Stev. II.
(C. C. con la Posta).
V Trstu, petek 4. maja 1923.
Leto
Izhaja vsak petek opoldne.
Naslov : Trst-Trieste Casella Centro 37 ali pa: via Geppa 17/111
Izdaja: agr. inženir Jos. Tfusrja
MALI LIST
Tednik za novice in pouk.
Stane: ena številka 20 stotink.
Eno leto 8 lir Pol leta 5 lir Četrt leta 3 lire
Odg. urednik: Ivan Jiervatin
Male novice
Novi videmski prefekt
advokat Pisenti Peter je študiral pravo v Bolonji in narodno gospodar stvo v Munchenu. Svojo službo na stopi sredi maja.
Županom in gerentom.
Ministrstvo je prepovedalo spreminjati imena ulic in trgov brez resnic ne potrebe. Za spremembo treba dovoljenja naučnega ministrstva, ki mu treba poslati prošnjo potom višje in tendance za spomenike (Sovrainten denza dei monumenti). Prav je tako !
Dunajski parlament
Je zanimiv: v njem jo sedaj enajst Poslank. Od teh sta dve zapisane' v krščamško socialno stranko, sedem •Ph je pri socialistih in dve sta v na cionalni stranki- Ministrski predsed kik je kanonik dr. Seipel. Večino v zbornici imajo krščanski socialisti socialni demokrati in narodnjaki so v manjšini.
V	Lipalji vasi
oa našem Koroškem je dobil te dni gostilničar Franc Kovač nepodpisane nemško pismo:	«Tekom 3 dni
postavite pod tretji most od cerkve gor zabojček s 3000 lirami; sicer vam hiša zgori še ta teden«. K sreči so endotni orožniki odkrili strahovalca in nasilneža, ki se piše Dossacli. Hi-ne bo zgorela, pač pa bo Dossach v zaporu čepel.
Ali ga bomo upihnili, Marička !
Zrakoplovstvo silno napreduje. Majnika bo začel voziti areoplan iz ^ariza čez Francosko, Nemčijo, Av 8trijo, Ogrsko na Romunsko v |Buka-rtšt. Vožnja bo trajala 25 ur, zdaj pa se vozijo z brzovlakom menda 95 ur.
Ogromno gladališžc v Turinu.
Ves svet se bavi in občuduje novo gledališče v Turinu. Igrališče je pod milim nebom. Prostora je za 200 tisoč gledalcev : torej razun otrok do 6 leta m stal ves Trst v tem gledališču.
redstavljajo življenje in trpljenja Kristusovo. Igralcev je 2000. Oder je mrok 175 metrov, globok pa 76 me-r°Y. Kulise imajo 40 metrov širine, 1* krat se scenerija lahko spremeni. Nastopajoči zbor šteje 500- glasov.
. redstave so se začele dajati 21. aprila m bodo trajale do 31. maja. Železnice ovoljujej(> za vožnjo v Turin 30 do •od sto popusta, izkaznica, s katero ?m©š zaprositi znižano voznino, se do-1 Pri ((Alleanza Internazionale Ales-»andro Perlo — Galleria Nazionale — jVrin0)) jn siane 10 lir. Vozni listki za 1? in. nazaj veljajo za 15 dni. Omejena izkaznica daje pravico,za 10-50 ^ sto znižano vstopnino za različne razstave v Turinu. Vstopnica - stojišče v gledališče za eno predstavo stane 5 lir; sedišče stane 20-25 lir. Gori omenjena družba preskrbi tudi sobo v hotelu, vso brano (brez pijače) ®^upno z enim sediščem v gleda-j^u. To pa stane: I. razred za en an 115 lir, II. razred 95 lir, ITI. raz-"ed 8(> lir, IV. razred 55 lir. Za več Wni *e popusta 20-40%.
Neki Sicanus
Piše y .nekem dnevniku o našem li ,u ga po nepotrebi napada;
aJPada ta gospod ni prebral vse) dopisov v našem listu, rredno kdo ° Cm sedi, mora dotično stvar do-, ^ poznati, samo potem izreče rnko pravilno sodbo.
Gospoda po korzu špancira, Matija izložbe obira.
Na tržaškem korzu št. 5 ima svojo trgov im o- z 1 ata r n i c o gospod Oppen-heimi Danes 14 dni je prišel v zlatar-nico flno oblečen gospod in je kupil par uhanov za 12o lir v dogovoru da jih vrne, -ako bi soprogi ne ugajali- V torek nato se vmei elegantni kupec, ki je moral šteti kakih 30 let v zlatarno, rekoč:	Veste, žena jih
noče, ji ne ugajajo; kupim pa kaj drugega. Dobri Oppemheiim mu raz k-azuje vsakovrstne predmete, kupec gleda predmet za predmetom, dokler nista prišla do- srebrne cigaretne škatle, ki je bila kaj ^nsebno fino izdelana. Ta je kupcu ugajala, a ko j hotel plačati, mu je manjkalo do -cene 25 lir. Zato je -dejal, da s? bo vr nil v sredo. V sredo kupca ni bilo v trgovino, pač pa ga je Oppenheim videl pred trgovino, kako si je v družbi z drugim gospodom ogledo val bogato izložbo. To ni nič čudnega, saj smo na korzu, ki je vedno poln živahnega, občinstva.
Zbogom, gospod Oppenheim
V	petek je bilo proti sedmi zvečer, torej o-b času, ko se pol Trsta po korzu sprehaja. Napovedani elegantni kupec stopi v trgovino, v kateri je bil sam gospodar, zakaj uslužbenci so bili pravkar odšli. «Dober večer, gospod, prišel sem po dogovorjeni cigaretnik. Nisem miroval, dokler se nisem odločil, da ga kupim, ker me spominja na neko izredno zgodbo iz mladih dni». In tu začne kupec pripovedovati velezanimivo dogodbo, ki je gospoda O-ppenheima kar očarala in ob koncu se je vnel živahen pogovor. 'Slednjič je kupec plačal domenjeno svoto. je uljudno pozdravil zlatarja, ki je bil ves srečen, da je našel dobrega odjemalca.
Zdaj pa grem domov.
Gospod Oppenheim je spravil dragocenosti z mize, preštel denar v blagajni in ker se je bilo medtem dobro zvečerilo, je hitel, da. trgovino čimprej zapre. Vsak večer pa je imel navado, da je prenesel vse večje- dragocenosti iz izložbe v blagajno. Vzel je ključa, da odpre izložbo ob vhodu in da nato izprazni še zunanjo -izložbo. čim je bil ob izložbi, bliskoma obledi: dragocenosti ni več ! Kratek pregled je dognal, da je zmanjkalo zlatanin za najmanj 29 tisoč lir. Kako? Kdaj? Saj je bil on ves čas v trgovini, gledal na korzo, izložba ji na vse strani vidna, ljudje se ve-s čas sprehajajo?
Crne bukve tržaške policije.
