Št. 31(1616! Leto XXXI NOVO MESTO četrtek, 31. julija 1980
Cena: 8 din februarji 1975 je bil list odlikovan z redom
ZASLUGE za narod s srebrnimi žarki
Plakete tudi Dolenjcem
Ob dnevu vstaje podelili priznanja ZZB NOV
Jj* slovesnosti, ki je bila ob
odboru Snov oCpubliŠkem
NO* Slovenije,so ni* 1^ osmič podelili zvezne NOV Jugoslavije. 70a?~J£to priznanje prejelo Sn^-?W?tov “ organizacij iz »n zamejstva.
plaket so prejeli iz petih občin na na-To so: Alojz % Kočevja, Milan 3i-K„_,_	*Cmomlja, Združenje
ženi« u Bizeljsko, Združi*: "Orcev NOV Šentjernej in ^CVn^Ca konferenca ZSMS
Zvezne plakete, ki jih pojejo od leta 1973, je do .“*J doMc 566 posameznikov °iganizadj iz naše republike, 30 borcev iz zamejstva. r*d dosedanjimi dobitniki je ® več Dolenjcev, Belokranjcu! Posavca.
tudi brigada ždečega kriza
(VjY_so*,oto pride z mladinske |f[)**Vne akcije Ista 80 iz Šmarij pri
W ^?“Ml,Ska bn£ada MUke
bSjvl Y k3tCn dda 41
^ z* tem pa bodo v S	v Kotu pri
PosJn^LPn *JnSa*B*ji iz Velenja in rajne, ki bodo delali v zadnji MDA Bela krajina 80. V tem t- bo v brigadirskem naselju še Rdečega križa, ki bo na vzgojiteljskem, zdrav-w socialnem področju v AdlS* skupnostih Semič in Komandantka brigade križa bo Crnomaljka Nada
ZA NAPREDEK KRAJA - France Popit si je ogledal delovišče v Adlešičih, kjer mladi brigadirji gradijo 1.100 metrov dolg vodovod, ki bo velika pridobitev za Adlešiče in to nerazvito obkolpsko krajevno skupnost.
France Popit med brigadirji
23. julija obisk na trasi ceste Lipje—Gradenc v Suhi krajini in v Adlešičih
V sredo, 23. julija in v četrtek, 24. julija, sta France Popit, predsednik ZKS, in Boris Bavdek, predsednik Republiške konference ZSMS, obiskala slovenske mladinske delovne akcije. Obiskala sta 11 brigadirskih naselij, svoj obide pa sta začela v Suhi krajini.
Na manjšem travniku pri vasi Lipje je 23. julija kmalu po 8. uri pristal helikopter z gosti, pričakali pa so jih predstavniki štirih občin: Novo mesto, Trebnje, Kočevje in Grosuplje, ki imajo v nerazvitem suhokranjskem predelu brigadirje zvezne mladinske akcije.
Predsednik Zveze komunistov Slovenije in ostali gostje so si nato ogledali delovišče na trasi ceste Lipje-Gradenc, kjer sta dve brigadi Utrjevali cestišče na 2,5 kilometra dolgi novi cesti, ki jo gradi mladina
v teh odmaknjenih krajih. Mladi so s pesmijo pričakali obisk, nato pa so se gostje v razgovoru pomudili s komandantom akcije v Suhi krajini Tonetom Anderličem in njegovimi najbližjimi sodelavci ter predstavniki občine. France Popit se je zanimal za organizacijo življenja v brigadah, kjer v zdajšnji drugi izmeni dela 240 brigadirjev. Brigadirjem nagaja vreme, kljub temu pa je predvideno delo v glavnem opravljeno. Doslej znaša vrednost letos opravljenih del bodisi pri gradnji cest ali vodovodov
Umetniku popravili krivico?
Pmo
Posmrtno razstavo del Franceta Kralja odprl v Kostanjevici akademik Josip Vidmar
častni	^ i11**]*. je akademik in
^cnjskega kulturnega Ocjj,	0|W v Lamutovem likov-
94 dd d* V Kostanjevici razstavo **	kiParja,	slikarja
***» Posmr^15®06*3	To	Je
razstava utemeljitelja
dve	,e*tsPresi°nizma	in kar
* do *	|| sta morali preteči, da
v	P® "c če na pa je tudi
^»»lBvega rojstva.
Jos*P Vidmar je v P°dčital, se je _ r*nceta Kralja vsekakor .a knvica. Po njegovem nosi precejšnjo krivdo za to
^parska dleta A formi vivi so
grajskega
l°»»	,„	?v dolbejo v hras-
u,leieže0cp_ šesterice letošnjih
tSl* šmponbT^*°dneEa kipar'
ToV j, Forva wva v tem
J?""*.	p C°Vring “ R°-
8ntan.„ 7*c,lM Pen me iz Velike V^UPouevaizBolga-
'sskssp
5°	»gusta, odpotu-
s	prvenstvo v
g^Vjanju k,K*m' 'n hitrostnem S^v^^oiO. avgusta v
m -j ^ijd vi*!fn,cllovomcskcga *** Dnu*, Le^r (?Uzana Zcvnik
naša likovna kritika, ki ni znala globlje pogledati v Kraljevo ustvarjalnost in iz nje izluščiti dela, ki tega umetnika prav gotovo uvrščajo v vrh slovenske likovne in kulturne zakladnice. Z razstavo v Lamutovem likovnem salonu naj bi po zaslugi same Kostanjevice Francetu Kralju stoijcno krivico vsai delno popravili. Predsednik Dolenjskega kulturnega festivala Lado Smrekar je na otvoritveni slovesnosti dodal, da bodo vsa razstavljena dela, ki so bila do zdaj vključena v zbirko slovenske umetnosti v kostanjeviški šoli, sestavljala umetnikovo stalno zbirko, ki jo bodo postavili prihodnje leto v prostorih nekdanjega cisteri-janskega samostana in tako zaključili postavitev stalnih zbirk velikih slovenskih ekspresionistov v stavbi, ki že skoraj v celoti služi kulturi in umetnosti.
O umetniški poti Franceta Kralja, v Zagorici pri Dobrepolju rojenega Dolenjca, in sicer v hiši, ki je dala slovenski umetnosti dva likovna ustvarjalca, brata Franceta in Toneta, je govoril Andrej Smrekar, kustos Galerije Božidar Jakac. Podčrtal je 'zlasti pomen tistih stvaritev, ki pomenijo prelomnice v Kraljevem snovanju. Po besedah mladega kustosa je Kralj svoj umetniški vrh dosegel v plastikah in grafikah, svojski in umetniško dovolj prepričljiv in izrazit pa je tudi v slikarstvu.
Ob otvoritvi razstave, ki bo odprta do septembra, je izšel zajeten katalog z daljšim razmišljanjem o kiparstvu in grafiki Franceta Kralja (izpod peresa Andreja Smrekarja), s številnimi reprodukcijami, seznamom literature o umetniku in drugimi podatki. Udeleženci otvoritve so v petek zvečer prisluhnili še koncertu, na katerem je Trio Lorenz izvajal Kogojeve, Turinovc, Škerjančeve in Soštakovičeve skladbe.
I.	ZORAN
ZBOR VINOGRADNIKOV
Člani Društva vinogradnikov Bele krajine ?e bodo sestali v nedeljo, 3. avgusta, v Gorenjcih pri Semiču. V strokovnem delu zbora vinogradnikov bo predavanje o zaščiti vinogradov, beseda pa bo tekla še o pripravah na letošnjo trgatev, vinogradniki se bodo dogovorili, kdaj bodo priredili strokovni izlet na Koprska Ko se bodo pogovorili o vseh pomembnih stvareh, bojo priredili zabavo.
SAVSKI MOST V KRŠKEM MESEC DNI ZAPRT
Želez obe tonski most čez Savo v Krškem je od nedelje, 27. julija dalje odprt samo za pešce. Ves promet z motornimi in drugimi vozili so zaradi obnovitvenih del preusmerili na druga mostova. Težki tovornjaki imajo obvoz preko brežiškega mostu, osebna in druga lažja vozila pa morajo čez Savo po mostu v Brestanici.
Most v Krškem bo predvidoma zaprt za promet do 26. avgusta. Delavci podjetja Slovenija ceste bodo ta čas opravili nekatera nujna vzdrževalna dela, ga znova utrdili in zamenjali močno načeto asfaltno prevleko na cestišču. Čeprav stoji ta krški most komaj dobrih deset let, je precej zdelan in potreben temeljite obnove. Promet z levega na desni breg bo torej to poletje ohromljen.
PRAZNIK KS TRŽIŠČE
V nedeljo, 3. avgusta 1980, bo na Malkovcu v počastitev praznika Tržišče slovesnost, ki sc bo začela ob 9. uri s slavnostno sejo in nadaljevala ob 14. uri s proslavo pri spomeniku na Malkovcu ter proslavo ob 30-letnici GD in DO Tržišče.
Krajani praznujejo svoj praznik 2. avgusta v spomin na leto 1942, ko so Italijani na ta dan požgali Malkovec in ustrelili 14 vaščanov.
Ogenjca je dobila muzej
Praznik Loškega potoka: spomin na Ogenjco in požiganie vasi — Odprli so muzejsko barako
na območju vseh štirih občin čez
3,5	milijona dinarjev.
Na delovišču v Adlešičih je Franceta Popita in ostale goste pozdravil gromki brigadirski pozdrav. Komandant MDA Bela krajina 80 Mirko Razgoršek je goste seznanil z dosedanjimi uspehi pri gradnji 1.100 metjrov dolgega vodovoda za Adlešiče. O razvoju in nadaljnjih . željah in načrtih za hitrejši napredek te nerazvite krajevne skupnosti pa se je predsednik slovenskih komunistov pogovarjal s krajevnimi in občinskimi predstavniki.
Na letošnji republiški MDA Bela krajina 80 bo v štirih izmenah delalo okoli 340 mladih fantov in deklet iz vse Slovenije. V prvih dveh izmenah, so brigadirji iz Idrije, Škofje Loke, Raven na Koroškem in Maribora krepko presegli normo, naredili več kot 12.000 delovnih ur, vrednost opravljenih del pa znaša dobra 2,1 milijona dinarjev. V tretji izmeni delajo mladi iz Maribora in Sežane, za njimi pa bodo v brigadirsko naselje v Kotu pri Semiču prišli brigadirji iz Postojne in Velenja.
Ne samo da so brigadirji na tej republiški mladinski delovni akciji dokončali delo pri rekonstrukciji vodovoda Semič—Petrova vas in da sedaj gradijo vodovod v Adlešičih, ampak v prostem času radi priskočijo na pomoč ljudem v sosednjih vaseh pri njihovih delih in opravilih, v naselju se ukvarjajo s številnimi interesnimi dejavnostmi, na športnem, kulturnem in zabavnem področju pa dobro sodelujejo z mladino iz črnomaljske občine.
Kai se je zadnjega julija 1942 zgodilo v skrivališču ranjenih partiza-' nov na Ogenjci blizu Loškega potoka, velja za pojem herojskega ravnanja med narodnoosvobodilnim bojem. Po izdajstvu je tedaj bolničarka Mimica na njihovo željo postrelila večino ranjencev; da ne bi padla v roke krutemu sovražniku, pa je vzela življenje tudi sebi.
Spominu na ta tragičnidogodek v partizanski bolnišnici Ogenjca, ki jo je ustanovil in vodil dr. Aleksander Gala-Peter, pa tudi na sočasno požiganje vasi med roško ofenzivo posvečajo ljudje iz sedmih vasi Loškega potoka svoj krajevni praznik. Letos so ga proslavili zadnjo soboto, pripravili so proslavo in v bližini za ranjence pogubne jame odprli tudi barako, t. i. Dom dr. Aleksandra Ga-le-Petra, v katerem bo razstavljeno pisano in fotografsko gradivo o Ogenjci.
Pokrovitelj proslave je bil ljubljanski Klinični center, glavni direktor slednjega Rane Sifkovič je zbranim govoril o pomenu ki ga je
KOMBAJN GA JE STISNIL
Med žetvijo se je 20. julija poškodoval 33-letni Anton Stariha iz Coklovce pri Semiču. Stariha je s še dvema vaščanoma s kombajnom žel pšenico. Pri tem je zapeljal na zemeljski vsek, ki je bil prekrit s poleglo pšenica Kombajn se je prevrnil, Stariho, ki je vozil, pa je stroj stisnil tako močno, da so ga morali odpeljati v novomeško bolnišnico.
imela in ga Ogenjca še ima za osveščanje slovenskega življa, presunljiva pa je bila pripoved Ivana Mula ca, enega od treh ranjencev, kijih Mimica zaradi pomanjkanja streliva ni ubila, pa so zato morali prestati številna mučenja in so po srečnem naključju ostali žive priče herojskega dogodka.
Na Ogenjci, ki ob omenjeni muzejski baraki premore tudi spomenik, bodo sčasoma naredili še barako nad usodno jamo in uredili prostor, na katerem so v tej partizanski bolnišnici potekale operacije, predvidevajo pa, da bodo o Ogenjci posneli tudi film.
DOM DR. GALE-PETRA -Tako so poimenovali barako, v kateri bo na o^ed dokumentarno gradivo o tragediji ranjencev na Ogenjci.
»Kostanjevice ne damo!”
Krajani po ovinkih zvedeli za nameravano odprtje kamnoloma na Opatovi gori
Kostanjevica je turistični kraj, zato se domačini upirajo vsakršni industriji, ki bi škodovala njenim naravnim lepotam. Vse organizacije s krajevno skupnostjo vred so se to poletje odločno postavile v bran načrtom industrije gradbenega materiala „Sava iz Krškega, ko so zvedeli, da so na njihovem območju predvidene raziskave za morebitno odpiranje kamnoloma. „Sava”, ki zdaj izkorišča gramoz s Krškega polja, naj bi tega postopoma nadomestila s kamenjem iz kamnolomov. Zaloge gramoza namreč niso neizčrpne, razen tega je v nevarnsoti podtalnica, če bi še naprej z enakim tempom izkoriščali to bogastvo Krškega polja, kjer je treba del površin ohraniti tudi za kmetijstvo.
Prav zaradi tega je izvršni svet občinske skupščine predlagal „Savi”, naj pospešeno nadaljuje raziskovanje območij, kjer bi v prihodnje lahko odprla kamnolome. Možno lokacijo so tako predvideli tudi v Orehovcu pri Kostanjevici, kjer pa je, kot kaže, prepozno stekel postopek za soglasje s skrajevno skupnostjo. Ta je kamnolom odklonila z velikim ogorčenjem. Za načrte „Save” je zvedela po ovinkih in to je tej delovni organizaciji najbolj zamerila. Opatove gore Ko-stanjevičani nikoli ne bodo pustili spremeniti v kamndom.Ta bi upropastil. spomeniškovarst-veno zaščiten i kompleks, na katerem gradijo razvoj turizma in kulture.
J. T.
Osebni dohodek v ožje okvire
Gospodarske težave zahtevajo še bolj zaostrene ukrepe pri delitvi sredstev za osebne dohodke — Letos je 16-odstotno povečanje mase sredstev — Dodatne omejitve za
neproizvodne panoge
Med predlagane spremembe zvezne resolucije o družbenoekonomskem razvoju v letošnjem letu spadajo tudi dodatne zaostritve pri delitvi sredstev za osebne dohodke. O ukrepih na tem področju sta na tiskovni konferenci spregovorila Marko Bulc, vodja slovenske delegacije v zboru republik in pokrajin skupščine SFRJ, ter njegov namestnik Rudi Kropivnik.
manj kot osebni dohodki v gospodarstvu. Osebni dohodki pripravnikov pa naj bi se ne šteli v maso sredstev za osebne dohodke. Tako naj bi preprečili, da bi mladi, ki so končali
Rast dohodkov in vseh vrst porabe je bila že sedaj omejena zaradi stabilizacijskih prizadevanj, ki nalagajo vsem in na vseh področjih zategniti pasove. Številke možne rasti osebnih dohodkov pa bo treba še spremeniti, da ne bodo prehitro »pojedli” devalvacije. V drugi polovici letošnjega leta naj bi se masa sredstev za osebne dohodke povečala največ za 16 odst., v osnovnem, šolstvu in zdravstvu, kjer je problem financiranja največji, pa za 18 odst. Poleg tega naj bi osebni
dohodki v vseh panogah in dejavnostih, kjer so izrazito večji od dohodkov v gospodarstvu -krog se je z delovnih skupnosti bank in drugih finančnih organizacij, samoupravnih interesnih skupnosti, poslovnih združenj in zunanjetrgovinskih organizacij razširil še na elektrogospodarstvo, proizvodnjo nafte, plina in naftnih derivatov, cevovodni transport, projektantske delovne organizacije, časopisnozaložniško dejavnost ter radio in televizijo - v masi povečevali za 10 odstotkov
šole, ostali na cesti, saj sedaj marsikje niso želeli zaposliti niti svojih štipendistov. Pokojnine
in invalidnine pa lahko do konca leta dosežejo največ nominalni znesek povprečnega osebnega dohodka iz lanskega leta.
afrOi/il
Prevladovalo bo sončno in toplo vreme. V prvi polovici tedna bodo še krajevne popoldanske nevihte.
ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED
DOLENJSKI LIST
emona posavje
n.soi.o. brežice
DELOVNA SKUPNOST '
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA -
objavlja prosta dela in naloge
PROGRAMERJA ZA IZDELAVO PROGRAMOV
x ::::: rorotron
Pogoji:
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
a) da imajo končano višjo šolsko izobrazbo ekonomske ali komercialne smeri in 3 leta delovnih izkušenj pri izdelavi programov za avtomatsko obdelavo podatkov,
b) da imajo končano srednjo šolsko izobrazbo ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj pri izdelavi programov za avtomatsko obdelavo podatkov,
c) da obvladajo nemški jezik (vsqj pasivno).
Kandidati naj vloge z dokazili, da izpolnjujejo splošne in posebne pogoje, pošljejo v roku 15 dni po objavi na naslov: Emona Posavje, Brežice, splošni sektor.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po objavi.
576/31-80
ŠAH JE UMRL — V kairski vojaški bolnišnici je umri bivši iranski šah Reza Pahlavi. Pokopali so ga v torek v džamiji Al Rifai. Ko se je novica izvedela v Iranu, je tisoče ljudi preplavilo ulice in se začeli veseliti. Egipt pa je napovedal sedemdnevno žalovanje. Opazovalci menijo, da smrt Reza Pahlavija ne bo dosti vplivala na usodo ameriških talcev. Na sliki: bivši šah z ženo Farah Diba v Mehki, ene izmed držav, kjer se je ustavil med svojo večmesečno odisejado, dokler mu ni zatočišče ponudil egiptovski predsednic Sadat. (Telefoto: UPI)
Nihče nam ne bo dal nič zastonj
Sovenija na pragu novega srednjeročnega obdobja pred pomembnimi odločitvami
V naši republiki pravkar na vseh ravneh in v vseh okoljih razgreto razpravljajo o možnostih in načrtih družbenoekonomskega razvoja Slovenije in Jugoslavije v letih 1980—1985. Vsak dan bolj se zavedamo, da sta naš obstoj in razvoj neločljivo povezana z dogajanji v svetovnem gospodarskem in političnem prostoru, hkrati pa tudi dobro vemo, da se moramo v gospodarski tekmi z razvitejšimi opirati predvsem na lastne sile, ne pa se preveč zanašati na tuj pomoč.
Načrtovalci razvoja so že zelo jasno povedali, da brez boljšega dela ne bo boljšega jela.
Tako bo treba iskati glavno podlago za razvoj materialne osnove naše družbe predvsem v pospešenem uvajanju - kjer je le možno — domače tehnologije in v čedalje obsežnejšem vključevanju našega gospodarstva v mednarodno delitev dela. To dejstvo pa terja slovo od naše dosedanje politike razvoja prav vseh proizvodnih in družbenih dejavnosti in še za vsako ceno.
V Sloveniji lahko načrtujemo dolgoročen razvoj predvsem na podlagi takšne proizvodne sestave; v kateri bo prav vloga te hnologije in znanja odločilna za učinkovito gospodarjenje, povečanje produktivnosti dela konkurenčne sposobnosti in izvoza saj imamo več kot skromne su rovinske in energetske vire.
Med poglavitne cilje prihodnjega razvoja naše republike sodi torej postopna, vendar odločna preusmeritev proizvodnje k povečanju deleža proizvodov in storitev, ki imajo tudi v daljšem obdobju razvoja ne le v nekaj prihodnjih letih, možnosti za ustvarjanje veliko višjega dohodka na zaposlenega, kot je v povprečju sedanji. Da bi te cilje dosegli, pa bomo morali zmanjšati delež tehnološko zahtevnih
proizvodenj, preobraziti strukturo in kakovost sedanjih ekonomskih odnosov s tujino, povečati medsebojno sodelovanje republik in pokrajin ter uskladiti strategijo razvoja jugoslovan skega gospodarstva, ki lahko samo z enotnim ekonomskim mehanizmom učinkovito spodbija kakovostne dejavnike razvoja -
Že na prvi pogled je jasno, da gre za zelo težavno nalogo, še posebno če vemo, da smo se pri dosedanjem gospodarskem razvoju Slovenije v veliki meri opirali prav na takšno industrijo, kot so nekatera področja kovinsko predelovalne in elektroindustrije, tekstilna, papirna industrija, lesna in druge. Vendar se zdaj že vse bolj uveljavljajo panoge, ki temeljijo na sodo-
TELEGRAMI
taoNIR
NOVO MESTO
OBVESTILO
0 ZAPORI ULICE TALCEV
Obveščamo vse občane, da bo ulica Talcev v Novem mestu, zaprta za ves promet v času od 1.8. 1980 do 1.8. 1981 (dovoljen bo le lokalni promet za prebivalce ulice Talcev), na podlagi odločbe št. 34-81/80-9 z dne 25. 7. 1980 izdane od Komiteja za urbanizem SOB Novo mesto.
584/31-80
bnem znanju in tehnologiji, na primer kemija elektronika ipd., kar krepi zaupanje v naše znanje in gospodarsko moč Največja spodbuda za razvoj pa so naši dosedanji uspehi.
Na pragu obdobja smo torej, v katerem bomo morali preusmeriti in modernizirati celotno proizvodno tehnologijo in upravljanje, postaviti novo in frastrukturo, odločno poseči v regionalni razvoj, reformirati izobrazbo mladih generacij, omogočiti izobraževanje za delo, iz dela in ob delu ter zgraditi takšen sistem upravljanja družbene reprodukcije, ki bo usklajen z doseženo ravnijo razvitosti proizvajalrflh sil.
Ključna naloga našega razvoja pa je slej ko prej povečati nroduktivnost dela. Tega se -na srečo — že vse bolj zaveda mo.
VINKO BLATNIK
BRITANSKI trgovci avto; mobilov so te dni dvigi®*1 preplah: avtomobilov je na tržišču vse več, povprasev*’ nje pa je čedalje manj*1 Zato so zahtevali od vlaw> naj popusti in omili kredita* pogoje pri nakupovanju ^ vih avtomobilov. Prejsnj1 mesec se je prdtiaja avtofflOj bilov zmanjšala za o odstotkov.
MENINGITIS, ki ga vzroča goba iz skupine g1)' Cryptococus neofarmans, f vnetje možganske opne. C ga ne zdravimo, se konča smrtjo ali pa pušča hu* posledice. Edino zdravilo,*1 pomaga, je amofotericin « vendar škoduje ledvica®' povzroča krče ter te» splošno stanje bolnika. * tajci, ki so v medicini po tem, da pri zdravljen] mnogih težkih bolezni ubn* jo bližnjice, se bojujejo pr® meningitisu s česnom. VJ 21 bolnikov so jih zdrava1 intramuskalarnimi injekcij® mi česnovega izvlečka jim dajali česen še ora^ Od teh jih je pet popolno®1 ozdravelo.
HMELJ DOBRO KAŽE
Slovenski hmeljarji računajo, bodo letos na 1650 hektarih li 3080 ton hmelja, torej okrog* ton več kot lani, kar gre na
povečanih površin. Če vreme n*
do*
ponagajalo z dežjem, bo letina ra. Tudi gibanje cen na sveto' tržišču je ugodno in hmeljarji UP j da bodo pridelek dobro pr01*! kljub zmanjšani izvozni stimula*®
DOBRA ŽETEV
Po ocenah naj bi v naši drij*. kljub letošnjim vremenskih ne?' kam poželi več kot 5 milijonov® pšenice, pridelane na poldn# milijonu hektarov. Zadovoljivo P teka tudi odkup žita.
ISLAMABAD - V diplomatskih virih v Islamabadu trdijo, da se je več enot afganistanske armade uprlo vladi Babraka Karmala. Uporne enote po teh informacijah že nekaj dni napadajo sovjetske čete. Po novicah iz virov, ki jih diplomati v Islamabadu označujejo kot ..zanesljive”, gre za nekatere enote iz 14. divizije v pokrajini Gazni in za neko enoto, ki je stacionirana okoli 20 kilometrov od Kabula.
CIUDAD MEXICO - Položaj v Gvatemali, kjer si desničarska vojska prizadeva likvidirati svoje nasprotnike, dobiva razsežnosti prave državljanske vojne. Ljudska podpora opoziciji in gverilskim organizacijam je vedno večja, medtem kot vlada generala Romea Lucasa Garcie ostaja vedno bolj osamljena.
BUKAREŠTA — Romunski minister za zunanjo trgovino Comel Burtica in predsedujoči sveta Evropske gospodarske skupnosti Gaston Thom sta v Bukarešti podpisala dva sporazuma, ki predvideva ustanovitev mešane komisije in urejata trgovino z industrijskimi izdelki.
BONN — V zahodnonemški zvezni deželi Baden Wuertm-berg poteka množična preiskava. Policija poskuša s pomočjo prebivalstva odkriti skrivališča anarhoteroristov.
CIUDAD MEXICO - Nova nikaragujska, organizacija, Pa-triotična revolucionarna fronta, v kateri imajo vodilno vlogo sandinisti, je odločno zavrnila zahtevo vrhovnega sveta zasebnih podjetij in nekaterih meščanskih strank, naj bi po kratkem postopku razpisali splošne volitve v državi.
Iz zadnjega Pavlihe
Zaradi absurdne nemoči varnostnega sveta, da bi aktivneje posegel v reševanje bližnjevzhodnega zapleta -ZDA so namreč izkoristile pravico veta - se je eno izmed najbolj žgoči!/ problemov sveta preselilo v generalno skupščino OZN. To pa seveda nikakor ne izključuje dolgotrajnih prizadevanj neuvrščenih držav, ki so že na beograjski konferenci zunanjih ministrov zahtevale, naj o bližnjevzhodnem problemu, katerega srž je nerešeno palestinsko vprašanje, razpravlja najširša svetovna tribuna.
Palestinsko
vprašanje
Neuvrščeni so tudi pripravili resolucijo. Tako generalna skupščina OZN poziva Izrael, naj se brezpogojno umakne z vseh zasedenih arabskih ozemelj, zasedenih leta 196 7, umikati pa naj bi se morali še pred letošnjim 15. novembrom.
V debati na posebnem zasedanju je govorilo kar okoli sto govornikov. Faruk Kadumi, predstavnik Palestinske osvobodilne organizacije, je z odra svetovne skupščine izrekel morda usodni stavek, češ da je to morda zadnja priložnost, da Palestinci uresničijo svojo pravico do samoodločbe, neodvisnosti in ustanovitve lastne države.
Vsi napori miroljubnega sveta so bili znani - ne samo zaradi trmastega vztrajanja vseh dosedanjih izraelskih vlad kot predvsem zaradi nepopustljivosti Washintona, ki v okviru blokovskega tekmovanja ne dovoli nikakršnega premika v tem delu sveta. S tem pa pred očmi svetovne javnosti dopušča tragedijo palestinskega ljudstva: 60 odstotkov ljudi živi kot begunci, medtem ko so ostali prebivalci izpostavljeni terorju in aneksistični politiki Begino-ve vlade.
Milotad Pešič, nernestnik zveznega sekretarja za zunanje zadeve, je ponovil naša znana stališča do rešitve palestinskega vprašanja. V okviru splošnih norm mednarodnega obnašanja je ponudil sedem načel, ki bi lahko razrešili enega izmed največjih mednarodnih problemov, s tem pa tudi obvarovali mir, za katerega velika nevarnost prihaja prav s tega območja.
Kot je dejal jugoslovanski predstavnik, bi se moral Izrael umakniti z vseh zasedenih ozemelj, uveljaviti bi morali neodtujljive pravice palestinskega ljudstva, priznati PLO, vsem državam Bližnjega Vzhoda pravico do varnosti, samostojnega razvoja, zagotoviti palestinskim beguncem vrnitev, se vsestransko lotiti iskanja rešitve na podlagi sklepov Združenih narodov ob enakopravni udeležbi vseh prizadetih strani, tako tudi PLO, končno pa naj bi Združeni narodi zavzeto sodelovali pri uresničevanju vseh sklepov, se pravi poiskati učinkovit način prisiliti Izrael, da bi se uklonil tem sklepom.
Medtem ko je v generalni skupščini potekala razprava o palestinskem vprašanju, Izrael z zadnjimi zakoni še naprej uresničuje svojo ekspanzionistično politiko in se očitno kaj dosti ne zmeni, kaj o njegovem početju meni večina držav na svetu.
Vprašanje je, kako bo potekal nadaljnji razvoj dogodkov na tem področju sveta po posebnem zasedanju, ker glavni akterji, ki so si izbrali; to ekskluzivno pravico, še naprej urejajo sami vse zadeve, tako mimo tistega, ki ga predvsem zadeva in nenazadnje tudi mimo večine držav, ki si tako kot Palestinci želijo pravično rešitev problema, se pravi izpolnitve dolgoletne želje, da Palestinci končno svobodno zadihajo v svobodni in neodvisni državi.
V. GASAR
GRADBENIKI se DRŽE Ri ®jska osemletka ki jo bc ®ptembra prihodnje leto, že £ga hrama učenosti. SGP C 1 rokov in namerava to 9
SE DRŽE ROKOV - Nova tre-bodo predali namenu dobiva obrise bodo-Grosuplje se namreč lilij or
in namerava to 90 milijonov vredno gradbo predati namenu v dogovorjenem času. v* oto: Simčič)
Z DOBRO VOLJO NAD SKALE - Mladinski delovni brigadi, ki trenutno delata na cesti Lipje-Gradenc v Suhi krajini, imata težaven posel. Vroče je, žeja velika, skalnat teren, vendar z dobro voljo kljub temu dosegajo lepe uspehe. Planje izpolnjen. (Foto: R. Bačer)
BO OBNOVA USPELA? - Francozom 1809 ni bilo težko požgati kostelskega gradu, težje pa bo z obnovo slednjega. Zavod za spomeniško varstvo je že poskrbel, da so vzhodna obokana kamnita vrata taka kot nekoč, občasno pa si prizadevajo razvaline zavarovati pred nadaljnjim razpadanjem. (Foto: D. R)
PARTIZANSKA UMETNOST - V Domu JLA v Brežicah so razstavljeni grafični listi znanih slovenskih umetnikov. Borbene prizore, goreče domove in trpljenje slovenskega ljudstva med NOB prikazujejo dela B. Jakca, A. Gerlovičeve, I. Šubica, N. Pirnata in drugih. (Foto: J. T.)
