn- češ, da bodo imeli greh! Da, srni itd. V šoli so nemčurski otroci kova, v Mokrem potoku Pojetova, vojne Jugoslavije jeseni 1936 Ppre- membna žarišča slovenskega življa danlfTvorenhb°9’ Flnzgfr ie bl1 od svojega du- risali hitlerjanske križce, pozdrav- Ješelnikova, v Novih Lazih Mikulič, njemu ne™« Mem „e 5,^ 11 flovic 5 POSREDUJEJO Prosim, da objavite, če smejo kmetje delati 1. maja. N. M. Nova sela 1. maj je praznik delavcev vsega sveta, pri nas pa tudi državni praznik. Na državne praznike državljani, katerekoli države, opravljajo samo tista dela, ki jih ni mogoče odložiti. 2. maj je tudi še dela prosti dan, vendar ga lahko izkoristimo za razna dela. __ * __ 1. Znano je, da je esperantni znak peterokraka zelena zvezda, ki simbolično označuje z zeleno barvo upanje, ter s petimi kraki pet delov sveta. Kje bi lahko dobil to značko? 2. Zakaj tudi v Kočevju še ni esperantskega društm? »Lingvist A. M.k Za značko se obrnite na Zvezo esperantistov Slovenije, Ljubljana, Miklošičeva 7. Zberite prijatelje svetovnega jezika in s pomočjo Zveze ustanovite društvo. V naši tiskarni tudi tiskamo esperantski časopis »La progrpso«. __ * __ V Rusiji imam brata in sem lani dobila pismo od njega, sedaj pa ne dobim nobenega odgovora več. Ali gre pošta v Rusijo in kam naj se obrnem, da bi pozvedeli kaj je z njim? I. J. Sušje 33 S Sovjetsko zvezo imamo redne poštne zveze in mi nobenih ovir, da bi pošta ne dostavila Vašemu bratu pismo, če je naslov točen. Lahko pišete tudi na naše predstavništvo in jih poprosite, da bi pozvedeli kaj je z njim, navesti pa morate bratov naslov in opisati vzroke njegovega bivanja v SZ. Naslov našega predstavništva je: Ambasada FNR Jugoslavije, Moskva, Hlebnij Pereulok 21. __ * __ Fantu, ki mi je obljubljal zakon in sem mu to v mladostni naivnosti tudi verjela, sem se vdala. Ko sem mu povedala, da bo o<)e, se je tega ustrašil in brez slovesa odpotoval neznano kam. Sele čez pol leta sem zvedela, da je pobegnil preko meje in da je v Avstraliji. Dobila sem njegov naslov, mu pisala in poslala sliko otroka. Toda pismo sem dobila nazaj. Verjetno ga ni hotel sprejeti. Kaj mi je storiti? Ali ga lahko tožim za priznanje očetovstva in plačevanja preživnine. Bi kaj dosegla? M. 2. Trava 6 Najprej je potrebno, da dobite njegov točen naslov. Pišite našemu predstavništvu v Avstraliji in navedite njegov naslov, ter prosite, naj poizvedo, če je res tam. Pišite v srbohrvaščini na naslov: Consulate General of the FPR of Yugoslavia, SYDNEY, 10 Clement Street Rushcutter’s Bay G. P. O. Box 4102. Ko dobite točen naslov, pa na uraden dan, ki je vsak torek, vložite tožbo na okrajnem sodišču v Kočevju za priznanje očetovstva in preživnine. Sklep sodišča bodo po našem predstavništvu poslali očetu Vašega otroka. Več boste zvedeli na sodišču. __ * __ Koliko znaša dolžina vseh jugoslovanskih železniških prog? N. N. Banja Luka 12.000 km. J h KRAJEV fg& jd čarka, nazadnje pa še sebe. Gor- Delo društva upokojencev v Dobrepolju VIDEM CIRIL VIDMAR Rodil se je 31. avgusta 1924 v Stavča vasi pri Žužemberku. Še kot FRANC VIDIČ otrok se je preselil z materjo v Rodil se je 29. VI. 