Gospod Oppenheim naglo zapre trgovino in hiti na kvesturo, ali kakor smo po starem rekli, na policijo, in naznani vso zadevo, zlasti tudi to,
kako ga je kupec zadrževal s prelepo povestico. Obenem je kupca na kratko opisal.
Na policiji, kjer so gospodje izvež-bani v takih rečeh, so gospoda Op-penheima peljali v neko čudno slikano in nenavadno predelano sobo, kjer hranijo ogromne «Črnei bukve«. Te so se Odprle i,n Oppenheimu so naročili, naj -si ogleda fotografije, če ne bi morda zagledal svojega dobrega odjemalca. Komaj je prebrskal par strani, ko je vzkliknil: Ta je bil pri meni !
„Še nocoj ga bomo imeti".
Tako so dejali na policiji. Odprli so še drugo knjigo. Kaj je bilo v njej ? Zopet slika dobrega odjemalca, ki zna tako zanimivo pripovedovati, in napisane tele- vrstice-: «Je bil dvakrat zaprt, ker je širil ponarejene bankovce; ponarejeval je bančne čeke; pred vojsko ga j^ avstrijsko oblastvo obsodilo na tri leta ječe.» Gospod komisar se je prijazno zahvalil gospodu Oppenheimu za naznanilo, nato je pozvončkal in v hipu je bil obdan od več gospodov, katerim je na kratko nekaj povedal, dal nekaj znamenj, nakar so -gospodje odšli po stopnicah in se razpršili po mestu. Drugo jutro ob osmi uri je dobri odjemalec s častnim spremstvom prišel na policijo'/
Kje pa Je Matija !
Elegantni gospod se piše Emil Sparavier in je iz Vidma; star je 33 let in stanuje na Škorklji št. 1. Ima doma mater, od katere je dobival od časa do časa kako liro. Odkod pa je imel svoto, da je plačal cigaretnik? Na policiji je priznal, da je kupil škatlo, absolutno pa taji, da bi bil v zve-zi z izvršeno tatvino. Kako pa se praživljate, so ga vprašali. S kako malo kupčijo; tupatam posredujem pri prodajah. Policija je bila že v prvem začetku prepričana, da je dobri odjemalec v zvezi s tatom, a vprašanje je, kdo je oni Matija, ki je kradel, medtem ko je -gospod Emil zlatarja zabaval. In to še n-i rešeno.
Prva prita.
V	soboto je prišel na policijo go-S]K)d Gosolo, ki ima prodajalno draguljev na korzu št. 18. Dejal je tole: pred par tedni ja prišel 1 mlad gospod ob štirih popoldne in se z mano pogovarjal. Čim je gospod odšel, ko je bil nekaj malega kupil, sem zapazil, da je bilo vzetih iz izložbe nekaj draguljev v vrednosti 5000 lir. Je ta bil ? so vprašali na policiji gospoda Cosola in mu pokazali fotografijo gospoda Emila. «Ravno ta !» se je glasil odgovor.
Kje pa je Matija, povej, o policija!
Kdo ukaže ?
Minister Mussolini ali postajni načelnik v Dutovljah? Minister je dejal, da imamo vsi enake dolžnosti in enake pravice, dutovski načelnik to odločno taji, zato je izvesil pri blagajniškem okencu tablo, kjer pravi, da mora govoriti samo laški, kdor hoče d-obiti listek in potovati. Želeli smo, da bi rešil to vprašanje, kdo več ukaže, občinski svet, pa županstvo sodi, da ni merodajno, pač pa da je kompetentno železniško ravnateljstvo v
Trstu. Mi pa, ki smo prejeli ta dopis, ga naslovljamo na gospoda železniškega ravnatelja v Trstu s pripombo, naj — ako ima ostati, omenjena tabla na mestu — določi, ali mora biti tolmač (za vse one, ki laški ne znajo) uradno zaprisežen ali ne.
Nožar in brusar.
G. Tem.il sporoča, da je edina 'njegova trgovina in delavnica v ulici Carducci (Gosposka 6). bivša njegova podružnica na korzu pa nima nič skupnega z njim.
iVUH
UM
MIH FR* Bank,rii 2idai° 8i 2daJ palače. llTIIIILUi A narod nima niti za pogače.
lAIfFP > Mic čudnega, so menjali jim vse milijone JHIVLU ■ A ljudskim zadrugam so dali le škorpijone.
MIHEC: Voditelji držijo zdaj z bankirji? JAKEC: Kajpa, podkupljeni so ti hudirji!
Istranom
sporočamo veselo vest, da je minister Mussolini zbrisal vse, zastale davke od 1914-1918- Obenem je določil 17 milijonov za nova dela,
Stambulijski in komunisti.
Stambulijski, prezident na Bolgarskem, je imel govor v Sodji, kjer je govoril, kako bo nastopal s komunisti. Kjerkoli je v občini vsaj deset komunistov, tem bo zaplenil premoženje. Vse te komuniste bo spravil v ločeno občino, kjer bodo morali na skupnem posestvu, ki ga jim vlada odkaže, skupilo delati. Tam jim bo dovolil, da živijo po njihovih nazorih: enako delo, enako jelo-. Špasen človek je ta gospod, kaj ne?
Kako se to konča ?
Komunistični svetovni kongres je ukazal laškim komunistom, naj vsi stopijo v fašistovske strokovne organizacije in naj notri vzbujajo prepire, zlasti v mezdnem gibanju, pri vprašanju o osemurnem delu, pri štrajkih.
Deset bilijonov
mark zgube, znaša nemški državni proračun, to je deset tisoč milijonov, kar se s črkami takole zapiše
10.000.000.000. Ako bi posamezne marke štel in sicer tako, da bi naštel vsako sekundo po eno, to j-ei po 60 na minuto, bi štel koliko časa? 322 let brez prestanka. Človek bi dejal: uboga Nemčija, revni Nemci! Ni res! Nemška politika je ravno nasprotna italijanski. Pri nas hoče država postati bogata, hoče proračun imeti čist, zato pa so državljani zares revni (davki!), Nemci pa delajo narobe: državljani naj dobro stoje, država pa bodi revna. Zakaj tako? Da ji ni treba dolgov plačevati, oziroma le malo.
Mladi fotograf.
18 letni Josip Turko iz Trsta je bil vajenec pri fotografu Jerkiču- Te dni se je moral zagovarjati prod sodnijo, ke-r je izmaknil 15. marca 60 liric. Sodnik ga je obsodil na 1 leto in dva meseca zapora in 16 dni, kakor pravi sodnijski akt. Minuto niso štete. No, sicer pa je že navajen na «eamero obscuro«.
Istrski tobakarji so ustanovili svojo zadrugo. Toliko jih je že. Začeli so saditi tobak precej po vojski, ko so uvideli, da z vinom ne pojde kakor doslej in da bo reva rastia. Tobak je lani uspel prav dobro. Kaj pa naši kmetje?
Drugi glasovi o izmenjavi.