PO PODRAŽITVI BO ZDRAVIL DOVOLJ
Kaže, da bo zdravil kmalu °volj, saj je že v pripravi .Porazum med farmacevtsko ustrijo in Zvezo skupno-zdravstvenega zavarovanj3 ter Zvezo skupnosti ravstvenih delovnih orga-•zacij, p0 katerem se bodo ravila podražila. Zdravila, lQ7f!rirana v °bdobju leta . '0, se bodo podražila za ‘j odstotkov, med leti 1971 ‘976, za J5 odstotkov, in , o?y^a> registrirana po letu '6, za 10 odstotkov.
Rezerve še niso izkoriščene
Gospodarske težave pripeljale do spremembe zvezne resolucije na polovici prehojene poti - Spremembe v politiki cen in zveznem proračunu — Težave s plačilno bilanco
O •	•	v	v
Sejmišča
NOVO MESTO; Ponedeljkov neJem se po živahnosti in cenah posebno razlikoval od P^ejSnjega. Rejci so pripeljali prašičev v starosti 6 do 12 ^dnov in 12, starih 3 do 5 Jttesecev. Prodali so 131 živali, ^ sicer prve po 1.100 do 1.500 dij’ dru8e P° '-550 do 2-200
BREŽICE:	Na sobotnem
je bilo naprodaj 330 • Val>’ starih ' ‘
ka
do 3 mesece. Za °gram žive teže za 210 oh«*	Je	bilo	potrebno
eti do 65 dinaijev.
Na nedavni tideovni konferenci republiškega komiteja za informacije sta Marko Bulc in Rudi Kropivnik novinarjem govorila o stabilizacijskih prizadevanjih in o pripravah za sprejem srednjeročnega načrta Jugoslavije ter o delu slovenske delegacije pri tem.
Povedala sta, da so predlagane spremembe zvezne resolucije o družbenoekonomskem razvoju v letošnjem letu — potrebne zaradi vse težjega bremena gospodarskih težav in nekaterih ukrepov - že usklajene, pri čemer so uveljavili večino slovenskih stališč. Zaloteno usklajevanje stališč je dokazalo, da se da doseči sporazum tudi o delikatnih vprašanjih. Ena glavnih nalog v drugem polletju bo realno povečanje izvoza »a 8 odstotkov, seveda pa uvoza ne bi smeli nič povečati. Le tako bi bilo realno pričakovati vsaj 4-odstotno rast družbenega proizvoda in 4,5-odstotno industrijsko rast. Ker je znano, kašne so izvozno -uvozne težave, so bili delegati celo ob teh številkah skeptični.
Spremembe so potrebne tudi v politiki cen. Jasno je, da z zamrznjenimi cenami ne gre vztrajati do konca leta, ampak je treba čimprej iz politike zamrznitve, vsaj s koncem avgusta. Seveda se bo treba tu obnašati izredno odgovorno in selektivno. Prednost pri sprostitvi cen bo imela energetika in tisti
Kmetijski nasveti
že pri nas
stroko*3 iznenada to poletje ali že na pomlad. Starejša P°ljoDVna literatura je sploh ne pozna, v zajetni zagrebški °Ze, £nvredni enciklopediji ni omenjene čebelje bolezni varro-Un>čiti ^ PravzaPrav čebelji škodljivec, tako nevaren, da utegne križemroIj^e čebelarstvo. Seveda če bodo čebelarji ostali
d°	,ne Pristoji zastonj ime vampirski čebelji klop. To je
skoraj mP niilimeter velika zajedalska živalica, podobna v P°8ubni	paPju prisotni nadležni, a še malo ne tako
ali kafr m	Krplju,	ki	jo	je	moč	uničiti	z naftalinom
odjedajo P je neprimerno bolj trdoživ od uši. Uši samo telesa	®	nadlegujejo	matico,	klopi	pa	se prisesajo na
ničesar n l	hub	in	trotov ter jim sesajo kri. Če čebelar
Zlovešč■U7^ene’ kmalu pričaka propad čebelje družine. d°ma 2 c! ^°P Varroa jacobsoni, ki povzroča varroozo, je fazširiia n ^ave- Trgovina s čebelami in medom ga je ^ugoslavi?° VSei^1 svetu> Pre(* štirimi leti smo ga dobili tudi v ^publiicau ~ iz prijateljske Bolgarije. S pašo v sosednjih Vsakršn S° naS* č®bdarji okužili tudi svoje čebele. v na^° Podcenjevanje nevarnosti (temu smo bili priča že m listu v pismih bralcev) se bo hudo maščevalo. To predeli, kjer je varrooza že opravila svoje Zajedalec je še posebno nevaren, ker njegovo za	Povf,em raziskano in se ne ve natanko, kako bi ga	^
u*i ,	.ro8e,	oz- njegove štiri pare nog, za razliko od	s
/\Karicidi	ale.tri.	*
s° folbex /a 2apUnjanje> ki jih priporočajo strokovnjaki (to S ‘ Zai>esljivj na®notiaz!n. *n danikoroper), žal, niso stoodstotno ^ ^ presledki eP.Je treba večkrat zapored s sedemdnevni- jj ^oniladi in \	Je ^oh	dosežen uspeh. Pliniti je treba *
» t.e>inaiski	t0.rej	tedaj, ko čebdaiji ne točijo medu. >
*fnje bolni})	s9' ^nmljivo, prepovedali tudi preva-	s
1,6 Poznain	iP .	(^ruž*n na pašo na območje, kjer te bolezni	>
’ ^Je treba dosledno'spoštovati.	^
Inž. M. L. ■
proizvajalci, ki delajo pretežno z uvoznimi surovinami, ki smejo zvišati cene do 50 odstotkov. Pa seveda artikli, ki jih na našem trgu že dlje časa primanjkuje. Vsi pa bodo morali poiskati vse notranje rezerve in jih izkoristiti do največje možne mere. Inšpekcijske službe so zadolžene, da proučijo vse sporazume o zvišanju cene, sklenjene v času veljavnosti odloka o zamrznitvi. Nujni so tudi ukrepi za večjo odgovornost na vseh mestih, saj je največ zaradi premajhne odgovornosti toliko težav.
Letošnja plačilna bilanca kljub petim poskusom še vedno ni usklajena, saj se želje in potrebe republik in pokrajin zelo razlikujejo. Zato si mora ZIS še naprej prizadevati, da bi našel rešitve, ki bodo spremeljive za vse delegacije. Največ pripomb je bilo na predlog, da bi ZIS za vsako republiko in pokrajino določil, koliko lahko potroši za uvoz, o izvozu pa bi odločale same. Delegati so menili, da je treba doseči enakopravnejši položaj republik in pokrajin v uvozu in izvozu.
Rebalans zveznega proračuna je nujen, vendar še ni jasno, kako zagotoviti manjkajoča sredstva. Sklenjeno je bilo, da zaradi občutljivosti problematike spremenjenega proračuna ne gre obravnavati po skrajšanem postopku, ampak bo šel septembra v redno razpravo. Vse republike in pokrajine so ocenile, da mora prav vse vrste poraba - tudi na ravni federacije - upoštevati težaven gospodarski položaj in nositi breme stabilizacije. Do sprejetja spremenjenega proračuna pa morajo vsi njegovi porabniki trošiti po dogovorjeni dinamiki in v okviru sedaj veljavnega obsega zveznega proračuna.
Najkasneje do konca avgusta je treba uresničiti podevalvacijske ukrepe in čimprej dokončati analizo o nalogah, ki so nujne, da bomo izpeljali vse začrtano na področju politike cen, ekonomskih odnosov s tujino in kreditno-monetame politike. Ker smo na pragu novega srednjeročnega obdobja, je naloga vseh organov, da čimprej ugotovijo,
kje so vzroki za zatikanje pri uresničevanju družbenoekonomskega sistema in poglabljanju samoupravnih odnosov V spetembru naj bi bila izdelana osnovna izhodišča, da bi plan lahko sprejeli do konca leta. Predvsem se je treba dogovoriti, kaj je v neki panogi res skupnega pomena za Jugoslavijo, da ne bi spet imeli nalog in ciljev za dva plana, zaradi česar bi bfla uresničitev plana že v začetku na hudo majavih nogah.
Z. LINDIČ
MLADI ZADRUŽNIKI TEKMOVALI
Republiška konferenca ZSMS, Zadružna zveza Slovenije, družbenopolitične organizacije občine Žalec in krajevna skupnost Vransko so organizirale od 25. - 27. julija na Vranskem četrto srečanje mladih zadružnikov Slovenije. Od petka, ko so ob 9. uri ‘na Vranskem odprli sejem kmetijske in gospodinjske opreme, do nedelje so se zvrstile številne prireditve.
V soboto so mladi z razstavo fotografija na temo „Kmečko življenje, delo in kmečka pokrajina” ter s problemsko konferenco prikazali svoje življenje in delo. V nedeljo so po otvoritvi spominskega obeležja kmetu v Vranskem in demonstraciji kmetijskih strojev mladi zadružniki tekmovali v košnji, grabljenju sena ter drugih kmečkih opravilih in spretnostih. Zvečer so v gradu Podgrad srečanje mladih zadružnikov zaključil L	M.	L.
LETOS KASNA TRGATEV
Na razširjeni seji IO Društva vinogradnikov Bele krajine so se pretekli teden zavzeli za to, da bodo vplivali na vinogradnike, da bodo letos začeli s trgatvijo nekaj tednov kasneje, ker grozdje zaradi slabega vremena slabo zori. Dogovorili so se tudi, da bodo sestavili nov pravilnik o ocenjevanju in označevanju belokranjskih vin. Vinogradnike bodo tudi seznanili z načinom letošnjega prevzema grozdja v Vinski kleti KZ, ki bo nekoliko spremenjen.
V.
i
*
S
N
I
I
*
S
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL...
Ureja;Tit Doberšek
Vinogradniki nismo zadovoljni z letošnjim
2 razvojem trte
i
*
i
■0
Zaradi deževja in hladnoče od spomladi do zadnjega tedna julija je trta močno zaostala v razvoju. Mladike so sicer prekomemozra-sle, toda ves ostali razvoj trte je v močnem zaostanku. Namesto v prvi polovici junija je trta odcvetela šele sredi julija, nekateri grozdi so se čistili še v drugi polovici julija. Močno deževje v juniju in juliju je povzročilo v začetku julija močan napad peronospore, zlasti na vršičkih bujnih mladik. Ker je grozdje cvetelo v deževju,, je mnogo osipa cvetja. Grozdni peclji so zaradi vlage gnili, zlasti pri modri frankinji, kraljevini in rumenem plavcu. Dež je sproti spiral učinek škropiva insekticida, zato je med dolgotrajnim cvetenjem še grozdni sukač povzročil (poleg gnilobe in osipa) na grozdju mnogo škodo. Tako je deževje med cvetenjem trte v nekaterih vinogradih povzročilo več škode kot pa slaba toča.
Tudi lepo vreme v avgustu in septembru ne bo več moglo nadoknaditi zamude v razvoju trte, saj pravi pregovor, da „kar julij ne skuha, avgust ne speče”. Vemo, da po končanem cvetenju trte, traja razvoj, to je rast jagode, od 35 do 45 dni. Med rastjo je jagoda zelena in najbolj občutljiva za peronosporo in oidij, napade pa jo tudi še drugi zarod grozdnega sukača, zato je v tem času treba še škropiti z že navedenimi škropivi.
Po končani rasti začne jagoda zoreti,, dobi sortno barvo in jo obda voščeni oprh (mokca). Doba zorenja traja nadaljnih 35 do 50 dni. Ker so letos trte odcvetele šele sredi julija in če dneve razvoja jagod in dneva zorenja seštejemo (skrajšati jih ne moremo), vidimo, da doba zorenja pri poznih sortah grozdja ne bo nastopila pred začetkom septembra. To pomeni, da pozne sorte grozdja (žametovka, rumeni plaveč) letos, kljub morebitnemu lepemu vremenu v avgustu in septembru, ne bodo zrele pred koncem oktobra, zato bo trgatev zelo pozna. Poleg tega bo grozdje zaradi sedanjega zastoja v rasti imelo manj sladkorja kot v normalnih letih, pa čeprav bo trgatev zelo pozna. Tako'je deževje povzročilo, da bomo pri zelo bogatem spomladanskem nastavku grozdja imeli bolj skromen in kakovostno slabši pridelek grozdja in vina. Na drugi strani pa zaradi bogatega pridelka grozdja v Makedoniji, Istri in drugod pri sedanjem stanju v trgovini z vinom ni pričakovati dobre cene vinskega pridelka, zato sedanja podoba stanja vino-
gradov in vinogradnikov resnično ni razveseljiva.
Sedanja dela v vinogradu
Poleg eno- do dvakrat škropljenja trte proti peronospori in oidiju opravljamo v tem času še naslednja dela v vinogradu: Lomljenje zalistnkov To delo opravljamo tako, da zalistnik zalomimo na en do dva lista, ne pa popolnoma, ker bi sicer poškodovali oko v pazduhi lista. Ce smo pincirali (prikrajše-vali) mladike, bodo zalistniki bujno odganjali. Lomimo le močnejše zalistnike. Slabi zalistniki kmalu nehajo rasti in teh ni treba lomiti, ker s svojo asimilacijo večkrat nadoknadijo asimilacijo poškodovanih listov na mladikah. Posebno je važno lomljenje (če je les trd, zalistnike režemo) zalistnikov^ pri mladih trtah, da se osnoviie mladike lepše, razrastejo.
Vršičkanje
ali prikrajševanje bujnih mladik na trti. To delo opravimo, ko je zaključena glavna rast mladik, kar spoznamo po tem, da stojijo vršički mladik pokonci. V primeru pojava peronospore na vršičkih pa vršičkamo takoj, saj bolnih vršičkov ni škoda rezati, ker ne morejo več asimilirati. Pri vršičkanju mladike prikrajšamo tako, da ostane od 10 do 15 dobro razvitih listov nad grozdom. Odstranimo v glavnem nezrele vrhove mladik in zalistni-kov, predvsem tiste, ki so napadeni od peronospore. S tem delom dosežemo boljše dozorevanje grozdja in lesa in delno preprečimo razvoj s sive grozdne plesni.
Redčenje listov
opravimo 15 do 30 dni pred trgatvijo grozdja, to je v dobi zorenja, s Odstranimo 3 do 4 spodnje liste na mladiki. Potrgamo predvsem orumenele ali drugače poškodovane liste, ki niso sposobni več asimilirati in jih ni škoda, so pa v napoto prodiranju sonca in zraka v notranjost trsa. Z odstranitvijo 3 do 4 listov na mladiki ne pride do zmanjšanja odstotka sladkorja v grozdju. Ko odstranimo nekaj listov, kar opravimo izmenično, pridejo do grozdja sončni žarki in s tem povečamo toploto okrog grozdja. Razlika v temperaturi med grozdnjem v senci jn grozdjem na soncu je 8 do 10 C. Odstranjevanje listov je potrebno predvsem pri bujnih sortah grozdja in sortah z močno zbitimi grozdi, ki rade gnijejo (botritis).
Opomba: Tiskarska napaka je v zadnji številki Dolenjskega lista (3 stran) spremenila naslov opisa bolezni od pravilno napisane SIVE GROZDNE PLESNI v sivo gozdno plesen. Prosimo bralce za razumevanje.
!
N
N
S
I
!
S
S
N
S
*
I
Eni imajo zaloge, drugi pa nič
Že nekaj časa občutimo pomanjkanje nekaterih stvari. Kakšna je pri tem krivda trgovcev, je bolj ali manj znana Kako pa trgovci vidijo potrošnike?
JUSTINA AZORE, namestnik poslovodje, Dolenjkina samopostrežba v Novem mestu:,.Prašek poberejo, kolikor ga damo v prodajo. Zenske v mestu čakajo na to, kdaj ga bomo prodajali. Eni si kopičijo zaloge, drugi ga pa nimajo za najnujnejše.” JOŽICA GAŠPER, blagajničarka, Potrošniški center Mercator: ,,Pri nas lahko dobi posameznik vrečko praška in dva litra olja. Dvema iz družine ne damo, če jih le poznamo.” MARIJA IVANETIČ, poslovodja, market na Cesti herojev: »Sladkorja imamo dovolj, prašek kakor kdaj, kave je najmanj. 0(ja ni, ker ne vračajo steklenic. Da-jefno ga po dva litra, prašek pa po eno vrečko 3 kg. Mislim, da nekateri kupujejo na zalogo. Sicer pa se ne jezijo na račun pomanjkanja.”
MARIJA KAMBIČ, zaposlena v Mercatorjevi samopostrežbi v Metliki: „Mislim, da ljudje delajo zaloge, če je le prilika. Prašek in kavo prodajamo v omejenih količinah; kave pa ni, razen za bife.”
SJLVA GODNJAVEC, oddel-kovodja, blagovnica Trebnje: ,,Prodajamo po liter olja in po 5 kg sladkorja. Pralnega praška in kave ni. Kavo kupujejo čez mejo, problem pa je prašek, posebno v družinah z manjhnimi o trde i.”
M.LUZAR
Poravnalne svete v tozde!
■»
V posavskih občinah bodo pravno pomoč približali občanom v KS in delovnih
kolektivih
Poravnalni sveti so sicer ustanovljeni v vseh posavskih krajevnih skupnostih, vendar se ne uveljavljajo vsi enako uspešno. Marsikje bi hitreje zaživeli, če bi bili deležni več podpore, družbenopolitične in strokovne.
Medobčinski svet SZDL Posavje obeta tak preobrat že z jesenjo, ko naj bi se družbenopolitične organizacije v občinah in KS aktivno vključile v te priprave. Pri strokovnem usposabljanju bodo svetom načrtno pomagala sodišča. Tako poravnalni sveti ne bodo več odvisni izključno od lastne iznajdljivosti.
O poravnalnih svetih razmišljajo že tudi v nekaterih delovnih'
organizacijah. Ustanovili jih bodo na pobudo sindikatov, ki najlaže precenijo, kje . bi bil tak svet umesten. Tako bodo marsikak spor lahko razrešili v kolektivu, ne da bi po nepotrebnem obremenjevali družbenega pravobranilca in sodišče združenega dela.
V Posavju sc razen tega kaze potreba po ustanavljanju samoupravnih sodišč za reševanje sporov \ samoupravnih interesnih skupnostih. Gre predvsem za področja zdravstva, socialnega skrbstva, otroškega varstva in stanovanjskih razmerij. Skupnost invalidskega in pokojninskega zavarovanja ima samoupravno sodišče v Celju, 1 sporne zadeve s področja izobraže--
Obveščanje še izboljšati
Analizirali so obveščanje v združenemu delu — Spodbuditi posameznika k aktivnemu sodelovanju — Pravočasno
POBRATENJE GD LADUČ IN KAPELE
Ob 60 letnici Gasilskega društva Laduč iz Hrvaške je bilo na dan vstaje hrvaškega naroda v Ladučah slovesno pobratenje med temkajšnjim gasilskim društvom in društvom iz Kapel. Slovensko in hrvaško društvo	sodelujeta
že več let. Slavnosti so se udeležili najvišji predstavniki hrvaške gasilske zveze, predstavniki občine Zaprešič in Laduč, iz Brežic pa je na dovesnost prišel ešalon s tremi praporji ter sodeloval na svečani paradi.
D. VAHEN
Odbor za obveščanje in politično propagando pri republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije je letos organiziral akcijo „Tisoč delavcev sodelavcev”. Akcija sc je pričela v maju in bo trajala do konca letošnjega leta. Njen namen je zagotoviti medsebojnemu obveščanju delavcev v združenem delu mesto, ki mu gre, kajti samo dobro obveščen delavec je lahko dober samoupravljalcc.
V Krškem so se v začetku julija sestale Komisija za obveščanje in politično propagando pri občin-
. TABOR V MARINDOLU
Črnomaljski taborniki odreda Belih brez so te dni na 12-dnevnern taborjenju ob Kolpi pri Marindolu. V taboru je '40 tabornikov, največ najmlajših, medvedkov in čebelic, ki preverjajo znanje, ki so si ga pridobili med letom, in se seznanjajo z novimi taborniškimi veščinami. Pred Črnomaljci so bili v tem taboru taborniki iz Šentjerneja, prav tako je bila tu gozdna šola, ki so se je udeležili taborniki iz Novega mesta, Šentjerneja, Šmarjete in Črnomlja. Tabor je tako kar najbolje izkoriščen. Črnomaljski taborniki pa imajo srečo tudi z vremenom.
skem svetu Zveze sindikatov Slovenije, komisija za agitacijo in propagando pri Komiteju OK ZKS in Svet za obvoščanje in politično propagando pri OK SZDL Krško. Analizirali so obveščanje v združenem delu in dosedanji potek akcije Zveze ■ sindikatov Slovenije Tisoč delavcev sodelavcev". Ugotovili so, da obveščanje nikakor ni zadovoljivo, kar dokazuje že redka poročila osnovnih organizacij Zveze sindikatov. V organizacijah, kjer ze imajo svoja glasila, je potrebno sistem obveščanja izboljšati, povsod drugod pa naj bi ustanovili akcijske odbore za informiranje, ki naj pripravijo prve številke glasil. Vse informacije za delavce morajo biti pravočasne, jasne, jedrnate, enostavne in ne preobsežne. Zajemajo naj področja poslovanja, samoupravne dejavnosti in interesnih dejavnosti delavcev v prostem času.
Organizatorji želijo v akcijo pritegniti čim večji krog dclavccv in spodbujajo vsakega posameznika k aktivnemu sodelovanju v sistemu obveščanja. Delavci bodo tako še bolj čutili, da je obveščanje njihova dolžnost in pravica, učinkovito obveščanje pa je tudi temeljni pogoj za uspešen družbenoekonomski razvoj.
M. PLESTENJAK
vanja in kulture pa tudi za posavske skupnosti rešujeta samoupravni sodišči v Ljubljani. Njune soustanoviteljice so namreč občinske skupnosti za omenjeni področji. Akcija za ustanavljanje stalnih arbitraž v temeljnih organizacijah pa bo v kratkem sprožila Medobčinska gospodarska zbornica Posavje. Pri tem seveda pričakuje pomoč in sodelovanje Gospodarske zbornice Slovenije.
V brežiški, krški .in sevniški občini še vedno ni dovolj organiziranih oblik pravne pomoči. Vrzel so delno zapolnili sindikati pa sodišče združenega dela in družbeni pravo-btanflsic, vendar to ne zadostuje, čeprav imajo tudi odvetniki polne roke dela. Za to da bi pravno pomoč- še bolj približali občanom, so odgovorni izvršni sveti v sevniški, krški in brežiški občini.
J. T.
Cene krive izgub
Elektrogospodarstvo bodo • rešile izgub le višje cene
V elektrogospodarstvu menijo, da znaša polletni izpad planiranega skupnega prihodka že preko milijardo dinarjev, od česar odpade na premogovniške tozde 399 milijonov.
Poudarjajo, da do izgube niso prišli po svoji krivdi, temveč da so žrtev posegov v dogovorjeno politiko cen za električno energijo in premog. Z • ukrepi družbene kontrole cen naj bi bili kršeni samoupravno dogovorjeni okviri, kot sojih izvajalci in uporabniki skupaj začrtali v skupščini SIS elektrogospodarstva. Polletna izguba torej ni posledica slabega poslovanja, saj „finančnegaproblema ne bi bilo, če bi bil pravočasno rešen problem cen premoga in električne cncrgijc“, so zapisali v Informativnem biltenu SOZD elektrogospodarstva Slovenije.
Poročilo je torej razumeti tako, kot da je v elektrogospodarstvu vse, razen ccn, urejeno, da dobro poslujejo, da so poskrbeli za ustalitev, da so izkoristili vse notranje rezerve, skratka, da so zgledni gospodarji. Toda ali je res tako?
Dumperji za Etiopijo
Obetajoč izvoz iz Belta — Na vidiku težave zaradi odpovedanih Tamovih naročil — „Niso pošteni odnosi"
V petek je Bcltova temeljna organizacija Mehanska obdelava poslala prvič na tuji trg, v Etiopijo 34 dumperjev, vozil, ki jih uporabljajo na gradbiščih. Pošiljka je vredna 730.000 dolarjev, dumpeije pa je kupila etiopska direkcija za ceste.
Dumperji so pomemben del proizvodnje tozda Mehanska obdelava. En del proizvodnje tvori
Alojz Kambič: „Zaradi odpovedanih naročil Tama Se lahko zgodi, da v zadnjem letošnjem četrtletju ne bomo imeli dovol j dela.”
obdelava ulitkov, drugi pa izdelava gradbene opreme: visečih odrov, vibracijskih stiskalnic z,a
n - slik. SMBs&fiani
izdelavo betonskih blokov, proizvodnja krožnih žag in dumperjev. „Na leto izdelamo okoli sto dumperjev, ki jih na gradbiščih uporabljajo za prevoz betona, peska, zemlje itd. in so posebno primerni za delo v težkih pogojih," pravi vodja tozda, v katerem je zaposlenih 264 delavcev, Alojz Kambič.
Dumpeije izdelujejo v Beltu pet let in jih imajo gradbena podjetja po vsej Jugoslaviji, sedaj
pa so jih prvič izvozili, kar v sedanjem položaju za Bel t veliko pomeni.
Čeprav je poslovanje tozda Mehanska obdelava v letošnjem letu ugodno, pričakujejo zaradi ’■! odpovedanih naročil, Zlasti od'1 mariborskega Tama, velike teža-’ ve. „Zaradi manjših potreb Tama po obdelanih ulitkih, se lahko zgodi, da v zadnjem letoS-,.-, njem četrtletju ne bomo imeli dovolj dela,“ pravi Kambič. ,,Pri Tamu je prišlo do rcbuhnsa planov, pri niis pa se sedaj k.opičijt) zaloge gotovih izdelkov, kijih iz Maribora nočejo vzeti. To niso pošteni odnosi, zlasti, ker ji' tudi Bdi član Združene i ml us trije • ;vozil Tam. Vendar je pri načrtovanju še soi reb-alahse pa naredijo b se tako njihove težave no prenašajo tudi k lian A. B/
Ro, da ujemo, ;i nas in ,y >osrc.d-
1'ELJ
: ' • .
;;
POŠILJKA ZA ETIOPIJO — Ce se bodo Beltovi dumpeiji v Etiopiji obnesli, lahko pričakujejo novo naročilo. Vrednost 34 dumpeijev znaša 730.000 dolarjev.
Titov most - simbol svobode
Izgradnja Titovega mostu je pomembna za gospodarski in turistični razvoj otoka Krka
REKA — 19. julij bo ostal z zlatimi črkami zapisan v zgodovino Krka, saj je bil otok tega dne z obalo povezan z mostom, želja prebivalcev Krka, dolga več desetletij, pa je bila tako dokončno uresničena. Razumljivo je bilo zato veselje vseh prisotnih na slovesnosti na Krku, saj je ta velika gradbena mojstrovina za Krk mnogo več kot pa samo prometni objekt Slavnostni govornik je bil Cvijetin Mijatovič, predsednik Predsedstva SFRJ, ki je most tudi odprl za promet „Naše veselje bi bilo še večje, če bi bil
danes med nami Josip Broz Tito", je med drugim dejal Cvijetin Mijatovič in dodal:
„Ta prelepi objekt pa po pravici nosi Titovo ime, saj je bil Josip Broz veliki graditelj mostov med narodi sveta, borec za lepšo sedanjost in srečnejšo jutrišnjico!"
MOST REKORDOV
Most kopno-Krk je pravi gradbeni podvig, ki je za-vse nas
še pomembnejši, ker je v celoti delo naših rok. Ko je gradnja še bila v teku, je že postal objekt zanimanja številnih strokovnjakov iz evropskih dežel. Za to pa je nekaj razlogov.
Če začnemo z nekaj številkami, lahko povemo, da gre pravzaprav za dva mosta, saj so pri gradnji kot „pomoč" uporabili otoček Sveti Marko kot pomožni element.
Most je
sicer v celoti dolg 1309,50 metra; manjši lok ima razpon 244 metrov, večji pa kar 390.
Gre za največji železobetonski lok na svetu; dosedanji rekord so izmerili na mostu pri mestecu Gladesville v Avstraliji, kjer ima mostni lok razpon 305 metrov.
Razlika je torej celih 85 metrov! Druga velika zanimivost pa je način izgradnje: podobne objekte so v svetu ponavadi gradili s pomočjo opažev, strokovnjaki beograjske „Mostogradnje" pa so ubrali drugo pot, s katero so skoraj za polovico pocenili izgradnjo.
Mostna loka sta namreč „zra-sla" iz temeljev, ki so vkopani 19 metrov pod morsko gladino, kasneje pa so si pomagali s posebej zgrajeno žičnico in jeklenimi natezalnimi vrvmi.
Prav ta način vpenjanja je najbolj presenetil strokovnjake, ki so bili precej nejeverni, vendar pa je izum odlično prestal preizkušnjo in so ga medtem že prodali v nekaj zahodnoevropskih dežel.
NOVA PODOBA — Most kopno—Krk je povsem spremenil podobo tega območja
DVOJNA NALOGA
Omenili smo, da most ni zgrajen samo zaradi prometne povezave otoka s celino, saj ima tudi drugo, nič mar\j pomembno nalogo: v most so namreč vgradil i cevi jugoslovanskega naftovoda s premerom 60 do 90 centimetrov, 3 vodovodne cevi s premerom po 45 centimetrov in več cevi za potrebe petrokemičnega kompleksa, ki ga prav tako gradijo na otoku. Most zato zares pomeni simbol novega, simbol napredka, ki ga na tem področju beležijo v letih po osvoboditvi.
Gradnja takšnih velikih objektov seveda precej stane, čeprav za ta objekt lahko trdimo, da je stal vsaj polovico manj kot podobni objekt v svetu.
Če odštejemo stroške za gradnjo pristopnih cest, so za izgradnjo mostu porabili nekaj več kot 500 milijonov dinarjev, stroške pa bodo v prihodnjih letih povrnili s pobiranjem mostnine. Ta je sedaj enaka, kot so bile cene za prevoz s trajekti, kar pomeni, da je mostnina za osebne avtomobile do 1000 ccm 40 dinarjev, za večje 50 dinarjev, za avtomobile s prikolicami 120 do 150 dinarjev, v'endar pa potniki mostnine ne plačajo.
SLOVO TRAJEKTOV
Dolga leta so edina povezava s celino bili trajekti, ko so 19. julija opravili zadnje vožnje.
Čeprav so se številni turisti pogosto jezili na dolgo čakanje v trajektnem pristanišču, pa so štirje trajekti naredili največ, kar so zmogli. Lani so tako prepeljali kar 49.000 različnih vozil, ta številka pa naj bi se prihodnje leto s pomočjo mosta povečala že skoraj na milijon.
Če trdimo, da je most ogromna pridobitev za prebivalce Krka, to brez dvoma lahko ponovimo tudi za turistično gospodarstvo. Krk, ki danes pravzaprav ni več otok, bo v kratkem lahko ponudil še nekaj neodkritih turističnih biserov, kar je brez-takšne povezave do sedaj bilo nemogoče ...