1921 v Kočevje. Leta 1939 se je zaposlil njem Mehovem na Primorskem v de-kot praktikant v tekstilni tovarni, lavski družini. Še kot otrok se je s Kmetijska zadruga Videm je je- kjer je dočakal okupacijo. Kalkor starši preselil v Kočevje. Ko mu je 19. aprila je bil v Dobrepoljah »Upokojenca«, ki seznanja upoko- šeni odkupila od kmetovalcev okrog njegova mati, tako se je tudi sam bilo 14 let, je šel služit za p astir- občni zbor Društva upokojencev, jence z raznimi uredbami in zakoni 90 vagonov, v teh dneh pa še okrog takoj v letu 1941 vključil v OF. ja. S 17 leti se je zaposlil v Hora- Društvo šteje 70 članov. Udeležba o pokojninskem zavarovanju. 30 vagonov krompirja. Računajo, 7.' aprila 1942 je šel v partizane, kavi tovarni, od leta 1939 pa je deje bila zadovoljiva. Zbora sta se Društvu upokojencev v Dobrepo- da bodo vsi viški krompirja s tem v Kočevski odred, ter se udeležil lal v rudniku, kjer je ostal vse do udeležila tudi predstavnika SZDL lju želimo mnogo uspehov, pri nje- odkupljeni. Odkupna cena krompir- vseb borb odreda in se izkazal kot aretacije. in ZK ter zastopnica Rdečega križa govern delu! ja je bila pri proizvajalcu 14 din za izredno hraber borec. Prav kmalu je Že pred vojno se je Vključil v or- 20. aprila so nas obiskali z Občin ske gasilske zveze Kočevje in Iz Stare cerkve premajhna za vse, ki bi si radi ogle- bil pri Žlebiču ranjen in odpeljan ganizacijo napredne mladine. Poz- v partizansko bolnico pri »Ogen- neje je bil sprejet v SKOJ. Sodelo- cah« pri Belih Vodah. V italijanski val je z Albinom Videničem in osta- ofenzivi, leta 1942, je bila bolnica limi naprednimi mladinci. Posebno izdana in Italijani so jo obkolili. V aktiven je bil v času okupacije, le- njej so ostali vsi težko ranjeni. Da ta 1941. To pa ni ostalo tajno oku- v dali film. To nam dokazuje, da sl ne bi prišli živi v roke okupatorja, patorju, zato ga je že 8. septembra stopnica RK je v razpravi pouda- Mladinskem domu v Stari cerkvi ljudje še želijo podobnih prireditev, so prosili bolničarko, naj jih po- 1941 aretiral skupaj z Albinom Vi- rila, da je uspešno delo vsake or- predvajali dva filma. Prvi krajši Odbor PGD in prebivalci se prav streli. Ker tega ni takoj storila, so deničem, ga nečloveško mučili in ganizacije odvisno od sodelovanja film je bil vzgojnega pomena — lepo zahvaljujejo Občinski gasilski se nekateri, med njimi tudi Ciril, končno, ko ni mogel izsiliti iz nje- in povezave z ostalimi množičnimi kako preprečimo požar in kako zvezi za njihov obisk in želijo, da ustrelili sami dne 1. IX. 1942. Osta- ga nikakega priznanja, poslal v organizacijami ter je priporočila ogromna škoda lahko nastane za- bi kmalu Spet prišli v Staro cerkev, le ranjence pa je postrelila bolni- ternacijo v Italijo, v Firenco. društvu, naj se v bodoče pri svo- radi nepazljivosti nekaterih ljudi. Dobrepolje. Iz poročil predsednika, tajnika, blagajnika ter finančne komisije je bilo razvidno, da društvo dela v težkih pogojih. Množične organizacije so nudile društvu premalo pomoči, z izjemo Rdečega križa. Za- jem delu opira na Socialistično zve- Med predvajanjem filma in ob od zo, ki je