90. številka. V Trstu, v sredo 9. novembra 1892. Tečaj „EDINOST" tih*)* dvakrat na teden, vsako sredo in soboto ob 1. uri popoludne. „Edinost" stane: » vse leto gl. 8.— ; iiTen A Trt. 9.— gl. ta polu leta „ 3.—: „ „ 4.50 „ n četrt leta „ 1.50; „ , 2.25 . Posamične Številke se dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v Trata po b nov.. v ftorioi in v Ajdovščini po A nov. Nt naročbe brez priložene naročnine se apravniitvo ne oaira. EDINOST Oglaal in oznanila se račune po 8 nov vrtnica v petitu ; za naslov* > debelimi črkami se jtlačuje prostor, kolikor bi ga obseglo navadnih vrstie. Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd. te račune po pogodbi. uopisi ne pošiljajo uredniitvn Piazza CttHcrma At. 2. Vsako piamo nora biti frnnkovano kor nefrankovana ae ne sprejemajo. Rokopisi n» vračajo, Naročnino, reklamacije in inaerate prejema upravniitvo P i aiu Caaerma it. 9 OdpVte reklamacije o proste po&tninn. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. »d t so« t j* mr.ii Nevarne izjave. i. Čestokrat smo že pomočili pero, da odgovorimo v nemškem jeziku izhajaječemu in slovenske koristi zaetopajočemu listu vSud-steiorisehe P o s t;* a vaikdar smo je odložili zopet, misleči si: pustimo in po-trpimo, saj imamo prask ved kot dovelj; izogibajmo ae polemiki mej domačimi listi, če je le mogoče ! Ali takih nazorov, kakoršne razvija ta list v avojem uvodnem članku i dne 2. novembra, vender ni ometi pretirati in tolerirati (trpeti). Nismo nasprotniki oportu-. nizmu ; prepričani smo celč, da je zdrav oportunizem — da ae namreč vsak korak, kojega namerujemo, stori ob ugodnem in primernem trenotku — neobhodno pogreben za politika. Ali zapirati si pot do vsakega odločnega delovanja ter neprijateljem pokladati argumente tako rekoč na jezik, s kojimi argumenti msrejo potem pobijati naše najskromnejše zahteve, to vender ne gre :tako daleč ne sme ■ egati oportunstvol Še pred par dnevi pogrevali so nemški liati basen o velikanskih pridobitvah Sloveneev za časa Taaffejevega sistema ter so nas zajedno prijeli trdo, kaj da neki ie hočemo 1 In pri tem so se izredno sklicevali na nepremišljene izjave t „S ti d s t e i-erisehe Post." Nadejamo ae, da sme mo reči: nepremišljene, kajti bolelo bi mta, ako bi morali misliti, da je preračun jena in da ima svoje posebne namene taka, sa naše sedanje politiike odnošaje neprimerna in pred vsem neslovanska pisava. Sploh se nam dogaja čestokrat, da amo v zadregi, kam bi prav za prav de jali ljubeznjivo našo „Sudsteierische Post*; kajti v mnogokateri številki tega liata je mošno opaževati teorijo dvoje duš. Kar napiše Peter pametnega v dopisu, to podira Pavel v potu svojega obraza v uvodnem članku. Odgovarjati hočemo torej spodnjeStajer-skemu listu. Odgovarjali pa ne bodemo v tiatem zaničljivem in preairljivem tonu. kakor je to storila proti nam „8iidsteie-risehe Post" že parkrat. Mi spoštujemo vsako menenje, tako tudi nje, zahtevamo pa, da ae spoštuje tudi naše. Mi stojimo na stališču, da nam je Bvrha ▼sem jednaka; le glede poti, kako priti do te svrhe, nismo jedini. Čemu se torej po služevati tiste odurne piaave v zlogu nekdanjih šomaštrov P ! Ona se ogreva za Ho-henwartov klub, v interesu naroda sloven akega, kakor pravi; mi bi bili za jugoslovanski klub, pa tudi — vsaj po našem prepričanji — v interesu istega naroda slovenskega. Cilj nam je torej jeden in isti; in ker se borimo za isti cilj, moramo le obžalovati tisto bahatost, ki se le prepogosto šopiri po uvodnih člankih mariborskega lista. Sedaj pa treba, da se povrnemo k uvodnemu članku, omenjenemu začetkom tega spisa. Povejmo najprvo nu kratko roiBli in nazore gospoda člankarja 1 Čujte torej ! "Vladi je le ljubo, ako se ohrani Hohenwartov klub in no natneruje nikakor nasprotovati strankam, zastopanim v tem klubu; vladi ni prijetno, da mora biti na uslugo nemški levici; na Mo-ravi se siri sicer opozicijonalno mišljenje, a on (člankar) se ne spominja na katero naredbo vladino iz novejšega časa, ki bi bila naperjena proti moravskim Čehom; neprilike, o kojih tožijo Moravci, so iz prejšnjih dob in ne izvirajo iz dobe sedanje vlade; opozicijonalno mišljenje na Moravi je le ead mladočesko agitacije; moči konservativnega kluba ni smeti' iskati v številu njega članov, ampak v vzajemnosti njega načel: krščanstva, avtonomije in jednako-pravnosti; tudi glede na kranjake Slovence ni opaziti ničesar, kakor da bi hotela vlada proti njim postopati; pač pa je opravičena tožba, da vlada dopušča, da še vedno obstoje stare n e-priličnosti; a to napako je imel sistem Taaffe-ov od prvega začetka; da naH vlada včasih proti svoji volji prime nekoliko trdo, na tem ao krivi naši ljubi bratje ob Moldavi; v Avstriji se niti ne da misliti vlada, ki bi mogla hoditi z Mlado-čehi; opozicija bi nam zadela hude rane, dočim vender napredujemo in se ojačujemo polagoma pod varstvom tega sistem a. Tako člankar „Stidateierisohe". Vse njega modrovanje bi ee dalo izraziti s par besedami: vlada je nedolžna kot novorojeno dete, na VBem je kriv le narod Češki, ki je bil toli nespameten, da »i je izvolil Mladočehe svojimi zastopniki. Ali, ljuba duia, vprašamo te: zakaj se pa ni vlada resno potrudila, da izvede svoj lastni program, da izvede obečano jednakoprav-nost, takrat, ko jej je bila vsa zložna deanioa na uslugo, ko bo StaroČehi zastopali narod češki, ko Mladočehi Še niso kalili vladinih voda P Zakaj ne P Veste zakttj: ker ni hotela, kakor ie danes noče, ker tudi tega nikdar resno namerovala ni. Oposioijsko mišljenje v narodu češkem ni sad mladočeske agitacije, ampak moč Mladočehov je naravna posledica vladine, Slovanom neprijazne politike. Tudi to ni res, da hote Mladočehi opozioijo za vaako ceno. Všeč nam je, da moremo v tem pogledu naveati besede Btaročeske „Politike*, ki piše dne 5. novembra 1892: „Zastonj smo pričakovali, da se izvrše obečanja prestolnega govora z leta 1879; zastonj ao češki poslanci v državnem zboru kazali največjo potrpežljivost in zmernost: grofTaaffe se niti ni zmenil za to, da izvede jeknakopravnost. V svojih nadah prevarjeni in v svojih čutstvih žaljeni n&rod odposlal je druge zastopnike v državni zbor z izrečnim naroČilom, da stopijo v opozioijo, ako vlada ne zapusti poti, kojo je nastopila že popred in ako ne izvrši svoje dane obljube. Mladočehi niso namerovali stopiti v opozicijo za vsako ceno. Še dne 1. t. m. izjavil je dr. Herold pri Bestanku zaupnih mož, da no bili s prvega zmerni, in da nikakor ni bilo določeno, zapustiti popolnoma oportunsko politiko. Grof Taaffe jo bil prepričan, da jim takoj zamaši usta s tem, da jih osami. To je bila huda pogreška. Vlada naj bi ne bila pozabila, d a je prav za prav ona sama Mlado-čehom gladila pot v državni zbor in ni smela pozabiti, da so oni na vse zadnjo vender-le zastopniki n & r o d a češkega.