Besedilo in fotografije: ROBERT MECILOŠEK
TURISTIČNE
ZANIMIVOSTI
BRASLOVČE - 18. dan hmelj*' jev se bo začel v petek, 1. avgusta,v restavraciji PRI JEZERU s konf*' renco slovenskih strokovnjakov z® kmetijstvo in hmeljarstvo. V soboto \ dopoldne bo tradicionalni odbojkar' ski turnir, zvečer pa se bodo * Hmezadovi dvorani zbrali savinjtk' hmeljarji in izvolili letošnjega star#-šino in njegovo spremljevalko. po'dne bodo odprii razstavo kmetij" sk. i strojev SIP Šempeter, v ned«*)0 dopoldne bo nastop dresiranih ps(? Kinološkega društva Žalec. Trad'" cionalni sprevod s prikazom stroj**’' in izdelkov hmeljarske industrije 1)0 ob 14. uri.
CELJE - V likovnem salonu «■ y lahko do 3. avgusta ogledate raz3'^, vo CVETLICE NA PODOBAR CELJSKEGA POKRAJINSKEGA MUZEJA.
GRAŠKA GORA - Odprt* j* spominska soba XIV. divizije. 09 ^ date si lahko še spomenik „N°š?n^r ranjenca", ki ga je izdelal kip® Antun Avguštinčič.
KOSTANJEVICA - V TOVEM likovnem salonu je 0(*eXt razstava kiparja in grafika Franc KRALJA.
LJUBLJANA - V Krli*^ cerkvi je razstava „200 LET VENSKE OPERE".
ŠKOFJA LOKA - V Loškem gradu je do 22. ^g^l odprta razstava BRATSKE MED SLOVENSKIM IN SRB NARODOM 1941 - 1978, k’ (uCije pripravila Muzej ljudske	a
Ljubljana in Muzej ustanka Titovih Užic.
NOVI PROSPEKTI T JfgSKlH nova prospekta C* ALgS TOPLIC in SLOVENSKE OB „ KRAŠKIM ZALEDJEN. ki!3 ^
svoj namen predstavljata v
področje turistične ponud
DOLENJSKI LIST
Št. 31 (1616) 31- Iuhjjl
pisma
in
odmevi
kultura
iti
izobra-
ževanje
Okužena hrana za malčke
davnem obisku sani-e ln^pekcge v Šolskem cen-za gostinstvo v Restavraciji 0 čemer je pod naslo-j»n Bakterije v šolski restavra-ie n^?ir°Ča* tudi Dolenjski list, J* J13 dan, da je ta restav-na J i » no kontaminirana, plošno pa še onesnažena.
sani* VSe.bolj pogostih obiskili l0Va,re inšpekcije v gostinskih kšnno odkritje ni imelo ka-iavn«3.- PP^nega odmeva v S ? ' ,Ukal ie namreč še
feprav 56 stanJe P° Donri i Pekc9e bistveno ni ki Ha (Jako bi sodil laik, nas b!>S obišče ta iokal.) In ker la 3 °Pazovanja niso vara-Pred obiskom inšpekcije,
riti J110 na P°dlagi teh opozo-ntlfena nekaj.
2naavnosti je bilo skoroda ne-dolo°’ v tei restavraciji že mafv? časa kuhajo hrano za var« !z novomeških vzgojno-se • ^np ustanov. Že dalj časa fin«; ra“crivalo, da hrana iz tega gostinskega obrata (v katerem
bo«;3 S«°j poklic uče bodoči ravn^vi n' na dov°ij visoki reč k Nekateri malčki so nam-di ik ra,no v vrtcih odklanjali in PJajali domov lačni. Zdaj pa
ie to u ^asoP‘sa izvedeli še, da vali f ifna’ ki So J° malčki užije nV - kontaminirana (to m kuzena z drekom da pove-mo brez olepševanja).
amo pQ	se	ustavlja
Šel 3 j -6 se je inšpekcija e.zdaJ spomnila na to restav-V' ^ar se tiče ustreznosti Li«,23 malčke, je vpra-oceni’ ^ nis° bdi k njeni kn P e8nJeni še ostali stro-staH*A .k’ J° ocenili tudi s itd v nJene hranilne vrednosti
NOVO MESTO
belem*11 2,'kovci so ob kamnit i?nevu ukradli * baročni okenski - okvir
Pred^ nekai tedni se je kem\i:8ra<ibo nekdanje lu-NoL graščine ob cesti
Peljala™6510 ~ Straža Pri'
repKf» ,.avtom ljubljanske cev jS skupina neznan-Presenečenje začelo / stanovalcev je drogovi,l^‘ in železnimi °kvir /J. leti veliki okenski einomnlSotn* stanovalci, ve-
knaidljivTP*OUČ,ene in ne~ VandJSkUe e’ se temu
uPirali	Početju niso
Cuk. Tjazen tov. Angele rnoktni! l°,.Se neznanci sa-'dkendeS’ ”To /e za naSe
bafočnl!^1 okvir,> izdelan v krtina 7 u “ klesanega sk0	prekrasno oken-
Za so D? 12 kovanega žele-Prevlieni	neložUi na pri-
dali vniJovomjak in odpe-itt°kov!nVUlno' Po oeeni Prednieto sta ukradena °'°00N di^redna okoli
le, da^^10’ toda resnično
Ps° S"ar? žive ifudje,
be!ega Predrzni, da sredi ZaPu$či»l Jop0!0 kulturno Cln° Dolenjske.
Marega narodne-Za<1njet zatn niti Prv° niti
govorni .lmenim’ da biga
ke Z Je,avniki D°lenj-%d»jem ?' 2aSči.titi V
in Pišem* dm‘ goVori' .**«*« n Z ° samozaščiti; Pirju. e ostalo na pa-
KAREL JAKŠE Zagreb
Smo drugorazredni občani?
----- i--------------
Iz pisma, ki ga je sladkorni bolnik poslal naa sevniško °K SZDL — Pomanjkanje olja prizadene posebno bolne
Čeprav se zavedam, da to moje pisanje ne bo rodilo sadov, sem se kljub temu namenil, da vam sporočim, kako sem prišel do spoznanja, da sevniški občani, ki ne živimo na območju sevniškega mesta in njegove bližnje okolice, nismo občani prvega, temveč le drugega razreda.
Ker mi je zmanjkalo jedilnega olja,^ ki ga potrebujem v hrani že zaradi tega, ker sem sladkorni bolnik, sem se v sredo, 2. julija napotil iskat vsaj eno steklenico v sevniške trgovine. Nikjer ga nisem dobil, ker so bile police prazne. Imel sem srečo, da sem dobil eno steklenico bučnega olja, kije več kot štirikrat dražje od navadnega v samopostrežni trgovini MERX v Sevnici. Vse to sem kupoval dopoldan, da že naslednje jutro mi pove sosedova hčerka, ki je bila na praktičnem delu v Jutranjki, daje bilo olja ob 13.30 tega dne dovolj. No, že čez nekaj dni se mi je posrečilo, da sem tudi jedilno olje, kolikor ga potrebujem za sladkorno dieto, dobil.
Še bolj primanjkuje na policah naših trgovin pralnega praška. Za pralni prašek sem spraševal v dopoldanskih urah v torek, 15., in v sredo, 16. julija, v vseh 'sevniških trgovinah. Nihče od prodajalcev ni vedel, kdaj ga bodo dobili. 16. julija sem se začudil sosedi, ki se je vrnila iz Sevnice domov s pral-
EDO TAVČAR
V nedeljo popoldne srno se na pokopališču v Vavti vasi poslovili od-dolgoletnega sodelarca in prijatelja Eda Tavčarja. Komaj 48 let bogatega življenja je prekinila bolezen v kratkih in bridkih dveh mesecih.
Rojen je bil v Rumanji vasi v družini žagarskega delavca, kar je vanj vsadilo željo, da postane lesar. Temeljitost in vztrajnost sta bili vrlini, ki sta bili zanj tako značilni. Qno-: gočili sta mu da je postal strokovnjak. Diplomiral je na gozdarskem oddelku FAG v Ljubljani februarja 1960. Njegova delovna pot je bila tesno povezana z razvojem Novolesa Vseskozi je vestno opravljal odgovorna dela, bil je vodja analitsko-planske službe, vodja obrata drobnega pohištva, vodja žage pomočnik glavnega direktorja in direktor temeljne organizacije tovarne vezanih plošč. Sprejemljiv za nove tehnične in tehnološke rešitve, je prispeval k ureditvi žagar-' ske dejavnosti, k organizaciji tovarne drobnega pohištva in zlasti k uspehom Tovarne vezanega lesa, katere direktor je postal 1. februarja 1975. Svoje znanje in izkušnje je prenašal kot predavatelj na srednji tehniški šoli v Novem mestu za mlade, ki so se odločili za poklic lesarskega delavca. Njegovo izredno strokovnost je spremljala ves čas aktivnost v družbeno-političnem življenju.
Čeprav ši je dom ustvaril v Novem mestu, je ostal predan Stražan, in se venomer zavzemal za razvoj kraja. Deloval je kot družbenopolitični delavec v občini in njenih ustanovah ter bil aktiven'član športnega in gasilskega društva. Skromno in z občutkom, da bi lahko naredil več, je sprejemal vsakršno nalogo.
To, kar smo pri Ediju še posebej cenili je bil njegov človeški, tovariš ki odnos do sodelavcev.
Med vsemi priznanji, ki jih je za svoje delo prejel, je bil najbolj vesel tistega, ki ga je sam preračunal in je potrjeval, da je to kar smo si zadali, preseženo.
Njegov trud ne bo zaman; ostal bo kot svetel vzor, ki ga bomo prenesli na nove rodove delavcev.
SODELAVCI
nim praškom, katerega so v samopostrežni trgovini DOBRINE pričeli deliti okoli 13. ure.
Občani sevniške občine, ki več ali manj živimo na njeni periferiji, imamo občutek, da smo diskriminirani. Če je trgovina dobila te trenutno najbolj . iskane artikle v prodajo, čemu ni razdelila njihovo količino na
dopoldansko izmeno. Tak spodrsljaj so naredili pri olju in ga ponovili pri prodaji pralnega
praška. Zakaj? Morda zato, ker smo mi, ki prihajamo v dopoldanskih urah z avtobusi, po opravkih pri zdravniku in trgovinah drugo-ali tretjerazredni občani?
ZASTAVE SPET NAROBE
Na dan vstaje Slovenskega naroda se je Kočevje odelo s številnimi zastavami, žal pa smo ponovno opazili, da je : bilo več zastav obešenih narobe. Na Reški cesti je viselo več črnogorskih ali srbskih republiških zastav, na Trgu zbora odposlancev pa so vihrale hrvaške. Slovenska zastava je bela-modra-rde-ča, barve pa so vrstijo od zgoraj navzdol. Menda se ni tega tako težko naučiti?
K. M.
Kočevje
FRANCE VOVK
V soboto, 19. julija, smo se na novomeškem pokopališču v Ločni poslednjič poslovili od Franceta Vovka, upokojenega knjigovodnje iz Novega mesta.
Rojen je bil leta 1900 v Kandiji v Novem mestu. V rojstnem kraju je opravil šolanje na dvoletni trgovski Šoli, nato se je zaposlil v Kandijski posojilnici. Od leta 1925 je začel službovati pri železnici, kjer je ostal vse do upokojitve.
i
Osebno je živel srečno družinsko življenje. Rad je igral na citre, ki jih je virtuozno obvladal. Po nesreči, ki je prizadela njegovo roko, se je moral odpovedati ljubljenemu instrumentu, zato pa je svoje moči posvetil organiziranju glasbene dejavnosti. Ustanovil je prvi novomeški obrtniški tamburaški zbor, s katerim je nastopal v raznih krajih in žel lepe uspehe. Po osvoboditvi je pri železničarjih ustanovil orkester ter obnovil tamburaški zbor.
Poleg glasbe je z ljubeznijo skrbel tudi za ljudsko knjižničarstvo. Ko so leta 1928 železničaiji slavili desetletnico ustanovitve Jugoslavije, so ustanovili svojo ljudsko knjižnico in jo odprli javnosti. Med prvimi knjižničarji je bil France Vovk. Po osvoboditvi je Študijska knjižnica ustanovila nov oddelek ljudske knjižnice; za pomoč so zaprosili izkušenega Vovka. Ob pomoči svoje žene jo je vestno vodil do 1975, ko so ga na lastno prošnjo razrešili te dolžnosti zaradi bolehnosti. Za svoje knjižničarsko delo je France Vovk prejel red dela s srebrno zvezdo.
V spominu mnogih Novo-meščanov bo France Vovk ostal zgled prvega ljubitelja, ki nesebnično žrtvuje svoj prosti čas za širjenje ljudske pro-svetljenosti. Za svoje delo ni nikoli teijal plačila, saj mu je bila hvaležnost bralcev največja nagrada.
V. MURN
Ma
ZDRUŽENJE V POMOČ — Tudi folklornim skupinam, ki vsako leto nastopajo na mokronoškem gradu, bo novo republiško združenje v veliko strokovno pomoč* Na posnetku: folkloristi iz Artič, vsakoletni udeleženci medrepubliške folklorne prireditve v Mokronogu.
Združenje - skupna vez
Tudi slovenske folklorne skupine povezane poslej na republiški ravni — Spodbujanje množičnosti in kvalitete
V Piranu so bili ob koncu minulega tedna praznični dnevi slovenske folklore, ki so jih letos priredii že drugič. Nastopile so štiri izbrane folklorne skupine, in sicer »Koleda” iz Velenja, „Stu ledi” iz Trsta »Prežihov Voranc” z Ih ven na Koroškem in „Kres” iz Novega mesta. Obiskovalci so si lahko ogledali tudi razstavo ljud&ih glasbil in prisluhnili slovenski pesmi iz Koro&e, Rezije in Štajerske ter serenadnemu večeru slovenskih ljudskih pesmi.
Nastopajoči so prikazali del slovenskega ljudskega umetnostnega izročila. Prireditev je bila morda le ena najbolj značilnih, ne pa edina, ki so se zvrstile letos v raznih slovenskih krajih, pa tudi v drugih republikah jih je bilo nekaj s slovenskim zastopstvom. Med njimi naj omenimo predvsem tradicionalni folklorni večer v Mokronogu in vrsto belokranjskih prireditev od katerih je najbolj sloveče jurjevanje.
Na polenjskem, v Posavju in še posebej v Beli krajini je folklorna dejavnost precej razvita, kar velja tako za odrasle kot šolske skupine.
Folklorni delež tega območja je za slovensko folkloro izredno pomemben, pa naj imamo v mislih množi čnost, izvirnost ali kakovost folklore. V Sloveniji deluje več kot 260 skupin, več kot 100 od teh jih se stavljajo odrasli folkloristi.
Veiiko skupin živi izrazito samorastniško, brez potrebne strokovne, mento*rske in drugih oblik pomoči. Napredek njih je bil do zdaj odvisen pretežno od iznajdljivosti zagretih posameznikov. Ib pa je često pred-; stavljalo šibko točko v delovanju folkiornih skupin saj so nekatere brez hrupa utihnile, kakor so se brez hrupa tudi pojavile. Da se to poslej ne bi več dogajalo, so si skupine omislile povezavo na republiški ravni.
Gre za Združenje folklornih skupin Slovenije, organizacijo, ki bo povezovala in spodbujala folklorno dejavnost na Slovenskem, hkrati pa dajala strokovno in drugačno pomoč že delujočim ali porajajočim se skupinam. Rojstvo tega združenja so načrtovali prav med minulimi prazničnimi dnevi slovenske kulture v Piranu, ko so predvideli tudi ustanovno, delegatsko osnovano konferenco združenja.
Radost ustvarjanja
Kako je prišla Frančiška Petelinšek, upokojena tekstilna delavka iz Duge Rese, do kiparskega priznania
S svojimi 75 leti Frančiška Petelinšek ni bila le najstarejša udeleženka letošnjega XIII. tabora likovnih samorastnikov, ampak tudi starosta vseh, ki so do zdaj ustvarjali na tovrstnih delovnih srečanjih v Trebnjem. Morda so tej, v Dugi Resi udo-mljeni Slovenki, ki ji je zibelka stekla v Grižah pri Celju, prav zato izkazali posebno pozornost in spoštovanje. Obiskovalci letošnjega tabora so se ob njeni delovni mizi ustavljali še zavoljo komaj opazne podrobnosti: Frančiška Petelinšek je namreč človeške like vrezovala v vrbov les š starim in malone do ročaja .obrabljenim nožičem. In prav ta nožič je po svoje tudi simboliziral njeno voljo in vztrajnost pri kiparjenju.
„lmam ga že dolgo veliko kipov sem že naredila z njim,” je pripovedovala v slovenščini, pravzaprav narečju, ki so ga pred pol stoletja govorili v njenem rojstnem kraju Toliko je namreč preteklo, odkar je Frančiška Petelinšek odšla na Hrvaško in tam ostala. Rezbariti je začela že v mladosti, da se je lahko povsem predala temu veselju in za dovoljevanju notranje potrebe, kakor ustvarjanje sama imenuje, pa so morala preteči dolga desetletja Kipci izpod njenih rok so se začeli vrstiti, ko je postala upokojena tekstilna delavka. „To je bila najboljša zapolnitev prostega časa, ki mi ga je po upokojitvi ostajalo na pretek," je pripomnila. Sprva so se njenemu: »igračkanju z nožičem” smejali, nihče je ni jemal resno, to pa je ni motilo. Nabralo se ji je že več deset kipcev, ko jo je nekega dne obiskal »lepo oblečen tovariš” in jo prepričal, da je dala svoje stvaritve na raz-
BACHOV VEČER
V samostanski cerkvi v. Kostanjevici bo jutri, 1. avgusta ob 20. uri peti zapovrstni orgelski večer. Na njem bo znani slovenski mojster Hubert Bergant na orglah italijanske tovarne Zanin izvajal skladbe Johana Sebastjana Bacha. To bo hkrati zadnja tovrstna prireditev, s katerimi častijo v Kostanjevici 25-letnico Dolenjskega kulturnega festivala.
stavo.
Razstave so se začele vrstiti, z vsako pa je prišlo tudi novo priznanje. Kitiki so postali pozorni na njene kipce in so pisali, da je v delih Petclinškove nekaj svojskega. Do zdaj je prejela že številna priznanja, vrsto diplom je obesila v svojem stanovanju. »Zdaj delam skoraj izključno za galerijo v Karlovcu,” je pristavila onega dne v Hebnjem. „Tu sem zelo zadovoljna in mi je samo žal, da se povabilu prijaznih Tre-bapjcev nisem mogla odzvati že lani. Zaustavilo meje poslabšano zdravje Upam, da bo poslej z zdravjem bolje in da se bomo v Trebnjem še videli. Prav rada bi še prišla.”	I.	Z.
Frančiška Petelinšek:	»Moja
največja spodbuda pri kipaijen-ju je veselje do ustvaijanja.”
Lončeni konji in žive rože
V Novem mestu razstav-//a svoje slike Stanka Glavan, invalidka iz Žužemberka
V mali dvorani oddelka NOB in ljudske revolucije Dolenjskega muzeja v Novem mestu bo še dober te den (do 8. avgusta) odprta razstava slikarskih del, katerih avtorica je invalidka Stanka Glavan iz Žužemberka.
Z razstavo, ki obsega 30 slik (temper), nastalih lani,, se Glavanova prvič predstavlja širši javnosti. Iz del sta razvidna dva širša motiva: cvetlice in lončevina. Upodobljene rože so dokaj stilizirane, od lončenih figur pa se najčešče pojavljajo konji To niso slikarska tihožitja v pravem pomenu saj je šlo slikarki predvsem za to, da predmeti zaživijo v barvah, v medsebojni barvni harmoniji. Tb je svet tenkočutne topline, neprikritega hrepenenja
Z umetniškega vidika razstava prav gotovo ni izjemen dosežek, je pa plod izjemne volje, požrtvovalnosti in telesnih naporov avtorice, saj je za nepristransko vrednotenje razstavljenih del vsekakor potrebno vedeti, da Glavanova zaradi telesne prizadetosti lahko slika le z nogo. Zato je razstava tudi hudo nenavaden, a vsega priznanja vreden pojav - že zavoljo Glavanove ki je z razstavo dokazala, da se človek lahko potrdi tudi v zanj najtežjih okoliščinah. / 2.
D2ERDAP V SUKAH
Jutri ob 18. uri bodo v Dolenjski galeriji odprli razstavo pastelov, akvarelov in akrilov akademskega slikarja Vidoja Romandiča. Za novomeško razstavo je pripravil slikar 50 del. To so tako imenovani džerdapski motivi, krajina z Donavo. Življenje ob reki ima svoje posebnosti, zato Romandi-čeva dela tudi obiskovalcem z obrežij Krke ne bodo tuja in nerazumljiva. Od razstave je celo moč pričakovati, da bo prvovrsten likovni dogodek v Novem mestu.
BORIS KOBE V KOSTANJE Via
Znani slovenski slikar in arhitekt Boris Kobe, ki obhaja 75-letnico rojstva, bo kmalu gost Lamutovega likovnega salona v Kostanjevici. Septembra bodo v tem razstavišču odprli razstavo njegovih slik pod naslovom „Po poteh revolucije”.
Franc Kralj: ŽANJICE, polihromiran les, 1936 - Z razstav »Kiparstvo in grafika Franceta Kralja” v Lamutover likovnem salonu v Kostanjevici, ki jo je 25. julija odpi akademik Josip Vidmar. Razstavljena dela bodo na ogled di septembra.
DOLENJSKI LIST
Krajevna samouprava še ne dobiva (povsod) zadovoljivih, pozitivnih ocen. Ugotovitve kažejo, da ne zavoljo prestrogih ,,učiteljev*, marveč preprosto zato, ker tega ne zasluži. Marsikje se še ni prebila dlje od prvih črk samoupravljalske abecede. Trojke so častne izjeme, o boljših redih pa za zdaj ne more biti govora.
To je zelo dobro nakazalo tudi gradivo, ki so ga pripravili v novomeški občini za javno razpravo o razvitosti in družbenoekonomskih odnosih krajevnih skupnosti. V gradivu so podčrtali, da bi morali v javni obravnavi zlasti temeljito oceniti, ali velikost krajevnih skupnosti ustreza, ali so organi slednjih dovolj učinkoviti, kako delujejo delegacije, potem kakšne so gmotne, prostorske in druge možnosti za delovanje krajevni skupnosti, ne nazadnje pa turu, kako delujejo družbenopolitične organizacije, ali je informiranje zadovoljivo itd.
Eotrebno razmišljati predvsem v rajevnih skupnostih, ki imajo več kot 2.000 prebivalcev**. Razumljivo je, da število prebivalcev še ne more biti dovolj tehten razlog za nastajanje novih krajevnih skupnosti. Za slednje ni nikakršnega pravila, vemo le to, kar je zapisano v ustavi in mimo česar ni dovoljeno napraviti koraka: po ustavi je krajevna skupnost temeljna samoupravna skupnost naše družbe, v kateri se delovni ljudje in občani samoupravno organizirajo, da bi tako uresničevali skupne interese in potre-
temu da so ponekod še navajeni delati po starem, forumsko, ko je predsednik alfa in omega vsega. To prakso bodo motali seveda izkoreniniti, saj ima slabe posledice: .kratke stike z občani, pasivnost, neusklajenost, ne-razmejitev dela in podobno. Opažajo, da tam, kjer se to pojavlja, prestižni spori med družbenopolitičnimi organizacijami niso redki, da ne manjka samozvanih zaslugarjev in liderjev.
Za novomeško občino je značilno, da se razprostira na zemljepisno zelo razgibanem in obsežnem kraškem območju, ki naravno gravitira proti Novemu mestu kot svojemu upravnemu središču. Dve tretjini prebivalstva živita v vaseh. S kmetijstvom se bavi le še petina krajanov, v primerjavi z minulimi obdobji, ko je v občini prevladovalo kmečko prebivalstvo, zelo mala
Industrializacija je v glavnem končana, posledice pa krajani občutijo čedalje bolj. Velika vlaganja v industrijo in gospodarstvo sploh niso dovoljevala razvoja tako imenovanih sekundarnih in terciarnih dejavnosti. Komunalna opremljenost je zastala za dolga desetletja. Tudi v mestu. Ločnica med vasjo in mestom se je zdebelila in zvišala. Zato so krajevne skupnosti zahtevale, da se konča stihija, ski je prevladovala v čedalje pogostejših naporih, da bi tudi nemestna naselja imela kaj od modeme dobe, predvsem pa da bi prostorski, komunalni in splošni razvoj krajevnih središč in drugih naselij potekal v skladu s predpisanim redom in drugimi zakonitostmi.
V zadnjem času krajani malone povsod zavzeto sodelujejo na prostovoljnih delovnih akcijah, še posebej pri graditvi cest, napeljavi vodovodov in telefonov, urejanju okolja, graditvi družbenih domov, pri obnovi električnega omrežja in podobnem. Lani so bili med najbolj*1 prizadevnimi v krajevnih skupnostih Gabrje, Birčna vas, Stopiče, Bela cerkev, Smarjeta, Šentjernej, Mirna peč, Uršna sela, Ptočec, Škocjan in še kje. Na prostovoljnih akcijah so med najbolj delovnimi krajani Regerče vasi.
Od združenega dela so dobile krajevne skupnosti v letih 1976 -1979 26,5 milijona dinarjev ali 6 milijonov manj, kot so bile delovne organizacije dolžne krajevnim skupnostim prispevati na podlagi samoupravnih sporazumov za uresničevanje programov v izrekajočem se srednjeročnem obdobju. Izpad se kajpak pozna, vendar je moč zapisati, da je združeno delo aojelo pomen krajevnih skupnosti. Za urejanje posameznih komunalnih zadev so krajevne skupnosti sklenile vrsto sporazumov z organizacijami združenega dela za dodatna sredstva:	Bučna vas z
Novoteksom,£)točec s tovarno zdravil Krko, Prečna s Pionirjem, Straža z Novolesom itd.
legalizirati ali zapreti. Za zaporose znanih razlogov nihče ne zssV$ z?*o je pričakovati, da bodo pra^ položaj peskokopov ustrezno ure® še pred sprejetjem planskih dokum«j tov za novo srednjeročno obdobje.
Bolj kot pravni položaj peskokop1* bodejo v oči poškodovane c®.5^ koder težko naloženi tovornj^ vozijo pesek naročnikom oziro^ porabnikom. Cesta Šmarje-MoK' polje je že povsem uničena, za Šk°,^ pa do zdaj ni plačal nihče niti dinafl
Povsem umesten je predlog, naiJ vprašanje peskokopov v novofli® ^ občini sistemsko uredili in tudi višino prispevka (odškodnin®/^ količine izkopanega in s tovodjJ prevoženega peska. Komunalna nost, na katero vsi tako radi k&fh namreč prav gotovo ni <>c* plačevati računov drugih.
„SRCE“ SE SLABOTNO
Samoupravne organe imajo vse krajevne skupnosti v novomeški občini. Največje imajo skupščine, v manjših pa njihovo vlogo opravljajo sveti. Izboljšalo se je zastopstvo delegatov iz tozdov. Vse to pomeni, da je formalni plati zadoščeno. Kako pa je z vsebino, kakšna je dejanska vloga samoupravnih teles? Ugotovitve kažejo, da so v delovanju še široke razpoke in hibe, da se skupščine še ne sestajajo povsod, še zlasti ne za razpravo o pomembnih vprašanjih.
Skupščine bi morale biti srce krajevne samouprave, žal pa to še nisa
Prav tako bi skoraj na prste rok lahko prešteli odbore in komisije, ki delujejo ustrezno in jim ne bi mogli ničesar očitati. Med naj marljivejše sodijo nedvomno gradbeni odbori in nekateri drugi odbori, ki se ukvarjajo s socialnimi vprašanji. Do zastoja v delu odborov je nemara prišlo tudi zato, ker so razpravo o vprašanjih in zadevah iz njihovih pristojnosti prevzele posebne delegacije za SIS.
Slabše delo teles krajevnih skupnosti gre na rovaš pomanjkanju ustreznih prostorov. Marsikje se nimajo kje sestajati. Občinska konferenca SZDL je prav zavoljo tega sprejela priporočilo, naj bi v novem srednjeročnem obdobju zgradili primerne prostore za družbenopolitično delo v vseh krajevnih skupnostih, to pa naj bi bila povsd prioritetna naloga.
MANJŠA KS -VEČ SAMOUPRAVE?
Novomeška občina, ki, • je po površini tretja v Sloveniji, po številu prebivalcev (okoli 55.500) deveta, po številu naselij (353) pa celo prva, ima 31 krajevnih skupnosti. Od tega jih je 12 (Uršna sela, 11 v Novem mestu) nastalo po sprejetju nove ustave. Število krajevnih skupnosti prav gotovo še ni dokončno, saj so na nekaterih območjih precej močne težnje, da bi se nekatere večje krajevne skupnosti delile na manjše, ali pa da bi nove krajevne skupnosti nastale iz delov sosednjih skupnosti. Tako naj bi dobili nove krajevne skupnosti v Globodolu, Ddžu in še lge.
Zanimivo je, da prihaja do pobud za ustanovitev novih krajevnih skupnosti predvsem zategadelj, ker so krajani s prepričani, da bodo tako organizirani lažje nastopali pred občinskim izvršnim svetom in drugimi občinskimi organi ter neposredno „prek svojih ljudi** zastavljali zahteve. Seveda so take težnje, tako vsaj kažejo izkušnje, večinoma posledica slabe samoupravne in politične organiziranosti obstoječih krajevnih skupnosti.
S pravkar povedanim pa se nikakor niso za vselej zapahnOa vrata upravičenim pobudam. S tem v zvezi lahko preberemo, da bo „o nadaljnji organiziranosti krajevnih skupnosti
PLANIRANJE, RED ...
Letos se izteka prva petletka, ko se lahko v krajevnih skupnostih vidijo dosežki njihovega planskega dela. Veliko je bilo narejenega na podlagi samoupravnih sporazumov s tozdi in SIS. Toda za gmotno podlago so morale krajevne skupnosti same poskrbeti. Občani vseh 31 krajevnih skupnosti -so izglasovali 1-odstotni samoprispevek za zgraditev novih šol.
V 30 krajevnih skupnostih so uvedli tudi 1- do 2,5-odstotni samoprispevek, ki ga bodo porabili v glavnem za urejanje komunalnih zadev. V Novem mestu bodo polovico vsote porabili za sofinanciranje izgradnje primarne kanalizacije.
ŠE SO VAŠKI „LIDERJI“
Družbenopolitične organizacije ne stojijo ob s tram. Dovolj primerov potijuje, da so prav one izpeljale številne akcije, ki potekajo v krajevnih skupnostih. Delo poteka, navkljub
pevek in je treba navdušiti <7?Jai'®> da obkrožijo potrebni JrV Metliško kopališče nima Bela krajina ga premore Vriju3 linici, kjer je trenutno 0 tujcev, da se natakarju
„Sveta si, zemlja, in blagor mu, komur plodiš.”
svetu, ki mu na eni strani grozi demografska eksplozija, na drugi pa se otepa z vse hujšimi' Poledicami uničevanja okolja, ni lahko gledati z optimizmom v bodočnost. Človek vidi več lačnih *°t sitih ust, več in hujšo revščino. Časi, ki že tikajo na vrata, prinašajo negotovost: ali bo dovolj "rane za vse ali ne? Če je ne bo, potem bo kruh postal strahotno orožje. Na strani dežel, močnih Proizvajalk in izvoznic hrane, bo stal najhujši človekov sovražnik, tisočletja premagovan in nezmagan
"lakota.