vseljudska politična org a- moru je podrobneje razlagal sek-nizacija. Nadalje je dejala, da RK f0rski poveljnik tovariš Lesar iz delno podpira člane Društva upo- Kočevja. Gledalci so spremljali film kojencev v naturalijah. Pomoč nudi jn predavanje z zanimanjem. Velike so bile žrtve dragarskih vasi in-Po kapitulaciji Italije se je vrnil domov, takoj vstopil v partizane, v Cankarjevo brigado, v kateri je 17. marca 1944 padel v borbi pri Sv. Leta 1941 sta Nemčija in Italija šim ljudem. Pripovedovali so, kako Ahacu, kjer je tudi pokopan, napadli Jugoslavijo, jo okupirali, bo lepo pod njihovo oblastjo. Kma- članom z minimalno družinsko ali y umetniškem filmu »Krvava pot« potem pa si njeno ozemlje razde- lu pa so pokazali, kako znajo biti osebno pokojnino. Poudarila je tudi je bjj0 nazorno prikazano trpljenje lili. V občino Draga so prihrumeli dobri za Slovence. EMA LAVRIČ Rodila se je 8. maja 1925 v Su- pomen, namen in vlogo ter delova- nagib ijudj v taborišču na Norve- avtomobili, na katerih so bili itali- S Trave in še iz nekaterih dru- hem potoku pri Mozlju v družini nje organizacije RK. škem med zadnjo vojno. Ljudje so janski vojaki. Ustavili so se v Dra- gih šol so pregnali slovenske učite- malega kmeta. Svoja otroška leta je V razpravi je sodeloval tudi pred- pozorno sledili dogajanjem na plat- gi, Travi in v drugih večjih krajih, lje in nastavili italijanske, katerih preživela pri starsih in 0 stavnik ZK, ki je priporočil, da se nu Dvorana je bila nabito polna in Fašisti so so se sprva dobrikali na- pa otroci niso razumeli, zato obrne društvo s predračunom za leto 1959 na SZDL, da si tako za- gotovi finančna sredstva za delovanje društva. SZDL dodeluje potrebna finančna sredstva posameznim organizacijam na podlagi predračunov. Udeležence je tudi seznanil s pomenom 40. obletnice Partije. V imenu RK ter ZK in SZDL sta predstavnika teh organizacij obljubila Društvu upokojencev, ki je od vseh društev najbolj potrebno pomoči in moralno najbolj zapuščeno, materialno in denarno pomoč, da bo društvo zaživelo in da bo lahko kos svojim nalogam. Tudi ostale organizacije in društva naj bi nudile Društvu upokojencev vso pomoč. Po razrešnici upravnemu in nadzornemu odboru so ponovno izvolili stare člane odbora s predsednikom Jožetom Potočnikom in tajnikom Antonom Tavžljem. Za uspešno delo so sprejeli več sklepov. Sklenili so tudi, da se namesto venca umrlemu članu društva podari svojcem pokojnika de- Po štirimesečnem uspešnem pri- domačini in okoličani so ves dan z nama podpora v znesku 1.000 din. zadevanju nove učiteljice v Stru- zadovoljstvom ogledovali lepo pri-Tajnik društva, Tavželj, je priporo- g ah smo imeli pred kratkim uspe- pravljcno razstavo, čil članom, naj vestno prebirajo lo razstavo ženskih ročnih del. Do- končala v so Mozlju osnovno šolo. Delala je do-večkrat ušli od pouka. ma na kmetiji vse do leta 1942. Po- Nekega dne je prišlo v Stari in leti je zbežala s starši in vso dru-Novi kot mnogo Italijanov. Pogna- zrno pred italijanskim okupatorjem li so ljudi iz hiš in jih gnali v Ča- v gozdove. Že avgusta istega leta bar. Ljudje so se žalostno ozirali Pa s» Ial!