* Ta izjava staročeskega lista — torej nesumne priče — pove jasno, daje le sistem kriv na vaem, ne pa Mladočehi. A v posebno zadovoljstvo nam je, da je „Politik" izrekla pametno besedo, kojo smo tudi mi naglašali že čestokrat: da bo Mladočehi na vse zadnje vender-!e zastopniki naroda češkega. To naj bi si zapomnili gospoda v Ljubljani in v Mariboru I Ako že ne morejo ali ne marajo hoditi žnjimi, ali tisto bagatelizovanje in zasramovanje Mladočehov, kakoršno je v navadi po nekaterih slovenskih listih, se ne da opravičiti. Mladočehi šo pravove-Ijavni zastopniki naroda češkega in kdor zaaramuje njih, ztiBramuje zajedno naj-imovitejše, najnaprednejše in najzavednejše avstrijsko-slo-vansko pleme. „Stidateierische Post* vspela se je do smele trditve, da jmlado-česki zastopniki ne umejo druzega, nego zmerjati. Da ovržemo to trditev, ne treba druzega, nego da se sklicujemo na čaatno, če tudi za trenotek brezvspešno postopanje mladočeakih delegatov. Ti poslednji so dokazali na neovržen način, da umejo tudi kaj druzega, ne pa aamo zmerjati. Staročeski listi so jim izrekali svoje priznanje, vsi hrvatski Usti so bili kar navdušenj is daljne Francoske ao jim prihajale čestitke in cel6 nemški listi so o pustili tiste svoje znane dovtipe : le naši slovenski listi nimajo dobre beiede za zastopnike brat* skega naroda, le ti lieti smatrajo za svojo rodoljubno dolžnost, psovati Mlado Čehe in jih o v a j a t i n a vzgoraj in na široko. Đ&, ovajati! Nedavno še smo čitali v nekem slovenskem listu, da Slovenci ne moremo z Mladočehi, k e r t i poslednji ne spoštujejo črno-rumenihmejin s p r a v 1 j a j o k o -risti države v nevarnost. Če to ni denuncijacija najgrše vrste, potem rea ne vemo, kaj je vohunstvo. Narod Čeaki je odločen, Slovenci so baje za oportunizem ; dobro: ali v tem ne tiči uzrok, da jih pred avetom ovajamo kot veleizdajnike in upornike. Take izjave so zelo nevarne za nas same <▼ trojnem pogledu : ker izpodkopujejo ugled bratskega nam naroda, na kojega se moremo opirati mirno vestjo; ker uničujejo v tem narodu zaupanje do nas in ker širijo t našem lastnem narodu krive pojme o namerah naroda češkega! Goapoda naj bi mirno in doatojoo izražali svoje pomisleke proti taktiki Mladočehov, a izogibali naj bi se žaljivi pi Bavi, koja je morda na mestu v kakem židovsko-liberalnem listu, ki pa ni nikakor doBtojna glaBila naroda slovenskega. Izogibajte se torej izjav, ki utegnejo postati zelo nevarne za Čehe in — za nas! — Spomenica hfiteljčrjev in gostilničarjev tržaških v zadevi točarine (da-zio d' oducilio), sestavljena po odvetniku dru. Mateju Pretnerjiter predložena visokemu o. k. finančnemu in ministerstvu notranjih zadev. (Dalje.) Tako je tudi z utihotapljanjam ; težko da bi se kedaj bolje izplačalo, nego sedaj pri visoki točarini. In res ni težko, izogniti se točarini! Najeti zsssbniki kupnjo za gostilničarje večje množine vina, od katerega se plača le uvozni davek, in je prepuste potem gostilničarjem, da je točijo brez točarine. To ni težko in se dogodi često. In kdo nadzoruje vino, koje za svoj dobiček razprodajajo zasebniki brez točarine in v malih partijah. V teh pogledih je popolnoma brez Vsake koristi upravna in nadzorovalna komisija mestnih dohodkov (Comitato d* ammistrazione e sorveglianza dei civici dazi) ter nje mnogobrojno osobje. Nam pa se vidi uprav delovanje ta komisije in nje nadzorovalnega oaobja zopet uzrok, radi katerega zahtevamo, da ae odpravi točarina z vso nje pritiklino. Obilica sitnosti in neprijetnosti, koje prouzrooa gostilničarjem točarina: da morajo hraniti svoje lastno vino pod pečatom te komisije; da jim je prepovedano razpolagati s vinom brez dovoljenja te komisije, da jim je po taj komisiji omejena laatnina vina in hišno pravo — to dela to komisijo neznosno. Neprotržna se-kveatracija, pod kojo so gostilničarji radi točarine, se ne da spraviti v sklad z lastnino in osobno svobodo, in ne bodemo mirovali, dokler se ne rešimo teh spon. Mi menimo torej, da z odpravo točarine se ne uvedejo, ampak odpravijo zlorabe, — ker postane vino po gostilnak ceneje in ae ponarejenja in utihotapljanja ne bodo več tako izplačevala kot doaedaj pri visokem obdačevanju —, ter da se vsa gostilničarska in pivničarska obrt reši velikega bremena. Kar se pa tiče nadzorstva na meji užitninskega obsešja mestnega, menimo, da fe, odkar je v rokah države, velik« bolje, nego mestno užitninsko osobje ko* likor se dostoja organizacije, discipline in višje kakovosti in da zadošča to nadzorstvo v zabranjenje utihotapljanja vina. V teh pogledih se nam vidi neopravičena ne-zaupnost, kojo kaže do o. kr. finančnih organov mestni upravni odsek v svojem že omenjenem poročila. Pri teh odnošajih ae nam nsiljujo misel, da slavnemu mestnemu avetu ni toliko na tem ležeče, da ae zabranijo zlorabe, ampak na {tem, da ai ohrani mestno osobje (nad 70 služabnikov), nameščeno za nadzorovanje točarine. Mej uzroki, kojo navaja poročilo proti odpravi točarine. jo tudi ekzistencija tega oaobja. In kakego oaobja ! Visoka c. kr. finančna uprava pozna mestno osobje, nameščeno pri vinaki užitnim ; povodom odprave proate luke ni mogla niti vsprejeti veliki del tega oaobja radi slabe in nesadoatne kakovoati; a od tistih, koje je takrat v sprejela ter uvrstila v c. kr. finenčno stražo, morala je pozneje mnoge zopet odpustiti, ker so bili nepo-rabni in celo nevarni. Mnogi mej tem 0B0b-jem so došli od onkraj italijanske meje ter so se namestili i i z v e h t n o namene, ki so veliko bolj vzvezis koristmi neke poznane politiške stranke nego s koristmi uiitninski ti p r a v e. In radi ostalega tega 0H0bja, kojoga je občina po odpravi proste luke obdržala v svoji službi radi točarine, naj bi še nadalje ostajala točarina ! (Konec prih.) Politični pregled. Notranje dežele. Državni ibor. Dne 5. t. m. segel ae je zopet državni abor. Se pred malo dnevi ae je govorilo, da odstopi dosedanji predsednik zbornice — 82letni dr. Smolka — in da izvolijo na njega mesto levičarskega odličnjaka barona Chlumetz-k ega. Ker pa je dr. Smolka, čil in zdrav, sopet prevzel predsednišivo, kaže, da ostane sa sedaj vse pri starem. Koj prva seja bila je zelo zanimiva, ker sta bila v obravnavi važna predmeta. Gospod finančni minister bar o n Stein-bach predložil je zbornioi fdržavui proračun za leto 1893. Proračun