«Istran, gospodarsko in kulturno glasilo istrkih Hrvatov, pravi v Vivodniku med drugim : Pri dosedanjem reševanju vprašanja o zameni tistih milijonov kron, ki jih imajo naše. posojilnice, oziroma širši sloji našega naroda še vedno nerazmenja-ne, smo dobili vtis, da smo postali sirote brez očeta in matere. Že v zadnji številki smo pisali obširno o teh .16 milijonih, ki so jih prejeli bogatini in vojni dobičkarji., dočim narod, ki se bori s siromaštvom na življenje in smrt, ne more priti do premične raz-mene svojega denarja, Id ga je zaslužil s teškim trudom v potu svojega obraza.
«Edinosti» navaja zopet. Dr. Hacina. Seveda na njegovo pričevanje nič ne damo, ker je pri zadevi udeležen, sam bil v najožjih stikih z Jadransko banko; njemu je aktiven jugoslovenski minister spričo depu-tacije primorskih zadrugarjev zabrusil v obraz, da se je boril za banko. Dr. Haciin je bil poparjen in je v odgovor samo to dejal : «Zakaj niso prišli primorski Slovenci o pravem času v Genovo, da bi nas informirali v vsej stvari?.. Zanimivo pa je vsekakor, da v dveh letih naš dnevnik ni citiral še nobenega glasu zadružništva, ampak vselej in dosledno samo zagovornike banke. To dejstvo se da tolmačiti le tako, da ima banka par ste delnic pri ((Edinosti...
«Goriška Straža... Ta list odločno zavrača trditev g. drja VVilfana, ki je dejal v dnevniku, da je z Jadransko banko združena korist našega narodnega gospodarstva. Nato razkrinka neverjetne goljufije, ki so1 se vršile pri izmenjavi in nadaljuje : «Zadnji slepec mora spregledati in spoznati, da se je šlo pri stvari le za bankirje in ne za slovenski narod! Sklenili so navadno kapitalistično kupčijo, ki je danes ne morejo več. tajiti in skrivati, ker se ne da.»
«Slovenec» piše 28. aprila sledeče : «Jutro» prinaša pismo iz Primorja,
BARKA.
Svetovna vojska je izbruhnila, ko je Franc Jožef napovedal Srbiji boj. Mnogo Barčanov je moralo zapustiti domačijo, starše, ženo, otroke in marsikateri se ni več vrnil v domovino. Kdo ve kje počiva. (Blagoslovljen njegov spomin ! Kakor drugod, se je tudi tu sprožila misel, naj bi se postavil padlim sovaščanom spomenik. Ne samo prizadete družine, ampak vsi Občinarji so se strinjali s to mislijo. Začelo se je nabirati in nabirati in danes nihče več ne ve o spomeniku. Prosimo dotične, naj se vendar zganejo. Skličejo naj odbor, ki naj gre takoj na clelo.
GORICA.
Velika borba se napoveduje med ministrom Mussolinijem in med spi-sateljcm Bandljem. Zakaj? Prvi je slovesno dejal v pismu na goriško mesto, da treba Slovence raznaroditi, drugi pravi, da moramo ostati zvesti narodu. Mussolini nam hoče vse šole vzeti, kakor vidimo dan na dnem v Istri, (Bandelj pa trdi, da se nam bo v šolskem oziru boljše godilo kakor pred vojsko. Glede na izid borbe se sodbe zelo križajo. Eni pravijo, da zmaga Mussolini, drugi pa trdijo, da bo Bandelj močnejši; eni sodijo, da bo borba silno težavna, drugi pa menijo, da ne bo ravno tako hud. Smo radovedni.
kjer dopisnik našteva nasilja, davčna bremena in težka gospodarska zla, ki tlačijo naš© ljudstvo onstran meje. Oblastva delajo sistematično na uni čenju slovanskega življa v novih pokrajinah. V tej strašni stiski slovansko ljudstvo nima nikjer nobene opore, od nikoder nobene pomoči in ako pojde še nekaj desetletij tako dalje, bomo lahko zapeli žalosten amen in vrgli na grob primorskih bratov zadnjo lopato zemlje. Vse to je žalostna resnica. Toda zakaj so dopustili demokrati, ko so bili na vladi,, da so se tako1 zanemarili interesi neo-drešenih bratoiv? Zakaj so; dopustili, da so se v santmargaritskifi dogovorih zavarovali, pač interesi par slovanskih banic, o katerih eni se je vrhu tega vnaprej vedelo, da. zapade nacio nalizaciji, so se pa interesi našega tamkajšnjega zadružništva, v katerem so zbrani ljudski žulji in ki tvori hrbtenico narodnega gospodarstva, popolnoma zanemarili in prezrli?
Drugi krat prinesemo razkritja o tej goljufiji, ki so jih jugoslovanski listi priobčili glede na to zadevo. Ker hočemo o vseh glasovih poročati, najsi prihajajo od katerekoli strani, zato navedemo tu, kar piše «Delo» glede na to vprašanje : «Kako to, da se narodnim bankam tako rado menjajo milijončki? Ali bi billo morda škodljivo, če bi se prej zamenjal denar zadrugam in bi banke počakale? Odgovor je lahek: v hranilnicah .ima jo denar večinoma kmetje, po bankah pa večinoma milijonariji. Tako si je mogoče razložiti tudi vse, kar so počenjali tam pred leti v Rapalu, ko so urejevali meje. Bančni posli so gospode tako zelo tiščali, da niso mogli razrešiti vseh drugih narodnih vprašanj, ki ise na kratko imenujejo vprašanja manjšinske politike, Nisio govorili o samoupravi, ne o uradniškem in jezikovnem vprašanju, ne o državljanstvu. ne o drugih takih nepotrebnih rečeh. Prav radi in z veseljem pa so se pomenili o bankah.»
, ZAGORJE.
John Oopič, naš rojak, je nabral v Ameriki med domačini 604 lire za tukajšnje gasilno društvo, da si nabavi nove cevi. Naj bode blagemu mladeniču, ki ni pozabil svoje domovine, izrečena iskrena zahvala. RICMANJE.
V	torek so naši novopostavljem zvonovi prvič naznanili žalosten dogodek — smrt neke blage vaščanke. Naslednjega dne je smrtna kosa pokosila drugo ženico in imeli snm — ža-libog — spet priliko poslušati zvone-nje. Ob tej priliki moram pa že «po-l|regati» našega Lovreta, ki je namreč zvonil tako veselo, >kakor da bi bili vsi-res radostni vslecl vpoklica pokojnic v nebeško kraljestvo'. Vaščan.
Opomba uredništva: Dopisnik pa vendar ne sme biti tako hud in preostro soditi: ne zabite, da ni g. Lovre celih šest let povlekel za ljubljeni «štr.ik» in da je samo zato malce preveč zabingljal; bo pa že prihodnjič skomandiral, da bo zvon pel bolj otožno:
ŠTANJEL.