°b taki, morda prečmo ansani splošni podobi se *ovek vpraša, kaj čaka nas. °mo pridelali sdovolj hrane? Omo ohranili dragoceno neodvisnost na tem področju? rskanje po statističnih po-ne vliva preveč upanja, p, iz številk' vstajajo nekatera aejstva, katerih dolgoročnih P^edic smo se premalo zave-
Hrane ne pridelujejo v Jpvarnah, hrano dobimo z njiv. Preprosta, vsakomur razumljiva rojsel. Toda naše obnašanje je bilo prevečkrat tako, kot da kga najbolj preprostega dejstva ne poznamo, Kot aa bi ne vedeli, da moramo imeti za
razpolago. V Sloveniji se leto za letom zmanjšujejo površine obdelovalne zemlje. Z nepremišljeno zazidavo, z gradnjo cest, odpiranjem o gramoznic in kamnolomov - uničujemo plodno zemljo. Enkrat za vselej! Če bo zmanjševanje teklo z enako hitrostjo naprej, ne bo v vsej Sloveniji čez 140 let niti koščka njive več.
Poglejmo nekaj številk! Pred desetimi leti smo imeli v naši republiki 275.000hektarov njiv in vrtov, pet let kasneje 261.100 in letos ocenjujejo, da je samo še 250.000 hektarov. Na prebivalca torej okoli 14 arov plodne zemlje. V vsem obdobju povojne graditve smo
ke, vinograde, travnike in pašnike, ki so izginili pod razširjajočimi se mestnimi in drugimi naselji, pridemo do podatka, da je nepremišljeno usmeijena zazidava požrla vsako leto okrog 1.200 hektarov kmetijskih zemljišč. Okrog 800 hektarov kmetijskih zemljišč pa je vsako leto šlo v izgubo, ker jih ni več mogoče vključiti v intenzivno kmetijsko proizvodnjo zaradi razkosavanja in spreminjanja v enklave med zazidanimi površinami.
za
»cuen, aa moramo imeti za	obdobju povojne graditve smo
pridelovanje zadostnih količin	izgubili 94.00(5 ha miv in vrtov,
hrane dovolj plodne zemlje na	Če prištejemo sem še sadovnja-
prištejemo
Za Dolenjsko, ki velja kmetijsko usmerjeno območje, so podatki nekoliko boljši. Za primer si oglejmo novomeško občino. V poldrugem desetletju so se površine njiv in vrtov
zmanjšale za 1.447 hektarov, kar pomeni, da vsako leto izgubimo 103 hektare najplodnejše zemlje. Površina vse obdelovalne zemlje se je zmanjšala za 2.667 hektarov, torej vsako leto za 190 hektarov. Kljub temu je leta 1978 prišlo na enega prebivalca novomeške občine 24 arov njiv, oziroma 62 arov vseh kmetijskih zemljišč, medtem ko je republiško povprečje manjše (16 in 53). Za samooskrbo prebivalstva je tudi to premalo. Podatki kažejo, da bi ob sedanjih kmetijskih zmogljivostih pridelali zase le dovolj krompirja in mleka, primanjkovalo pa bi riam vseh drugih kmetijskih pridelkov, še najbolj žita, zelenjave in sadja, od mesa pa perutnine in prašičjega mesa.
In kje je vendar vsa ta izgubljena zemlja? Delček odgovora je na dlani, če greste pogledat, kaj se skriva recimo pod nazivi Mestne njive, Znan-čeve njive, Grmski travniki. Ne njiv in ne travnikov ni tam!
Zazidanih njiv ni več mogoče odzidati, zato nam v bitki za kruh ostane predvsem dvoje: okrepiti proizvodno moč kmetijstva in prekiniti z nemarnim in neodgovornim uničevanjem . plodne zemlje. V osnutku dogovora o temeljih družbenega plana za obdobje 1981 — 1985 stoji kmetijstvo zapisano kot ena izmed prednostnih dejavnosti. Zemlja je surovinska baza kmetijstva, zato velja tej vsa pozornost. Žal, zaenkrat samo na papiiju, saj v večini občin niso upoštevali „kmetijskega“ zakona iz leta 1971, ki je občine zavezoval, da sprejmejo prostorske plane, v katerih bi prišlo do izraza skrbnejše ravnanje z zemljišči, primernimi za kmetijsko proizvodnjo.
Tisti, ki dovoljujejo in zazidujejo njive, kažejo na obsežne komplekse zemljišč, ki nastajajo z melioracijo, in opozarjajo na sorazmerno neučinkovito kmetovanje v pri-meijavi z razvitimi državami. Res je, da jugoslovanski kmet s svojim delom pridela hrane le
za 5 ljudi, medtem ko je ameriški za 64 ljudi, toda v družbenem sektorju je produktivnost neprimerno večja; po enaki primerjavi pridela kmet v družbenem kmetijstvu hrane za 32 ljudi. Vsekakor so v povečevanju učinkovitosti kmetovanja še rezerve, ne smemo pa jih videti kot nadomestilo za izgubljeno zemljo.
Izgovaijanje na povečevanje kmetijskih površin z melioracijami pa je pravo sprenevedanje. Izboljševanje zemlje je drag postopek. Lani je v Sloveniji šlo za melioracije . 24 milijonov dinaijev, a s tem denarjem še zdaleč niso zmogli uresničiti načrtovanih izboljšav. Tako so
ne njive? „Razme
na Dolenjskem meliorirali le četrtino načrtovanih površin. In ali je mar potrebno za vsak hektar, ki ga z veliko denaija pridobimo za kmetijstvo, uničiti hektar že desedetja obdelova-
„ jtavanje, zapravljanje,
kvarjenje in uničevanje plodne zemlje priča o skrajni nevednosti, nekulturnosti in neodgovornosti človeka, skrb zanjo pa mora biti najvišja dolžnost organizirane družbe v civiliziranem svetu,“ je v Zeleni knjigi pred osmimi leti vzneseno zapisal Franc Rainer. Tem besedam ni kaj dodati. In iz leta v leto je več resnice v njih.
ice v njih.
M. MARKELJ
Belokranjsko vroče poletje
Jija je in skozi Mediko se valijo potoki avtomobilov. Nemške registrske tablice vozijo
 lovcu, Plitvicam, naprej proti moiju, ustavijo se za hip pred metliško vinsko kletjo, da
Povprašajo za pravo pot, kajti kažipoti so v Bdi krajini revni, obglodani, razcefrani, prelomljeni od rok WVtkih dn^m, ki pozno v noč tulijo po mestu kljub že pred leti sprejetemu zakonu o redu in miru v °oeini. Redki so, ki se ustavijo v hotelu Bela krajina in malo tuje govorečih ljudi zaide v Belokranjski P>W*«j, kajti turizem je v tem koščku Slovenije zapostavljen, je sirota, ki se mu noče nfliče posvetiti, rj<Kot da bi se bali nemških mark, ameriških dolarjev ali italijandcih lir.
. rtjf'*sta bratstva in enotnosti, Evgenu usta kar sama od sebe dan6 S^0Z* mesto’ Je n°č in reztegujejo v nasmeh, denarnica oh« PFometna’ Nove ceste, pa je zajetno polna. Kulturnih n v°Zni°e> za sSv- Rokom pa ali športnih prireditev ni.
Ce nihče asfaltirati, četudi je Kulturi je prepovedan vstop čez deto« -a v Pro8ramu ^ ne^aJ Gorjance ali preko Kolpe, brž k0 etij, seveda vedno takrat, ko obrnete na koledarju listek z se nvnicnu ««•««■»«- napisom meseca julija. Sicer
tudi preko leta ni veliko boljše, če človek odmisli ljubiteljsko dejavnost, ki poskrbi od časa do časa, da ne zakrni srce, da se ne usmrdijo možgani. Plešete pa lahko na Vinici, ob sredah in
nedeljah celo na metliškem kopališču, kjer so odprli disco klub in tako odvzeli navdušence mladim, ki vrtijo plošče v bivši metliški kino dvorani. Sliši se, da bolj privatno kot družbeno organizirano, vendar je tudi to nekaj, sicer bi se mladež raztepla po gostilnah z imenom Badovinac, kjer predvajajo v glasbenih skrinjah Jugoslavijo, na ražnjih pa vrte odojčke in jagenjčke, ki bi lahko zaradi razvade stali v metliškem grbu
namesto proslulih krokarjev.
Semič je v nasprotju z navado mrtev bolj od mrliča, tamkajšnje prebivalstvo se hodi namakat na Primostek, kjer ima Iskra rekreativno-kopalni center, do katerega se pripeljete po takšnem makadamu, da ni prav nič čudnega, če še teden dni po tem jecljate bolj od vseh jecljavcev. Je pa kopališče urejeno, celo tuš boste našli tam ter bazenček za mularijo, da vam je ne bo treba s kolom iskati po Kolpi. Kopališčni center je tudi v Podzemlju, v Adlešičih pa so brigadirji, ki kopljejo jarek za vodovod, nujno potreben zaselku.
Pod vasjo Marindol taborijo taborniki, udeleženci tečaja za vodnike. Želja organizatorjev je, da bi taborništvo dobilo v Beli krajini mesto, ki ga je že nekoč zasedalo, a je potem vse skupaj crknilo. Tako, kot se stegne veliko stvari zavoljo
premajhnega posluha, zaradi mačehovskega odnosa do ljudi, ki bi radi nekaj ustvarili tudi na področju med reko Kolpo in Gorjanci.
Saj res: ponovno je zanimiv zavoj pod suhorskim IMV. To je zapeljiv ovinek, na katerem zdrkne v dolino veliko število voznikov, največ tujcev. Ne mine dan - brez pretiravanja! - da ne bi kdo zapeljal naravnost namesto na levo. Toda to je malenkost z dejstvom, da so se spet pojavili stroji na cesti za vasjo Trnovec. Tam delajo obvoznico, res že zelo dolgo, skoraj toliko časa kot Noe barko, a kaj za to, glavno je, da jo bodo naredili. Če jo bodo.
Delavci Beti in Kometa so na kolektivnem dopustu v Seči in Červarju. „Beti“ prodaja svoj dom v Seči pri Portorožu, ker je preveč oddaljen od morja. Za nadomestek bo kupila	ta
delovna organizacija počitniške prikolice tovarne IMV	iz
Novega mesta. Starši tega projekta so veliki optimisti ali pa ne vedo, da boš prej našel kavo pri Mercatorju, kot ti bodo dobavili prikolico. Da bi delavstvo pozabilo na prodajo doma v Seči, je te dni na gostovanju sekstet Vitis, ki pege dopustnikom ljubezenske	in
revolucionarne pesmi.
Deset čolnarjev pa se je spustilo iz Osilnice po Kolpi do Metlike. Po kopnem jih spremlja kombi, natovorjen z jedačo in pijačo, da ne bi kdo shujšal ali obnemogel. Če bodo prispeli veslači v Mediko po dvaindavjseti uri, se bodo morali zvaliti v posteljo žejni in lačni,u kajti lokali v družbeni lasti zapirajo svoja vrata natanko ob tem času, kot bi se bali zaslužiti kak dinar več, so pa zato veliko bolj širokoprsni privatniki, ki točijo in strežejo, dokler se poslednja pijandura ne odvleče pod okrilje rjuhe in deke.,
Sonce, še posebno pa voda ne more potolažiti Preločanov,
ki si julijsko vroče žele asfalt skozi svojo vas, a ne bo, kot kaže, z njim nič, kajti Partizanska magistrala ima zaključek v Adlešičih. Zaključujejo pa zato Preločani dela okrog svojega kulturnega doma, v katerega so vložili tisoče prostovoljnih delovnih ur, posamezniki celo preko tisoč tristo. In nehote zlobno pomislim na to, da bi bil dom Ivana Cankaija v Ljubljani že zdavnaj nared, ako bi vsak Ljubljančan brezplačno premaknil eno samo opeko. A kaj, ko Preloka ni Ljubljana, ko je Preloka navadna vas, kjer morajo krajani pošteno pljuvati v dlani, če hočejo imeti osnovno:	majhno trgovino,
skromen bife, pitno vodo, elektriko, šole tako in tako ne več, ker je premalo otrok, ker mladina frli v večja mesta, kjer ti vse prinesejo pod nos.
Od važnejših dogodkov v tem vročem belokranjskem poletju velja omeniti še to, da je nabavila Veseličeva gostilna v Podzemlju nov juke box, v katerem je najti tudi nekaj slovenskih plošč, kar je prava redkost, kajti vse belokranjske glasbene skrinje navijajo muziko v jezikih, ki niso slovenski. Kot da bi živeli v Sarajevu, v Parizu ali New Yorku, kot da bi pozabili, da se reče ženski, ki te je rodila, mama in ne Mutter, kot da ni ljubezen enostavno ljubezen in ne love. Kot da nismo Beli Kranjci, potomci bregešarjev in mater s pečami na glavi, kot da žremo že od pamtiveka dunajske zrezke namesto krompirja in graha! Vem: napredek in čas terjata svoje, vendar bi lahko svojo preteklost krepko vnovčili, a je ne znamo nočemo. Raje poklicno ali nepoklicno dremuckamo v senci in sanjamo o tem da se da živeti tudi. od turizma. Nekateri celo živijo. Pa še slabo ne. Toda stran s črnimi mislimi: poletje je vendar za oddih. Mar nismo že dovolj spočiti od preteklih jalovih sezon?
TONI GAŠPERIČ
DOLENJSKI LIST
TELEVIZIJSKI SPORED
PETEK, 1. VIII.
O labod
14.50	ATLETIKA, prenos finalnih tekmovanj z. 01 v Moskvi
17.55	POROČILA
J8.00 LETI, LETI PIKAPOLONICA
18.15 PRILJUBLJENE ZGODBE: TRNULJČICA
18.35	OBZORNIK
18.45	CEZ TRI GORE: BENEŠKI
FANTJE
T. i. narodnozabavnega ansambla iz Benečije že dokaj let ni bilo moč videti na malih zaslonih, zato bodo ljubitelji Bencikih fantov lahko ugotavljali, ali je to še tista skupina muzikantov in pevcev, kije svojčas navduševala občinstvo širom po Sloveniji.
19.15 RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
20.00	JADRANSKA SREČANJA
21.25	BRATJE SACKETT
22.15 V ZNAMENJU
22.30 NOČNI KINO: MOŽJE Trije prijatelji srednjih let so
prizadeti zaradi smrti četrtega kolega, bol skušajo blažiti z nenehnim pitjem. V pijanosti prihajajo na dan njihove neizpolnje-
ne želje, tožijo nad razočaranji in nezadovoljstvu Slednjič jim je pitja dovolj, v prepričanju, da je moč uteči brezkoristnemu životarjenju, se podajo na Angleško. Potovanje pa nič ne spremeni, pijejo še naprej. Taka je vsebinska zasnova ameriškega filma, s ki ga je po lastnem scenariju pred desetimi leti posnel John Cassavets. Ob Petru Falku in Benu Gazzari igra režiser tudi eno od glavnih vlog.
Opomba: Ce bodo jugoslovanski nogometaši na OI igrali za tretje mesto, bodo televizijci tekmo prenašali na prvem programu ob 18.10.
13.35	Test —	13.35	Prenos
kajakaškega tekmovanja moških na 500 m - 17.20 Prenos finalnega kajakaškega tekmovanja moških na 500 ms- 17.50 Odbojka (prenos finalne tekme za moške)'- 19.30 Dnevnik - 20.00 Kronika puljskega festivala - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.05 Dokumentarna reportaža - 21.35 Baletna oddaja —
22.25	Ophclia (francoski sigrani film)
SOBOTA, 2. VIII.
labod
12.45	POROČILA
12.55 BOKS, prenos finalnih tekmovanj z OI
17.00 PRENOS NOGOMETNE TEKME ZA PRVO MESTO NA OI
18.50	RISANKA
18.55 NAŠ KRAJ
19.10	ZLATA PTICA, pravljica
19.15	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
20.00 C Dickens:	NICHOLAS NICKLEBY
Po enem najboljših romanov Charlesa Dickensa so angleški televizijci posneli nadaljevanko v šestih delil. Režiserske posle je opravil Christopher Barry, igrajo pa Nigel Havers, Derek Godfrey, Peter Bourke, Kate Nicholls in drugi.
20.55 SESTANEK V NEBOTIČNIKU, zabavnoglasbena oddaja
21.50	POROČILA
21.55 LETALIŠČE, film
Zgodba tega ameriškega filma (po lastnem scenariju, ki ga je oprl na istonaslovni roman Arthurja Haile-ya, ga je 1970 posnel George Seaton) se odvija neke snežne noči na letališču. sVremenski pogoji ne zagotavljajo varnih poletov, težave pa povzroča še terorist,s ki skuša ugrabiti veliko potniško letalo. To se smu ne posreči, a v letalu eksplodira bomba. Igrajo Burt Lancaster, Dean Martin, Helen
Jaycs, Jacqucline Sebeig in drugi.
Bisset, Jean
13.55	Test — 13.55 Prenos finalnih kajakaških tekmovanj z OI — 17.45 Znanost - 18.30 Narodna glasba -
19.30	Dnevnk - 20.00 Zabavnoglasbena oddaja — 20.50 Včeraj, danes, jutri - 21.00 Dokumentarna oddaja - 21.30 Dokumentarni film - 22.00 Kronika puljskega festivala
NEDELJA, 3. VIII.
O labod
9.20	POROČILA
9.25	VIKING VIKI
9.50	UGRABLJEN
10.15	CEZ TRI GORE: OBIRSKI
ŽENSKI OKTET
10.45	ODPISANI
11.35	TV KAŽIPOT
12.00	KMETIJSKA ODDAJA
pa tudi ne ljubezensko začinjena zgodba, glavne vloge igrajo John Wayne,sHardy Krueger, Elsa Marti-nelli in Red Buttons. Pred domala dvema desetletjema je delo zrežiral Howard Havvks.
17.20	POROČIL
17.25	PRENOS SLOVESNEGA
13.00	POROČILA
13.50	POTOPLJENA MESTA:
AGRUV1UM
14.35	ŠPORTNA POROČILA
14.40	HATARI, film V afriških savanah prebrisani divji lovci lovijo živali, da bi jih prodali živalskim vrtovom. V filmu, polnem izvrstnih lovskih prizorov, manjka
ZAKLJUČKA OLIMPIJSKIH IGER
V MOSKVI
19.00	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNI K
fantastični film)
PONEDELJEK, 4. VIII.
C) labod
govorila drama zagrebških televizijcev. Pripoved -bo tekla o družini Liberanovih, o očetu, ki je navezan na starožitnost, o mlajšem sinu, ki povsem neprizadeto spremlja prodor novega, o starejšem sinu, ki miri nesporazume med qčetom in
18.15-POROClLA
18.20	VRTEC NA OBISKU: GRADIMO MESTO ŽIVŽAV
18.35	OBZORNIK
18.45	MLADINSKA ODDAJA
19.15	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
20.00	S. Šešelj: LIBERANOVI Dolina Neretve je z melioracijskimi posegi doživela velike spremembe, novosti se zrcalijo tudi v-družbenih razmerah. O tem bo
TOREK, 5. VIII.
© labod
računalnikov v medicini, gospodi" j stvu, upravi, pri policiji in orgajs j za varstvo ustave. Prikazala bo » J sistem zavarovanja računalnike* ^ | podatkov, saj v zadnjem castt« prihaja do zlorab računalnikov. >
20.45	M. Bulgakov: DNEVI TU«®; NOVIH
22.00	V ZNAMENJU	oBr
22.15	NASTOP ORKESTRA Bik
17.45 POROČILA
17.50	COLARGOL, lutkovna oddaja
18.05"'JUGOSLOVANSKI NARODI V PESMI IN PLESU: TANEČ
18.35	OBZORNIK
18.45 PO SLEDEH NAPREDKA
Tokratna oddaja bo govorila še o nekaterih področjih razsik ovalnega dela naših strokovnjakov, ki nadzorujejo dogajanja na Jadranu,
19.15	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
20.00	POPISANI DRŽAVLJAN ALI TIHA DIKTATURA RAČUNALNIKOV
Zahodnoncmška dokumentarna oddaja bo predstavila uporabo
17.40' Dnevnik v madžarščini '
18.00	Dnevnik - 18.15 Otro oddaja - 18.45 Narodna glasba
19.30	Dnevnik - 20.00 Mazzabu" (1. del zabavnoglasbene oddaje!
20.50	Včeraj, danes, jutri -Prvi sledovi (dokumentarna oofl*J - 21.50 Poezija
SREDA, 6. VIII.
©labod
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
20.00	REPORTAŽA O JUGOSLOVANSKEM MESTU, KI TEKMUJE NA IGRAH BREZ MEJA
20.05	IGRE BREZ MEJA, prenos iz Anina
21.30 GODBA BREZ NOT
17.35	POROČILA
17.40	VELIKE RAZSTAVE, dokumentarna oddaja
18.058 NAŠA PESEM 80, 2. del oddaje
18.45	OZBORNIK
19.00	NE PREZRITE
19.15	RISANKA
22.00 V ZNAMENJU
17.40	Dnevnik v madžarščini '
18.00	Dnevnik — 18.15 SezatnC^
ulicas- 18.45 Od vsakega jutraiai
dan - 19.30 Dnevnik -Festival srbskih gledališč - 2M Včeraj, danes, jutri	—	21.*
Izobraževalna oddaja	-	2D?
Koneert na Dubrovniških polet®1 prireditvah
20.00	B. Profaca: ZGODBI Z MORJA
Zdajšnjemu času primemo bodo televizijci predvajali dve kratki zgodbi o mornarskem življenju. Posneli so jih po scenariju popotnika BmnasProface. Prva z naslovom Pisma mornarju bo govorila o pomorščaku s trgovske ladje, katerega doma čakata mati in dekle, v pismih pa mu vsaka na svoj način sporočata, kako težko ga pričakujeta. Igrajo Etta Bartolazzi, Mirela Brckalo in Vera Zima. Zadnji dan je naslov druge zgodbe. Pripoved teče o dotrajani ladji, ki se umika z morskih valov. Na,njej sta samo še star mornar in njegov pes. Starec se spominja svojih s osmi h tovarišev. Like vseh devetih je odlično zaigral Ivica Ivkovič. Obe zgodbi je za zagrebško' televizijo zrežiral Vladimir Fulgosi.
21.05	GOSPODARSKE VEZI, dokumentarna oddaja
21.35	V ZNAMENJU
21.50	JAZZ NA EKRANU: TRUM-PET’S AND RHYTHM UNIT
15.00	Konjeništvo (posnetek z OI) —	16.00	Sinjska	alka (prenos
tekmovanja iz Sinja) — 17.25 Nedeljsko popoldne - 19.30 Dnevnik - 20.00 Gore sveta (dokumentarna soddaja) - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.05 Kratki film -
21.30	Čas vrtnic (finski znanstveno-
ČETRTEK, 7. VID.
©labod
18.00	POROČILA
18.05	TEHTNICA ZA NATANČNO TEHTANJE
18.35	OBZORNIK
18.45	ŽIVLJENJE V RIJEKI CRNOJEVlCA Dokumentarna oddaja titograjske televizije bo govorila o mestecu ob Skadarskem ježem. V 15. stoL je bJo veliko trgovsko središče, premoglo je prvo cirilsko tiskarno na slovenskem jugu, dandanes pa sc tamkajšnji ljudje bojujejo z reko in jezerom, ki jim po eni strani nudita vir zaslužka, na drugi pa s s poplavami ogrožata njihovo življenje.
19.15 RISANKA
19.24 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK
20.00 FILM TEDNA:	ŠESTI
AVGUST
Kaneto Shindo velja za enega vidnejših japonskih režiseijev, posnel je več igranih filmov, po svetu pa je zaslovel prav s filmom, ki ga bomo gledali drevi To je dokumentarna pripoved o posledicah eksplozije atomske bombe nad Hirošimo.
21.25 KITAJSKI DNEVNIK, dokumentarna oddaja
21.55 jC ZNAMENJU
17.40 Dnevnik v madžarščini -18.00 Dnevnik - 18.15 Otroštvo mladosti — 18.45 Zagrebulje — 19.30 Dnevnik v- 20.00 3-2-1 ... gremo! — 23.00 Včeraj, danes, jutri
PRVI RADIJSKI PROGRAM]
PETEK, 1. VIII.
8.08	Z glasbo v dober dan. 8.30 Glasbena	pravljica	(Brata
Grimm-M.	Vodopivec:	Rdeča
kapica). 8.40 Naši umetniki mladim poslušalcem. 9.05 Z radiom na poti.
11.35	Znano in priljubljeno. 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti 12.30 Kmetijski nasveti (Vrt v avgustu). 12.40 Pihalne godbe. 13.50 Človek in zdravje. 14.05 Mozart in plesni ritmi njegovih časov. 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30
mlajšim sinom. Po scenariju Stjepa-na Šešlja je dramo posnel Zoran Tadič, igrajo pa Zvonko Torjanac, Zdenko Jelčič, Ivo Gregurcvič, Dana Kurbalija, Fabijan Sovagovič in drugi.
21.05	SODOBNIKI
21.45	V ZNAMENJU
22.00	BRAZILSKI VEČER NA FESTIVALU V MONTREAUXU
Drugi program:
17.40 Dnevnik v madžarščini -
18.40 Dnevnik — 18.15 Otroška oddaja - 18.30 Sola za junake -
18.45	Glasbena medigra - 19.00 športna oddaja — 19.30 Dnevnik —
20.00	Naš čas - 21.00 Včeraj, danes, jutri ■<- 21.10 Lee Oswald (dokumentarni film) -	22.00 Književni klub
Napotki za turiste. 15.35 Zabavna glasba 18.00 Razgledi po slovenski glasbeni literaturi. 18.30 S knjižnega trga 19.45 Minute z Alpskim kvintetom. 20.00 Uganite, pa vam zaigramo! 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.30 Besede in zvoki iz logov domačih. 23.05 Lirični utrinka 23.10 Petkov glasbeni mozaik. 0.05 - 4.30 Nočni program.
SOBOTA, 2. VIII.
8.08	Pionirski tednik. 8.30 Počitniško popotovanje od strani do strani.
9.05 Z radiom na potu 10.05 Sobotna matineja 11.05 Zapojmo pesem.
11.20	Svetovna reportaža. 11.40 Zapojte z nami. 12.10 Godala v ritmu.
12.30 Kmetijski nasveti (Lojze Kastelic: Priprava čebel na jesensko pašo). 12.40 Veseli domači napevi.
14.05 Kulturna panorama. 15.30 Zabavna glasba 18.00 Škatlica z
odbo. 1K30 Iz dela GMS. 19.35 adi mostovi. 20.00 Sobotni zabavni večer. 21.00 Za prijetno razvedrilo. 21.30 Oddaja za naše izseljence. 23.05 Lirični utrinku
23.10	Z lahkimi notami po naši domovini. 0.05 — 4.30 Nočni program.
NEDELJA, 3. VIII.
7.30 Zdravo, tovariši vojaki! 8.07 Radijska igra za otroke (Boris A. Novak: V ozvezdju postelje). 8.48 Skladbe za mladino. 9.05 Še pomni-
Ml.
te, tovariši? 10.05 Panorama lahke glasbe. 11.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 13.20 Za kmetijske proizvajalce. 13.50 Pihalne godbe. 14.05 Humoreska tega tedna (Fran Milčinski: Humoreska). 14.25 S popevkami po Jugoslaviju 15.10 Pri nas doma. 15.30 Nedeljska re-
Sirtaža. 15.55 Listi iz notesa. 16.20 remo v kino. 17.05 Priljubljene operne melodije. 17.50 Zabavna radijska igra (Marjan Marinc: Inšpektor Ris ne miruje, 10. del). 18.33 Na zgornji poliču 19.45 Glasbene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer.
22.20	Skupni program JRT. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Mozaik melodij in plesnih ritmov. 0.05 - 4.30 Nočni program
PONEDELJEK, 4. VIII.
8.08 Z glasbo v dober dan. 8.25 Počitniško popotovanje od strani do strani. 9.05 Z radiom napoti. 11.35 Znano in priljubljeno. 12.10 Veliki revijski orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti s(Anton Vodovnik: Oskrba mladih vinogradov). 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru. 14.05 Pojo amaterski zbori. 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo.
15.30 Zabavna glasba. 18.00 Na ljudsko temo. 18.25 Zvočni signali.
20.00	Iz naše diskoteke. 21.05 Poletni divertimento. 22.30 Popevke iz jugoslovanskih studiev. 23.05 Lirični utrinku 23.10 Za ljubitelje jazza.
TOREK, 5. VIII.
8.08 Z glasbo v dober dan. 8.30 Mladi koncertanL 9.05 Z radiom na
?otu 11.35 Znano in priljubljeno.
2.10	Danes smo izbrali. 12.30 Kmetijski nasveti (Ljudmila Haller: Možnosti usmeijcnega izobraževanja za delo v kmetijstvu). 12.40 Po domače. 14.05 V korak z mladimi.
15.30 Zabavna glasba. 18.00 Operne arije in monologi. 18.30 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj. 19.45 Minute z ansamblom Jožeta s Privška. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 20.30 S solisti in ansambli JRT. 21.05 Radij-
ska igra (Michel Deon:
22.30	Tipke in godala. 23.05 L*1 .j utrinki. 23.10 S popevkam*JL Jugoslaviju 0.05 - 4.30 Nočm P gram
SREDA, 6. VIH. j,,
8.08	Z glasbo sv dober Počitniško popotovanje od st~olei strani. 8.45 Radijski PeVC' jpo' mikrofonom 9.05 Z radiom n .<> tu 11.35 Znano in prilju jMO
12.10	Veliki zabavni orkestri-Kmetijski nasveti (Tatjana Delo v okrasnem vrtu v avg . e„e
12.40	Ob izvirih ljudske g* u»<r umetnosti. 14.05 Razmišljamo-,^ tavljamo ... 14.25 Naši PfjoZ*' čestitajo in pozdravljajo. !'• M’ bavna glasba. 18.00 Žborovs^ ba v prostoru in času. 1j; sV®** gost. 18.30 Potovanja za ml*lu)-
20.00	Koncert za besedo LjudcJ'
20.25	A. Dvoraka Trio ^.re
21.05 Odlomki iz A. Dvorak8S Rusalka. 22.30 Revija pevcev zabavne glasbe. 23-u ,n0čjo-utrinku 23.10 Jazz pred P01 0.05 - 4.30 Nočni progra*1**
ČETRTEK, 7. VlH-
8.08	Z glasbo v dober d**,, Mladina poje. 9.05 Z 5jUbljen^l potu 11.35 Znano in P ,30 K*11
12.10	Znane melodije. I2*8 . Ko8 tijski nasveti (Janez P°? , 2.4O
Koncert za mlade .P°?,u,n ZabaVIJ,i Jezikovni pogovon. ' glasba. 18.00 Vsa zendja 0..^ po-zapela. 18.15 Lokalne ra ^qV1 p staje se vključujejo. 1»- ija.l9> snetki violinista Mileta na Minute z ansamblom doin* j ža. 20.00 Četrtkov večer pesmi in napevov. 2 • kitar večer (V. Zupan: Menuet p,em
21.45	Lepe melodije. 2 studi glasba iz jugoslovan _3,l0
23.05 Lirični utrinku 2
8.^-S.^Cniprogram.
poročajo
V brci ni zakonitosti
Ahmet Sišič ni imel prav, ko je v črnomaljskem Beltu iskal pravico na svoi način -- Iz trte izvite trditve
Sodišče združenega dela v Novem mestu je odločilo, da Ahmet Šišič iz Črnomlja ni imel prav, ko se je pritožil zoper disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja ki ga je izrekla njegova delovna organizacija, črnomaljski Belt.