kaže: Skupno potrebiČino 608,684.794 gld. — 22,376.181 gld. več, nego I a n i. Po-kritje za te potrebščin* znaša 609,572.085 gld., torej bi bilo prebitka 887.291 gold. Proračun kaže torej prebitek, Če tudi ne-snatcn; državna uprava sme torej zado-voljna biti. Drugače davkoplačevalec. Temu daje pač misliti istina, da se je potrebščina za leto 1893 povekšala za ogromno svoto nad 22 milijonov. To daje milsliti, smo rekli, in se ne čudimo, da sam g. finančni minister ni bil prav vesel svojega proračuna. Ali kaj bo še! Naglašajoč stalno naraščanje ekstraordinarija vsled vekšajo-čih se potrebščin za vojsko rekel je namreč goBpod minister, da to vekšanje potrebščin za vojsko ne prestane, dokler b o d o t r a j a 1 i s e d a n j i politički o dn oš a j i. Pri tem je vskliknil g. minister, da je vse zastonj bojevati ae proti naraščanja Izdatkov sa vojsko. Tako gotpod minister. Te isjave gospoda barona Steinbacha so vsa-kako v veliko zadoščenje toliko sumniče-nim in obrekovanim nasprotnikom sedanjih mednarodnih odnošajev evropskih, oglasiv-iim se letos v avstrijski delegaciji. Govoreči o evropskih odnošajih mislimo seveda v prvi vrsti trozvezo, glede katere sicer v božjem imenu verujmo, da jej je namen vzdržati evropski mir, ali — kakor nam je jasno povedal gospod finančni minister — presneto drag mir. Izjava gospoda ministra je markantna na dve strani: da ao vojaške potrebe vzrok vsakoletnemu naraščanju proračuna in pa da se vojaške potrebščine ne zmanjšajo, dokler bodo trajali sedanji p o 1 i t i š k i odnošaji. Lep izgled v bodočnost, zares! Drugi zanimivi predmet v tej seji je bilo razpuščenje mestnega zastopa liberskega. Posl. P 1 e n e r in tovariši — nemška leviea — so interpelovali v tej zadevi, a Bareutber in tovariši — nemški nacijonalci — so predlošili nujni predlog: vlada naj ksr prekliče naredbo namestništva češkega, s katero se je razpasti I imenovani zastop. Po takem se ni-sta mogla sjediniti oba nemška oddelka: nbrala sta vsak svojo pot. Jedni interpe* lujejo, drugi ao pa prijeli vlado kar za vrat: prekliči, kar si storila I Na interpelacijo g. Plenerja jn tovarišev je podal gospod ministerski predsednik prečuden odgovor —, da za sedaj, dokler se ne doženejo poizvedovanja, ne more nič odgovoriti. V kratkem odgovoru grofa Taaffe-a je bilo znamenito le zatrdilo, da naredba namestništva ni bila naperjena proti „nemškemu značaju" mesta libe r š k e g a. Radi verujemo, eksce-lenca! Na to se je vnela zelo viharna debata, v kojo se pa desnica — izvzemši MladoČehe — ni mešala in so se prav pošteno praskali mej seboj nemški liberalcj in nacijonaloi. Utemeljajoč svoj predlog očital je posl. Bareuther vladi, da ni Utemeljila svoje naredbe s činjenicami. Posl. P r a d e je očital namestniku če skemu, da nima zmožnosti objektivno so- diti političke nazore nemškega naroda, da se je vzgojil v stanovskih predsodkih ter d* goji jednoitranske političke nazore. Razpust zastopa liberškega je čin nasil-atva. Mlrtdočeh dr. En gel je isjavil, da njegova stranka šeli pojasnila v tej zadevi tembolj, ker vlada proglaša Liberce kot Čisto nemško mesto. Zato pa bodo njega somišljeniki glasovali za Bareutherjev predlog, koji naj bi se izročil posebnemu odseku v proučenje in poročilo. Vodja nemške levice, poslanec Plener, se je izvijal v svojem govoru na vse strani, da bi ugodil stališču nacijonalcev, zajedno pa da ne bi zadel vlade. A slabo jo je pogodil. Is ust Steinwenderja moral je čuti besedi: Hof-meisterei in Denunziationl Posl. Vašaty je govoril češki. Govoreč o nasilstvih liber-ških Nemcev proti Čehom je rekel, da je to sramota za Avstrijo. Na interpelacijo češko radi čeških manjšin grof Taaffe ni odgovoril, pač pa je hitro ustal, ko mu je Plener vrgel košček papirja. Grof Taaffe je govoril neresnioo rekoč, da je Liberce nemško mesto. Slednjič je vskliknil govor nik: »To je kapitulacija pred nemško stranko in nemško-earodnim mišljenjem. Avstrija si sama koplje grob, a grof Taaffe je prvi grobokop !" Dr. Lueger pravi, da za tem raspuščenjem tiči kak s t a n k a r-s k i uzrok. Govornik je primerjal pa-trijotizem v Avstriji s patrijotizmom na Ogerakem. Tam (na Ogrskem)) niso razpustili mestnega zastopa, ki je imenoval diktatorja Košuta častnim občanom. Tam sramote spomin na zaslužne može. ki so umrli za cesarja in državo. Gospodom ministrom treba dokazati, da beseda „patrijotisem* mora imeti enako veljavo za Avstrijca in Ogra. Ako je levica res nezavisna, mora glasovati za predlog nujnosti, če pa ne glasuje zanj, je pokazala, da se je mestni zastop liberški razpustil v nje interesu. To je razkačilo g. Plenerja, kajti mož se je branil na to z vsemi štirimi proti menenju, kakor da bi se bilo dogodilo v sporazumljenju z nemško levico. Škoda, da gosp6di nikdo ne vurujel Za Plenerjem se je Še oglasil 81 e i n w e n-d e r , da pove Plenerju par mastnih. Pri glasovanju odklonil se je Bareutherjev predlog nujnosti s 144 proti 68 glasom. Znani predsednik viijemu deželnemu sodišču graškemn, vitez W a s e r , je torej šel v pokoj. Na njega esto pride predsednik deželnega sodišča graŠkega, grof G 1 e i s p a o h. Zadeva ta je za Slovence velike važnosti, kajti graškemu višjemu aodišču pripadajo Koroška, Kranjska in Spodnještajeraka. Kot poslanec deželnega zbora štajerskega — od 1878 do 1883 — je bil novi predsednik član liberalne atranke nemške. Bližnja prihodnjost nas pouči, kako bode postopal na novem mestu svojem. Gorje nam, ako bode pobiral stopinjice sa svojim prednikom! Nadškofom v O 1 o m u c u je izvoljen kancelar olomuške nadškofije dr. K o h n. Iz Budimpešte je došla veat, da je miniaterstvo Ogersko odstopil p. Opozicija je torej dosegla svoj namen in madjarski šovinizem triumfuje na vsej črti. Njegovo veličanstvo je poverilo padše miniaterstvo, da vodi nadalje svoje poslove, dokler se ne imenujejo nasledniki. Vnanje države. Pri volitvah v italijanski parlament zmagala je vlada sijajno in bo imela ogromno večino. Republičanski ra-dikalci so propadli popolnoma. DOPISI. Z Greti, dne 5. novembra (Izv. dop.) Poizvedeli smo, da je neki mladi uradnik dne 3. novembra t. 1. poklical na magistrat nekatere matere ter jih pozval na odgovor, zakaj so svoje otroke vzele iz italijanskega vrta na Greti ter jih vpi- sale v slovenski. A matere te odgovorile so tako, kakor mora odgovoriti vsaka pametna in skrbna mati. .Ker smo me gospodinje svojih otrok in ker smemo po takem svoje otroke dati tja, kjer jim, po naiem prepričanji, bolj koristi.