Na železnici ovirajo potnike, ki nosijo kaj žganja s sabo in nekateri so imeli zastran tega sitnosti. Pet litrov pa sme vsakdo s s^.o nositi, to je določba finančnega ministrstva. Kako pa pridemo do tega, da sme
vsakdo te postave preobračati ? — Pozivamo vse merodajne činitelje, da delujejo na to, da vzamejo domači/ni in domači zavodi nabiranje davkov v zakup, zakaj huda se bo ljudstvu godila, če bodo pobirali tuji bančni zavodi davke. Tam ne bo usmiljenja, bar je sicer tudi naravno, če pomisli človek na ustroj moderne banke. — Pri nas mislijo nekateri posestniki zidati moderne hleve s stropom, pa se obotavljajo, ker se širi vest, da bodo stropi ob-dačeni. Ali je to res? Op. uredništva: Ne, zakaj po pojasnilu, ki smo ga prejeli pi-i finančnem ravnateljstvu, bodo davka prosti vsi hlevi kakor tudi vse sobote, kjjer kmet spravlja svoj živež, torej tudi sobe in kam-bre, če ima po navadi v njih krompir ali druge pridelke. Opozarjamo pa ravnateljstvo državne železnice na prvo pritožbo
SV. ANTON pri Kopru.
Jože: Zdravo Mičel, kam pa greš tako zamišljen? Mičel: Pesti me, saj vidiš, da use tare nas,, revne Istri j ane. Jože: Kaj je tašnega? Mičel:	Grem
šrajat u betego, da mi da en Žakelj žepla in en malo verderame. Jože : Karo vi, kej ne veste, de neče noben vina, ga jemajo še usega v kantinah. Mičel: Pr vas ja, ma ne pr nas. Pr nas so ga že lani prodali. Jože: Kaku to? Mičel: Kaj ne znaste, da je letos use toča parala? Jože: Pravijo, de bo treba plačat nove taše. Mičel: Ma jest san pensau nekaj druzga, de bon posekou trte in sjav travo. Seno je drago, seno bon prodav in bon kupu za življenje. Trte treba gledat ku mati otroke, in pride slabo vreme in pobere use, seno pa ni treba kakor ga pokosit in ga prodat. Jes sem še ano drugo sto-dir o v, de če bo treba od sena plačat, bon sjav fermanton. Jože: Ben ben, ma bojo ben deli na usako steblo taše, tudi na fermanton. Mičel: Znaste kaj, nej dajo, jes pa bon polomu glave in oni nej preberejo slamo za taše. Jože: Ben fata, strela, ko ne pra-viste prov. ben petada, Bortolo !
POBGRAJE PRI BISTRICI.
Mi imamo razne želje in potrebe, ali najbolj živa je ta, da bi odtrgali Podgraje od Podgrada in bi jih pridružili Bistrici. Pomislite, da imamo v Podgrad na sodnijo pet ur, v Bistrico pa le dve uri. Vse vleče v Bistrico : tam je naša železniška postaja, tam je naša pošta, tam so naše trgovine. Pa tudi cerkveno bi se radi ločili od Jelšan, kamor imamo na dekanijski urad po cesti štiri ure, a moramo preko Bistrice, do katere imamo, kakor že rečeno, le dve uri. Prosimo pod-pr efekta na Voloskem in cerkvena oblastva, da bi pri novem urejevanju upoštevali naše želje.
VERONA.
Predagi Mali list, kar ti piše mlad artiljerišt, objavil boš gotovo, saj je zate skor£ vse ,novo. Pesmica, ki nam jo je poslal naš rojak, je predolga, da bi jo obelodanili v našem listu. Fantje vstajajo ob petih, ko jih vzbudi trobenta. Kdor se zaleni, pride pet dni v «consegno». Prva hrana je osminka kave, nato gredo ha vaje. Ko so se natelovadili, začne konjska ježa. Pesem konča z opombo, da bodo fantje ostali tudi sredi tujega jim sveta zvesti jeziku in narodu. Bog jih živi, naše mlade fante!
OD SV JAKOBA.
Jaz sem navaden delavec, nimam šol, a to pa vem, da od gospode nimamo nič za pričakavat. Vsi znamo, da gospoda na račun revežev živi, a da so naše ljudstvo osleparili, ko so 16 milijonov vzeli, ki bi pritikali po pravici ljudstvu, tega, nismo znali, dokler nas ni Mali list podučil, za kar smo zadovoljni, še bolj ker skušajo drugi vse zamašiti in zamolčati. J az sem vre dvia meseca brez dela in moji otroci, ki jih pošiljam
v slovensko šolo, stradajo, ker jim damo doma zjutraj črno kavo, opoldan en krožnik mineštre in zvečer kos kruha, nič drugega. Samo prija-tli so me ustavili- da nisem šel te dni z otroci k voditeljem, ki so krivi, da so vse bankirji dobili, in bi jim v obraz pljunil in bi jim pokazal zelene in sestradane otroke. Vse, vse zaupanje zgubi človek v advokate, ki na ta način opravljajo '«narodn» delo,»
IZ REŠKE DOLINE.
Pri nas zelo radi beremo Mali list in ob sobotah ga kaj težko pričakujemo. Kako tudi ne, saj je Za delavca in za kmeta,
Za fante in dekleta.
Trgovca, obrtnika In tud‘ gospodo mika.
Poučne, članke piše In lepe slike riše.
Poroča nam novice Za moške in ženicie,
Iz mesta in dežele,
Ta resne in vesele.
Razlaga nam kupčijo Za vsako ropotijo,
Za vino in seno,
Za les in za meso.
P.a Pepo svojo reče,
Da marsikoga speče Ah vsaj za rekel-c vleče Pa tud4 nas kratkočasi Z ugankami in špasi.
Oj zbogom listič mali,
Le pridi zopet kmali:
Te s pridom borno brali.
Od Poncija do Pilata.
Vrtojba 2. majnika.
Kaj vse so morali prestati in pretrpijo naši ljudje, naj priča naslednja zgodba.
S prvim zavzetjem Gorice po italijanski armadi dne 9. avgusta 1916 je ujela ital. 'vojaška patrulja v domači hiši moža, soprogo in 4 mesečnega otroka; oblastva so jih odgnala v notranjost države in jih internirala na otok «Ponza»- prov. Caserta v južni Italiji, Bili so obtoženi špijomaže, o čemur se jim nikdar niti sanjalo ni. Nastanili so jih med ljudi, nagnane	skupaj od
vseh vetrov, in skoro	med samo
izvržke človeštva.