Na javni ustni obravnavi je pravilnosti in zakonitosti vo-
VDRL
„v ORDINACIJO -nn« ij i miličniki so 21. julija 4*5°! Pridržali do iztreznitve Kn, S? Silvestra Zoreta iz Dol. - ra* Zore ie nriš^l pijan v dom
iSi ..
Idrije v ordinacijo in žalil za n i?« ter scstro- Čaka ga sodnik
za Prekrške.
.Razgrajal pri znancih -
pg"?c Lešnjak (47 let) z Dol. oJlT ^ julija prišel pijan na * K znancem v Šentjernej. Tam s	razbijal	po	hiši	in	grozil
miiPIe?pom* Opiral se je tudi cnikonr, ki so ga hoteli odpeljati bo
nJ>uFTEl)AL OČETA - Mokro-ODnin -Miličniki so 21. julija j Pr‘držali 24-letiiega Janeza z Mime. Muhvič je Hnma
razor i	munviu	jv	doma
DtPk razbijal opremo in celo dok«	da	je	moral	slednji
ijz od doma. Miličniki so »ajača osamili do treznosti.
SE JE - Novomeški DriHrf?', so 24 • julija zvečer Ca jj?'1 32-letnega Stanislava Škrle-naHi P" Dobovi, kije hudo pijan Kanj?ova*. goste na vrtu Hotela se n i®- mu je tudi vroče, sicer ne b'javno razgalil.
m®.6 Radiokasetofona -
"jarjan “
Kobe
avt^Cr Par^ira 1 a vsak svoj osebni Pril* cest‘ Uršna scla-Laze. “ožnost je s izrabil vlomilec in anesel radiokasetofona s kasetami.
zaa6koteškodi za 4-220’Kobe
Pečjak iz Bušinca in Jože >z Dol. sSušic sta 26. julija
Šišič ponovil svojo trditev, daje v podjetju že dolga leta zapo-stavljan, zanikal je, da bi v službi kdajkoli koga brcnil, kaj šele, da bi to brcanje pred disciplinsko komisijo priznal. Šišič je dodal, da mu je Belotva disciplinska komisija dala podpisati nekaj pred nos pomoljenega, nadalje je svoji delovni organizaciji očital, da je to zasebno podjetje, v katerem so mojstri zasebni obrtniki. O kakšnem samoupravljanju da ne more biti govora. Sam je doslej veliko pretrpel in videl krivice, ki so jih morali pretrpeti tudi drugi.
Kljub omenjenim navedbam sodišče združenega dela ni imelo nobenih pomislekov o
OB 6 SLASTNIH ŠUNK
Jožefa .Pekdj iz Gom-bišča pri Vel. Gabru je 23. julija zvečer ugotovila, daje imela na obisku vlomilca. Nepridiprav je vdrl v stanovanje skozi okno, v kuhinji našel ključ kleti in sle napotil v podzemlje. Tam je iz hladilne skrinje odnesel 6 šunk.
S SEKIRO NAD DRUŽINO
Sentjemejski miličniki so 27. julija zvečer pridržali do iztreznitve 43-letnega Janeza Hočevarja z Viha pri Šentjerneju, ki je pijan razgrajal v domači hiši, pretepal ženo in s sekiro strahoval družino. O sekiri in pijači se bo Hočevar pogovarjal s sodnikom za prekrške.
S
tabla KOT CESTA - Če z gorjanske ceste z mediške «ani človek zavije pred Suhorjem po razdrapani cesti na ^ kmalu pokaže tabla, ki naj bi oznanjala, v katero vas .Prišli. Vendar ga ni, ki bi to lahko razbral s te razbite in Jje razgrizene table. Gre za Berečo vas, tabla pa stoji ob t>cinski cesti. Pred leti so delovni in požrtvovalni vaščani s ?j'm denarjem in delom vaško cesto posodobili in Popravili za asfaltiranje, pripravljeni pa so bili to narediti 1 J}.3 občinski cesti, vendar je prišlo do nesporazumov na Raciji vaščani - občina. Tako je vaški del krožne ceste “tiran, občinski pa razdrapan. Da je vse v skladu, je tudi vmoi^ J3^3’ kakršna je, k čemer pa so gotovo pripomogli tudi fantalini.
denja Beltovega disciplinskega postopka zoper Ahmeta Šišiča. Glede na dokumentacijo in priče so namreč Šišičevi očitki glede zapostavljanja in krnitve uveljavljanja pravic iz trte izviti.
Iz podatkov nedvomno izhaja, da je Ahrmet Šišič fizično obračunal (brca) s sodelavcem, da je samovoljno ravnal, ko ni upošteval odločitev predpostavljenih in da je grozil mojstru in članom disciplinske komisije. Vse skupaj so po pravilniku takšne kršitve delovne dolžnosti, ki .peljejo na cesto”. • I
Sodišče se je strinjalo z ugotovitvami Belta, da so Šišičeve kršitve takšnega značaja, da dejansko motijo koristi in odnose med Beltovimi delavc i. Šišič je po mnenju sodišča vedno imel možnost izkoristiti in uveljaviti svoje pravice s pomočjo pristojnih organov in organizacij. Če je bil prikrajšan, če se mu je zgodila krivica, bi kot delavec naše družbe mogel ubrati.pot na samoupravno delavsko kontrolo, delavski svet, sindikat in ne nazadnje bi se lahko oglasil tudi pri direktorju. Te poti so bile po mnenju sodiš ča vselej I odprte. Šišič pa je ubral svojo, i napačno stezo. Pravico je uveljavil s samovoljo in fizičnim obračunom, kar je seveda ne- j združljivo s samoupravnim si-' obračunom, kar je seveda s samoupravnim sistemom nezdružljivo.
SMRT MOTORISTOVEGA! SOPOTNIKA
V ponedeljek nekaj po 15. uri jej 44-letni motorist Dževat Zflič z I Jedinščice peljal od Karteljevega j proti Novemu mestu. Ko je pripeljal do križišča s cesto v Brezov log, je po tej cesti pripeljal z osebnimi avtom Dušan Kump iz Bršljina. I Vozili sta silovito trčili, pri čemer I sta bila ranjena Zilič in njegov I sopotnik Janko Barčič iz Srednjega I Grčevja. Barčič je med prevozom v I novomeško bolnišnico umrl.
GROZIL S PRETEPOM
Črnomaljski miličnici so 23. julija popoldne zalotili na motornem vozilu pijanega Alojza Kastelca | (48 let) iz Stranske vasi. Čeprav je Kastelic pred srečanjem z možmi v I uniformi zagrešil manjšo prometno nesrečo, ga je ukrepanje močno j razjezilo. Vsepovprek je ponujal i pretep, vendar se ga ni nihče ..usmilil”. Po hlajenju ga čaka ! sodnik za prekrške.
let^ Vj*EVO _
LjuUj^ “ <22
Soldne	je	21.
Do^89 Proti N°VOrnjak od
bil
julija Karte-Pri
* ne v dnvA * zanesl° prek *a33.0(H^;n motne 5kode jc
^et^°v^JAK S CESTE -tov jc 23 iuhi tanek “ Mart*nje lokvam od popoldnc Delial s
, „ peljal . Pri'u,.v Mali Lniri“ate^ Proti Vel-o”£ljal nasnrnJ mu * «*» ovinka je hitm 1 -.osebni avto-JV tovornjak *avU ,v desno, pri Jan* vrnil, o-3"6.810 8 ceste in
hitro zavil
zvrnil risf116!^" " je £i^cM27 £ ?,k£v s.°P°tnik “ rani«.- 5v 12 Martinje vasi
^KuH^A HITROST ka?c‘ ^ 24?	Skrjanč	pri
nepreglednem ovinku je avto zaradi neprimerne hitrosti zaneslo na sredo ceste, tako daje trčil v tovornjak, ki ga je nasproti pripeljal 214etni Janez Mikuš iz Sevnice. Podržaj je bil laže ranjen, škode pa je za
30.000 din.
PET RANJENIH - Frančišek Piletič (54 let) iz Novega mesta je 27. julija zvečer vozil z osebnim avtom od Gor. Straže proti Prečni. Pri Dol. Straži se je srečal z osebnim avtom, ki ga je vozil 26-letni Milan Zadravec iz Gor. Straže. Ker sta oba vozila po sredini ceste, sta se oplazila. Za Zadravcem je vozil z osebnim avtom še 23-letni Dušan Rešetič iz Prečne, ki zaradi prekratke varnostne razdalje ni mogel ustaviti in je trčil. Voznika Zadravec in Rešetič ter njuni trije sopotniki so bili laže ranjeni, medtem ko je na pločevini za
50.000 din škode.
Sprti družini in poskus uboja I
Mimo Izidorja Brajdiča in hčerke iz Žabjeka jej švignila krogla
TRIMSKO KOLESARJENJE - Zadnje trimske akcije pod geslom „Vsi na kolo za zdravo tdo“, k* j° je organiziral novomeški koledarski klub, se‘ je udeležilo precej kolesarjev, med njimi pa so prireditelji pogrešali več občanov srednjih in starejših let. Proga, dolga 35 kilometrov, je trimčkarje vodila od Novega mesta preko Dolenjskh Toplic in Meniške vasi v Stražo in nazaj v Novo mesto in so jo vsi zmo^i brez prehudega naprezanja in dirkanja. Na cilju je vsak kolesar dobil trimsko značko.
Spet Papež
Uspehi mladih kolesarjev
Kolesarji novomeškega Novoteksa so se spet izkazali, tokrat najprej na mednarodni kolesarski dirki v Dolu, kjer je tekmovalo 200 kolesarjev iz Avstrije in Jugoslavije. Franci Zrimšek, ki je pred kratkim prišel od vojakov, se je med člani C uvrstil na odlično drugo mesto, pri starejših mladincih pa si je Zagorc v Sprintu priboril šesto mesto, Novak pa je bil 10.
Mlajši in starejši mladinci so se udeležili dirke v Varaždinu, ki jo prirejajo v spomin padlim kalničkim partizanom. Na 65 kilometrov dolgi progi se je nadarjen novomeški mladi kolesar Sandi Papež uvrstil na drugo mesto, izkazala pa sta se tudi Črnič z 8. in Smole s 13. mestom.
Starejši mladinci so vozili na 101 km dolgi progi; Zagorc je bil 11., Novak pa je moral zaradi okvare kolesa odstopiti.
Olimpijska odličja za invalide
Lep uspeh dolenjskih invalidov na olimpijskih igrah na Nizozemskem - Srehro Okornu
V začetku julija so bile v nizozemskem mestu Amheim olimpijske igre invalidov, na katerih je sodelovalo več kot 2.500 športnikov invalidov iz 42 držav, med njimi tudi Jugoslovani.
Naša reprezentanca, ki so jo sestavljali paraplegiki, amputiranci, slepi in slabovidni ter oboleli za
Tine Gorenc
Frančiška Ševarac
medalj ter še veliko drugih odličnih uvrstitev.
Za uspeh so zaslužni tudi invalidi športniki z Dolenjske, saj so bili v naši reprezentanci kar trije Dolenjci: Jože Okoren iz Drage pri Šentrupertu, Frančiška Ševarac iz Ponikev pri Dobrepoljah in Tine Gorenc iz Hudobrezij pri Raki. Najuspešnejši je bil Okoren, kije tekmoval v metu diska, krogle, kopja in v hitrostni vožnji. V svoji najboljši disciplini, metu diska, je osvojil srebrno medaljo in izboljšal prejšnji olimpijski rekord. Ta srebrna medalja je že Okornovo drugo olimpijsko odličje, saj jc pred osmimi leti v metu diska osvojil bronasto medaljo. Na prejšnjih olimpijskih igrah pred štirimi leti naša reprezentanca ni sodelovala zaradi nastopa rasistične Južnoafriške republike.
V Arnheimu sta bila uspešna tudi Sevarčeva in Gorenc, ki sta prav tako tekmovala v več disciplinah. Šcvarčevi je za las ušla medalja v slalomski vožnji z invalidskim vozičkom, kjer je zasedla četrto mesto, Gorenc pa se je v treh disciplinah uvrstil v finale, kar je v tako močni konkurenci velik uspeh.
Naši športniki so se za olimpijske igre pripravljali v Umagu, Novi
Gorici, Kočevju in Ljubljani; čeprav so bilii dokaj dobro pripravljeni, so bile njihove priprave predvsem prekratke in v primerjavi s športniki invalidi iz ostalih držav preskromne. Tudi po tehnični plati zaostajajo za drugimi tekmovalci; tako so vozički, s katerimi tekmujejo naši tekmovalci v hitrostnih vožnjah, pretežki in preveč okorni, da bi se lahko z njimi enakovredno kosali s tekmeci iz drugih držav. Vsekakor bo treba invalidskemu športu v bodoče posvetiti več pozornosti in zagotoviti zanj več denarja, če naj športniki invalidi še naprej gredo v korak z najboljšimi.
JOŽE GLOBOKAR
KOS DRUGI SLOVENSKI PILOT
Na republiškem prvenstvu v letenju z motornimi letali v Celju, na podlagi katerega bodo sestavili tudi slovensko ekipo za državno prvenstvo, se je med 23 piloti iz desetih slovenskih klubov odlično odrezal Novomeščan Kos, ki je v močni konkurenci zasedel drugo mesto.
Modelarji brez steze
Bodo v Prečni dobili potrebno stezo za hitrostne modele? - Modelarji z velikimi upi v Mostar
Spor med družino 45-let-nega Izidorja Brajdiča iz Žabjeka in družino 27-letne- [ ga Borisa Kovačiča iz Žabjeka je 24. julija zvečer I pripeljal do poskusa uboja.
Izidor Brajdič je s hčerko J stal ob cesti v Žabjeku, ko je mimo pripeljal z vozom I Boris Kovačič. Tedaj je | počilo in mimo Izidorja je švignila krogla. Dejanja je osumljen Boris Kovačič. I Obe romski družini sta že i nekaj časa sprti in si med | seboj grozita.
STEKLENINA NA ' TRDINOVO CESTO
Novomeški miličniki so 24. julija zvečer pridržali do iztreznitve 24-le tnega Novomeščana Mcsuda Imamoviča, ki se ga je nalil in z vrta hotela Kandija metal steklenino na Trdinovo cesto. S tem je ogrožal voznike vozil, vozila in pcšce. Imamovič bo moral k sodniku za prekrške.
Jože Okoren
cerebralno paralizo, je na teh olimpijskih igrah dosegla odličen uspeh, saj je dosegla kar štiri zlate, pet srebrnih in devet bronastih
Telovadni troboj
V Kopru Bratislava pred Novim mestom
TVD Partizan Koper je pripravil mednarodni telovadni troboj med vrstami Kopra, Novega mesta in Bratislave. Tako med pionirkami kot mladinkami so v posamezni in ekipni konkurenci zmagale gostje iz Slovaške. Med pionirkami so prva tri mesta zasedle telovadke Brattislave, Novomcščanka Pucljeva je bila četrta, 10. je bila Vidmarjeva, 11. Sladičeva in 12. Lipejeva, ekipno pa so mlade novomeške telovadke zasedle drugo mesto.
Med mladinkami je bila prva telovadka iz Bratislave Gajdošova, drugo in tretje mesto pa sta delili Novomeščanki Kočevarjeva in Kavš-kova; Papeževa je bila sedma, Pavčkova pa osma. Tudi ekipno so bile Novomeščanke za telovadkami iz Bratislave.
Na svetovnem prvenstvu modelarjev na Poljskem je jugoslovanska reprezentanca d- osegla lep uspeh, saj je zasedla odlično peto mesto. Vodja naše reprezentance je bil Novomeščdn Janez Grošelj, ki je tudi v veliki meri zaslužen za ta uspeh.
Prav zaradi tega, ker ima v Novem mestu modelarstvo veliko privržencev in tudi v družavnem merilu odličnih tekmovalcev, si prizadevajo, da bi se začeli ukvarjati tudi s hitrostnimi in akrobatskimi modeli. Vendar za to niso dovolj le dobri trenerji in zagreti modelarji, kajti za te modele je potrebna posebna tekmovalna steza, te pa za sedaj na letališču v Novem mestu še ni.
Pri začetkih te veje modelarstva bo gotovo v največjo pomoč prav Janez Grošelj, star znanec evropskih in svetovnih prvenstev, kije bil med drugim na dveh velikih mednarodnih tekmovanjih proglašen za najboljšega sodnika. Poleg Grošlja bo na bližnjem evropskem prvenstvu v Mostarju kot sodnik sodeloval še en Novomeščan, Srečo Petrič; oba bosta sodila na tekmovanju v kategoriji F 1.
Modelarji iz Novega mesta se bodo udeležili tudi tekmovanja za pokal Soko v Mostarju, kjer so lani zmagali. Čeprav je letošnja ekipa
OBČNI ZBOR TENIŠKEGA KLUBA
Novomeški teniški klub ima danes ob 18. uri v sindikalnem domu na Društvenem trgu občni zbor, na katerega vabijo ne samo člane kluba, marveč vse prijatelje in ljubitelje tega športa. Vpisovanje v klub in v teniške tečaje bo po občnem zboru v prostorih ZTKO na novomeškem stadionu, po 5. avgustu pa vsak na teniških igriščih.
V — --
pomlajena, od nje upravičeno pričakujejo, da bo obrnila lanski naslov zmagovalca, saj je svojo kakovost pokazala že na minulem državnem prvenstvu.
TEKAČI NA MANGARTU
Tekači novomeškega atletskega kluba so na nekajdnevnih pripravah na Mangartu. Visokogorski trening pod vodstvom trenerja in tekmovalca Janeza Pence bo novomeških tekačem gotovo močno koristil, kaj so na Mangartu pridobili, pa bodo kmalu pokazali na tekmovanjih; med drugim jih čaka tudi državno ; prvenstvo, na katerem lahko AK Novo mesto pričakuje zelo dobro uvrstitev.
Nogomet v Mozlju
V okviru praznovanja 15-letnice delovanja nogometnega kluba Mo-zelj so 20. julija domači nogometaši odigrali prijateljsko tekmo s Kočevjem, ki se je končala z neodločenim izidom 2:2. Tekmo je sodil znani mednarodni sodnik Vlado Tauzes, ki se je z veseljem odzval povabilu mozeljskih nogometašev. V torek, 22. julija, je bil v Mozlju nogometni turnir; zmagala je ekipa Cmega potoka pred Dolgo vasjo in Mozljem.
Mladi nogometaši iz Mozlja so zelo delavni in prizadevni, saj prirejajo razna športnatekmovanja in si nasploh prizadevajo za razvoj športa v teh krajih. Letos bodo med drugim dokončali košarkaško igrišče pri šoli, za naslednje leto pa imajo v načrtu razširiti nogometno igrišče. Podporo in pomoč pričakujejo tudi od nogometnega kluba Kočevje.
IVE STANIČ
SMB HM
foto slišal: Milan Markelj
/
Jovo, še malo zdrži, dvigalo bo kmalu popravljeno!
dolenjski ust proil 2B leti Kmetijstvo tudi pomembno
PRAV TAKO, kot spremlja izpolnjevanje plana v industriji, ga mora občina spremljati tudi v kmetijstvu tudi pomagati. Zadruge imajo vsako leto mnogo težav zaradi nabave semen in umetnih gnojil. Plan določa posevek, zanj so potrebna semena in umetna gnojila oboje mora zadruga zagotoviti. Pri tem pa nikdar ne ve, koliko bodo kmetovalci kupili. Pogosti so primeri, da zadrugam ostanejo znatne zaloge. Skrajni čas je, da občine neodgovoren odnos do kmetijstva izpremenijo, saj je tudi kmetijstvo pomembna gospodarska panoga ki bi vračala vsaj toliko kot industrija, če bi jo le negovali.
LETOŠNJO POMLAD je metliška tovarna Beti dobila nove prostore na obširnem zemljišču nad železniško postajo. Te pro store, ki jih je pred leti uporablja vojska, je vodstvo tovarne pričelo urejati in je obširne adaptacije izvršilo v dveh mesecih.
ČIŠČENJE ULIC je v Novem mestu poglavje zase. Medtem ko opravljajo v drugih mestih tako delo ponoči ali v zelo zgodnjih jutranjih urah, ko na cesti in ulicah ni ljudi, se godi pri nas to med 6. in 8. uro zjutraj, ko je na ulicah največ ljudi, ki hite na delo, gospodinje pa z mlekom, kruhom, sadjem in drugimi predmeti domov.
DELA NA cesti čez Goijance so v polnem razmahu, cestišče je na vsej dolžini že razšiijeno, tudi valjarji in razni stroji so že pretekli mesec sodelovali pri gradnji. Zvedeli smo, da bo cestišče do avgusta že toliko pripravljeno, da bodo lahko pričeli z asfaltiranjem. In še ena novost; asfaltirali bodo s finišeiji, torej s> takimi stroji, kot so asfaltirali avtocesto Brez strahu si lahko obetamo, da bo nova cesta res dobro zgrajena.
STROJI, KAR jih imamo, komaj zadoščajo za obdelavo pogodbenih površin, zato bo letos režim strožji. Kmetovalci naj o tem razmišljajo že zdaj, ko pogodbe podpisujejo
(Iz DOLENJSKEGA LISTA 28. julija 1960)
Rešite*
prejšnje križanke
annEna-n OQ□□nana
a
Silhueta kipa Svbbode, kot jo je videti z morja
f
i
I
SVETU OKOLI
ZARES-Tižko je današnji mladini. Dokaz so vse pogostejše migrene. Dr. M. Wilkinson je po preučevanju 2.100 mladih bolnikov ugotovila, da postaja migrena bolezen mladih ljudi. Vzrokov zanjo zdravnica ne navaja, opozarja pa pred sladoledom in kitajsko hrano. Sladoled še nekako razumemo, manj pa je jasna zadeva s kitajsko hrano, če morda raziskovaka ni mislila s tem na Maove misli, od katerih naj bi mlade bolela glava.
OBVAROVANI BAJKAL -
Glavobola so se zanesljivo rešili varstveniki narave iz Sovjetske zveze. Dosegli so, da je vlada sklenila premakniti traso železniške proge, ki je sedaj tekla ob sami obali tega edinstvenega jezera v Sibiriji. Bajkalsko jezero slovi po svetu med drugim tudi zato, ker v njem žive živali, kakršnih ni nikjer.drugje: sladkovodni tjulenj, prozorna ribica itd.
SKUPNA BESEDA — V časih, ko je med narodi sveta več sovražnosti in razprtij kot skupnega, je spodbudno ugotoviti, da imajo Angleži, Francozi, l^mci, Švedi, Španci, Danci, Norvežani, Holandci in Portugalci enako besedo za taksi — taxi. K tej pisani množici bi pravzaprav morali prišteti tudi naše taksiste, saj imajo na svojih vozilih zapisano mednarodno obliko te besede. Pogosto je to tudi edina beseda v tujem jeziku, ki jo obvladajo naši prevozniki turistov
V NEVARNIH ROKAH -
Po novici, kije prišla iz Italije, sodimo, da turški šolarji niso v najboljših rokah. Na rimskem letališču so se cariniki malo pozorneje pomudili ob prtljagi ravnatelja neke turške šole in našli v kovčkih z dvojnim dnom kilogram heroina. Ne vemo ali bo ravnatelju uspelo prepričati italijanske sodnike, daje heroin v turških šolah učni pripomoček in da je zaradi tega nerad loči od njega.
DOKUMENTI - Med popisovanjem inventarja v neki bostonski bolnišnici so odkrili 100 let stare fotografske plošče. Razvili sojih in na njih so se pokazali posnetki različnih operacij. Gre za najstarejše tovrstne fotografije.
Bronasti orjak newyorške luke
Kdo je „oče" slavnega kipa Svobode? - 120 ton železa. 80 ton bakra in 300^ zakovic za postavitev 93 m visokega kolosa — Pulitzer je odvezal mošnijžek ^
E. I
Malokateri kip na svetu je tako poznan, kot je kip Svobode pri	ga bakra. Najprej je
vhodu v newyorško pristanišče, triindevetdeset metrov visoki kip	in mavca naredil modo*
ženske z baklo v visoko dvignjeni desnici je postal simbol Amerike; upodobljen je na milijardah razglednic posnet na tisočerih metrih filmskega traku služil je kot živopisna scenerij* v nekaj deset filmih, osmešili in uporabili so ga premnogi karikaturisti Ob vsem
pnmmr
ap°
tem pa je le malo ljudi, ki bi vedeli, kdo je sloviti kip naredil in katera ženska je služila za model. Malokdo tudi ve da sta z usodo kipa lobode povezana slavni tvorec železnega stolpa v Parizu Gustav Eiffel in ustanovitelj nqbolj cenjene novinarske nagrade Joseph Pulitzer.
m mavca naredil mt**-v a čnih delov kipa nat0?Vj!Lji paiji po modelu stofldiri**j met rde o bakreno pIo^T^ zaželeno obliko. Medte® liki konstruktor Gusta* * naredil načrt
za
železno P
Ameriš ka znamenitost je delo francoskega kiparja Frederica Augusta Bartholdija, v 19. stoletju poznanega in uspešnega umetnika. Frederic čigar rodbina izvira iz Italije se je rodil 2. avgusta 1834 in je že kot otrok pokazal veliko zanimanje za kiparstvo pa tudi talenta mu ni mogoče oporekati. V mladih letih je doživel Napoleonov državni udar. V dnevih prevrata je bil priča prizoru, ki se mu je za vse življenje vtisnil v spomin in je odločilno vplival na zasnovo bodočega velikega kipa.
Nekega večera je Bartholdi opazoval skupino republikancev, ki je eno od pariških ulic pregradila z barikado. Na vrh zapore je stopilo dekle š pleme nico v roki in zaklicalo: „Na-
Eej!’’ Isti hip so jo pokosile ogle Napoleonovih vojakov. Mlademu kiparju seje lik dekleta z baklo vtisnil v zavest ko simbol svobode.
Drugi element, pomemben za nastanek kolosalnega kipa, je v kipaijevem ustvarjalnem duhu dozorel med obiskom starodav nega Egipta, kjer je natančno prerisoval in se navduševal nad velikimi kamnitimi mojstrovinami davnih umetnikov ob Nilu.
Zamisel, da bi tudi sam kdaj ustvaril kaj tako veličastnega, kot je videl v Egiptu, je dobila krila, ko se je srečal s francoskim občudovalcem ameriškega demokratinčnega sistema Edouardom de Laboulayom. Mož je želel, da bi Francija pri-
jateljskim ZDA poklonila zares vredno darilo ob stoletnici ustanovitve amer'ške zveze. Takoj se je navdušil za predlog mladega kiparja, naj bi v Franciji izdelali ogromni kip Svobode.
Bartholdi se ni dolgo oziral po modela Na neki poroki je spoznal brhko Emilie Baheux
jMpajt
“i
Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice.
Desna roka s plamenico je navduševala obiskovalce razstave v Fhfladelphiji
Omrzelo srce do višjih blagrov
(Č1 o v e š t v o) ob koncu XIX stoletja, ki je tako bogato najrazličnejših iznajdb in izumov, ne more se veseliti svojega napredka, akomuje razum otrovan z verskim dvomom, ako mu jel srce omrzelo do najvišjih blagrov, ako propadajo celi sloji, ako v javnosti večni zakoni pravice in ljubezni nimajo veljave. Veliki, bogati in nadarjeni narodi, stoječi na vrhuncu materjalne kulture, so propadli, ko so zabredli v oni tok brezverskega mišljenja. Neovirano gospodstvo materjalnih sil, svobodno nasilje nenravnih načel, očitno zaničevanje katoliških naukov - ti so vzroki, ki ovirajo naš napredek.
(Toča) je nekatere vinograde v Trški gori pri Novem mestu jako močno potolkla, tako da štrle kar goli poganjki vzrak. Pripomniti ge k tej pač veliki nesreči to, daje bilo vinogradom, kteri leže v neposredni bližini strelišč proti toči, toliko da ne popolnoma prizanešena V teh vinogradih padlo je le semtertje kako zrno toče,
tako da ŠWod<* niti nrwnati ni IfnVrn- sp Ha i?
tega slučaja povzemati, pomaga streljanje proti toči vendar le, toda strelišča ne smejo biti predaleč narazen. Stelišča na Trški gori na bi se pomnožila, ne pa obstoječa odpravila.
(N a j v e č j i) križ je dandanes pač s kme-tiškimi delalci in posli. Ne le da jih skoraj ni udobiti, marveč podržali so se jako, in pa posebno — poslabšali. Nekdaj je bilo kmetiških delavcev in poslov po Dolenjskem toliko, da si jih je gospodar lahko izbiral. Danes jih ni kaj zbirati, kajti po jednem sega toliko gospodarjev, kolikor jih je v okolici. Amerika, vojaštvo, rudniki v domačih in ptujih deželah provzročili so to veliko pomanjkanje.
(Oglas) Energičnega oskrbnika išče večje gospodarstvo, kateri mora biti primerne starosti, v poljedelstvu in kletarstvu izurjen in pisave zmožen.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC
IS iiiliia 1 OOfV*
»Sončno vožnjo!”
Ali se bomo vozili s son-čno-električnimi avti?
Vsakdo gleda da svojega avtomobila, če je le mogoče ne parkira na soncu, saj že nekajminutno	,sončenje”
krepko pregreje pločevino in je potem skrajno neprijetno: sedeti v vdzilu, pa naj bo sonce tudi tako klavrno kot je to poletje. Profesor telavi-vske univerze Arie Braunste-in pa gleda, da je njegov mali avtomobil čim več na sonca
Za to ima dober razlog, saj je njegov avtomobilček mešanica električnega in son čnega vozila, torej prevozne ga sredstva, ki ga poganja cenejša in dostopnejša energija
kot je energija, pridobljena z izgorevanjem bencina.
Sončni avtomobil je Braunstein izdelal kot prototip vozil, ki naj bi bližnji prihodnosti sluzih predvsem za mestno vožnjo. Avto ima na sprednji strani ploščo s sončnimi celicami, s pomočjo katerih se polni akumulator. Sončne celice sicer ne zmo rejo povsem napolniti akumulatorja in je za popolno usposobitev vozila potrebno avto za nekaj časa priključiti na običajno električno omrežje. Sonce da tretjino potrebne energije. Enkrat napolnjen prevozi avto okoli 80 km. Izkušnja je pokazala, da je vožnja s sončno—električnim avtomobilom desetkrat cenejša kot vožnja z vozilom na bencinski motor.
strukcijo znotraj kip*- * ima n®
vala lastni teži in navak®1
bakrena lupina sama ne
skega vetra.	j
Na oni strani velike fažf. vedno niso ogreli za
^S^nortmupetni m negotovi videza kriVde in P*™bo m preračuniji-
S.ZWEIG
M.« in a«wk, a pesem ostaja.