* Mi ps vprašamo : kdo je pooblastil dotičnega gospoda, vtikati se v družinske, tuje zadeve P Od ke-daj ima mestna oblast pravioo višjega va-ruštva, kakoršno pristoji le sodišču ? In slednjič, ali gospoda ne poznajo glasovitoga §. 19, ki se glasi: Ogni singola nasione ha T i n v i o 1 a b i 1 e diritto di conservare e coltivare la propria nazio nali tik ed il proprio idioma etc." (Vsak narod ima ne-otakljivo pravo, hraniti in gojiti svojo narodnost in svoj jezik.) Naj le kdo poskusi pozvati kako italijansko mater, da vpiše svojega otroka v nemški, ali pa nemško mater, da ga vpiše v slovensko šolo I Povedali bi mu kmalu, koliko je ura bila. Le slovenske matere da bi morale molčati k vsemu! To vender ne gre 1 Vprašamo nadalje: ali ne pomislijo gospoda, da morajo matere valed takih neopravičenih poklicev pustiti otročiče na domu brez varuha, a moža-delavoa brez kosila P! Naj pa le te matere poskusijo prositi za kako pomoč, odgovore jim iz-vestno: Benedette da Dio! voi non siete Triestine, siete da Postojna, Senožeč; do-mandate la voatra comunel Čujemo nadalje, da je dotični gospodič pretil materam, češ, da bodo še jokale, ter je zahteval, da pošljejo druge avoje mlajše otroke v italijanski šolski vrt na Greti, kjer dobe tudi kosilo. Po kaki božji ali človeški pravici sme vsakdo, ki se mu zljubi, pretiti na tak način našim materam?! Mati desetero otrok je bitje, kateremu bi moral tak mladenič poljubiti roko. Jezil se je gospodič tudi zato, da omenjene tri matere — jedna Kraševka, druga Brkinka in tretja Gretarica, hči slovenskih starišev — ne umejo in ne govore italijanski. Ali vendar imenujejo „Cittadino" in družba uprav te matere: „le madri della nazionalit& italiana" — in njihove otroke: „Le nostre creature". Konečno nam je še naglalati, da je letos izmej 22, v italijanski vrtec na novo vpisanih, 17 otrok slovenskih starišev. Sploh je v ital. vrtcu na Greti 90 odstotkov slovenskih otrok. Iz Nabreilne, dne 2. novembra. [Izv. dopis.] Naše pevsko društvo razvija se kaj lepo; članov imai kakor smo vam ie poročali, 60. Mej temi je 20 isvršujočih članov in 40 podpornikov. Pevske vaje vrše se redno dvakrat na teden. Navdušenje naših pevoev je vidno ter upati je, da dosežemo v kratkem prav lepih vspehov. Ker imamo v našem zboru dokaj dobrih in izvežbanih pevcev, tako, da bi lahko nastopili takoj, namerovali smo prirediti v kratkem uatanovno veselioo. Radi tukajšnjih lokalnih razmer, ki pa niso v ni-kaki direktni zvezi z društvom (tako n. pr. radi nabave potrebnih prostorov v gostilni g. župana Tanceta), opustiti smo morali to misel in se bode omenjena veselioa tem sijajneje vršila začetkom meaeca ja-nu var ja. Namen našemu pevskemu društvu je hvalevreden na vse strani, kajti gojila ae bode slovenska in slovanska pesem, in tudi cerkvenemu petju bode obračalo vso pozornost svojo. Društvo si utegne torej pridobi velikih zaslug za cerkveno in narodno petje. Skrbelo bode tudi za mladi pevski naraščaj ter se otvori poseben oddelek, kjer se bode poučevala teorija in praksa za začetnike. Z ozirom na te ple menite namene našega društva se nadejamo, da se tudi mej podporniki ohrani tisto navdušenje kakor jo sedaj. A ne le sedanji podporniki naj ostanejo zvesti, ampak želeti bi bilo, da se jim pridružijo še drugi. Odbor društva se je konstituiral nastopno : Predsednik: župan Ig. Tance; podpredsednik: Ivan Resman; tajnik in društveni pevovodja: Josip Čerin; blagajnik: Ivan Caharija; odborniki: Silvester Caharija, Josip Caharija, Ivan Gruden, Martin Pertot in Andrej Štupica. Že imena članov odborovih nam jamčijo vspešni razvoj društva. 12 Vipave. [Izv. dopis]. Glede imen ske besedice k novemu denarnemu drobižu osmeljujem se sbdečo izvestiti: Krajcarji se ne more imenovati nov drobiž tudi zaradi skrajSevanja v pravopisu; nastala bi zmešnjava. Tudi če se krono skrajšuje s k r n se n lehko zbriše; goljufija je dovršena. Ali naopak: krajcarji se spremene v krone, ako se primetne k kron. Vinar (Wiener), dunajski denar, ni naša beseda; samo dunajski denar pa ne sme biti, ta je vseh avstrijskih narodov. To je tako malo umestno, kakor Če se rečo dunajska država mesto astrij-ska. B e 1 i č bakrenemu (rujavetnu) drobižu ne priličuje; potem bi bil tudi kotel belič, ker je bakren. En u o v č i č , dva novčiča, trije novčiči; to ime se drugih Slovanov ne prime razen Hrvatov. Italijanski s o I d in centesim nam ne ugaja; p f e n i k še manj. Stotica in sto* t i n k a imati avoje posebno opravilo ▼ računstvu; nobena od teh ni primerna in sposobna v dotični namen. Za drobižno edinico trebamo bolj primernega in pripravnega besednega imena. Čemu bi tudi brezpotrcbno zamenjavali slovanska usta v tuje benede P Jezik, s kojim največji slovanski narod na svetu slavi in kliče Božje ime, naj ae glasi tudi v denarnih imenih in sicer uzajemno za vse Slovane enako. Posebno bo to nam avstrijskim Slovanom dobro služilo. Tako domače uzajemno poimenovanje je tudi zaradi tega važno, ker prihaja premnogokrat na jezik, osobito t trgovinskem prometu. Pri velikem bogastvu našega jezike, bilo bi tudi sramotno rabiti v ta namen tuje jecikovo orodje. Pred seboj imam slovarje slovanskih jezikov; te prelistujem sem in tja, a naposled mi sablisne v spomin nujna potreba, da vsraate iz vseslovanskega sto pripravna besedica, po ustrojstvu, pomenu in veljavi glaseča se kot del celote. Ta samovzrasla besedica zove se „stotćjka" po zvunanji obliki skorej kakor kopejka; samo, da ima poslednja trikrat večjo veljavo od prve. Stotćjka je istoono, ker Italijanom centesim o. Naša vseslo-vanka je blagoglasna in prijetna v izgovoru. Nikakor ni novoskovana, nego samovzrasle mladičica iz bogatega jezikovega zaklada, imajočega čudovito sposobnost k premno-goliČnemu razvoju. Omeniti je, da se stotćjka v sklanjavi za cel slog zmanjšuje, n. pr. pet . . . deaet . . . a t o t e j k; pri starih imenih pa za cel slog podaljša, n. pr. pet , . . deset . . . krajcarjev, vinarjev, aoldov itd. Tako ima atotčjka v tem oziru pe vseh atraneh prvenstvo. Bres nizkega ni visokega. Kar je narodu lepo in dobro, to je tudi božje. Pregovor veli: Kdor resnico gode, temu gosli na glavi razbijejo. Resnioa prodore le po hudem boju in dolgotrajnem dokazovanju. Tudi zaradi stotojke se izvestno oglasijo protivniki iz tujega in domačega tabora; to nas naj ne oplaši, nego ohrabrimo se, idoč za pravo, uzajemno besedico — do svrhe. Ljudstvo se počasi besedice priuči kakor vsake druge novoBti. Nadejati se je, da prav zaradi tega nedolžnega, povsem pa koristnega poimenovanja ne nastanejo hude sape; čeprav sti k o p ć j k a i stotćjka videti kakor dve slovanski sestrici. Kar