Neko noč j© bila izvršena neka tatvina. Poštenjakoviči so naredili silno nedolžne obraze in so ponujali blago kot pristni lastniki med našimi ljudmi na prodaj- Tako se. je ujela na limanice tudi uboga soproga in kupila četrt kg. slanine v dobri veri, da je blago pošteno in nič hudega sluteč. Ko so	bili krivci
prijeti, je bila pozvana	od oblastev
tudi soproga na sodnijo kot priča: peljati pa so se morali z ladjo po morju z otoka na suhio zemljo V noči od 20. na 21. marca 1918 odrine ladja z imenom «Colletta» od otoka in pluje' proti suhi zemlji; na sred* vožnje jo napadejo sovražni podmorski čolni — ali so bili avstrijski ali nemški, se ne ve. — in potopijo ladjo in ljudi, in tako je našla tudi uboga soproga — ki je bita vrhu tega še v drugem stanju — grozno smrt v morskih valovih, zapustivši možu nežno dveletno siroto v skrb in odgojo. Tiste dini kmalu po tej strašni nesreči je pisal soprog na španskega poslanika — kot varuha interesov avstrijskih podanikov — v Rim in zahteval odškodnino od italijanske vlade; od tam je vdohil odgovor, da oblastva ne plačajo ničesar, dokler traja vojna, in ob sklepu iniru da se bodo take zahtev« reševale. Ičo jo prišel leta 1919 spomladi po dolgem mučeništvu vendar zopet domu in ko je začela izhajati «Goriška Straža«, je pisal mož na uredništvo, ali ima pravico do odškodnine v tej zadevi. Odgovorili so mu, da ima polno pravico in da naj napravi prošnjo in v slučaju neugodnega odgovora naj se zopet oglasi pri njih-. Vložil je prošnjo potom
Kaj nam z dežele pišejo
Spomenik padlih vojakov na Barki. — Minister in učitelj v borbi- — Zagorski Amerikanec ni pozabil domačije. — Ricmanjski zvonovi prav luštno pojo. — Pobiranje davkov, žganje in hlevski strop. — Tone in Mičel. Podgrajci škofu in prefektu. — Otroci stradajo, voditelji pa so pomagali banki do 16 milijonov. — Naši fantje v Veroni.
** -ičakujejo Mali list —- Zgodba nesrečnega Vrtojbenca.
županstva na minister,stvo 25. aprila
1920.,	Dvakrat je bil pozvan h kara-binirjem; od finančnega minister-stva so zahtevli ubožni list; potem zopet enkrat zdravniško izpričevalo. • Vse to jim je dostavil; zdravniško spričevalo jim je odposlal okoli 3. oktobra 1921 in še je enkrat podrezal v decembru lanskega leta, a odgovora ni dobil po skoro dveletnem •Čakanju še nobenega. Revež se je priporočil nekemu poslancu, ki je ponovno interveniral na merodajnem mestu. Po dobrih dveh letih t. j. aprila je revež na svoje veliko ra-razočaranje dobil odklonilen odgovor iz Rima z motivacijo, da po zakonu nima pravice do odškodnine. Ali ni to nastopanje čudno, neumljivo. Zaradi vojne je morala družina v vjetništvo, oblastvo j'e ženo klicalo na sodnijo, sicer bi bila še danes živa in zdrava.
Novi davek na kmetije.
Po širokem sveta.
To je družina ! Anton Zago in žena Terezija v Casale na Beneškem imata 13 živili otrok : najstarejši ima 23 let, drugi 21, tretji 20 in tako naprej do najmanjše deklice, ki je stara J6 mesecev.
188 let. V Roiveretu je zakonski par friz ; on je star 100 let, ona pa 88 let. Poročila sta se pred 73 leti. Kmetujeta in sta še pri zdravju.
Vremoslorvci obetajo izredno silno vročino v juliju.
Moč pod vodo. Podmorskih čolnov ima Amerika 76, Angleška 52, Japonska 43, Italija 43 in Francoska 41.
Ogromen kamen. Ta dni so v kamnolomu v Garari odločili od gore skalo. ki teži 50 tisoč ton. Da so izvršili to izredno delo, so naredili 36 metrov dolg predor in so rabili osem mesecev.
Redek slučaj. Predmi.noli pondel-jek je bil v Londonu obsojen na smrt neki Mackinney, češ, da je ubil Policaja. Danes osem dni. t. j. pet 'dni po obsodbi ga je pozval ltaznil-niški ravnatelj k sefoi in, mu nazna-nil, da je prost in da se lahko vrne v svobodo, ker da se je v sredo javil pravi morilec policaja in da je bila obsodba torej le po pomoti.
Janez, ki vidi na Jožetu ponošen klobuk, reče zaničljivo:	Kaj	tisto
reč na glavi imenuješ klobuk?
Jože: Kaj, tisto reč pod svojini klobukom imenuješ glavo?
Priporočamo toplo domačo tvrdko FRANC LIPOVŽ v Sv. KRIŽU pri Ajdovščini.
(Se. tiče posestnikov zemlje in živine).
Ta davek treba napovedati, toda ne prenaglite se; je čas do 30. junija. Treba gledati, da bomo naznanili dohodke po vesti, na drugi strani pa ne smemo preveč naznanjati. Zato bomo stalno prinašali pouk, da se bo ljudstvo vedelo ravnati.
Kdaj se bo začel plačevali novi davek? S prvim januarjem 1924.
Ta davek bo plačevati lastnik zemljišč in živine ali pa morebitni najemnik ali kolon.
Kakšen davek bo to? Plačeval boš od čistega dohodka, ki ti ga daje posestvo. Ako doženeš, da so znašali stroški toliko kolikor dohodki, si davka prost.
Kako napraviš račun? Najprej računaš dohodke, ki si jih imel od njivle, od gozda, travnika. Seveda boš odbil tisti del, ki si ga porabil za prehrano živine; moraš pa uračunati vrednost semen, ki jih hraniš za drugo leto; uračunati moraš tudi pridelke, ki si jih v družini porabil ali pa ki ti ležijo neprodani na kašči; uračunati moraš res pridelek, v kolikor si ga morda prodal.
Kakšne cene pa nastaviš pri računu? Za kar si porabil, pojedel, popil, računaj dnevno tiržno ceno; kar pa si prodal, računaš ali po splošni dnevni ceni ali pa po ceni, po kateri si dotično blago zares prodal, torej kakor ti bo kazalo.
Kaj pa z živino? Uračunati moraš naravni dohodek (mleko, jajca), prirastek na živini (tele), dohodek iz prodaje živine, dohodek iz najemnine živine, (ako si jo oddal v najem). Kaj pa gnoj? Uračunaš samo oni dohodek, ki si ga dobil od prodaje gnoja.
Ko si tako sestavil račun o dohodkih, narediš račun o stroških.
Kaj pa boš tu napisal ? Najprej obresti za posojilla, katero si morebiti najel za obdelovanje zemlje, za nakup semen, gnojil, živine, poljedelskega orodja in strojev, za plačevanje delavcev in slično. Pa moraš pri tem dvoje vedeti : prvič moraš dokazati, da se si zares zadolžil in drugič mora biti upnikovo ime in njegovo bivališče znano v Italiji. Ne moreš pa tu računati obresti od posojila, ki si je mogoče najel za postavo kakega zida, tudi ne ocl posojil, ki težijo tvoj grunt (hipotečni dolg).
Semkaj boš še nekaj zapisal: svoto, ki bi jo ti dobil, če bi dal zemljišče
v	najem. Tega nikar ne pozabi, ker je v tvoje dobro.