T. PAVČEK
nJLlf” dn»gpga zapreš v * ** dokažeš svoje
F- M. DOSTOJEVSKI
nekdanji bal kan narod
samokol
ničar
zgod. gr mesto
priroda
panfcevo
na visoki
sukanec
sibas katero
pih-instru-Oieni ort aoenena
poseka
gora v Karavankah prebivalka LUk
rim.
državnik
am.obve&
agencija
irska
pesem
hrv.luka
veletok v U
imur.i
sobota
slovnični
pojem
norost
onimi	gg8—MMg
	
	
	
	
dvig, zato je družbi, ni posebej za »-.edbojpjjjc* primanjkovalo denarja, je obrnila na boljše, U Joseph Pulitzer darovaH^ dolarjev in s svojim odvezal mošnjičke d rogi "j tašev. Še največ uspeha so “v z razstavitvijo roke s na philadelphnski ražs^^ Američane je bila gŠP®*^j| ka prvovrstna zanimivo** ^
5 navdušila za izvedbo o, presenetila bi tudi šnjega obiskovalca, saj skoraj tri metre
dotekaj »> ie. K,
Gravura iz francoskega časopisa kaže, kako sestavljanje kipa napreduje.
de Puysieux ki se je dala pregovoriti in je kiparju pozirala Danes sicer strokovnjaki ugotavljajo, da je kipar zadel telo privlačne Emilie - kasneje je postala kiparjeva žena — da pa je v obrazu več resnobe in potez Bartholdijeve matere. Osnutek je mladi kipar dokončal že leta 1869.
Imel je še sedem let časa da kip postavi. Ko je obiskal ZDA, je ob prihodu ladje v pristanišče takoj našel pravi prostor za bodočega bronastega velikana Kip so kasneje res postavili na izbrano mesto. Potovanje po ZDA je Bartholdi izkoristil predvsem zato, da bi za načrt pridobil Američane, toda ni imel srečne roke, saj se tiste ča se niso navduševali za umetniško dosežke. Kljub vsemu so se Američani zavezali, da bodo poskrbeli za gradnjo podstavka, medtem ko je Francozom pripadla naloga izdelave in prevoza kipa.
Ni bila lahka zadeva. Konstruktorji so izračunali, da bi bil tako visok kip če bi ga ulili v kovino ali sklesali, mnogo pre-težjk, zato seje Bartholdi odločil, da bo kip naredfl iz tolčene-
obroč plamenice pa je ;* stopilo več kot deset jj^i zstavljeni del velikega Itfr j nedvomno pripomogel, Američani lotili gradnje r stavka.	•	i’
V Franc ji so medtem čali posamezne dele. Za i^V vo kipa so uporabili J20 tot, leza in 80 ton bakra. Vse M so v pristanišče v RouetfL
dah z vlakom, ki g? je j 70 vagonov, nato f*?* močnejše dvigalo tistegPj delalo 16 dni, da je natopi ladjo Isere z vsemi deUjjjr njegovega železnega ogr°%t Na pot preko Atlantfc*^ dja bere krenila v ameriških vojnih ladj-. yorškem pristanišču jo kala navdušena množic*'^ dnjih šest mesecev je cev sestavljalo kip Sto sklenili skupaj s 300.00“ vicami. 28. oktobra 18? U kip Svobode postavljen «■* sno odkrit
Smrad iz svinjakov jih pa moti
V prebivalcih velikih stanovanjskih zgradb se prebuja želja po dodatnem domu zu naj mesta — Vikendarski sindrom — Francozi kupujejo za vikend vse po vrsti
Vikendarji so doma po-
®°d po svetu. Hudo bi se kdor bi mislil, da po dolinah, bregovih ® obalah navdušeno gradijo . 0 dom samo Jugoslovani Začasni beg iz mesta je ^ ki p zasledimo v vseh 1^Zvitqš*h državah. Strok«w-pravijo, da sindrom ‘J™#«* doma našega vken “*> izraža prikrito meščana, da bi se ,ln“k svojim izvirom, k ?^.kiiHjemi, kot'so ga ŽITeh predniki.
Značilen primer so za to francozi. V vsej Rancfi je * *koraj nemogoče dobiti ** primeren denar opuščeno *f1Mčjo, porušen gradič ali Družbe, ld se ukva jjjSp s prodajo talcih nepre-**“~®*n, navijajo cene da ne sežejo v nebo že samo a .košček zemlie. V
je). O tem, da si ruševine manjšega gradiča lahko kupi le zelo bopt človek, skoraj ne bi govorih, saj so borni ostanki grajskih zgradb naprodaj za nekaj desetin milijonov . In to je Sele začetek. Vsaj toliko je potem potrebno vložiti v obnovo in po-pravio
Trgovci z nepremičninami so se, kot se trgovci pač vedno, znašli Po mirnem koti-Čku hrepenečemu meščanu ponujajo celo najbomejše pastirske koče ali posamezne dele starih opatij.
Vikendarski Irancozi se vse pogosteje srečujejo tudi z neprijetnimi stranmi hišice na deželi. Iz leta v leto več vlomov in tatvin beli glavo vikendarjetn in policiji. Lani je bilo 16.000 vlomov, ki se niso končali le z ropanjem, marveč so vlomilci pogosto tudi vandalsko uničili opre mo. Ob tem so tožarjenja za-radi smradu iz svinjakov in preglasnega gaganja gosi s sosedove kmetije le nasmeška vredne zadevice; kažgo pa, da meščan na deželo čisto zares le ne sodi
vmo-
2** okolrših 3. -Sopeza zemljišče, primerno za vinograd in vikend, v Z®®** letii vrtoglavo po ion !»?'	**a	sfcne že mili-
je P1613
ScVPrta V nnvA dinar
seveda v nove dinar- V mestnih jtebdnjakli” se rojeva želja po drugem domu-
-EDNJI MOHIKANEC
/
1
r
Oproščena pilula
Po prvotnem navdušenju in hvali je kontracepcijska tabletka doživela celo vrsto napadov. Okrivili so jo, da povzroča srčno kap, krvne strdke v žilah, visok krvni pritisk, spodbuja ustvarjanje zločestih tumorjev pripomore k sladkorni bolezni in drugo. Pilula je naenkrat postala hudo sumljiva. Zdq kaže, da se boji okrog nje pomirjajo; prve ugotovitve dvanajstletnih proučevanju vpliva kontracepcijskih tabletk, v katere so vključili 16.000 žensk, kažejo, da so bili zli glasovi pretirani’ Vodja raziskav dr. Savitri Ramcharan meni, da so škodljive posledice jemanja tabletke celo povsem zanemarljive.
Poglejmo nekaj ugotovitev obširne študije. Smrtnost med rednimi uporabnicami tabletke je normalna, težave s krvnim obtokom nastopajo kot posledica kadilskih in prehrambenih navad, ki ne zaradi jemanja oralnih kontracepcijskih sredstev. Raziskovalci so zapazili le neznaten porast raka na mate-ričnem vratu v primerjavi z ženskami, ki ne jemljejo tabletk. Malce večjo razširjenost te bolezni pripisujejo raziskovalci spolnim navadam in svobodnejši menjavi partnerjev, ne pa tabletki.
Na zares natančne ugotovitve pa je treba počakati, dokler vseh izsledkov ne prouči več strokovnjakov.
*
I
VAŠA ZGODBA 1
i ■■ ■Tinin iir m  i.. ...
STRAH
Zamišljeno sem stopala proti onkološkemu inštitutu in že sama misel, da moram tja, me je navdajala s strahom. „Saj je samo bezgavka,” sem se tolažila in nekoliko pogumneje stopila v čakalnico tretje ambulante. Ni bilo veliko ljudi, večinoma starejše ženske. Zazrle so se vame in čutila sem njihov radovedni pogled, kot bi se spraševale: ,,Kaj le dela tukaj to mlado dekle? ” Kolikokrat sem se tudi sama vprašala, a si nisem znala odgovoriti, zakaj ravno jaz. Nič kaj prijetno se nisem počutila, ko sem tako sedela in opazovala zaskrbljene obraze, tu in tam pa iz pogovorov ujela besede: zatrdlina, obsevanje, operacija, rak. Pogledovala sem drugo za drugo in se spraševala, koliko med njimi jih boleha za neozdravljivo boleznijo. Ob misli, da imajo mnoge teh žena otroke in može, ki jih bodo morda morale zapustiti, me je stisnilo pri srcu.
Predramil me je poziv bolniške sestre, naj vstopim. Po temeljitem pregledu, ki ga je opravila zdravnica, sem morala na punktiranje. Pričakovala sem, da bo s tem težav in strahu konec, končale pa so se le preiskave tistega dne. „Toda kaj bodo pokazali izvidi, ko bom prišla ponovno na pregled? ’ se še vedno nisem pomirila.
Z mešanimi občutki strahu in poguma sem nekaj dni kasneje ponovno sedela v čakalnici. Poleg mene se je usedla simpatična ženička. Nasmehnila se mi je, vendar v njenih očeh ni bilo veselja. „Da, da,” je vzdihnila, „to je zadnja pot, semkaj na okološki inštitut.” Povedala mi je, kako že nekaj mesecev hodi na obsevanje zaradi raka na dojki. Čakala je, da izve, kakšni so rezultati. Ponovno sva se srečali v slačilnici, ko je odhajala od zdravnice, medtem ko sem jaz čakala, da vstopim. Žalostno me je pogledala in samo nemo odkimala. Vedela sem, kaj to pomeni, in čeprav se nisva poznali, mi je bilo hudo za prijetno starko. Zdravnica me je ponovno pogledala in ugotovila, da se je zatrdina na vratu sicer zmanjšala, vendar bo glede na izvide potrebna operacija. Po teh besedah me je kar zbodlo pri srcu, v mislih pa mi je odmevalo: »Operacija, operacija..Komaj sem zadrževala solze. „Saj sem vendar še tako mlada,” sem se zasmilila sama sebi.
Precej časa je minilo, da sem se ponovno zbrala in stopila h kirurgu, ki nai bi določil datumi Nekoliko lažje mi je bilo, ko sem pred seboj zagjedala človeka srednjih let, prijetnega videza in pogleda, vrednega zaupanja. To je bil moj prvi vtis ob srečanju. Doktor mi je pojasnil, da gre za bronhiogeno cisto, ki jo treba odstraniti. Morda je opazil moj prestrašeni pogjed, kajti takoj me je pomiril, da to sicer ni nevarno, vendar je vseeno potreben kirurški poseg, ker bi se otekanje lahko ponavljalo, j Čeprav naj bi v bolnišnici ostala le dva, tri dni, mi je bilo ^ s tesno pri srcu že zaradi samega občutka, da moram prenočiti 4 > na bolniški postelji. Seznanila sem se s starejšima ženskama in 18-letnim dekletom Jadranko, pacientkami sobe, v katero sem bila dodeljena. Ob pogledu na Jadrankino oteklo, modro-rdeče koleno, ki je še komajda spominjalo na del človeškega telesa, sem bila vesela, da imam samo zatrdino, ki je kmalu ne bo več. Koleno jo je močno bolelo in hudo mi je bilo, kadar sem zaslišala njene vzdihe: „Samo da mi ne bi odrezali noge!” Kako bi ji tedaj rada pomagala, pa vendar kaj več kot to, da sem ji prinesla kozarec vode ali soka, nisem mogla storiti. Kljub vsemu ni izgubila poguma in pogosto sva njene bolečine preganjali s pripovedovanjem vedrih zgodb in petjem.
Že drugi dan po prihodu so me premestili na intenzivni oddelek, da bi me pripravili na operacijo. Družbo mi je delala neka ženska, ki je bila že operirana, in me začudeno vprašala: „Dete moje, kaj pa ti tukaj? ” Nisem se čudila, ko me je imenovala dete, saj sem kljub svojim enaindvajsetim
t*'' r '
globo wSv«" v"n ihr: r*
janska dekle	^	^	h	glav
nienih nogah P aIK*	».____
JausM --------.	na	P	te*.	Slav stal;
njenih nogah P	Hev«J V
polkovnik M*nrc0riV°	*	Š* v
njeni najbli^J1-	r	1
njeni najbUŽji-ozarial liubek
njeni
152
Med objokovanjem mohikanskih žena so jo nato položili v brezovo krsto in jo pokopali pod skupino lepih visokih smrek. Grob so obložili s kamni, da bi imela mir pred divjimi živalmi. David Gamut ji je v slovo zaigral na svoji piščali žalostno staro pesem. Med pogrebci pa je bil tudi francoski častnik, ki je prepozno prispel s svojo novico, da je vojna končana.
153
Ko je bil preprosti in pretresljivi obred pri kraju, so se trije častniki in Aliče ter David odpravili na pot proti domu. Stezosledcu so stisnili roko z vabilom, naj jih čim-prej obišče, in se zavihteli v sedla. Jokajočo Aliče so posadili v popotno nosilnico, ki sta jo nosila dva konja. Še zadnji pozdrav in jezdoči so se v lahnem drncu izgubili med drevjem.
S
S
i
*
s
S
n
n
s
I
s
N
UUIVJU) Vi U 1/1 vs/	c	7	r
besedah zares začela dvomiti, ali je operacija edini izhod in, da bi bilo morda bolje še počakati. Toda kdo ve, če se stanje ne bi še poslabšalo?
Čez kakšno uro so me s posteljo vred odpeljali v operacijsko dvorano. Pogled mi je begaJ po ozkih hodnikih, po katerih so me vozili, in se zaustavil na ljudeh v zelenih oblačilih in aparaturah, ki so izpolnjevale prostor. Prepoznala sem svojega zdravnika. Prijazno mi je pokimal in prevzel meje občutek, da se nimam česa bati —
Življenje se je pričelo vračati vame in še vedno omotična zaradi narkoze sem le s težavo segla proti vratu. Otipala sem gazo in kljub bolečini, ki sem jo čutila ob dotiku, sem z olajšanjem pomislila: ,,Pa je minilo.” Kmalu sem si toliko opomogla, da so me lahko z intenzivne nege prepeljali nazaj v sobo, kjer sem ležala pred operacijo. Ob pregledu rane, ki se je lepo celila, je bil zdravnik zadovoljen. Ko pa se je približal Jadranki, mu je obraz prekrila senca. Usedel se je na rob njene postelje in videti je bilo, da ima namen povedati nekaj bolečega. Jadranka je mimo poslušala njegove besede o raku na njeni nogi, katerega se lahko zaustavi le z amputacijo. Mislim, da je iz zdravnrkovega nadaljnjega govora uvidela, da je najpomembnejša rešitev njenega mladega življenja, kajti vzdihnila je: „Prosim, naj bo operacija čimprej. Čakanje me bo ubilo.”
Po zdravnikovem odhodu je zavladala moreča tišina. Nobena izmed nas ni našla besed, ki bi v teh težkih trenutkih delovale kot tolažba. Z žalostjo v srcu smo poslušale njeno glasno obujanje spominov na plese, hojo v hribe, na stvari, ki jih ne bo moja več početi. Toda njena mladostna energija je kmalu premagala- pesimizem in obup in začela seje privajati na misel o življenju s protezo, ki bo nadomestila izgubljeno nogo.
Za menoj so se zaprla vrata stavbe, katere ime mnoge navdaja s strahom. Spoznala sem, da vsaka zatrdina, zaradi katere moraš na onkološki inštitut, še ne pomeni raka, iredvsem pa, da to ni kraj, ki bi ga lahko povezovali z lesedo smrt, ampak je to mesto, kjer se bije velik boj za S življenje. Res, da so nekateri v tej borbi poraženi, toda veliko j jih je, ki ostajajo zmagovalci.	B£RNARDA	KRAMER
1
I
0
t
0
0
5
EETRTKEJV INTERVJU
Komandant samo po imenu
V letošnjem letu gradi ceste in vodovode v Suhi krajini 680 mladih ljudi iz vse Jugoslavije - Kaj pa domačini?
Trenutno se 240 fantov in deklet na suhokianjskem območju spoprijema s kamenjem in krašico zemljo, po kateri rijejo, da bi tam polagali vodovodne cevi ali da bi naredili cesto. Več o delu in življenju v brigadah je povedal Tone Anderlič, komandant zvezne mladinske delovne akcije „Suha krajina”.
- Kaj vse boste v letošnji mladinski akciji naredili v posameznih občinah, ki sodijo pod nerazvito suho-kranjsko območje?
„V novomeški občini gradimo vodovod Drašča vas -Šmihel — Dešeča vas in pa
S
m
Tone Anderlič: „Čutim se brigadirja, saj sem bil sedemkrat na udarniških akcijah.”
cesto Gradenc - Prevole v dolžini 2,5 kilometra. Na območju trebanjske občine končujemo vodovod Selce -Krušni vrh in gradimo vodovod Grmada - Luža. V kočevskem predelu se prav tako lotevamo vodovoda Smuka - Stari log, v grosupeljski občini pa ceste od vasi Ravne preko Korinja na Laze.”
- Koliko mladih sodeluje na letošnji akciji in kako se počutijo?
„V vseh treh izmenah bo letos v Suhi krajini delalo 680 brigadirjev. Trenutno je na delu druga izmena z 240 mladimi. Naša delovna akcija traja 28 dni, medtem ko se drugod brigadirji izmenjujejo že po 21 dneh. Glede počutja pa lahko rečem samo to, da je dobro.”
- Ali izračunavate tudi vrednost opravljenega dela v denarju, čeravno ni pomen brigad samo materialna korist za dražbo?
- Vrednost doslej opravljenih letošnjih del znaša 3,5 milijona dinarjev, če računamo uro našega mladinca po
130 dinarjev, kolikor v podjetjih zaračunavajo strankam za nekvaliftcirano delovno silo. Še enkrat tolikšna vrednost pa bo ustvarjena do konca letošnje akcije.”
- Kaj počno brigadirji ob prostem času in s čim se najraje bavijo?
»Med več možnostmi v interesnih dejavnostih je bilo doslej največ zanimanja za politično šolo Edvarda Kardelja. V .prvi izmeni je to šolo obiskovalo čez 70 odstotkov vseh brigadirjev, v zdajšnji izmeni pa polovica fantov in deklet. Zelo obiskani so tudi tečaji, in sicer najbolj avto-moto tečaj pa tečaj za radiomaterje, foto-kino tečaj itd.”
- Ali je težko biti komandant tolikim brigadam in mladim ljudem?
,,Komandant sem samo glede odrejanja dela na cesti, sicer pa se vse brigadirsko življenje odvija po samoupravnem sistemu. Z brigadirji se čutim enak med enakimi. Moja naloga je res zahtevna in odgovorna, imam pa nekaj izkušenj, ker sem bil sedemkrat v brigadah. Komandant akcije sicer doslej še nisem bfl, komandant brigade pa že.”
- Kakšno je sodelovanje s krajani? Ali tudi oni pomagajo pri udarniškem delu, saj gre konec koncev za njihovo dobro?
»Krajani se redno udeležujejo skupnih udarniških akcij, ki so občasno organizirane na vseh deloviščih. Sicer pa imajo tukajšnji ljudje brigadirje radi. Stike imamo tako na predavanjih in pri kulturnih programih, ki jih prirejamo po vaseh, pa ob piknikih, ki jih organizirajo ljudje na deloviščih ob zaključku vsake izmene. Zlasti dobro so taka skupna srečanja doslej organizirali v kočevski in grosupeljski občini, v zadnjem času pa so se izkazali tudi v Šmihelu pri Žužemberku.”
Tone Anderlič, doma iz Zbur pri Šmarjeti, sicer pa delavec v Litostroju, ki ob delu študira, je prišel za komandanta v brigade naravnost iz vojske. Tudi to kaže, kakšen je njegov odnos do dela in dolžnosti.
R. BAČER
FRANCE POPIT NA OBISKU V SUHI KRAJINI - 23. julija je predsednic Zveze komunistov Slovenije France Popit obiskal suhokrajinske brigadirje, ki delajo novo cesto med Lipjem in Gradencem. Na sliki je gost s sodelavci in predstavniki družbenopolitičnega življenja štirih občin pri obhodu trase. (Foto: R. Bačer)
Več zavrnjenih kot sprejetih
812 prošenj za sprejem v varstvene ustanove v novomeški občini pomeni dosedanji rekord, komisija pa je zaradi prostorske stiske morala 479 prošenj zavrniti
Vsako leto ob takem času je prenekateii družini pokvarjen dopust, ker dobivajo pismene odločbe, v katerih komisija za sprejem otrok v otrošk»varstvene ustanove sporoča odločitev. Ker letos ni nobenega novega vrtca, lahko otroke sprejemajo samo na izpraznjena mesta, teh pa je samo 333.
Kljub scrbnemu tehtanju prošenj za srejerh v varstvo in navedbam staršev o stanju v družini so morali v komisiji, kjer delajo po pravilniku, od-ldoniti 479 interesentov. Zoper sklep komisije se je pritožilo 73 starš ev in od teh so lahko ugodno rešili samo 10 primerov, medtem ko so še dvema zagotovili pogojni sprejem. Če bo kakšno mesto slučajno izpraznjeno, pridejo njihovi otroci na vrsto. Ne ve pa se, kdaj.
Ker je stabilizacija močno posegla v investicije tudi na področju otroškega varstva, letos ni bfl zgrajen noben nov vrtec. Nekaj norih mest so pridobili edinole v Bršljinu, kjer je bfl predviden še en oddelek romskih otrok za predšolsko varstvo, in ker ti ne hodijo, so ta prostor namenili otrokom ostalih občanov.
Kot je že običaj, skušajo člani komisije preko patronažne službe preveriti posamezne prošnje za sprejem v vrtec ali pritožbe, ker starši navajajo včasih naravnost grozljive razmere, pa v večini primerov naletijo na odpor, češ da se nima nihče pravice zanimati za njihovo zasebno življenje. In domala v vsaki pritožbi so starši navajali za primer soseda in njegove ^veze”, čeravno se je v mnogih pri-
»Dolenjski list« v vsako družino
Obnova Inisa tik pred koncem
1. septembra začne novomeška Krka začetna dela pri obnovi Inisa, kjer bodo delali izolacijske materiale za gradbeništvo — Prvi proizvodi bodo na trgu sredi leta 1982
Investicija, ki jo novomeška tovarna Krka začenja kot naložbo prednostnega pomena v rapubliškem merilu, bo vsak čas stekla. Projektant je že izbran, v začetku septembra pa se v bršlinski tovarni Inis začnejo potrebna rušitvena dela.
Staro opremo bivše tovarne stekla, ki je 12 let samevala in rjavela, bodo iz stavbe spravili kot staro železa Delno bodo železo uporabili pri novi peči za novo proizvodnjo, ostalo bodo prodali Dinosu. Okrog 10.000 ton ognjevarnega materiala, ki je še uporaben, pa bodo razprodali raznim steklarnam, kolikor ga ne bodo uporabili sami.
Tak bo začetek novega obdobja za bivši Inis, zatem bodo nadaljevali z notranjimi deli in v začetku 1981 bodo stekla že tudi gradbena dela za novo investicijo,.! ki bo končana sredi leta 1982. Takrat bodo prvi proizvodi - steklene volne prišli na tržišče. V začetku bo tovarna proizvajala okrog 7500
ton izolacijskih materialov v raznih oblikah, vse pa bo že s projektom pripravljeno tako, da bodo lahko v naslednjih dveh letih, če bo trg zahteval, s sorazmerno majhnimi dodatnimi vlaganji povečali proizvodnjo na 10.000 ton.
Prav verjetno, da se bo kmalu pokazala potreba po večjih zmogljivostih, kajti tovrstnega izolacijskega materiala primanjkuje na trgu, medtem ko prav takšnega bo delala Krka, doslej v Jugoslaviji sploh še ni.
Ker gre pri izolacijskih materialih za ogromne prihranke z energijo, po novih predpisih pa jih bomo morali uporabljati pri vseh gradnjah, proizvodov gotovo ne bo težko prodati. Trenutno je največji proizvajalec podobnih materialov Termika, ta pa ima za šest mesecev vnaprej proizvodnjo prodano in tudi na tujem trgu bi se lahko pojavljali v večjih količinah. Spočetka bo Krka organizirala prodajo preko ljubljanske Termike, ki ie z
merih ugotovilo, da so pisarili izmišljotine.
Komisiji za sprejem otrok poteče letos mandat in skoro
vsi člani so izjavili, da ne želijo več delati na tem področju, Je preveč nehvaležno delo in ljudem se preveč zamerijo. Težko bo dobiti nove ljudi, kajti nekateri starši se znašajo tudi nad temi, ki v komisiji prizadevno in vestno ^zabijajo” svoj prosti čas.
Take jasli so predrage
Otroškovarstvena skupnost si pomišlja graditi jasli na bivšem objektu PTT na Cesti herojev — Odločitev v
kratkem!
Odkar je bilo zmenjeno, da bodo bivši objekt PTT nasproti pokopališča pri zazidavi nove soseske uporabili za nove jasli, je preteklo že precej vode.
Sprva je bilo vse videti lepo, toda po sporazumu bi morala otroškovarstvena skupnost prispevati za stari objekt, zemljišče in komunalno urejanje 5,7 milijona dinarjev. Taki stroški pa so po mnenju izvršilnega odbora skupščine previsoki za jasli, v katerih bi bilo lahko le 48 otrok.
Ugotovili so tudi, da je površina zemljišča premajhna, da bi dozidali 100 m2 za potrebno kuhinjo (brez te jasli ne morejo obstajati), prizidek pa zaradi zazidave dragih objektov ni možen. Istočasno pa so spoznali tudi to, da zaradi enosmerne ceste, ki bo tam, ne bo možen ne odvoz, ne dovoz hrane.
Eno z dragim bi stroški
kratkim odločili, naj svoje mnenje o gradnji jasli na bivšem objektu PTT da Studio za otroško varstvo v Ljubljani, ki sicer potrjuje vse projekte za novogradnje vrtcev. Ko bo znano strokovno mnenje, bo padla tudi odločitev o gradnji.
novomeškim Pionirjem in grosupeljskim Gradbenim podjetjem vred sovlagatelj investicije.
ZAŠČITITI VODNE VIRE
Na območju novomeške občine je še .precej vodnih virov, za katere doslej nihče ni resno skrbel ali jih vsaj zavaroval za bodoče generacije in potrebe. V osnutku družbenega dogovora o temeljil občinskega plana za novo srednjeročno obdobje je predvideno, naj bi s posebnim sporazumom Območna vodna skupnost Dolenjske, komunalna skupnost in občinska skupščina opre del ie vodne vire, ki jih je v bodoče treba zavarovati. Zlasti gre za izvire na severovzhodnem pobočju Gorjancev od Gabrja do Kostanjevice, ki se že izkoriščajo za oskrbo z vodo, pa perspektivne vodne vire, kamor sodijo Rabzelj, Obrh in Tominčev izvit. Prav tako je predvidena posebna skrb Krki, ki je pod Novim mestom že tako onesnažena, da prehaja od drugega v tretji kakovostni razred.
za
gradnjo jasli na starem objektu znašali preko 20 milijonov dinarjev, to pa se zdi preveč, zlasti v zdajšnjem času, ko je potrebno obrniti vsak dinar. Gre namreč	za	družbena
sredstva, s katerimi se ne sme razmetavati.
Ker pa sporazum o gradnji soseske otroškovarstvena skupnost zaradi tega še ni podpisala in ji očitajo, da zavira končno ureditev soseske, so se pred
V NOVIH PROSTORIH
Agroživilska skupnost Dolenjske, ki je doslej gostovala v stavbi občinske skupščine Novo mesto, se je 23. julija preselila v zgradbo ljubljanskebanke Novo mesto, KETTEJEV DREVORED 1.
VEČ OBDELOVALNE ZEMLJE
Kmetijska zemljiška skupnost je v preteklem obdobju sodelovala pri izvedbi hidromelioracij na 250 hektarih družbenih kmetijskih zemljišč na Draškovcu pri Šentjerneju ter pri agromelioracijah na območju celotne občine. Trenutno je v pripravi načrt za osušitev Mokrega polja, ki ga na 175 hektarih za-močvirja potok Kamenšček, in za sanacijo 30 hektarov zamočvirjenih zemljišč na Grobeljski gmajni pri Šentjerneju. V teku so tudi izboljšave zemljišč: odstranjujejo kamenje z obdelovalnih površin na več konceh novomeške občine.
BO, KADAR BO DENAR
Nedavno tega je zasedal izvršilni odbor novomeške skupnosti socialnega varstva in obravnaval republiško poročilo o romski problematiki. Ocenili so, da je šteti za precejšen napredek že to, da se romska vprašanja ne obravnavalo več ločeno pc občinah marveč enotno kot slovenski problem. Ker je v gradivu priporočeno, naj bi pri centrih za socialno delo ustanavljali posebne delovne skupine strokovnjakov, ki bi se bavi-le z romskimi vprašanji, so Novo-meščani ta predlog proučili. Strinjajo se, da je taka služba potrebna, toda v zdajšnjih pogojih je v Novem mestu ta hip ni možno ustanoviti. Center za socialno delo nima ne prostorov in ne sredstev, da bi začel novo dejavnost. Ko bo to urejeno, bo tudi strokovna skupina lahko začela delati. Zdaj imata Rrme na skrbi! deloma Center za socialno delo, deloma pa referat v okviru občinske uprave.
Spremembe le s skupnimi napori
Potrošniški sveti naj b* kot organizirana oblika potrošnikov omogočili njihov vpliv na preskrbo, izhot blaga in na kvaliteto uslug m storitev v trgovini, gostinstvu, obrti in dragih storitvenih dejavnostih. Kolikšne so dejanske možnosti vpliva, kakšno je delo potrošniškega sveta? O tem je spregovoril inženir Branko Peternelj, predsednik potrošniškega sveta v krajevni skupnosti Kandija-Grm.
»Naš potrošniški svet ima 12 članov, 7 iz vrst potrošnikov in 5 predstavnikov delovnih organizacij, ki so pokazale zanimanje za tovrstno sodelovanje in upfr števajo naše pripombe. K sodelovanju smo povabili tudi vse krajane/' svet se sestaja vsaka dva meseca, da pretrese vprašanja, ugotovitve in pripombe, ki se naberejo v tem času. Ves čas pa delajo v manjših skupinah, ki imajo na skrbi v! svoje področje.