je uzajemno — naše, nam ogreva srce in nas oduševljuje do plemenitih uzorov. S to mojo mišljenko strinjajo se sovr-šeno tudi tukaj moji gg. prijatelji. Govoril sem besedo, da so dobri nazori oživotvorijo. Gospod urednik! prosim blagovolite te vrstice priobčiti v Vašem cenjenem listu, da se se kdo drugi v tej okolnosti oglasi. (Glej notico „Stotinka". Op. ur.) Različne vesti. Državni zbor je imel včeraj zopet sejo. Sklenili so, da se tudi letos pri proračunski obravnavi poslužijo skrajšanega postopanja. Posl. Burgstaller in L u-zsatto sta zahtevala, da ministarstvo odgovori na neko že staro interpelacijo, aadevajočo zvezo mesta tržaškega po železnicah. Posl. B i h n k i n i je interpeloval radi bede, nastale v Dalmaciji valed vinske klavzule; posl. P e r i č radi prepovedi hrvatske trobojnioe z grbom trojedne kraljevine ; poslanec D i p a u 1 i radi obravnav z Italijo o vinski klavzuli. Na interpelacijo posl. Bartolija je odgovoril gospod minister za trgovino, da uprava državnih železnic niti od daleč ,ne misli na to, da bi v Istri dajala prednost k aterem u - k o 1 i vtej deželi navadnih jezikov. 50 letnica tržaškega gimnazija slavila se je dne 5. novembra po določenem programu. Ob 8. uri zjutraj bila je slovesna služba božja pri sv. Antonu .starem. Ob 10. uri pa se je pričela alavnost v gimnazijskem poslopji. Slavnosti so se udeležili: prevzvišeni vladika tržaški, eksce-lenoa namestnik vitez R i n a 1 d i n i, deželna nadzornika pl. K I o d i č in Le-achanofsky ter načelniki rasnih civilnih in vojaških oblasti. Mestna oblast ni bila zastopana; g. (župan se je opravičil z boleznijo. Za tem so se vršile pevske in glasbene produkcije ter deklamacije dijakov. Slavnostni govor je imel g. profesor dr. T o m a s i n i. Ta govornik pa ni bil izbran posebno srečno, ker je nemški govor govoril brez pravega nemškega naglasa, — torej prejednolično — in ker se je veliko preveč in podrobno bavil se zgodovino pred oanutjem tega gimnazija, ji veliko premalo se zgodovino te učilnice — kar bi bilo umestno v prvi vrsti — v 50 letih nje obstanka. Gospodu govorniku in zgodovinarju se je vrinila tudi mala pomota. Ne od leta 1806 — kakor je trdil govornik — ampak od leta 1804 je bil Fran I. prvi cesar avstrijski. Ko je zaključil svoj govor gospod profesor in katehet Tomasini, zapel je zbor ceaarsko pesem, katero so udeležniki slavnosti poslušali stojć. S tem se je zaklju-čila alavnost. Pripomniti bi še bilo, da se predpo-ludnem na hodniku I. nadstropja v gimnazijskem poslopji vzidali mramornato spominsko ploščo ter da je bil na večer kornera v diuštvu „Auatria*. Le še par beaedij. Vaa alavnost je imela izključljivo nemšk značaj. To se nam ne vidi korektno. Ta izključljivo nemški značaj slavnosti utegnejo opravičevati s tem, da je tržaški državni gimnazij nemška učilnioa. To pa ni res ! Učni jezik je sicer nemški, ali zavod sam ni nemšk, ker j e velika večina u č e[n c e v n e n e m-š k e narodnosti. Z osirom terej na mešano narodnost učencev bilo bi umeetno, da so ob tej sloveani priliki v programu privolili nekoliko proatora tudi slovenščini in italijanščini. Italijanska šola v sv. Križu. Mestna gospoda se nočejo mirovati: Tržaško okolico bi hoteli poitalijančiti na vsak način. V gmotuem pogledu prizadeli ao jej hude rane naprtivši jej ogromne davko in občinske dokiade. Kajti od teh doklad potrosijo le slabo polovico za potrebe okolice. A s tem niso še zadovoljni. Izbrali so si tržaško okolico kot nekako obljubljeno deželo ter hočejo, naj velja kar hoče, napraviti iz nje laško pokrajino ter tako razširiti zemljo, do koje aspirira v narodnem obziru mati Italija. V čeloma slo- venski vasi Sv. Križu prebiva tudi kacih • 20—25 družin (delavcev), došlih od onkraj črno-žolte meje. Ti delavci in par domAčih renegatov, naščuvanih po tamošnjih poslušnih dušah, so že pred psr leti prosili za uvedenje laških paralelk na kriški narodni šoli. Deželna vlada, uvidevša nepo-trebo enake šole, je pa preprečila ta namen z odločno prepovedjo. Dolgo so ai belili lase, kako bi mogli vendar priti do cilja in magiatrat je za ničevo ceno prepustil „Legi* prostor za zidanje šolskega poalopja. Manjkalo je pa menda bogatih zakladov in za to ao se obrnili do italijanskih kolovodij v Trstu, da pridejo na pomoč „alla santa causa*. Počeli so nabirati in res ao ž e nabrali dosedaj blizo par tiaočakov. V imeniku darovalcev lehko čitaš imena vaeh najgrizenejših nasprotnikov slovenstva, od radikalcev D1 Ange-lija, Cambona, Rascovicha, do zmernega župana Pitterija, ki je podaril 100 gld. Mej darovalci je tudi več tacih, ki ne marajo, da ae objavi njih ime. Najbrže so ti oni pseudo-patrijotje tržaški, kateri žgejo sveči dvema bogovoma. Koncem ae je oglasila tudi nekdanja mladina, ki ae je Šolala na tržaški državni gimnaziji ter je aedaj, ob času petdesetletnice, darovala 500 gld. za laško šolo v slovenskem Križu. Iredentarski in vladini listi v Trstu pa pojo slavo „vrlim* nabiraloem ter ae veaelć velikanskih vspehov z novo Šolo. Žalibog, da danes okoličani niso gospodarji na svojih tleh, kajti, da ne upravljajo nasprotna gespdda tržaške okolice, posvetili bi pač drugače tem skušnjavcem. Okoličani morajo doprinašati za potrebe mesta, a v zahvalo hočejo jih raznaroditi. Vendar pa se nadejamo od slavne vlade, da z enako odločnostjo, kakor pred dvema letoma, zajezi poti drznemu temu početju. Prihodnji predpust. Na mesto nekdanjih Čitalnic po tržaški okolici stopila so slovenska pevska društva. Vsak okraj, d£, skoraj vsaka vas ima žć svoje pevako društvo, ki z lepim petjem vnema sorojake k domoljubju ter užiga v njih n&rodni čut. Vsak rodoljub se mora le radovati na pra* lepi navadi — skupno prepevati v javnih prostorih lepo ubrane akladbe. In teh slišiš v okolici mnogo. Okoličanski pevski zbori so v obče dobro izvežbani in malokje po Slovenskem naletiš na enako veselje do petja kakor tu. Reči amemo, da eta oko-ličanskemu mladeniču prirojena veselje in dar petja. Že posamična društva store mnogo ; tem več se je nadejati od skupnosti teh pevcev. Ako bi se večkrat vadili ter nastopsli skupno, bilo bi to kaj nenavadnega, kaj lepega. In uprav sedaj se pripravljajo vsa naša pevska društva za konoert, ki se priredi v prihodnjem predpustu. V obširnem mestnem gledišču nastopijo vsi pevski zbori dne 7. januvarja prihodnjega leta. To bode kaj krasnega 1 Upamo, da bode ta skupni koncert začetek trajni zvezi mej vsemi tukajšnjimi pevskimi društvi. Mi opozarjamo slovenako občinstvo iz mesta in dežele že sedaj na to lepo veselico ter smo uverjeni, da