Kaj boš še napisal pri stroških ? Dr. Bitežnik pravi: «Vse tiste stroške, ki bi jih moral plačevati najemnik, če bi bilo zamljišče oddano v najem.«
Kaj spada še med stroške? Stroški za nakup semen, umetnih gnojil, krme za živino, stroški za zdravljenje živine ali zguba za nje morebitni pogin; stroški za najem strojev, na pr. pri mlatvi; pri strojih, če so tvoja last, odbiješ tudi nekaj odstotkov vrednosti kot obrabo, ker se z leti vendar stroji obrabi; stroški za katerokoli zavarovanje, za vzdržava-nje stanovanjskih * in gospodarskih poslopij, stroiški za najem delavcev, najsi bodo že stalni ali začasni.
Ko si seštel dohodke in stroške posebe in se ti pokaže, da si imel več dohodkoiv kakor stroškov, boš plačal davka 10 odstotkov od čistega dohodka. Na ta davek se ne sme postavljati nobena doklada, ne občinska, ne deželna.
Vse te inavedbe boš moral napisati na veliki poli papirja, ki ti jo bo oblastvo izročilo. Poprašaj vsekakor pri županstvu, ki je ali bo prejelo navodila od davčnega oblastva.
—«o« __
Pazinska in bermska posojilnica
sta poslali «Zadružni zvezi« v Trstu sledeče pismo v hrvatskem jeziku: ((Podpisani zadrugi imata vložke v kronah izpred 3. 11. 1918 izven državne meje. Na prošnjo ene teh za-1 drug, ki ima svoje krone vložene pri Jadranski banki, naj bi ji banka, ki je vendarle prejela 13^ milijjonov, zamenjala krone v lire, je prejela od ravnatelja banke tale odgovor:
Mi smo prejeli Od kr. vlade v Rimu samo odškodnino za škodo, ki jo je Jadranska banka imela pri izmenjavi kron v lire; to pa ni v nobenem stiku z vašimi vlogami.« ■
To je jasno rečeno. Banka je dobila celo odškodnino za škodo pri že izvršeni izmenjavi. Naše zadruge pa niso sploh prišle do zamenjave. Jadranska banka je naravno to dosegla, ker je delala. Iz tega zaključujemo, da se o pravem času nihče ni brigal v zadostni meri za nas. Brez dvoma je bila Zadružna zveza sporazumno z inerodajnimi činitelji najbolj dolžna to storiti, ker je ona zakonita predstavnica naših zadrug, ki sedaj komaj životarijo. Nekatere so že na robu prepada.
Zadnji čas je, da vedo zadruge, kaj se misli v prihodnjo,sti storiti v tem pogledu. Gre vendar za obstanek stotin kmetskih družin. Zato je to vprašanje za nas najbolj važno. Vse drugo je postransko. V slučaju, da ni upanja na pravično rešitev, kakšne napotke nam daste?
Moramo znati, ali moremo še nadalje kaj izplačevati na račun vlog ali naj prepustimo zadruge likvidaciji. Beram, Pazin, dne 20. aprila. Oba pečata, dva podpisa.
Pripomba: danes je brez dvoma ugotovljeno, da nista niti Zveza niti politična vodstvo storili vseh potrebnih korakov. Drugod bi oba odbora odstopila.
—«o»—
NaSe tržaško vodstvo
ima na vesti sledeče številke ;
Trst ima neizmenjanih kron	78.678
Kras	»	858.898
Kras	»	7.444.934
Goriška	»	5.060.640
Istra	»	4.239.461
Skupaj kron 17.682.611
Tako piše ljubljansko ((Jutro«. Ako se k tej svoti prišteje še 895.437 kron, ki jih ima goriška zveza,- znaša ves neizmenjani zadružni denar /8 milijonov in (>00.000 lcron.
To pomeni v lirah 11 milijonov 146.828.
Akoi se sedaj še računa, da ta denar leži že cela 4 leta neizmenjan in neporabljen in se tako izgubljajo o-brestii od štirih let, se vidi, da imajo zadruge na obrestih izgube skoro tri milijone, ali natančno 2.972.487. Če pa vzameme v Obzir, da bi se ta denar, izdan na posojila, obrestoval po 7 do 8 od sto, narašča škoda z glavnico vred na pet milijonov lir. Tako piše pravilno «Jutro«.
Pa vprašaš, dragi čitatelj, ali je bilo kdaj 'vodstvo opozorjeno na pretečo nevarnost? Da, dvajsetkrat; iz Ljubljane, iz Rima, iz Belgrada, iz Gorice. Pa ne samo opozorjeno, marveč mu je bila pokazana prava pot, toda vodstvo sie. je na vse opomine požvižgalo. V tem tiči vsa krivda; edinole v tem.
—«o»—
Dobravlje 28. aprila Koruza 100-105 lir kvintal, dobro seno 45-60, vino 8-10% 160-180 1 za hi. Mnogo vina leži nerazprodanega po kleteh. Zadruga dobravska ga ima še kakih 1000 hi. Mnogo sena se je prodalo v štarei dežele, nekaj v Trst in na Kras. Pričakuje se dobra letina za seno prve košnje.
Satanski človek.
dovest iz amerikanskega iivljenja. Za ,,Mali list" poslovenil Anton Primorec.
VII. REŠITEV.
Bilo v prvih jutranjih urah. Po u-*lcah glavnega mesta je že mrgolela *hnožica, hiteča po opravkih. Med šumom in ropotom se je slišalo hripavo vpitje prodajalcev časnikov:
— Nadzornik Bekster iz Scottland Varda je (izginil!
— Skrivnosten dogodek!
— Bekster ugrabljen^
V	istem času si. je Lefar oblekel svojo suknjo.
—- Zmedo ponesem na Scottland Yard — je rekel smejoč se Čerliju.
Pohitel jo na prvo telefonsko postajo in se spravil v stik s policijskim ravnateljstvom na Scottland Yarku.
•— Halo! S kom govorim?
Detektiv Marmetl! S kom -imam
čast?
Vaš dober znanec sem: Leferl Obadva nista mogla zadržati nasmeška.
— Kaj je noivega, majlord? Ali b,i morda vedeli, kje je naš ljubljeni nadzornik?
— Seveda vem! Poslal sem ga na zrak!
— Misli,1 sem si to! Ko nain je nadzornikova družina včeraj sporočila, da je izginil brez sledu, sem rekel takoj svojim tovarišem: tu zadaj tiči Lefer!
— Prav ste imeli. Včeraj sem govoril ž njim. Prosil me je, naj ga u-kradem.
—- Kako ? Ne razumen vas, majlord !
' — Bekster sam vam bo vse pojasnil! Kljub svoji zmožnosti in spretnosti ga nisem mogel zadovoljiti. Zdaj vam povem, kje je.
— Prosim vas !
— Vzemite četo svojih najboljših agentov in pojdite k drju. Brednu, h kralju norcev!
Brednu? Ta je pa lepa! Ravnokar nam je telefoniral, da so okradli njegovo blagajno za več tisoč šterlingov.
— Koilikio tisoč?
— Ni, vedel piovedati.
— Vam povem pa jaz: bilo je samo sedem tisoč šterlingov, osem šilingov in šest pensov.