-lam za^h vf druz’no 'n nazaj, kjer so bili njihovi domovi. ■*> odpeljali v postojanko v Mozelj. Kmalu so se na strehah pokazali Po zaslugi domače izdajalke so dru-rdeči petelini in preden so se ljud- žino odpeljali v zapore in potem v je zavedli, sta se lepi vasici spre- internacijo. Ema, na katero je iz-menili v žalostna pogorišča. Podob- dajalka pozabila, pa je ostala sama no so storili tudi z drugimi vas- doma. mi. .. ' Po razpadu italijanske vojske se Ljudje so umirali od gladu v ta- ie prostovoljno javila v NOV, v VIL boriščih! fašisti so jih selili iz ene- udarno brigado, kjer se je izkazala ga v drugo taborišče — v še slab- kod hrabra in požrtvovalna borka, še. V taboriščih so bili tudi otro- 5. septembra 1944, ko je vršila svo-ci. Starši so si otrgovali od svojih .1° kurirsko službo, jo je zadela ust, da so rešili življenje svojim nemška krogla, otrokom. Vladalo je neznosno trp- J0£E PINTAR ' Veliko otrok se je vrnilo domov Rodil se je 1910. leta v Slatniku. Udeleženke tečaja ročnih del. (Foto: Albin Božič) Razstava v Strugah Zadružnice v Karlovici skupaj z 16. aprila je bil v Karlovici se- po začrtanem programu, stanek žena-zairužnic. Ker je bil zadružnim svetom, sestanek sklican ob nepravem času — * — — sredi tedna popoldne, v teh dneh pa je na polju veliko dela, udelež- NA VELIKI SLEVICI NI ODBORA straerihtamam di^t^oto^ ostalo precej za vedno v taboriščih leta f° 9a aretirali Italijani m -smrti. Na Rabu je uboge interni- Pel-iali y taborišče smrti na a . ranče večkrat zalila voda, toda kru- le ostal do junija 1943. leta. ti okupator ni dovolil ljudem, da bi kapitulaciji Italije je vstopil v Tom- si poiskali suha tla, nagnal jih je šičevo brigado, kjer ie kot hraber nazaj v vodo in blato. Tudi v osta- borec kmalu napredoval. V času Želja vseh naprednih in dobro- lih taboriščih je bilo hudo... nemške ofenzive se je bugada bo- mislečih ljudi v našem kraju je, da iz gozdov so odhajali partizani v rila z Nernci med akekom m o- bi se kulturno-prosvetno udejstvo- boj proti sovražniku in se potem stojno. V boju so emci ■* vanje razširilo z igralsko družino, spet vračali v varno zavetje širnih u-ie i n odpeljali v os oj . pevskim zborom in drugimi načini gozdov. «a 10' oktobra 1943 ustrelllL kulturnega izživljanja, kar bi pri- Italijani so postrelili okoli tride- neslo našemu kraju kulturno vzgo- set talcev iz naših vasi, v tabori- alujz, r u ^ jo in razvedrilo. Želimo se izobra- ščih in na bojišču pa je ostalo okrog Prijatelj se je rodi v p zevati. Želimo kraj dvignil iz tudi da bi se naš sto štirideset žrtev' Sodražici 1908. leta. Že v stari Ju- mrtvii? zato pa je 19 aprila smo praznovali oblet- Poslaviji je bi. naprednega mišlje- ustanovitvi OF je npatizer. ždel Italijanom nevaren, so ga aretirali in odpeljali v internacijo v tizanov v NOV, pa tudi veliko žr- Padovo. Od tam so ga premestili v im, ,n cohodo svoiih domov in vse ljubljanske zapore, kjer je bil za- ___j __________ ________ zato pa je 0,„„ . , . ba ni bila najboljša. Kljub temu pa Zakaj nimajo na Veliki Slevici potrebna pomoč in razumevanje kra- nico upora proti nasiljem