bode vedelo po vrednosti ceniti trudoljubivoat toliko izbornih pevskih sil. — Za družbo sv. Cirila In Metoda ae je nabralo v Divači po podoknici, prirejeni Ivanki, 3 gld. 70 kr. — V kazen za izgovorjene ptuje besede so nabrali v krčmi g. ookelja 41 kr. Podružnica družbe sv. Cirila In Metoda na Greti ima svoj izvanredni občni zbor v nedeljo, dne 20. t. m. ob 4 uri popoludne v prostorih otroškega vrta na Greti (nova hiša g. Krajcerja.j Na dnevnem redu je izvolitev novega odbora. Odbor trž. ženske podružnica družbe SV. Cirila in Metoda naznanja, da ima svoj koncert s prijaznim sodelovanjem tržaškega „Sokola" dne 19. t. m. in ne 12., kakor je bilo naznanjeno po pomoti. Za svetoivansko podružnico sv. Cirila In Metoda nabralo se je v veseli družbi zaradi izgovorjenih ptujih besed 70 kr. _ 1. in 2. t. m. nabralo se je pri Sv. Ivanu 15 gld. 72 kr., kateri znesek seje pride- jal glavnici, da se bralno društvo a časom vpiše pokroviteljem družbe s& vsoto 100 gl. Izgrednike v Pazinu, ki so psovali slovenske izletnike o priliki veselice v Lin-daru, obsodilo je c. kr. okrajno glavarstvo vsacega na 5 gld. globe. Kakor čujemo, ima to zadevo v rokah tudi c. kr. državno pravdništvo. „Stotinka ?" Iz Trsta se nam piše : V predzadnji št. Vašega cenjenega lista sem čital nasvet, naj bi se za novi drobiž (denarni) vpeljala beseda „stotinka*. To bi bilo res umestno. Pripomniti bi imel le naj bi se rabila lažja, blaglasneja in toraj lepša oblika: „stotina* (Slovenski listi kaj nspaČno uporabljaja to besedo n. pr. par stotin ljudij — namesto par stotiC.) Morda mi bode kedo ugovarjal, češ da je nek razloček med „stotino* in „stotinko*. Toda če nam dobro služijo izrazi: tretjina četrtina, petina, desetina itd., — čemu bi ne smeli reči: stotina, 2 stotini krone itd. ker pomeni beseda „stotina* itak : „stoti del*, dočim bi se morale rabiti za pomen 100, 200 itd. vedno le izraz „stotica". Toraj bodem v prihodnje kupovali pereBa po „stotini*, za vrček piva plačali bodemo 20 stotin, in če do tedaj poatane ceneje, morda le 16 stotin. — Gospod urednik, sprejmite te opazke, in gotovo se prepričate, da bode moj nasvet vsem Slovencem — všeč. Dolorosus. iz tržaške okolica nam piše nekdo : Gospod urednik! Radi bi poizvedeli, ali tržaški odvetniki plačujejo davke P Mislimo, da ne; ali vsaj krivično bi bilo to, ako bi morali plačevati davek, ko jim drugi posegajo v posel. Neki kapovila koraca skoro slednji dan se svojim adjutantom k sodišču, da tam pregleduje razne knjige ter daja potem „pojasnila" svojim „strankam". Bog ve, ako zastonj P ! A bojim se, da odtegne marsikak goldinarček gospodom doktorjem in odvetnikom, ki so se morali leta in leta pripravljati za svoj poklio ter prečuti mareikako noč. Čudno pa je to, da ii ljudje tako radi zahajajo pod senco dvoglavega orla, dasi ae jim sicer gnusi, kar je črno-rumeno. Nekdo, ki je sedaj zapriseženi poverjenik, izrazil se je nekoč ne kaj spoštljivo o monturi. Gospoda pri sodišču : kam veslamo P ! Iz Rojana se nam piše: V italijanske razrede naše šole zahajajo torej sami slo-venski, domači otroci, kakor ate povedali nedavno. Naglašati pa moramo, da se mnogokateri oče teh otrok po krčmah spo-naša kot izboren narodnjak in hraber Slovenec. Seveda, nekateri otroci zahajajo v italijanske razrede zbok same nebrižnosti starišev, a druge je zvabila na led kaka servilna duša. Ako je v Rojanu kaj pravih Italijanov z družinami, ti pošiljajo svoje otroke v mesto, ker pravijo, da je rojan-ska Šola za kmete — „Ščiave*. Po takem so italijanske vsporednice v Rojanu čiato nepotrebne ter jim je le ta namen, poitali-jančevati slovensko deco. Zadnji čas bi bil, da se vzbudimo iz mrtvila, a |da se tudi vlada jame zavedati opaanega polože-nja okoličanskih Slovencev. iNajvečja napaka je ta, da so okoličani čestokrat pre-poslužni in da je veliko premalo tacih, ki bi imeli toliko značaja, da ne vržejo svojih narodnih pravic od sebe radi male koristi, kojo jim po velikih prošnjah ponudi magistrat. Iz Kopra se nam piše : Skušnje učiteljske sposobljenosti za ljudske in meščanske šole pri c. kr. izpraševalni komisiji v Kopru prično se dne 10. t. m. Oglasilo se je 32 učiteljev in učiteljic. Med temi so s slovenskim poučnim jezikom gospodi-čini: Pogačnik in čok ter gospodje: Uršič, Sinigoj, Justin, Ter-šavecin Trečič; in s hrvatskim poučnim jezikom : goBpod Baff Nikolaj in gospa Golmajer-Sosič. Z italijanskim jezikom gospodičine: Sfiligoj, Sessa, Cante, Mrach, Pavla, Treves, Pan, Alme-rigogna, Floriani, Carboneti, Kunacz ; in učitelji : Vidrich, Rovere, Bregant. Za dopolnilne skušnje in to iz nemščine : gdč. Homan, Maffei, Klemencich, Castelbolog-nese in gospoda Boneti in Fiorin. Za petje in telovadbo: Homan in gospodičina Boneti, ter za francoščino : g*pč. iz Trsta Va-lentinich in Zey. V izpraševalno komisijo so za dobo od leta 1892/93 do koncem šolskega leta 1894/95 novo imenovani po c. kr. mini-ateratvu za uk in bogočastje pod predned ništvom preč. goap. viteza Ivana Reve-lante-a, vpokojenega c. kr. vodje učiteljskega izobraževališča v Kopru, ti-le izpraševalni udje : gg. profesorji Ivan Markelj, c. kr. vodja izobraževališča, Kožuh, c. kr. okraj, šolski nadzornik, Joa. Kristan, Julij plem. Kleinmayr; potem Cernivec, B*Iue-aich, Bennati, Frankovič, Schaffenhauer in vadniški učitelj Orbanich. Za veronauk predsedništvom prošta Petronija : gg. Pan-our in Spandaro. O izidu škušnje poročalo se bode v „Edinosti* pravočasno. Vabilo k veselici, katero priredi družbe sv. Cirila in Metoda podružnica „Pivka* v Št. Petru v nedeljo 13. novembra 1892 v prostorih g. I. Hafnerj-a. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Ustopnina za osebo 50 kr., za obitelj 70 kr. K obilni udeležbi vabi najuljudneje ODBOR. Glasovite občinske volitve v Pomjanu pričele so se danes. Poizvedeli smo, da tudi takrat pride v Pomjan vea tista poznana koperska gospoda. No, to bo zopet fletno ! 0 priliki otvoritve društvenih prostorov bralnega društva pri Sv. Ivanu darovali so za bralno društvo nastopni gospodje : preč. župnik Ivan Treven 4 gld. Štefan Nadlišek 3 gld., Miha Kamuščič 1 gld. 40 kr., Srečko Bartelj 1 gld., I. Mankoč 1 gld. 10 kr., prof. M. Mandid 70 kr., Fr. Žitko 30 kr., M. 1 gld. »Sessolote* štrajka|o. „Sessolote?, delavke v magazinu tvrdke Basevi, so ustavile delo pred par dnevi, baje radi pičlega plačila in rasnih sitnosti. En del je šel zopet na delo, nad 100 jih pa štrajka še I vedno. Ko so se predvčeranjim zvečer na delo povrnivše ae delavke vračale domov, pričakovalo jih je na Lipskem trgu nad 100 „puntaric", tako, da so morali redarji vmes poseči in so tudi zaprli tri delavke. Očeta umoril je 20-letni fant Janez Metlika iz Petrinje, občine dolinske. Bil ga je toliko časa s kamenjem po glavi, da je izdihnil svojo dušo. Nečloveškega sinu so že odpeljali v zapor. 