Narejen imajo širok delovni program. »Delovnim organizacijam smo povedali, da želimo videti njihove letne gospodarske plane, finančne obračune in letos tudi osnutke srednjeročnih pr°; gramov, da bi videli, kakšni so načrti, kje so težave in dali svoje pripombe. Skra-, tka, vsi potrošniki naj aktivno sodelovali pri izdelavi družbenih planov, kjer je opredeljen razvoj industrije, trgovine, malega gospodarstva in servisnih dejavnosti-Rad bi povedal, da ni naš namen le iskanje napak in kritiziranje trgovskih kadrov, čeprav od njih pričakujemo več vljudnosti, poštenosti in strokovne spo; sobnosti. Mnogo je tudi pripomb glede založenosti trgovin, neustreznih prodajnih prostorov, pomanjkanja servisnih delavnic, zato bi želeli vplivati na izboljšanj razmer. Glede pomanjkanja nekaterih vrst blaga v zadnjem času pa tole: zavedamo se, da nanj bistveno ne moremo vplivati; če ga ni, ga še tako gla zahteve ne morejo priča: na police, skušamo doseči, da bi praški, kava, olje, sladkor itd, če že so, bili razdeljeni pravilno, vsakemu nekaj."
Dela je torej dovolj, p1** tako prizadevanj potrošniškega sveta, seveda pa bre* sodelovanja vseh potrošnikov in dobre volje delovnjb organizacij večjih uspehov! ni moč pričakovati. Manj* tudi povezava in izmenjaj izkušenj s potrošniški" sveti v dragih krajevni skupnostih.	^
L,S
Novomeška kronika
VSE PREKOPANO - Koštialova ulica, ki vodi na Mestne njive, je zadnje dni postala ožja zaradi kopanja jarkov za telefonski kabel in druge naprave, potrebne pri urejanju Ceste herojev. Ker je promet začasno oviran, bi morali vozniki voziti počasneje, ker se pešci nimajo kam umikati.
TEK ZA MESOM - 2e dolgo mestne mesnice niso bile tako slabo založene kot pred zadnjo soboto. V petek so imeli po mesnicah nekaj mesa, izbira pa je bila slaba, in kdor je zamudil s pičlo pošiljko, je v soboto lahko zaman iskal meso po mestu. Edinole na tržnici so ga imeli, tam pa je bila vrsta dolga, kot bi dajali zastoru.
SADJA NA PRETEK - Mestna tržnica je hvalevredno založena s sadjem, manj pa z zelenjavo, pri kateri najbrž ni takega zaslužka. Na stalnih stojnicah imajo vsega, od banan do breskev, sliv in marelic ter
od*°
hrušk. Sadje je lepo, cena P® a5e din navzgor. Ženske iz okoU^J^c. vedno nudijo največ b°. 0, Zjutraj imajo ceno 50 do 4O kasneje pa jih dobite tu di*1 dinarjev. Solata velja /	3,5
kilogram, jajca pa prodajajo P dinarjev.
že ve, kje ga bo dob ^upjči-novo stavbo občin* ^ yfio-ne, kjer je po P0*0* du večkrat vse bdo-• •	^
J/lalo dopoldne, malo popoldne
Trgovine zadržujejo več kot polovico problematičnih artiklov za popoldansko prodajo
k ,{>on\an.M'v* preskrbi s pralnim praškom, milom, mesom in avo brežiška občina ni nobena izjema. Kupci odhajajo iz trgovin n«f a • r°k’ zato ve(^no znova zastavljajo vprašanje, kdaj pride Irfrk k3	Zaradi	kave	se	še	najmanj	razburjajo,	tej	se
“rez škode odpovedo, težje pa se sprijaznijo s pomanjkanjem praška in mesa.
komerciale za trgovino na P1* Posavju Anton Bibič je i da so dobavljene količine za , “ločje Brežic manjše kot lani,
,° s° k trgovci sami poskušali Movoljiti kupce na ta način, da so o«00 problematičnega blaga pro-Dni I V riopoldanskem času, drugo ni °VlC0 Pa Po dmgi uri, da zaposle-ro(' |S° °Sta^ P1320^1 r°k. Na pripo-slt.mL- ®Vr5ne8a sveta občinske nili • j6 ?° t0 Iazmcrje še spreme-v Popoldansko prodajo čan H •°^St'	B3* Bibič je prepri-
indi’ to prav’ saJ so se delavci v stnji upravičeno pritoževali, ker
PrnKi C najPrcj vsega zmanjkalo, teše Cm S prodajo nikakor ni-Bibič' Sam° omBjcn je, nato tovariš bi i*1611!’ da uvozne omejitve ne "tele veljati kar počez, vsaj ne za
*
1
f^ZNANJE - Posnetek je z »Slt^nega koncerta kapelske 8°abe na katerem so poslušalci P°ntano zaploskali tudi njene-“Bt dolgoletnemu umetniškemu °dji Antonu Poharju Nagradili ^ S8 s plaketo in cvetjem.
BREŽIŠKE vesti
tako industrijo, ki oskrbuje tržišče z osnovnimi artikli, kot je na primer pralni prašek.
Za sladkor in olje ni zadrege. Trgovina povečuje običajne zaloge. S sladkorjem je dobro založena, z oljem prav tako, vendar bo zaloge olja še povečala, da bo laže prebrodila kratkotrajne krize. Pri kavi si obetajo izboljšanje preskrbe, a dovolj je še ne bo. Doslej edinole gostinstvo ni imelo težav. Potrebne količine kave si je zagotovilo s
LJUBLJANA NAJ DA VEČ
Odbor za družbenoekonomske odnose in občinska skupščina v Brežicah podpirata pobudo Zveze borcev Slovenije in Kulturne skupnosti 3tS za graditev muzeja revolucije v Ljubljani. Brežiška občina je pripravljena zanj tudi prispevati del sredstev, vendar meni, da bi kazalo zmanjšati delež Kulturne skupnosti Slovenije, zato pa naj bi nekaj več dodale ljubljanske občine, ker bodo imele od muzeja tudi neposredne koristi in posredne
GOSPODARNEJE S Šolskimi prostori
Investicije so vsako leto dražje, zato je izvršni svet občinske skupščine v Brežicah dal pobudo, da bi čimbolj racionalno uporabljali tudi razpoložljive šolske prostore. Tako bi na primer z uporabo dveh učilnic v novem dijaškem domu lahko prenesli vse usmerjeno izobraževanje v gimnazijo, staro poslopje pa sprostili za posebno šolo. Referendumska sredstva zanjo bi si potem sporazumno delila osnovna šola in Šolski center, ki bo moral pri gimnaziji še dograditi nekaj učilnic.
OGLAŠUJTE V DL!
podpisom dogovora o stimuliranju izvoza.
Pereča je še preskrba z gradbenim materialom, zlasti s cementom. Po zagotovilih tov. Bibiča si bo trgovina prizadevala vsaj kolikor toliko zadovoljiti tekoče potrebe. To bo dosegla z zgraditvijo silosov za cement Kar zadeva belo tehniko, ni mogoče dati nobenih zagotovil. Primanjkuje zlasti pralnih strojev in hladilnikov. Trgovci se nasploh pritožujejo, da so s kupci vred slabo informirani, ker sicer zvedo podatke o proizvodnji, ne dobijo pa podatkov o količinah, ki jih tovarne izvažajo.
J. T.
NA VRSTI STARA STANOVANJA
V brežiški občini je veliko starih družbenih stanovanj. Več kot sto let jih je dočakalo 59, nekaj pa je starih celo več kot 200 let. Vsa stanovanja, ki so bila zgrajena pred letom 1945, so v starem delu mesta in pridejo v poštev za prenovitev. Revitalizacija je bila planirana že za leto 1980, kolikor bo le na voljo denaria. Tb velja v prvi vrsti za stanovanja v mestnem jedru, znotraj nekdanjega obzidja.
Novo v Brežicah
POZABLJENE SPODBUDE -Neposredni proizvajalci v brežiški občini so bili doslej le redko deležni priznanj in odlikovanj. V delovnih kolektivih naj bi zato v prihodnje bolj pozorno spremljali delo posameznikov z namenom, da bi se jih pogosteje spomnili tudi na ta način m jih tako spodbudili za opravljanje vsakdanjih delovnih dolžnosti. Komisija za odlikovanja in priznanja v brežiški občini je zato predlagala da naj strokovne službe vodijo o odlikovanjih delavcev sprotno evidenco.
TUDI GOZDARJI NA MORJU -Gozdno gospodarstvo Brežice ima v Nerezinah štiri počitniške hišice in dve v Savudriji. Razen tega ima še kamp prikolice v Umagu in na Pagu. Gozdni delavci so namreč zelo na-vduše ni nad počitnicami ob morju-Srečni so, da za kratek čas zamenjajo gozdove z morskim podnebjem, zato njihova delovna organizacija zelo zavzeto povečuje število ležišč za letni oddih.
la „a EmABALAZE - Papirna industrija v krški občini se bo v novem srednjeročnem obdobju usmeri-ProjPj^vodnjo embalažnega papirja ki ga bodo predelali v valovito lepenko, in to naprej v 3catle. te len_ , ni° embalažnih papirjev nameravajo povečati za 80 tisoč ton. Na sliki: Telo v Tovami valovi-“nke na Senovem. (Foto: J. Teppey)
Če bo energija, bo vse drugo
j^ihodnost sloni na industriji — Ta ustvarja tri četrtine družbenega proizvoda
od	industrijski	razvoj	krške	občine	bo	odvisen	predvsem
hklarstv^e’ zato so vsa prizadevanja usmerjena v energetiko in tali ^ °' E° sedanjih ocenah bodo v obdobju od 1981 do 1985 mo-ton nrpi)otrei,e združenega dela zagotoviti skoraj poldrugi milijon
** Drp	uctu	zaguiunu	orvuicij	pu>uiu^i	niuijvu
ton	217	tisoč	ton	tekočih goriv, nekaj manj kot 5 tisoč
fr£\astlh 8°ri"-----------------------------------
neRudVb,e"e nal°
uVem a ?ave8a premoga na Seattle r,° nčanju jedrske ele-^B^dnin avi dokumentacije za
ll\ -	•*	SriDrintor
Prvenst3^18oriv in 1241 GWh električne energije.
n... . ene naložbe so namenje- papirja ter proučila možnosti za iz;
lttlenta'ciiptipravam tehnične doku-v-° naPajal? 5zdeU1(ri plinovod, ki ■' d°kumpw .° °Bdino, ter pripravi razdelil',!301^ 23 8lavni parovod ^dvidcvato ° toplotno omrežje. acrgije = . ^ odjem električne lekoča„ ^Srednjo skladišč kipir 8-onva-23 80 !"dlfrija bo v tem obdo-°dnj0 c,, ,ton povečala proiz-'dibaiaj “'e^c'ainih papirjev za
** 'zdelovan^StaVj'a bo novo linU° J polceluloze in fluting
spodnjesavskih elektrarn za graditev malih ele-
delovanje proteinske hrane iz odpadkov.
Kovinarji se bodo povezali v širši slovenski prostor ne le s proizvodnimi, ampak tudi s trgovskimi delovni-
2IVINOREJA JE PTVA
Preskrbo s svinjskim mesom in govedino so sklenili v krški občini izboljšati z načrtnim vlaganjem v živinorejo. Podpirali bodo naložbe v gradnjo in adaptacijo hlevov za pitanje goveda, za rejo krav mlekaric in prašičev. Načrtujejo tudi večjo prašičjo farmo, modernizacijo klavnice in povečanje skladišč. Nosilec dohodkovnega povezovanja vseh gospodarskih dejavnosti, ki so vključene v proizvodnjo, promet, predelavo in prodajo hrane v občini in navzven bo Agrokombinat Krško.
Most, čvrst dokaz sodelovanja
„ Vojaški" most čez Mimo zgrajen v poldrugem mesecu — Porabili so veliko gradbenrig:-materiala — Priznanja vojakom — 3 milijone dinarjev ni zadostovalo
Običaj je ze, da ob pomembnejših spominskih dnevih slavimo delovne zmage. Teh se veselijo tudi v sevniški občini, saj si z njimi občani boljšajo pogoje za življenje. Gre pa tudi za prizadevanja občine, da bi na lestvici razvitosti slovenskih občin hitreje napredovali z začelja. Taka zmags je „vojaški“ most čez Mimo v Dolenjem Boštanju, odpili so ga ob dnevu vstaje in je pomembna pridobitev za celotno občino.
Ko so vojaki, ki sicer gradijo obmirensko cesto od Jelovca proti Boštanju, 10. junija pričeli graditi novi most čez Mirno, so le redki podvomili, da jim ne bi uspelo do praznika končati dela. Toda kaj kmalu se je slabemu vremenu, ki je pogosto ponagajalo petindvajsetim vojakom, kolikor jih je povprečno delalo, pridružila na videz resna težava. Ugotovili so namreč, da bodo morali zaradi kamnite struge Mirne -na mestu, kjer je zob časa dokončno razdejal stari most, namesto preizkušenega ,recepta" —
mi organizacijami, zlasti s proizvajalci črne metalurgije. Industrijska elektronika se bo usmerila pretežno na izvoz in razvijala regulacijsko tehniko. Za potrebe industrije gradbenega materiala in drugih uporabnikov gramoza bodo v občini uredili enotno gramoznico. Postaviti nameravajo separacijo za predelavo gramoza, ki bo nadomestila sedanje -tri manjše separacije. Zgradili bodo tudi novo centralno betonarno in se lotili raziskav za odpiranje kamnolomov, ki bodo nadomestili gramoz s Krškega polja. V prehrambni industriji načrtujejo večje zmogljivosti za izdelovanje žvečilnega gumija ter obrate za predelavo sadja in zelenja-
NISOBREZ
STIKOV
Krška počitniška skupnost že od vsega začetka sodeluje s krajevno skupnostjo v Nerezinah. Počitniško naselje se vsako leto širi in potrebe so vedno večje. Šepa zlasti trgovina, zato se dogovarjajo za njen nadaljnji razvoj.
v	>
zabijanja lesenih „pilotov“ - uporabiti prijeme, ki so bili v rabi v prejšnjih stoletjih. 30 metrov dolg in
4,5	metra širok vojaški most z betonskimi podstavki, jarmovskimi podporami in jeklenimi nosilci ni zato nič manj trden.
Nasprotno, ko šo ga obremenili s 30 tonami (po načrtu je nosilnost 15 ton), sploh ni „zaječal“. Kako bi le smel, če pa so vešči graditelji v več kot 50 ton težko konstrukcijo vgradli za 22 ton jeklenih nosilcev! Zaradi izjemnih pogojev so porabili 10 ton cementa, po 50 kubikov betona in predvsem hrastovega lesa, 4 tone železobetona in še bi lahko naštevale
Predsednik boštanjske krajevne skupnosti Franc Povše (ki so mu krajani zaradi zaslug pri izgradnji zaupali častno opravilo: prerezal je vrvico) je tehnične podatke kar stresal iz rokava. Boštanjčani pa so vsi po vrsti izražali globoko hvaležnost in priznanje zlasti pripadnikom JLA za izredno požrtvovalnost in strokovnost Šestnajstim vojakom in dvema starešinama so v spomin na
sodelovanje izročili knjige „Plameni-ce iz Kumrovca". Starešini Caslavt Stefanoviču, ki je ves čas bdel nad izgradnjo mostu, pa so podarili izvirno skulpturo sevniškega kiparja Rudija Stoparja. Vojaki so povedali, da jim je bil v vseh 8220 delovnih urah pravi starešina: strog poveljnik, odli čen strokovnjak in dober tovariš Vojaki se pohvalijo tudi zavoljo vse tesnejših niti, ki jih spletajo z doma čini, ko se srečujejo na športnem ali kulturnem področju.
Omenimo lahko še, da je biU 1978 predračunska vrednost 3 mi lijone dinarjev, most pa je zdaj velja’; precej več, tako da kljub vsestransk: pomoči (sodelovala sta tudi GIF Beton in GG, tozd Gozdarstvo boštanski krajevni skupnosti primanjkuje še 200 tisočakov. Ker ima most tudi strateški pomen, saj je obvoznica v kritičnem stanju (zlasti ob poplavah) za bližnjo magistralno cesto, primanjkljaj ne bo nerešljiva stvar.
PAVEL PERC
, JflŠE STRAHOV" NE BO VEČ - Ob vhodu v staro mestno jedro Sevnice že nekaj let razpada Železnikova hiša. Lastnica se je končno sprijaznila, daje podrtijo potrebno porušiti, in je zemljišče prodala občini. Na kraju kjer je hiša tdiko časa kljubovala (navzlic pkrim pripombam občanov, srn je mimoidoče že ogrožala, za mladino pa je bila ,Jiiša strahov* celo zatočišče), bodo veijetno parkirni prostori.
KATERA VRATA SO PRAVA?
Na zadnjem zasedanju občinske skupščine je delegat iz krajevne skupnosti Težišče vprašal, kdo bo uredil dovoze na prenovljeno mi- \ rensko cesto v Gabrju, j Kmetje zelo težko preko jar- j kov pridejo do svojih njiv in j travnikov. Delegat Šalamon I je tudi povedal, da grozi plaz I v dolžini 100 metrov cesti, ■ ki vodi v vai Ko je pripovedoval, kje vse je romal, da bi ! dobil odgovor na vprašanje, . mu je načelnik oddelka za gospodarstvo predlagal, naj • bi prišel še na občina šala- j mo n na to odvrne: „Sem že j bil, pa nisem nič opravil!“
si:vxišj:i vestmi
Delegati se seznanjajo z načrti
V naslednjem srednjeročnem obdobju bo rast družbenega proizvoda nekoliko nižja
Delegati trebanjske občinske dtupščine so se na skupni seji vseh treh zborov podrobno seznanili z načrti razvoja Slovenije v naslednjem srednjeročnem obdobju, hkrati pa so dišali še nekaj dodatnih mnenj, kako bo naprej potekala bitka za stabiizacijo
mnenj gospodaistva.
Predstavnik izvršnega sveta trebanjske sobčinske skupščine Nace Dežman je v podrobni obrazložitvi navedel, katere bodo spremembe in dopolnitve v resoluciji o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za leto 1980, potem pa je orisal še osnutek dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za naslednje srednjeročno obdobje. Hkrati so se delegati seznanili z osnutki dogovora o temljih družbenega plana občine Trebnje v naslednjem srednjeročnem obdobju. Kot sledi že iz sedanje gospodarske situacije, bo treba v naslednjem obdobju še več moči posvečati povečevanju izvoza, izboljševanju produktivnosti dela. V skladu z načrti za stabilizacijo gospodarstva pa bodo počasneje rasli družbeni proizvod in dohodek, zaposlenost, skupna in splošna poraba itn.
. Ko je beseda nanesla na prestrukturiranje gospodaistva in na bodoče investicije vanj, je bilo rečeno, da bo treba naložbe uresničevati tam, kjer je pričakovati pozitivne rezultate. Hkrati s tem bo treba skrbeti še za smotrno izkoriščanje prostora, varovanje okolja in za smotrno izrabo energije. Tako naj bi v prihodnjem obdobju opravili prehod na trda goriva, za katera naj sbi našli, če so možnosti za to, vire doma.
Podrobnejša ocena prizadevanj za stabilizacijo bo sledila po sprejetju zaključnih računov za prvo polletje. Poročilo SDK namreč ne upošteva vseh kriterijev. V dokončnem poročilu pa bo treba posamezne ključne točke v gospodarstvu in negospodarstvu osvetliti z več zornih kotov in na tej podlagi pripraviti tudi ukrepe za naprej. Zlasti bo treba poslej več po-
MIRENSKI BAZEN - Čeprav po mnenju domačinov mirenski bazen ne slovi po kakšni posebni čistoči vode, pa se mnogi za ta mnenja ne zmenijo kaj dosti. Tako se na mirenskem bazenu vsak dan nabere kakšnih trideset kopalcev, med katerimi je največ tabornikov iz Slovenj Gradca, ki taborijo pri Mimi.
zomosti posvetiti dditvenin razmerjem, investicijam, ki so v teku, in zunanjetrgovinsk’ menjavi.
PRIPRAVE NA SREČANJE
Priprave na srečanje pobratenji krajevnih skupnosti, ki bo letos konec septembra na Mimi, so se ž začele. Postavljenih je že vrst; odborov, ki bodo imeli na skrb program srečanja, nastanitev gosto' iz vse Jugoslavije ipd. Med temam ki jih ‘ bodo v delovnem delu srečanja obravnavali, sta samoupravljanje v krajevni skupnosti, planira nje. Pokroviteljstvo nad to veliko prireditvijo je prevzelo predsedstvi., slovenske skupščine.
ODPOTOVALI
DOMOV
Nedavno se je v Guastallo vrnil skupina italijanskih otrok, ki sr deupaj s trebanjskimi preživeli dese dni v Tašaleri pri Puli. Otroci i;.: Guastalle so v Tašaleri letovali *v okviru sodelovanja med tre banj sk in guastallsko občino,
TREBANJSKE IVER
PASJI DNEVI - Muhasto poletj se, kar se vremena tiče, nekak«, stabilizira. Vse bolj vroče je in zato mnogi iščejo osvežitve v vodi. Tudi v Temenici v okolici Trebnjega je t« dni mogoče videti osamljene kopalce, medtem ko jih je bilo ob prem nulem bazenu veliko več. Kaj ne 11 spet kazalo razmisliti o obnovit« trebanjskega kopališča?
SOLA RASTE - Trebanjsk osemletka, ki raste na hribu naspro stare šole, že dobiva podobo bodoč hiše učenosti. Gradbeniki namreč t dni hitijo z deli in menijo, da b šola narejena do roka. Mnogi stan malčkov, ki sicer še ne hodijo šolo, se tega na moč vesele, saj t nadejajo, da se bodo v staro sol naselil dodatni oddelki otroškeg vrtca.
TREBANJSKE NOVIC
¥
PO 2ETVI - Dandanes je žetev precej lažja, saj večino dela hitro
?>ravi kombajn. Tako so poželi pšenico tudi Jermanovi iz momlja, le slamo, ki je ostala po žetvi, so „na roke” naložili na voz.
Zemlja ne da dovolj
Skopa zemlja in odmaknjenost praznita Preloko
„Ce si ne moreš na zemlji ustvariti takega dohodka, da lahko živiš družino, je bolje, da zemljo pustiš,” pravi Franc Starešinič kmet s Preloke, ki ima 19 ha zemlje, od tega okoli tri hektare orne. .Vendar pri nas od take kmetje ne moreš živeti; tu gori je slaba zemlja, kamnita, sami obrovi in hribi.”
Pri Stare šiničevih noben od otrok ne bo prevzel kmetije. „TUdi jaz sem ostal doma le zaradi mame, svojih otrok pa ne bi silil v to, tudi če ne bi bila študirana; se je treba preveč mučiti.”
Franc tudi pravi, da ne bi ostal na Preloki, če bi bil še enkrat mlad, saj za mlade tam gori ne vidi bodočnosti „Še zlasti zato ne, ker smo tako odmaknjeni in imamo tako slabo cesto. Dokler končno ne bomo dobili sodobne ceste, ki nam jo 2e toliko časa obljubljajo in zaradi katere je bilo že toliko hude krvi, res ne vidimo nobene možnosti za napredek ” razlaga Starešinič.
Da pa je sam še kako pripravljen prispevati za napredek vasi, je z drugimi vaščani dokazal tudi pri gradnji tamkajšnjega kulturnega doma, ki ga gradijo v veliki meri s svojim delom. Starešinič je doslej opravil že 1.100 prostovoljnih delovnih ur. Poleg tega že skoraj tri desetletja deluje pri preloški folklorni skupini, kjer vodi tamburaše, žena Marica pa plesalce. „Delo pri folklorni skupini mi je res v veliko veselje, nastopali smo že skoraj po vsej Jugoslaviji pa tudi del Italije in Avstrije smo prepotovali ” Kakorkoli bi zastavil pogovor s katerim koli Preločanom ve dno bi beseda nanesla na cesto. Zaradi odmaknjenosti, ki jo slaba cesta še povečuje, se mladi odseljujejo. Mladih družin tako rekoč ni. Lani so zaradi premajhnega števila otrok na Preloki ukinili podružnično šob in se seduj otroci in učiteljica vozijo na Vinico. Letos s Preloke ne bo šel v prvi razred niti en otrok.
A. BARTELJ
Dva praznika
V Dobličah in Butoraju odkrili spominski plošči
V nedeljo so prebivalci krajevne skupnosti Dobliče-Ka-nižarica prvič proslavili svoj praznik, ki so si ga izbrali v spomin na 26. julij 1942, ko so italijanski okupatorji zažgali Dobliče in veliko ljudi odgnali v internacijo. Proslava je bila pri gasilskem domu v Dobličah, kjer so po lepem kulturnem programu odkrili spominsko obeležje padlim partizanom in žrtvam fašističnega nasilja iz teh krajev.
Z odkritjem spomenika padlim krajanom so svoj praznik počastili tudi v krajevni skupnosti Butoraj. Tudi v Butoraju je italijanski okupator najbolj besnel 1942. leta, ko je 1. avgusta požgal vas in ljudi odgnal najprej v Črnomelj, od tam pa v zloglasno taborišče na Rabu.
ČRNOMALJSKI DROBIR
INFLACIJA VESELIC - Zadnjo nedeljo je bilo v okolici Črnomlja toliko veselic, da seje bilo res težko odločiti, kam naj se človek odpravi: v Kot pri Semiču, Butoraj, Dobliče, na Tančo goro pa morda še kam. Pravijo, da so bile vse te veselice na en dan zato, ker je bilo v soboto v Črnomlju toliko porok, da so bili vsi muzikanti zavzeti. Brez muzike pa ni ne ohceti ne veselice.
VOJAKI V BRIGADI - Okoli 30 vojakov iz črnomaljske garnizije je v nedeljo priskočilo na pomoč brigadirjem, ki gradijo vodovod na zelo težkem terenu v Adlešičih. Seveda se je pomoč mladih, močnih in utrjenih vojakov dobro poznala. Ker so delali v nedeljo, so bili brigadirji v ponedeljek prosti in so si na Vinici ogjedali Župančičevo spominsko zbirko ter obiskali Novoteksovo tovarno.
Craomiftski
Z vsemi silami proti razsulu
Kopica slabosti v Novoteksovem tozdu — Najprej odpraviti poglavitne napake in slabosti, pri čemer čaka precej dela vse družbenopolitične organizacije
Na zadnji seji komiteja občinske konference Zveze komunistovv Metliki so vdiko pozornosti posvetili političnim in ekonomskim razmeram v metliškem tozdu Novoteksa,ki nikakor niso zadovoljive.
Posledica neuresničevanja planov, neodgovornega obnašanja posameznikov, slabih odnosov med vodilnimi delarci in drugih slabosti in nepravilnosti je, da popuščata delovna in tehnološka disciplina. V takem stanju so tudi samoupravni organi neučinkoviti, družbenopolitične organizacije pa delajo forumsko. Precejšnje nezadovoljstvo, ki je spričo vsega tega nastalo v tem kolektivu, nekaterim izkoriščajo za svoje namene; tako se porajajo Skupinice, ki hočejo uveljaviti svoje interese.
Komunisti so tudi čakali, da so se
SLABO
ORGANIZIRAN
ODKUP
Starejši ljudje večkrat povedo, da je imel DINOS v preteklosti bolje organizirano odkupno mrežo in da je prinašala zlasti mladina prodajat vse. od starega papirja preko železa do svinca in bakra. Danes se človek težko znebi zanj neuporabnih, industriji pa potrebnih surovin, ki jih se daj ljudje odlagajo na različnih krajih, potem pa vsi skupaj nergajo, v kako onesnaženem okolju živijo.
teta/e preveč nakopičile, namesto da bi takoj učinkovito posegli in začeli urejevati stvari. Na sestanku osnovne organizacije ZK konec prejšnjega meseca so o vsej zadevi odkrito spregovorili in se dogovorili o nalogah, kijih čakajo pri prizadevanjih za trdnost in povezanost celotnega kolektiva: seveda morajo svoj del v teh prizadevanjih prevzeti vse družbenopolitične organizacije in samoupravni organi.
"Biča so tudi stališča komiteja, ki zahteva zaostreno odgovornost za uresničevanje sprejetih nalog in zadolžitev. Obrobne težave lahko počakajo, treba se je osredotočiti na bistvene, kot so uresničevanje proizvodnega načrta, ocena sistema na grajevanja, uresničevanje nalog pri izdelavi srednjeročnega plana itd. Posebno pomembno je, da bo delovanje Zveze komunistov tako široko, da bo res vključevalo v reševanje teh vprašanj najširši krog delavcev. Zato zlasti komunisti ne smejo stati ob strani in se izogibati obravnavi vseh bolečih točk in vprašanj. Za pomoč osnovni organizaciji ZK v Novoteksu je komite imenoval delovno skupino, ki jo sestavljajo Jože
Mozetič, Desimir Milovanovič in Jože Matekovič. Jeseni pa bo v Novoteksu skupna seja komiteja in tamkaj Sije 00 ZK, na kateri bodo ocenili uresničevanje sprejetih stališč.
A.B.
STEKLARSKA
DELAVNICA
Metličan Darček Barbič mlajši je pred kratkim na Jurovskem brodu odprl steklarsko delavnico, česar so se ljudje zelo razveselili, kajti v Metliki in okolici je že dolgo čutiti pomanjkanje te obrtniške dejavnosti. Zdaj torej ni več strahu, da bi nove hiše ostale brez zastekljenih oken in vrat, pa tudi razbite šipe so kmalu zamenjane.
SPREHOD PO METLIKI
NA METLIŠKI BENCINSKI ČRPALKI vam operejo zadnje čase tudi šipe, kar se doslej ni dopajalo vsaj šoferjem z domačimi registrskimi tablicami ne. No, zdaj je tam poskočen fantič, ki si bo zaslužil s priložnostnim delom nekaj denarja ko pa bo počitnic konec, bodo vozniki spet buljili skoz umazana stekla. Morda bo to za njihove živce tudi bolje: vsaj ne bodo natančno videli, kako hitro se obrača števec, ki po kaže, koliko dinarčkov je treba potegniti iz denarnice.
ČOLNARJENJE JE V TEM DELU SLOVENIJE vedno popularne^ še, kar ni nič čudnega, ce vemo za reko Kolpo. S sedemdnevnega potovanja se je že vrnila deseterica navdušenih veslačev, ki jim je tailo na 'poti več kot prijetno. Po kopnem jih je namreč spremljal kombi, v katerem je bilo dovolj hrane in pijače "	- Pugelj
DO TRGATVE — V okviru investicije v posodobitev metliške Vinske kleti - veljala je 12 milijonov dinarjev - so pri kleti zgradili najsodobnejšo sprejemnico grozdja. Postaviti je treba še cevovode, kar naj bi opravili do konca avgusta, in sprejemnica bo nared.
pa še priučeni kuhar Zvonko je bil v njem. Imenovani je bil zadof žen tudi za postavljanje tabora ter za nakup sveže hrane po vaseh.
metliški tednik
Velik prispevek k napredku
Kočevska mladina je zaključila delovno akcijo v Kostelu — Domačini bodo n« poskrbeti za vodovodne priključke — Brigadirji prihodnje leto v okolici KoprivniK
Plod lanske delovne akcije kočevske mladine je bil blizu 3 km dolg vodovod v krajevni skupnosti Kostel. Vrednost opravljenih del je znašala 1,2 milijona dinarjev, pri gradnji (strokovna dela je izvajal Hydrovod) pa so sodelovali tudi domačini, delavci kočev&ih
tozdov, vojaki in miličniki.