— Zlodja i Zdi se, da ste ga o-kradli vi !
— Gotovo! Vzel sem mu to svoto, ker mi je dolžan : dva dni sem mu služil za strežaja.
— Kako? Strežaj ste bili v Bredno-
vi	norišnici ?
— Zakaj ne? Je vedno bolje biti tam kot strežaj nego kot bolnik!
—. Mogoče. A zdaj povejte mi, kje je Bekster?
—■ Kje hočete naj bi bil, ako ne v Brednovi bolnici? Zaprli so ga kot norca.
— Ne razumem!
—. Potrpite malo in vse vam razložim. Pod krinko namišljenega profesorja- sem pustil internirati Bekster ja v Brednovo norišnico, češ, da je moj brat, ki misli, da je nadzornik iz Scottland Jarda. Sklenil sem to storiti, da se Bekster kot policaj prepriča o metodah te norišnice. Ponavljam vam : vzemite s seboj lepo število a-gentov in zdravnikov: v tisti hiši od-
krijete gnezdo zločinov. Tamkajšnji zdravniki in strežaji zaslužijo vislice: mnogo bolnikov potrebuje takoj zdravniške pomoči, tako hudo trp6 pocl «oskrbo« gospoda Bredna. Da vam prihranim nepotrebno iskanje, vam povem, da se (Bekster nahaja ločen med štirimi nesrečniki, vklenjenimi kot zverine. In zdaj se požurite in pozdravite v mojem imenu gospoda nadzornika.
Lord Wašter je zaprl telefon.
Ko se je Mar med nekoliko opomogel od osupnem j a, je planil' v sosednjo sobo, kjer so se njegovi tovariši kratkočasili ob kajenju in pogovarjanju.
—	Nezaslišano! — je zaklical. — Naprej, hitro! Nadzornik je zaprt v Brednovi norišnici.
V	kratkem je bil Scottland Jard ves pokonci. Kočija policije je bila brž pripravljena in polna detektivov.
Marmel je vodil vso stvar.
Dal je ustaviti kočijo v stranski ulici in da ne zbudi suma. se je približal norišnici spremljan le od štirih policajev.
Vinski trg v državi.
25. do 30. aprila.
Na splošno ni mnogo spremembe. V Piemontu gredo močna, šumeča vina po 255-310 lir za hekto, srednja ne fina vina 300-360. 10 od stotna na viina gredo 170-180. V Toskani je kupčija šibka :	nad 12 odstotna vina
220-250, prva vina pa 300. Popolnoma mirujejo bela vina. V Apuliji ne prodajo niti enega litra.
Južni Tirali: trg miruje navzlic te mu, da dobiš bela vina po 80-120 lir za hekto, črna po 110-125.
Na splošno opažamo, da gredo po vsej državi le tipična vina. To dejstvo naj odpira oči Vipavcem, jBnicem in Furlanom !
Km.etska zveza na Tirolskem žanje uspehe. Zborovanje za zborovanjem, deputaeije v Rimu : V italijansko-avstrijski pogodbi je bilo sklenjeno v soboto zvečer, da smejo Tirolci izvažati letno 50 tisoč hi vina in 50 tisoč hi mošta v Avstrijo. Carina se je znižala na 30 zlatih kron pri hi. Vsa druga vina iz Italije pa morajo imeti vsaj 13 stopinj, če se hočejo izvažati v Avstrijo.
—«::»—
Vinska razstava v Meranu.
Nemški Tirolci, ki se nahiajajo v enaki vinski krizi kakor mi, so priredili vinsko razstavo. Izrabili so priliko, ko je veliko število tujcev obiskalo Tirole. Vsak tujec je dobil vina na pokus. Vinogradniki si obetajo tako uspehov, ker so se tujci zelo pohvalno izrazili o tirolskih vinih in na razstavi so ga precej prodali. Razstava je trajala 11 dni. Posebna brošurica je popisala vsa razstavljena vina. Razstaviteljev je bilo 94, ki so izložili 156 vrst vina: od 125 do 400 lir so bile navediene cene na debelo. Kaj pa pri nas? Kolnemo vojsko, vlado in godrnjamo, a bdi j prikladno bi bilo, ko bi se kaj ganili iin dobre zglede posnemali.
PO ČEM JE LIRA ?
Dne 23. maja si dal ali dobil na tržaški borzi:
za 100 avstr- kron 2.8 do 3.20 stot. za 100 dinarjev 21.50—22 lir. za 1 dolar 20.35—20.45 lir. za 1 funt 94.70-—95 lir.
Isti dan v Milanu: za 100 fr. frankov 137.50—138 lir. za 100 šv. frankov 371—372 lir. za 100 nemških mark 6.50—7-20 stot. ■za 100 C. kron 60.40—60.70 lir.
CENE V GORICI na drobno: špar-glji 350-400, čebula 1.00, navadni fižol 2}. 00, koks 300-340, krompirček 60-70, grah 120-300, st. za kilo. Maslo 14-15 lir, kuhano maslo 18-20, mleko 1.20-1.40 lir. Jajca 40-45 stot.
CENE V TRSTU na drobno: grah 100, krompirček 200, beli fižol 280, fin koks 400 st. za kilo. Jedilno olje 5.40 do 8 lir. Meso goveje: sprednje 6.80. zadnje 7.20, teletina 8, jagnjetina 7-80-8.80 kg.
SENO na debelo 60-70. Na splošno cene nespremenjene.
TRDI OREHI
Da bo živel «MALI LIST*, so dali : Tone iz Divače, ker je vse pranje zamorca zastonj 2; mlekarica 1; I. Milič iz N. 2.30; la Domberga namesto žajfe in sode ubogemu zamorcu 3.10; dve služkinji v Rojanu, ki želita spet videti Šjoro Kati 3.60; Odvetnik, ki bi bolje zagovarjal Jadransko banko 5; vkup lir 17. prej lir 145.50, skupna, svola 162.50.
Kdo da Se ?
Urejuje Domen. Oreh št. 17. Številčna uganka.
12345671 2
Ime vasi na Krasu. Za ključ :	34213
kmečko orodje, 1562 žensko krstno ime, 476 vrsta žita. Nagrada 5 lir.
Strti oreh št. 14 : Jinake pravice, enake dolžnosti. Ta oreli so strli : J. Lipovec -Rojan, D. Ruts-tja - Dobravlje, A. Kariž -Škorklja, Z. Geržina - Podstenje, V. Markom - Škorklja, Al. Babič - Rodik, M. M-evl.ja - Rodik, H. Simonič in A. Regent -Barkovlje. .Izžrebana Simonič in Regent.
Moderno. Slišal sem, da oženi vaš sin neko uradnico ? — Da, neko brezžično 'telegrafistimjo!
PRIREDITVE.
Načeloma ~ne prirejamo nobenih dolgoveznih reklam za veselice, niti kilometerskili pohval, kako izborno se je igralo. To bodi enkrat za vselej povedano. Pač pa radi priobčujemo kratko naznanilo o prireditvi: kraj, ura, kaj.