okupa- n-la- a ,°^ Rt, K • so se žene, ki so se sestanka ude- odbora SZDL? To vprašanje so za- jevnih, oblastvenih organov. Priča- tor ja. Tega dne, 1942. leta so se vsi postal nje p . . j ležile, pogovorile o marsičem, tako stavili tudi na občinski konferenci kujemo, da ne bo naša prva mani- prebivalci občine Drage uprli, tudi o delu, ki si ga bodo zastavi- SZDL v Laščah. Na Veliki Slevici festacija napredka na vasi ostala Dragarske vasi so dale veliko par- le, zlasti kako bodo pričele z delom nimajo odbora, zato tudi ni članov osamljena. Stružanci hočemo, da bi tizanov v NOV, pa tudi veliko pri izboljšanju kmetijske proizvod- Socialistične zveze. Ce ni v vasi po- socialistična miselnost prodrla tudi tev za svobodo svojih domov in vse ., 1q.„ - ■ . nje na svojem področju. Na pri- liričnega vodstva in dela tudi osta- k nam — ne samo v besedah am- naše domovine ter za lepšo prihod- , ' e ^ lo delo ne more potekati tako, kot pak tudi v dejanjih. nost vseh nas. domov, je začel po- io u«u ie KV, pdK luui ucjaujui. Anica ^[mjn, ue. g. raz. novno aktivno delati za osvobodilno gibanje. Prijatelj je bil tudi poslanec na prvem zasedanju odposlancev slovenskega naroda 1943. leta Lani je občinski odbor Zveze bor- vdove, ki imajo nekaj zemlje in niso v Kočevju. Decembra 1943. so ga cev Kočevje anketiral svoje člane, da v delovnem razmerju. Od teh 427 Nemci in belogardisti aretirali in bi ugotovil njihovo zdravstveno sta- je samo 85 napisalo, da je njihovo odpeljali v Ljubljano. Od tam so ga bo potrebna nje. Od dva tisoč anketiranih je 427 zdravstveno stanje zadovoljivo, 342 odpeljali k Sv. Urhu, kjer so ga še H ObLO, takih, ki ne uživajo nobene zdrav- pa jih je odgovorilo da bolujejo za isti mesec na zverinski način umo- hodnjem sestanku, ki bo sklican na primernejši dan, bodo izvolile odbor žena-zadružnic, sprejeje pravilnik in izdelale program dela za leto 1959. Naj še omenimo, da so žene preko zime organizirale šiviljski tečaj, več tečajev za konser-viranje sadja in zelenjave. Ko bodo imele svoj odbor, bodo lahko nesla prerojenje. Tu usmerile svojo dejavnost poleg te- pomoč Obč. odbora SZDL in bi njoralo. Na konferenci so ugotovili- da manjka v tej vasi nekdo, ki bi spravil vas iz političnega mrtvila. Ljudje so pridni in so pripravljeni sodelovati pri izboljšanju komunalnih del v vasi. Naj bi pomlad tudi v to vas pri- Posledice vojne čajev tudi v kmetijsko proizvodnjo da bo vas dobila svoj odbor. stvene zaščite. To so predvsem vojne revmo, živčno izčrpanostjo dn drugo. rili. ZDeosoeoBoeoEOEoeGEOEoeoeoeoecDeoeoioii >■ o ■ oe cde cd" <=>■ oe <=>■ ob kj iih je prvi od nas občutil, k, ga je pustila bivša vojska, smo tije. Bivša sokolska organizacija, narodni heroj Jože Šeško iz Kocev- torji pa1 so se v letu 19« k J Janezom ^mom na konfe- Razen n ega so zasliševali še Fran- delno zbrali in ga vozili v skrival,- organizacija slovenskih fantov sta ja s katerim sva se pogosto sreče- hitro ranZ^“b® Jui renči komunistov kočevskega okrož- cija Picka bivšega trgovca, k, so ga sca pod Malo in Veliko goro, a tu- kot režimski organizaciji zbledeli, vala v Kočevju, v Stan