5-letna deklica je zgorela v hiši no- kega Stoka na Kontovelju. Pustili so jo samo doma; približala se je peči tako, da se je vnela obleka in revše je poginilo na opeklinah. Koliko krati smo že svarili: Stariši, pazite na otroke in ne puščajte jih samih doma, kajti nesreča ne počiva nikoli. Javna zahvala. Podpisano načelništvo se zahvaljuje presrčno preblagorodnemu gospodu Frana K a 1 i s t r u , veleposestniku itd. v Trstu, na podaritvi 1 peči za slovensko šolo pri sv. Jakobu. V Trstu, 8. novembra 1892. Načelništvo možke podružnice sv. Cirila in Metoda: M. Mandič, G. Bartol, načelnik. tajnik. Zahvala. Podpisano zahvaljuje se po tej poti vsem sodelevalcem pri r veselici pevskega društva „Velesila" v Škednji, vršivši se dne 30. oktobra t. 1., in sicer gospodičinam igralkam Jožefi Godina-Skuta in Jožefi Godina-Fero; gospodom igralcem Josipu Flego-Lazar, Antonu Pižonu in Lovru Flego-Tuue; kakor tudi gospodiČini dekla-movalki Vekoslavi Godinovi, in slavnemu tamburaškemu zboru „Tržaškega Sokola*. Izreka se zahvala vsem udeležnikom veselice, posebej pa onim, koji so v ta namen kaj podarili in sicer: gg. Anton Sancin-Oroš 70 kr., Andrej Sancm-Mcžnar 40 kr., Lovro Flego-Dražan 30 kr., N. N. 20 kr. Od Boga jim plačilo ! PredsedniStvo pevskega društva „Voleaila" r Čkednj u. Domaći oglasi. Društvena krčma Rojnnskega posojilnega in koiisum-nega društva, poprej Pertotova, pri-poiočn so najtopleje »lavnemu občinstvu. Točijo ao vedno izborna domača oko-lieanska vina. Cl. Prodajaluica in zaloga jestvin „Rojanskega posojilnega tn konsumnega društva", vpinane zadruge z omejenim porošivom v ulici Belvedere št. 3., bogato založena z jedilnim blagom razne vrste in po nizkih cenah se priporoča kupovfilrem v Trstu in iz dežele. 14--104 Martin Krže, Piazza 8. Giovanni, evl.iar y u,ici Caserma. miui CJ l\aiall, prip0r0fa 8e najtopleje slovenskemu občinstvu. - Najelegantnejše ter so- , lidno delo in točna postrežba. Cl, ' Ernest Pegan (naslednik A. Pipana) na oglu Via Torrente in Ponte della Fabra, priporoča svojo trgovino z moko in raznimi domačimi pridelki, zlasti pa svojo bogato zalogo kolonijalnoga blaga. Cene so neverjetno nizke, postrežba vestna in nagla. Cl. IIahaI Pnlio Žganjarija in tobakarna v IVctlUl O Ulj d, uiici via Arcata, nasproti hiše Cacia, prodaja domače žganje vsake vrste in siropove pijače, „paaarete" in Bilone. Gostilna „Alta Vittoria" Petra Muscheka, v ulici Sorgente (Via Torrente št. 30) toči izvrstna vinu in prirejuje jako okusna jedila. Prenočišča neverjetno v ceno. Cl. Vekoslav Moder, mojster „Piazza Caserma", se priporoča slav. občinstvu. — Prodaja vseh vrst kruha, slaščic, čokolade, vseh vrat moko itd. po najnižjih cenah. Cl. Antnn Pn^lrai na T0*lu ulice ft II lUII lUblidJ, in Cecilia,toči izvrstno domače žganje; v tabakarni svoji — ista hiša — pa prodaja vse navadno potrebne neniško-slovenske poštne tiskanice. Cl Antnn I O m no naslednik Jakob Hoče-Millllll Ldllipe, varja, Via Bar riera vecchia št. 17 pekovski mojster, priporoča kruh vseh vrat, moko, riž, sočivje, fino morav&ko maslo itd. Cl. Ivan Kanobel, r p1*« po & aT°™f< 13 F* O OE RIJA na debelo in drobno G. B. ANGELI 104-32 TRST 12-12 Corso, Piazza della Legna št., 1. Odlikovana tovarna čopičev. Velika zaloga oljnatih barv, lastni izdelek. Lak za kočije, z Angleškega, iz Francije Nemčije i Id. Velika zaloga finih barv, (in tubetti) za slikarje, po ugodnih cenah. Lesk za parkete in pode. MINERALNE VODE iz najbolj znanih vrelcev kakor tudi romanj-sko žveplo za ivepljanje trt. Ivan Gustinčič gostilničar ,Alla croce d j Malta' Via Valdirivo Štv. 19 toči izvrstna istrska in furlanska vina in ima prav dobro kuhinjo. 1—2 Gostilna s prenočišči „Alla Nuova Abbodanza" Via Torrente št. 15. (poleg obokov Chiozza najosrednija lega v Trstu.) Prostori so odprti in preskrbljeni s svežimi jedili do 2 ur popolunoči. Izvrstna namizna in desertna vina, izborna kuhinja, Dreherjevo pivo po nizkih cenah. Jamčim za točno in vestno postrežbo ter se priporočani blagovoljnej naklonjenosti slav-nege občinstva. ponižni 104=18 p, Favero. kov« ki svojo zalogo z mnogovrstnim jedilnim in drugim blagom; razpošilja tudi na debelo v množinah od K kil. naprej po najniži oeal. finetilno OtnUu"Staroznana pod ime-UUOlllllCt „OlUhd , nora „Belladonna\ poleg kavarne „Fabris", priporoča Be Slovencem v mestu in na deželi. Točijo se izborna vina, iBtotako je kuhinja izvrstna. Prodaja tndi vino na debelo, tako meščanom, kakor na deželo. Cl. B. Modic in Grebene, in Via Nuova. opozarjata zasebnike, krčmarje in Č. duhovščino na svojo zalogo porcelanskega, steklenega, lončenega in železnega blaga, podob in kipov v okrašenje grobnih spomenikov. Cl. Mlekarna Frana Gržine Petra na Notranjskem (Via Campanille v hiši Jakoba Brunncria št. o (Piazza Ponterosso). Po dvakrat na dan fri&no opresno mleko po 12 kr. liter neposredno iz Št. Petra, sveža (t'rišna) smetana. Na zahtevanje posneto mleko po 4 kr. liter, toda le v množini najmanje 25 litrov. Cl. Josip Kocjančič, trgovina z mešanim blagom, moko, kavo, riženi in aznovrstnimi domačimi in vnanjimi pridelki. Cl. Pivarna Lavrenčič nasproti lekarne Leitenburg priporočuje svoja izborna isterska vina častitim družinam po najnižji oeni 28 kr. liter, v stanovanje postavljen; manje naročila pod 28 litrov se ne sprejmejo. Častitim gostom se priporoča tudi izvrstno pivo in izborna kuhinja ter dobra istrska kapljica. 19=25 najboljše je s čajem iz tavžentrož (milefiori). kri čisteče in neprekosljivo sredstvo zoper pale-nje v želodcu, hemoroidalne bolezni itd, — Zavitek z navodom, za 12 dni zdravljena, stane 50 kr., s pošto 6 kr. več. Čuvati se je ponarejenja zdravila. Dobiva se v odlikovani lekarni 81—100 PRAXMARER „Ai due Mori« Trst, veliki trg. Poštne pošiljatve izvršujejo se neutegoma. Drogerija Artnro Fazzini y Trsta Ulica Stadion 22 — Telefon 519. Velika izbčr mineralnih vod&. zmletih oljnatih barv najflnejih vrsti; rudeče, rumene, zelene, višnjeve in črne po 28 novč. kilo. Svinčnata belilo po 32 novč. kilo. Cinkovo belilo najfiueje po 40 novč kilo. Razun tega Velika izber barv na vodo in čopi&ev vsake vrste ter po cenah, s kojimi ni mogoče konkurirati. — Zaloga glasovitoga krepila od Kwizde (Korneuburger Viehn&hrpulver) za živino. Zaloga mlrodij, barv, zdravil; zalogo žveplja in modre galico sa rabo pri trtah. Naročniki morejo brezplačno uporabljati telefon. 