❖
Lože pri Vipavi v nedeljo 13 majnika ob treh. Igra: Dobro jutro in polka. Prvačkovei pridejo. Podraga na Vipavskem. Na pokritem dvorišču 13. majnika:	Jurčičeva-
Česmikova narodna igra s petjem: Doihen.
]Boršt. V nedeljo bo 'v Zaborštu tombola. Lepi in koristni dobitki.
NAŠA POŠTA.
Pečine V. P. Na prefekturi so dejali, da bo službena doba letnika 1903 brezdvomno 18 mesecev ; fantje, ki imajo upravičeno prošnjo za skrčeno službovanje, pa bodo služili tri mesece. Rateževobrdo. Precl vojsko je obstajala in dobro delala. Uložite v Poreč (Parenzo) ina isti naslov v oklepaju «Consiglio agrario provincialen
Barka. Nepodpisanih dopisov ne moremo objavljati. Pepo mora hiti šaljiv ali pa vsaj obče poučen, sicer ne velja. Pošljite nam kaj drugega. Ponikve. «Ali so bile zamenjane krone, ki so bile naložene v hranilnicah ?» Moj Bog, berite naš list, saj vendar poudarjamo dovolj, dia so bile zamenjane samo Jadranski banki, posojilnicam, zadrugam in privatnikom pa ne. Trst. Vi vprašate, kdo-je last ik dnevnika? Predsednik banke je gospod veletrgovec Bogdanovič, predsednik «Edinost» pa je tudi gospod Bogdanovič.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiii
Gospa malemu dečku: Kaj nisi ti ta m.ladi Pečnik? A seveda si! Kake si zrastel, pa popolnoma si očetov Imaš njegove oči, njegov nos... «pa tudi njegovo hlače«, so ponosne odreže deček.
MILO FENDERL
ie najboljše
Tovarna v Trstu, via Ghirlandaio št. 1 Tel. 430
To je poper- Pri Kobsmclju imajo majhno, ki pa tako vpije in cvili, da sosedovi ne morejo spati. Že večkrat so prosili miru. Pred kratkim je ta malo zopet začelo jokati. Mati je v zadregi in začno prepevati, da bi otroka umirila. Pa pride sosedova dekla, potrka na vrata in reče: Dober večer gospa, gospod prosi, da bi rajši pustili otroka jokati.
Cene oglasov: za en centimeter višine v eni koloni štiri lire. Popusti : pri 5 kratnii objavi 5 od sto, pri 10 kratni 10 od sto, pri 26 kratni 20 od sto, pri 52 kratni 30 od sto popusta.
Tisk. S. Spazzal v Trstu.
MALI OGLASI
stanejo 20 stot. za besedo. Pri 10%, pri 26 kratni 15%, pri objavi 20% popusta.
kratni
kratni
BUFFFT (ex Stegu) v Trsi" Via XXX Ot
iti tobre 19 najboljša vina, pfvo-vsak čas mrzla in gorka jedila.
Krone in goldinarje plačujem vedno dve stotinki dražje nego drugi kupci. Kupujem tudi zlato, srebro in platin- — Trst. Via Pondares 6 I.
Bar - Buffet ex Mare, Rivia Grumu-la 2, tik jugoslov- konzulata, priporoča svoja najboljša vina, Dreherjevo pivo in mrzla jedila.
SRFRPM z*a,° 'n brilante plača več kot vJllLUnu, vsak drugi: PERT0T, vla S. Francesco 15 drugo nadstropje.
VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vrečic. Uvoz in izvoz na vse kraje. Po ugodnih cenah. Tvrdka Gastonc Dolinar Trst - via Ugo Po-lonio 5.
DIDAKTIČNA SOLA (ulica Gaiteri 10. L vogal Acquedotto). Vzgojeval-
na, resna, moralna metoda. Pospešen pouk malih skupin: za 2—4 učen. ce. Pripravnica za izpite, maturo na tehnični šoli, gimnaziji, meščanskih italijanskih šolah i. t. d. Pouk v jezikih, računstvu, knjigovodstvu, slikanju, risanju. Pomoč pri predelo, vanju šolskih predmetov. Veronauk Imena učiteljev jamčijo za uspeh. Nizka učnina.
Pečenko Ferd. Trst — Sčala Belve-dere 1, priporoča svojo staroznano žganjarijo. Ima na razpolago najboljše likerje.
Največja Zaloga Pohištva na Goriškem
Anton Breščak
Gorica.Via Cartiucci 14. 'ViaC. Favetti 3.
SOLIDNA KOMPLETNA SPALNA SOBA ZA LIR 1000
V zalogi ima v veliki izberi železne postelje z žimnicami vred po zelo nizki ceni — Prvovrstno blago BLAZINE (volnene, žimnate in iz morske trave) od L. 60 dalje. Sloveča tvrdka — poštene cene. CENE BREZ KONKURENCE.
Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
KONC. ZOBOTEHNIK
R. COVACICH
prejema od 9-13 in od 15-19
Trst, Via Valdirivo 33
(nasproti kavarne ..Roma")
Uvozna in izvozna tvrdka
Skladišča: TRST, V. Coroneo 13, tel. 12-34 prosta luka št. 4, pritličje
opozarja na novodošle velike partije steklenine, porcelana, emailirane kuhinjske posode, najrazličnejše šipe v originalnih zabojih in opletene češke steklenice
po najnižjih konkurenčnih cenah. Vse blago je češkega izvora.
IVAN MICHEUCICH
Trst via s. Francesco 10.
kupuje staro železo, lito železo, medenino, baker in druge kovine, stare nerabljive stroje in kotle in vse plačuje po višjih cenah kot vsak drugi grosist.
  ....................................................................................................................
zadruga v Dobri ~
Priporoča svojim prejšnjim in sedanjim cenj. odjemalcem, gostilničarjem in zasebnikom pristna vina svojih članov. — Prodaja od 56 1 naprej po zmernih vsakdanjih cenah.
| Kdor enkrat pri nas kupi. ostane naš stalni odjemalec. |
'^liiiiiiliitiiiiiiiiiitiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiuill^
M. GERMAN - Semena
Trst, via Michelangelo 718 Prodajalna VIA ROMA 3, Tel. 12-49
Semena detelje sočivja, vrtni.-, cv tlic. Velika izbira salonskih in vrtjnih cvetlic, čebulčki dalij, be-gonj, tuberos, gladiol, itd. Zemlja in gnojila več vrs.t. Največje cvetličarsko pedjetje. Cene zmerne- Cenik brezplačen. Lastni inasadi v furlanski Redipugli.
G. TEMIL - GORICA
VIA GIOSUE CARDUCCI 6
Brusar in noiar
Delavnica na električno gonilno silo. Bogata zaloga nožev, Škarij, briiev, navadnih in elegantnih žepnih nožev- pipcev, bergamskih osel, mesarskih in knjigoveških nožev in sploh vseh rez’l. Prodaja toaletne predmete. Delavci « specialisti za vsakovrstne poprave.
= Jamstvo za izvršena dela. =