cerkvi in v padel v Past I 1 , ja v stari cerkvi Konferenco ie vo- kot simnatizerja našega gibanja di sami smo ga skrivali. S tem po teni posamezniki so ju začeli za- Ribnici vse od 1939. leta do moje so ga areUral na v aku pr, žlebiču. tov Jože šeško^- n^Zvo He- osLihT “klonU rjavo oljna- orožjem smo pozneje oborožili pr- in so, če ne aktivno pa vsaj aretacije v novembru 1941, razen v ko je nesel iz Ljubljane ilegalno °“lnt0V: Joz® ™ Ciril '^ra^a je toTarvo s katero je bila ta napis- ve partizane, v kolikor ga ni izsle- s simpatijami podprli priprave za nekajmesečnem premoru pred kapi- literaturo. 1 z da -ZT've- neprekinjeno 14 ur Po tem s^stan- na akcij'a izvedena. Pri zaslišanju dil okupator. Že prvo nedeljsko do- osvobodilni boj. In tako je Partija tulacijo Jugoslavije, ko se je vrnil e d)k d VP komUnjSt v ku je bila naša glavna skrb vklju- se je držal, kot bi bil komunist. poldne je duhovščina pokazala svo- ostala edina politična stranka tudi iz internacije v Bileči. deli smo tudi. cm .1 »oiunist ■ akcl1e in politično Nepozabno bodo ostale v spominu je simpatije in naklonjenost do fa- prinas ki je jasno vedela, kaj ho- Vse ostrejše stanje nam je nare pravem pomenu besede m daje S^J akc ^ne pr0slavc v čast velikih re- šistov. Tedaj namreč se je v odpr- be in kam gre. kovalo tudi težje naloge. V Velikih more nihče te njega izsmti„1^1- i. voTucionarjev in Oktobrske revolu- tem avtomobilu pripeljal v Ribnico poleg dela med množicami je bi- Laščah smo dobili zvezo s tovari- ske besede. Zato s na-?„,d pri Za delo v ribniški garniziji sem na- cije, ki smo jo posebno lepo pro- naduti nemški oficir, ki ga je spre- la tedaj naša prva skrb krepiti šem Gačnikom, v Žimaricah s tova- daje kljub vrzel h kt -1® ?, viadimirja Živkoviča, Črnogor- slavili skupno s skojevci. Veličast- jel tedanji župan Onič Dekan Dem- partijsko organizacijo in ideološko rišem Zajcem, ki je ze čez nekaj ■ ' ■* . . j. ,.' 1™, ca aktivneaa podoficirja Z Vinkom no so zažareli kresovi iz bližnjih šar pa ga je nadvse vljudno povabil utrjevati SKOJ ter z njim mladino, let umrl v italijanskem zaporu in Bebo Kmetovo Z nje je tud, njen ^Uvnega podobic ja. J ^ da,.nih hrjbov y spomjn na z' . v župnišče. To je bil značilni zače- K nam so vse bolj prihajali znani še z nekaterimi tovariši iz drugih sin lZ9ubl' ®v . d_ J ' ^ d finemu zasledovanju kavec Filip razdeljeval letake s po- janov Nemcev, bele in glave garde pozimi v tem letu. Nekajkrat je k htevalo od slehernega nadpovprec- se je jnul k parma a vojaških tajnih organov, preiskavam živi KPJ na mobilizirance v vaseh umirali ob vsej podpori dekana Dem- meni domov prišla članica PK SKOJ no mero požrtvovalnosti in pogu- kal svobodo. B sem aret zasliševanjem vse do razpada Jurjeviči, Danah, Brežah, Kotu in šarja, kaplanov Sitarja, Kristanca Ida Kovačeva, od katere sem pre- ma. Po tem smo tud, ocenjeval, lu za njim, !12.■ ^vše jugoslovanske vojske. ostalih vaseh v gornjem delu Rib- in drugih tudi naši pošteni Ribni- gs. Stl It SrlS n3?%5l 5 K* žga„|e nohtov. SJ m 6- ob obletnici n.p.d. Nemčije n. n,Ske doline. M » Poniv.il - borbo čem. (Se n.d.ijoje)