36—50 Ivan Prelog priporoča svoji trgovin _ v Via del Bosco št. 2 (uhod nn trgu staro mitnice, Piazza Barriera vecchia) in v ulici Motln a vento št. 3. Prodaja različno mešano blago, moko, kavo, riž in razne vrste domače in vnanje pridelke. C. Ivan llmnlf Srevljarski mojster, Via Ko-IVOlI UIIIGIV, magna št. fi. priporoma se Blavnerau občinstvu v vsa v njega stroko sr ada-joča dela. — Solidno delo, - hitra postrežba — nizke cene. Kavarni ,Commercio' in Je- rlpcpn4 v u'*c' T>C a s e r IU a", glavni shaja-, UCdUU lišči tržaških Slovencev vseh stanov. \ Nii razpolago časopisi v raznih slnvanukih jezikih. Dobra postrežba. — Za obilen obisk se priporoča : j Anton dorli, kavarnar. Cl. tapetar via Stadion št. 10 na dvorišču priporoča se slavnemu občinstvu za vsakovrstna tapetamka dela, kakor zof1, madrace, naslanjače itd. Zagotovi točno in hitro postrežbo po juko nizki ceni i Nič več kašlja! PRSNI ČAJ napravljen po lekarničarju G. B. ROVIS v Trstu, Corso 47 ozdravi vsak kaislj, še tako trdovraten, kakor to spričujejo mnoga naročila, spričevala in sa-hvale, ki dohajajo od vseh strani in pa uspehi prvih tuk. zdravnikov. Ta čaj je BeBtavljen iz Bamih rastlin In ilstl kri; ima dober okus in velia en zavoj za 8 dni A0 noč. Omenjena lokama izdeluje tudi pile za proštenje života in proti madronu iz soka neke posebne rastline, katerih uspeh je velik, posebno pri zuprtem truplu, želodčnih boleznih itd. in se lahko uživajo o vsakem času brez obzira na dijeto. Ena ftkatlja velja 80 noč. Pla&ter in tudi tinktura proti kurjiui očesom in debelej koii — cena 3 pla&trov za kurja očesa 20 nvč. — Ena steklenica tinkture 40 soldov. Edino zaloga v Trstu v lekarni ROVIS, v Gorici v lekarni Cristofolletti, Pontoni in Gliubic. 1 —10 V tej lekarni govori se tudi slovenski. Assicurazioni generali. v Trstu (društvo je ustanovljeno leta 1831.) To društvo je raztegnolo Bvoje delovanje na vse veje zavarovanja posebno paj na zavarovanje proti požaru — zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje na življenje. Društvena glavnica in reserva dne 31. decembra 1891. f 46,528.668 62 Premije za poterjati v naslednjih letih f. 25,207 847 99 Glavnica za zavarovanje ži-venja do 81. decembra 1891 f. 132,177.289 02 Plačana povračila: ft) v letu 1891 f. 8.530.153-46 b) od začetka društva do 31. decembra 1891 f. 244,247.920 89 Letni računi, izkaz dosedaj plačanih od-škodvanj, tarife in pogoje za zavorovanja in sploh vsa natanjčneja pojasnila se dobe v Trstu v uradu društva: Via della Stazione št. 888/1 v astnej hiši. 10—12 >010000000000 LEKARNA A. KELLER ex Rondolini, utemeljena v letu 1769. TRST, Via Rlborgo br AS*. Razprodaje sledeče posebnosti: Glasovite in prave flašire iz Brešije, železo-Malessi. Navadno ribje olje; lato olje z jodom in železom. Eliksir Cocca, okrep-ljači in prebavljajoči. Eliksir China proti mrz ici. Anatarinako vodo ca usta. Obče )oznano vodo katrama in vbrizgavanja fatrama. Zmes proti tajnim beleznim. Ekstrakt Tamarinda z Antilov. Vino s Chino okrepljajoče želodec kakor Maršala. Praček za zobe, bel in roinat. Ciperski prašek bel n rudeč itd. itd. Glavna zaloga rogatske kialice kneza Esterhazyja. NB. Pojgodbe za tukajšnje dežele se vspro-jemajo po ugajnjoči pogodbi ali po povjotju. 18—87 razglas; Naznanja se si. občinstvu, da bode v Dolini pri Trstu v petek dne 11. novembra t. L, t. j. na na dan sv. Martina, semenj za živino in razno blago. 2-2 V Dolini, dne 5. novembra 1892. Županstvo. La Filiale della Banca Union TRIESTE s' occupa di tutte le operazioni di Danca o Canibio - Valute. a) Accetta versamenti m Conto corrente, nbbonando PEIi BANCONOTE: PER NAPOLEONI: !o6666466Mo 3 °/0 c. preav di 5 g ni 2 °/0o. preav.di 20 g.n 3'/i°/o » ti „ | 2'/t n w ti n 40 „ 3'/, » a 4 mesi fisso 2•/« „ n * „ 3 mesi 35/. » a 8 „ „ | 8 ti d n n 6 n Sulle lettere di versamento attualmente in circolazione con dodici giorni di preavviso il nnovo tasso d' interesno entra in vigore col 7 Magglo a. c. In banco glro abbuonando il 2 s/4°/o inte" resse aauuo sino a qualunque sonima ; preleva-zioni sino a tior. 20.000 — a vista verso chfeque; importi maggiori preavviso avanti la Borsa — Conferma dei versamenti in apposito libretto. Contoggia per tutti i versamenti fatti sino alle 5 pom. la valuta del medesimo giomo. Assnme pei propri correntisti V incaaso di conti di piazza, di cambiali per Trietne, Vienna, Budapeat ed altri princi pali cittft ; rila*c a loro assegni per queste piazze, ed accorda oro la facoUH di domiciliare effetti presno la aua Icassa franco d* ogni spesa per essi. Procura pei propri clienti informazioni Buli' Interno e sull' Estero vorso il solo rimborso delle spese postali. b) S1 incarica dali' aquisto e della vendita di effetti publici, valute e divise nonchl del in-co88o d'assefftti, cambiali e coupons, verso trto-dica provtrigione. c) Sconta cambiali dirette e domiciliate a condizioni correnti. d) Rilascia assngni ed apre credit! bu tutte le piazze deli' Interno e deli1 Estero a mo-diche condizioni. r) Sovvenziona effetti e valnte. f) Accorda ai propri committenti la facolti di depoBitare effetti di qualsiani spccie e ne cura gratis 1* incasso dei coupons alla sca-denza. jr)Vende le obbligazioni communali 4*/, della Prima Cassa patriotica di risparmio di Buda-pest, le lettere di pegno 4e le obligazioni comunali 4'/, con premio del 10% della Banca commerciale ungherese di Budapest, le obbligazioni comunali 4•/, e le obbligazioni 4% con IO"/, đi premio della Banca ipntecaria ungherese di Budapost, le lettero di pegno 4Vg% della Banca centrale austriaca di cre dito fondiario, i lotti 3% 1-a o 2.a eraissione deli' Istituto di credito fondiario austriaco, (Boden oredit) lu obligazioni 4% con lotteria (vincita principale tior. 50.000) della Banca ipotecaria ungherese di Budapest, le lettere di pegno 4% dello Štabilimento provinciale ipotecario deli' Auatria inferiore al corso di giornata. 11—12 Trieste li 25 Aprile 1892. A CARLO FIRELLI mej narodni agent in špediter Trst, Via Arsenal št. 2. 30—38 j Oddaje listke za železnice in parobrode mornarjem in delalcem po nizkih cenah in na vse s I i » i » i Glavni dobitek Jakob Janež K ¥ S .OOO CnnnlrA t\a Afl tr nrinnmpfl ' Giuseppe Bolaffio, Alessandro Levi, Enrico Schiffmann, lan. Neumann, OIC^C pu UU Mi pnpuiuua. Marco Nigris, Mandel & Co., Daniele Levi & Comp., II Mercurio. goldinarjev Lastnik pol. društvo „Edinost". Izdajatelj in odgovorni urednik Maks CotiČ. Tiskarna Dolenc v Trstu.