Akcgo so nadaljevali to poletje. V dveh izmenah je delalo 120 brigadiijev, ki so izkopali za poltretji kilometer jarkov. Tako so na celotni trasi od zajetja pri Delaču prek Kostela, Novih sel in Banjaloke do Brige že položene cevi, narejene so vse važnejše naprave. Do zime bodo skušali zasuti jarke, razen v Kostelu in Selniku kjer je voda že napeljana do hiš, pa čaka ljudi še precej dela da bodo deležni tekoče vode, saj morajo sami poskrbeti za priključke.
Z lansko in tokratno akcijo so mladi veliko prispevali k hitrejšemu napredku tamkajšnjih
krajev, brigadirsko življenje pa je bilo zanje tudi koristna šola. Ob delu so imeli več predavanj, teoretične in praktične izpite za vožnjo t motorjem, izvedli so obrambni dan, več kulturnih in športnih prireditev, izletov itd.
Nazadnje je v kostelskem brigadirskem naselju (prostore sta odstopila banjaloška lovska družina in kočevski hotel Pugled) kot tretja izmena dva tedna bivalo trideset mladih iz kočevske in ribniške občine, ki so program obrambne vzgoje združili z delom na vodovodni trasi.
Po predračunu izpred nekaj let naj bi kostelski vodovod stal
nad 8 milijonov dinaijev, ob S ključku del pa bo ta vsota pak precej večja. Vrednost.W ki so ga letos opravili brigaj bo presegla lansko, tovrstno r moč pa bodo kočevski mlad® prihodnje leto nudili ljude okolici Koprivnika, Kjer začeli graditi vodovod. ^
DROBNE IZ KOČEVJA
BENCIN JE POSTAL že drag(ocen)a tekočina, da ne a(jj drugega, kot varčevati z njuni1 se zadnjih dogodkov v Kočevju p zdi, da ga bo treba wdi “ zaklepati. Nekateri člani 0 ^ uprave” so namreč pogruntau> .Jjj moč z bencinom na laheK . 7I\0 priti do denaga. Ponoči se P ^ okoli parkiranih avtomobilov, . | bencinski rezervoar ni dobro je s pomočjo cevke hitro p«® Ln. dokaj nižji ceni od uradne pa cina ni težko preprodati.
O VOZILIH PA SE TpLE: pa£ kimi prostori so polni oljnat** ^ dežev, kar pomeni, da so avtomo
slabo vzdrževani. Tudi pločnike^
sijo črne lise, po čemer lahko * parno, da vozniki parkirajo^ tam, kjer ne bi smeli. Zlasti pred bivšim lokalom Mavrice je nehno ..zaparkiran”, tako da » mo avtov stežka prebiješ do p0* ga nabiralnika.
is«
dirc ma
predramijo
POČITEK P^ED ODHODOM - Po dveh tednih obrambne vzgoje in zahtevnega dela na strmi in kamniti vodovodni trasi je mladim slednja pri mnogih
dobro del krajši počitek med zaključnim pospravljanjem brigadir-............................
skega naselja. (Foto: D. R.)
.ifO V
Ne stojijo križemrok
Čakaje na t. L drugo pošiljko ukrepov za ustalitev gospodarstva, v kočevski in ribniški občini ne stojijo križemrok. Po družbenopolitični plati skušajo kar največ ljudi seznaniti z nujnostjo in smotri pravilnega ravnanja v času zaostrenih pogojev gospodarjenja, v tozdih pa so ta mesec delavci s posebnim ozirom na ustalitvene programe pregledovali poslovne rezultate prvega polletja.
Podatki zvečine še niso znani, v nekaterih kočevskih tozdih pa se že kažejo nevšeč-ne posledice spremenjenega tečaja dinarja. Najbolj je prizadet Melamin, ki mora veliko uvažati Po prvih izračunih bo to delovno organizacijo devalvacija „stala” 60 milijonov dinarjev, kar je tako rekoč celotni dohodek.
V ribniški občini ustalitve-ni ukrepi niso zadeli v prazno. Imajo manj bolniških izostankov, izboljšala se je delovna storilnost, varčujejo pri materialu, izdatkih za skupno po-
rabo ipd Spremenjeni tečaj dinarja je dokajšnja spodbuda za tiste ozde, ki so manj odvisni od uvoza, a veliko izvajajo (npr. Riko, Inles).
Zaradi pomanjkanja materiala ponekod prihaja do zastojev v proizvodnji Tako ima ribniški ITPP težave s sestavnimi deli za štedilnike, zatika se namreč pri dobavi z Nemškega. Ta delovna organizacija in sodražiški Donitov tozd pa se srečujeta tudi s popačenim pojmovanjem samoupravnih odnosov. Proizvajalci surovin t drugih republik ju hočejo prisiliti k podpisu (ne)samo-upmvnih	sporazumov,	ki
predvidevajo celo za 200 odst. višje cene surovin. Ribniški in sodraški delavci na kaj takega kajpak nočejo pristati; znabiti bo zato prišlo do večjih zastojev v proizvodnji V Donitu so pred tem, da bodo morali surovine uvažati, kar bo navsezadnje celo bolje, kot ustreči tistim^ ki so skregani s samoupravnim poslovanjem.
D. R.
če jo poplahnejo s Šilcem 1 ga’. Alkohola pred sedmo pak ne smejo točiti Res? sredo je na veliki uri v lokalo minut
lP0-:, &
tudi z vinjakom. Dve možno*®;^ ali gre narobe ura ali pa je narobe s spoštovanjem zakon® določila o točenju pijač!
kalo Še sedem minut do neučakan gost pa je že biljiosu6^. vinjakom. Dve
kočevske
Dvajset let GD Prigorica
Mimohod gasilcev — Priznanja in odlikovanja.
Gaalsko društvo iz Prigorice je najmlajše v ribniški občini. Pred kratkim je minilo dvajset let odkar so se prigoriški gasilci ločili od gasilskega društva Dolenja vas. V tem času je društvo zgradilo dom ter okrepilo svoje vrste, tako da sed<y šteje 86 prizadevnih članov in pionirsko desetino.
Na slovesnosti so pripravili mimohod članov gasilskih društev iz občine. O delu društva je govoril Mirko Mrhar, ki je poudaril, da je društvo doslej naredilo veliko, vendar mora v prihodnje nameniti še večjo pozornost izboljšanju gasilske preventive in pridobivanju novih članov-
Predsednik občinske gasilske zveze Alojz Kos je podelil več priznanj za dolgoletno delo v društvu in pet odlikovanj občinske gasilske zveze, od tega tri prve in dve druge stopnje.
V kulturnem delu programa sta nastopila pevski zbor „ Lončar” iz Dolenje vasi in folklorna skupina.
M. G
KONČNO POD STREHO
Ribniška Delavska godba je končno dobila primerne prostore. Godbeniki vadijo v domu Partizana; tamkaj hranijo tudi glasbila. Rešitev prostorske stiske bo gotovo vplivala na kakovost igranja. Omeniti velja še to, da v ribniški glasbeni šoli uspešno deluje oddelek za pihala, zato se za podmladek Delavske godbe ni bati.
1
Brez novih varovancev
Starši, ki bi radi vpisali ^ v Vzgojnovarstveni zavo(
Sile v Ribnici, morajo^ prošnje za sprejem do 15 ta. Kaže pa, da otrok, od dveh let, zaradi P®* nos ti vrtca ne bodo sPr% Ji-Če bodo pravočasno sP®^0j;e izvršilne predpise, bodo P ^jo te starostne skupine sprejemali, vendar ne v ™ . meri, kot zahtevajo starši. ^ V letu 1978/79 » U oddelkih vrtca za okrog ^ . Jo
presegli zmogljivosti, tak lani morali odpreti n°v . ^(0 za 16 otrok, kar dokazuJ^^jj-zmogljivosti dejansko P hne.	.	■(jvid*11
Čeprav je s predpis'"	1/1
prostor le za 93 otrol sedaj v varstvu 126. oaoh možno sprejeti 20 no ,){)lo vendar se je do 15. j“W 22 prošenj, do vpisa pa jih bo ^ , l^liJ vpis otrok, starih nad s prispelo 21 proSenj* * ^ ^ zgodi, da z vpisom ne
TRAVA JE SENO POSTALA - Šele sredi prejšnje|aki s0 hiteb vreme na roko kmetovalcem tudi v okolici Ribni ’atefjh Je «ja podirati priložnostne .Jcozolčke” in ostrnice, -eno se»o- sa; občasno dva tedna ali kaj močil in kvaril na p« P trakto0jjo z hitro posušeno seno se je precej znašlo na vozo ’. se bo 01 pri takem vremenu, kot je letos, nikoli ne ves, neba. (Foto: D. Rustja)
Pismena licitacija
»KOVINARSKA" KRŠKO
I°)'arna industrijske opreme-in konstrukcij
68270 Krško
objavlja pismeno licitacijo zo prodajo rabljenega osnovnega sredstva:
f'
- AVTOBETONSKA ČRPALKA TIP BPF 50 M20
Ponudbe pošljite na prodajno službo do 8. 08. 1980. v zaprti uverti z oznako — licitacija črpalke, izklicna cena je 1.950.000,- din. gled je možen vsak dan v prostorih podjetja.
581/31-80
/O ljubljanska banka
ljubljanska banka temeljna posavska banka krško
Komisija za delovna razmerja
oglaša
*a nedoločen čas, s polnim delovnim časom prosta e*a in naloge v 'sektorju poslovanja s Prebivalstvom:	' \
- referenta za devizne posle s prebivalstvom
(delo v izmeni)
P°goji za zasedbo delovnih opravil:
~ ustrezna srednja šola z zaključnim izpitom, 3 leta “breznih delovnih izkušenj in pasivno znanje enega tujega jezika.
Kandidati naj prijavi s kratkim življenjepisom, z navedbami o dosedanjih zaposlitvah priložijo dokazilo o šolski izobrazbi. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi. Kandidate bomo o jzbiri obvestili najkasneje v 45 dneh po objavi.
Prijave pošljite na naslov:
Ljubljanska banka Temeljna posavska banka Krško Komisija za delovna razmerja Trg Matije Gubca 68270 KRŠKO
579/31-80
SIS STANOVANJSKEGA IN KOMUNALNEGA GOSPODARSTVA NOVO MESTO
^bi k sodelovanju za opravljanje del in nalog s te i?čia vzdrževania stanovanj in stanovanjskih hiš er komunalnih naprav individualne in kolektivne rabe
GRADBENE tehnike
" lahko so tudi začetniki
kandidatov pričakujemo, da imajo dokončano srednjo |r“dbeno šolo in najmanj eno leto delovnih izkušenj, “tanovanj ni.
eio je za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
?9e z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema 15 dni po N javi DS SIS stanovanjskega in komunalnega gospodarstva jn°v^roesto. Novi trg 6/II (informacije po telefonu 21-040
K^didati, ki se bodo prijavili na objavljena dela in naloge, rnr° obveščeni o izbiri najkasneje v 30 dneh po preteku ka objave.
582/31-80
'tovarna pohištva Brežice
^•suje
cta .V
,n naloge s posebnimi pooblastili in
Zgovornostmi
' ORGANIZIRANJE in vodenje »ELA RAZVOJNE SLUŽBE
P
nroko«3 op.ravljanje del in halog:
delv^^ izobrazba: diplomirani inženir lesarstva in 5 let ^^•fkuianjvstroki;
ne mor i OJI -2nanie oeihščine, kandidat mora imeti pozitiv-Ustrezn-poetične in družbenopolitične vrline, kar dokaže z Po9ledalni dok“i,i' Prijavi je treba priložiti program svojega Razpis na..ra*w°i delovne organizacije in tehnologije.
°bvejA,j • a V* dn' P° dnevu objave. Kandidati bodo 01 o izbiri v 30 dneh po dnevu poteka objave.
577/31-80
RAZPIS
TRDINOVIH NAGRAD ZA LETO 1980 IN NAGRAD OBČINE NOVO MESTO
Na podlagi 14. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 5/79), 11. člena odloka o priznanjih občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 14/75) ter Pravilnika o podeljevanju priznanj (Dolenjski list št. 40/76—4) je izvršni svet občinske skupščine Novo mesto na 105. seji-dne 9. 7. 1980 sprejel sklep o razpisu
TRDINOVIH NAGRA NOVO MESTO ZA LET
ro
IN NAGRAD OBČINE 1980
1.
Trdinova nagrada se podeljuje delovnim ljudem in občanom občine Novo mesto, ki dosežejo pomembne uspehe na kulturnem, prosvetnem in znanstvenem področju.
2.
Nagrada občine Novo mesto se podeljuje delovni ljudem in občanom občine Novo mesto, ki dosežejo pomembne uspehe na gospodarskem, političnem ali športnem področju.
Predloge za podelitev priznanj lahko podajo: družbenopolitične organizacije, organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti in društva.
4.
Predloge za priznanja je potrebno predložiti izvršnemu svetu občinske skupščine Novo mesto pismeno z obrazložitvijo najkasneje do 19. septembra 1980.
Sekretariat skupščine in izvršnega sveta 583/31-80
▼
Mercator
Komisija za delovna razmerja delovne organizacije MERCATOR - PRESKRBA - Trg. podjetje na debelo in drobno p. o. Krško
I	.	j,	,
razpisuje
prosta dela in naloge
Vodje komercialnega oddelka
za mandatno dobo 4 leta.
Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje:
— višja šolska izobrazba
— 4 leta delovnih izkušenj v komerciali trgovskih delovnih organizacij
— moralno-politična neoporečnost
Poizkusna doba traja tri mesece.
Kandidati naj pošljejo pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na gornji naslov.
O izbiri bodo kandidati pismeno obveščeni najkasneje v 30 dneh po preteku roka zq sprejemanje prijav.
580/31-80
Podvodni svet vabi
Že od pamtivaka so človeka zanimale skrivnosti življenja pod vodno površino. V preteklosti so bolj ali manj uspešno prodreti v Robine. Z izumi oprema, ki je dostopne Širokim ljudskim množicam (jeklenke na stisnjen zrak, hklrostatski regulatorji, neoprenske obleka Itd.), je vsakomur, kdor je dovolj zdrav, pogumen in ki opravi ustrezen izpit, omogočano spoznavanje podvodnega sveta.
Z razvojem potapljaStva so se razvile Številne spremljajoče dejavnosti. Tako ima podvodna fotografija vse več privržencev, vse bolj je čislan podvodni ribolov, svoje obzorje pa so razširile tudi biologija, geologija. Razvila se je tudi posebna veda »hidroarheologija"..
Potapljajtvo ni samo sebi namen; igra pomembno in odgovorno vlogo v splošnem ljudskem odporu in civilni zaščiti.
Podvodni svet je pritegnil tudi Novomeščane. Leta 1973 so ustanovil i Klub za podvodne aktivnosti, ki šteje danes 86 članov; od tega je 20 aktivnih potapljačev, ostali člani pe so ali plavalci s plavutmi ali rekreativci. Samo potapljaštvo je v-klubu zaživeio v letih 1975 in 1W6, ko so kupili potapljaško opremo in kompresor za pol njen je jeklenk.
KMETIJSKA ZEMLJIŠKA SKUPNOST NOVO MESTO
razpisuje na podlagi sklepa Izvršnega odbora prosta dela in naloge
k
RAČUNOVODJE - ADMINISTRATORJA
Pogoji:
poleg splošnih . pogojev določenih z zakonom morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da ima srednjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri
— da ima 3 leta delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali podobnih del
— da ima moralno politične vrline.
Poskusno delo traja 3 mesece.
Nastop dela je možen takoj ali po dogovoru.
Pismene prijave z opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev se v roku 15 dni po objavi pošljejo na naslov:	Kmetijska	zemljiška	skupnost	Novo	mesto.
Ljubljanska cesta 2, 68000 Novo mesta
585/31-80
Poleg začetnega potapljanja so pričeli osvajati tudi specializirane programe glede na interesna področja posameznih članov. Razmišljajo, da bi prihodnje leto razpisali natečaj za ekspedicijo v tujih morjih, saj so si nabrali dovolj izkušenj pri potapljanju v domači Krki in Jadranu, kjer vsako leto prirejajo potapljaške tabore.
Potapljači se borijo tudi za čisto okolje in čistočo rek — predvsem Krke. Sami se lotevajo čiščenja rečnega dna, kajti vse več je občanov, ki menijo, da je rečno dno javni smetnjak. Z malo več vestnosti in odgovornosti do narave bi pripomogli, da bi naša Krka postala 3>et zelena in čista.
OSNOVNA SOLA ŠENTRUPERT Svet Osnovne šole Šentrupert RAZPISUJE PROSTA DELA IN NALOGE
RAVNATEUA
Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje:
— imeti mora po Zakonu OŠ predpisano pedagoško izobrazbo, najmanj 5 let delovnih izkušenj pri vzgojno-izobraževal-nem delu, strokovni izpit, ustrezne moralno—politične lastnosti in organizacijske sposobnosti.
Mandat traja 4 leta. Rok za prijavo je 15 dni po objavi razpisa.
Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o strokovni usposobljenosti in s .kratkim življenjepisom razpisni komisiji pri Osnovni šoli Šentrupert.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po končanem zbiranju ponudb. \
575/31-80
PIONIR
Splošno gradbeno podjetje „PIONIR" Novo mesto, Delovna skupnost skupnih služb, objavlja naslednje proste delovne naloge in opravila:
1. REFERENTA ZA LO IN DRU2BENO SAMOZAŠČITO
2. VODJO STANOVANJSKE ENOTE
3. SAMOSTOJNEGA PRAVNIKA V KADROVSKO SPLOŠNI PRAVNI SLUŽBI
4. VZGOJITELJA ZA DOM UČENČEV V NOVEM MESTU (za določen čas)
POGOJI za sprejem:
1. končana gimnazija ali ekonomska srednja šola ali administrativna srednja šola s 4 leti delovnih izkušenj
2. visoka ekonomsko— komercialna šola z 2 letoma delovnih izkušenj ali končana ekonomska srednja šola s 4 leti delovnih izkušenj
3. končana pravna fakulteta in 3 leta delavnih izkušenj
4. končana pedagoška akademija in 3 leta delovnih izkušenj ali dokončna gimnazija pedagoške smeri in 6 let delovnih izkušenj
Kandidati bodo pridobili lastnost delavca v združenem delu zajtedoločen čas (razen pod tč. 4 za določen čas) s polnim delovnim časom in s pogojem trimesečnega poiskusnega dela:	i
Ponudbe z opisom dosedanjega dela, življenjepisom in dokazili o izobrazbi sprejema 15 dni po objavi:
SGP »PIONIR", (Vo skj odd.	J
Kfindidati bodo p rezultatih razpisa obveščeni v 30 dneh po zaključku oglasa,
571/31-80
vo mesto, Kettejev drevored 37, kadrov-
Tradicionalna veselica i Vi
OBVESTILO!
OBVESTILO!
OD 2. AVGUSTA 1980 DALJE BO PONOVNO ODPRT »PARTIZANSKI DOM' NA FRAjTI. VABLJENI!	j
574/31^80j
Velikem Podlogu
Gasilsko društvo
VELIKI PODLOG VABI
na veliko TRADICIONALNO VESELICO v soboto, 2. avgusta. Pričetek ob 18. uri.
Za veselo razpoloženje bo skrbel Ansambel Ludvika Lesjaka iz Ljubljane.
VABI ODBOR 572/31-80
Vrtna veselica na MALKOVCU
GASILSKO DRUŠTVO TRŽIŠČE
prireja ob 30-letnici delovanja na MALKOVCU VELIKO VRTNO VESELICO dne 3. AVGUSTA. Pričetek ob 16. uri. Za dobro voljo bo igral ansambel TONIJA HERVOLA iz BREŽIC. VABLJENI'
573/31-80
T
TEDENS^,
»
Četrtek, Ji. julija - Ignac Petek, 1. avgusta - Alfonz Sobota, 2. avgusta - Evzebij Nedelja, 3. avgusta - Lidija Ponedeljek, 4. avgusta - Janez Torek, 5. avgusta — Snežana Sreda, 6. avgusta - Vlasta Četrtek, 7. avgusta - Kajetan
LUNINE MENE
3. avgusta ob 13. uri — zadnji krajec
SZDOf
BRESTANICA: 2. in 3. 8. ameriški barvni film Napad na policijsko postajo.
BREŽICE: 1. in 2. 8. italijanski barvni film Ognjena bolničarka. 3.
in 4.	8. ameriški barvni film
Supemicn. 5. in 6. 8. francoski barvni film Hotel na plaži.
ČRNOMELJ: 1. in*3. 8. ameriški film Profesionalci. 3. in 4. 8. hongkonški film Človek — dinama.
5. 8. ameriški film Gusar iz Jamajke.
6. in 7. 8. film L’Animai. KOSTANJEVICA: 2. 8. italijanski tilm Nevarna igrača. 3. 8. ameriški film Malo mesto v Tcxasu. 6. 8. ameriški film Hvala bogu, danes ie petek.
KRŠKO: 2. in 3. 8. ameriški film Elita morilcev. 6. 8. nemški film Grške smokvice. 7. 8. češki film Igra z jabolka
MIRNA: 2. 8. ameriški film Lovec na jelene. 3. 8. ameriški film Dekle za slova NOVO MESTO - KONO KRKA: Ud 1. do 4. 8. ameriški barvni film Legenda o Casterju. 4. in 5./8. ameriški barvni film Prijateljice. 6. in 7. 8. ameriški barvni film Mačka iz vesolja.
SLUŽBO DOBI
ZA POMOČ v gospodinjstvu iščemo žensko srednjih let k dvema starejšima zakoncema. Hrana in stanovanje ter dobro . plačilo. Križ, Nahlikova 7, Ljubljana.
ZA OSEMMESEČNO deklico iščemo varstvo ,v Novem mestu, najraje na Cesti herojev, Mestnih njivah ali Koloniji. Začetek varovanja 1. septembra. Ponudbe na naslov: Rustja, Novo mesto, Segova 10, telefon 24-761.
FRIZERSKO VAJENKO sprejmem v uk takoj in frizersko pomočnico s prakso s 1.. 10. 1980. Stanovanje za pomočnico zagotovljeno.	Frize tski	salon
Aleksič, Brežice.
STANOVANJA
Starejši upokojenki - upokojencu nudim enosobno stanovanjc biez kopalnice za varstvo leto stare punčke. Lumpert, Golobinjck 2 pri Mirni peči.
ODDAM opremljeno sobo dvema slovenskima dekletoma. Franc Novak, Cesta herojev 43, Novo mesto.
USLUŽBENKA lekarne išče ogrevano sobo v Novem mestu. Ponudbe pošljite pod šifro ..Nujno”.
Motorna vozila
PRODAM zastavo 101 ali zamenjam za zastavo 750. Agnič, Gotna vas 51/c, Novo mesto.
PRODAM z stavo 750, letnik 1972. Milan Kneževič, Srebrniče 1, Novo mesta PRODAM zastavo 750, registrirano do maja 1981, motor letnik 1966, karoserija 1974. Mušič, Pod Trško goro 46, Novo mesto.
PRODAM gumi čoln Maestral 7, cenas400 N din. Zglasite se na telefon (068) 25-642 od 14. ure dalje-
PRODAM gumijast čoln Maestral 18 in motor Tomos 4, tovarniško novo. Kličite po telefonu 85-408 po 18. uri.
PRODAM fiat 126, letnik 1977. Informacije po telefonu 84-560 (popoldan).
PRODAM simco 1005/LS, letnik 1977. Brane Golob, Ivana Roba 37, Novo mesto.
PRODAM Z 101 L, letnik 1977. Fink, Majde Sile 13, Novo mesta
PRODAM dobro ohranjen fiat 750. Kink, Otočec 86, telefon 85-135.
PRODAM R 4, letnik 1968, ebnovljen, registriran do 4. junija 1981. pol. Nemška vas 12, Trebnje.
PRODAM zastavo 750, letnik 1976. Franc Arh, Mrtvice 12, Leskovec, pri Krškem.
PRODAM fiat 750, star pet let, dobro ohranjen. Slak, Šmihel 11, Novo mesto.
PRODAM katro v odličnem stanju. Alojz Turk, Segova 10, Novo mesto.
PRODAM zastavo 750. Prva registracija 10. 1. 1977. Milan Badovinac, Stopiče 34.
PRODAM fiat 750, registriran do aprila 1981. Franc Rojc, Žužemberk 114.
PRODAM karambolirano Simco 1000 GLS, letnik 1974. Informa-oldan Lesjak, Zbure 36,
cjjc pop Smaiješk
ješke Toplice.
PRODAM Mlobro ohranjen NSU 1200. Menjam tudi za kredit. Informacije po telefonu 21-146.
PRODAM osebni avto Volvo 121 avtomatik, letnik 1963. Informacije po telefonu (068) 85-303 dopoldne.
PRODAM audi, letnik 1960, za 25.000 dinarjev, lahko tudi na kredit. Franc Koželj, Ljubljanska 20. Novo mesto.
PRODAM zastavo 101, letnik 1977, registrirano do julija 1981. Prodam za gotovino ali na kredit. Stanko Ogrinc, Gor. Težka voda 17, Stopiče.
PRODAM NSU 1200 C, generalno obnovljen motor (karamboliran). Naslov v upravi lista (2913/80).
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto - USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica m Trebnje.
■ *	L	J	S K1	SVET je družbeni organ upravljanja. Predsed-
nik: Niko Rihar.
UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Milan Markelj (namestnik), Ria Bačer, Andrej Bartelj Marjan Bauer (urednik Priloge), Bojan Budja, Ježe Primc, Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Dušan Lazar. Ekonomska propaganda: J anko Saie in Marko Klinc. '
EHAh vsak četrtek - Posamezna številka 8 din, letna naročnina 298 din, plačljiva vnaprej - Za delovne in družbene organizacije 600 din - Za inozemstvo 600 din ali 32 ameriških dolarjev oz. 55 DM va!u tu v tej vrednosti) — Devizni račun 52100-620-170-32000-009-8-9 (Ljubljanska banka, Temeljna dolenjska banka Novo mesto).	1
.	c,m WSine v enem stolPcu din, 1 cm na določeni
ian! ? i,01? na s.rednj’ 311 zadnJ‘ strani 250 din. 1 cm na prvi sttani 320 dm. Vsak mali oglas do 10 besed 60 din, vsaka nadaljnja beseca 6 din - Za vse druge oglase velja do preklica cenik št 11 do 1.
7,	P°dla?', mnenja sekretariata za informacije IS
SRS (št. 421-1/72 do 28. 3. 1974) sc za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov.
saTor^i&SrMd	v, P" P°družnici SDK v Novem mestu:-
f	trg	7 p. p. 33. telefon
33, telefo (068)
(068) 23-606 - Naslov uprave: 68001 N ovo' m est o, G lavni" 'trg 3p'.
681 23-611 - Naslov ekonomske propagande in malih
telefon (068) e vračamo — Novo mesto -
Barvni film in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
prodamHk U P I IVI
PRODAM kombinirano peč za kopalnico. Franc Martinčič, Gotna vas 64, Novo mesto.
PRODAM barvni televizor Iskra panorama. Informacije po telefonu 24-033.
PRODAM peč za centralno
brez bojlcria. Alojz Bobnar, Golo-binjek z, Mirna peč.
PRODAM dnevno sobo Katarina.
Baržič, Kristanova 12, Novo mesto, telefon 25-734.
PRODAM novo peč Braun za kopalnico (drva, elektrika). Vlado Magnik, Zagrebška 6 a, Novo mesto.
PRODAM dolgo poročno belo obleko št. 38. Ida Katič, Kajuhova 17, Krško.
NOVE 12-, 13-, 14-, 15- in 16-col-ske gumi vozove za konjsko, volovsko ali traktorsko vprego, prodam. Delamo tudi vse vrste oso-vin za prikolice. Dostava na dom ali po dogovoru. Stanc Bulc, Jurčkova 73, Ljubljana-Rakovnik.
PRODAM camping prikolico IMV, typ 305, zimsko letno opremljeno z baldahinom. Ogled možen v nedeljo 3. avgusta. Alojz Pavlič, Vel. Bučna vas 31, Novo mesto.
PRODAM novo peč z bojlcijem za centralno ogrevanje TAM-Stad-ler 30.000 kalorij. Javite se na telefon (068) 83-486 po 19. uri.
PRODAM odlično ohranjen globok otroški voziček Pdg v žametni izvedbi. Marija Petrovič, Cesta brigad 41 - Brezov log, Novo mesto, telefon 22-330 (dopoldan).
PRODAM čistokrvne nemške ovčarje - mladiče. Hrtiin, Ratež 18, Brusnice.
PRODAM radio ojačevalec Lenco R 50, 2 x 40 W. Informacije po telefonu 22-057(068).
UGODNO prodam 16-eolski voz. Informacije po telefonu 85-246.
PRODAM vinograd (12 km od Novega mesta), dostopen z
vsakim vozilom. Možnost gradnje. Naslov v upravi lista (2914/80). STARO HIŠO na podeželju NA-
lost gradnje. (2914/80).
JAMIšM. Radan, Kladczna 11, Ljubljana.
KUPIM staro hišo, lahko z nekaj zemlje in gozda, v bližini Novega mesta. Ponudbe pošljite upravi Dolenjskega lista pod šifro „Do 20 m.
LEPO NAGRADO izplačam tistemu, ki mi posreduje nakup zazidljive gradbene parcele v okolici Novega mesta (od 800 do 1000 kvadratnih metrov). Pismene ponudbe pod šifro „Lepa lega’ .
KUPIM manjšo hišo z nekaj zemlje. Ponudbe pod ..Avgust”.
PRODAM vikend nad Žužemberkom s sadovnjakom in vinogradom. Viktor Žen, Preska 59 a. 61215 Medvode.
PRODAM gradbeno parcelo z dovoljenjem in dokončanimi pripravljalnimi deli, z načrtom velikosti 1000 kvadratnih metrov, na lepem mestu, poleg novega otro-
> škega vrtca v Dobovi pri Brežicah. Vse informacije po telefonu (041) 5 1 7 —6 22 od 6. do 14. ure.
PRODAM gozd in njivo v okolici Črešnjevca. Informacije po tclefo-nus(061)43-496.
JRSCtICf'
LUDVIK MEDIC, Birčna vas 42, Novo mesto, preklicujem neresnične govorice, ki sem jih govoril o JOŽETU ŽAGARJU iz Birčne vasi in se mu zahvaljujem, daje odstopil od tožbe.
OBVESTI LA ■
NOVOST - Cenjene stranke obveščam, da bom s 1. avgustom pričel z izdelavo cxpres fotografij za osebno izkaznico, vozniško dovoljenje in potni list. V eni minuti vam izdelam štiri slike črno bele ali barvne. Se priporočam! Fotograf Cvetko Tramte, Breška vas 3, 68220 Smatješke Toplice.
CENJENE potrošnike obveščamo, da bo mesnica zaprta od 4. do 14. avgusta zaradi kolektivnega dopusta. Pavel Bobič, Mesarstvo, Škocjan.
VIKTOR SENICA iz Dolenjskih I oplic, št. 187, obveščam cenjene stranke, da sem odprl mehanično delavnico z.i popravilo avtomobi lov in kmetijskih strojev.'Priporočam se za vse vrsti popravil!
AKUMULATORSKA DELAVNICA Blažo Tasev obvešča cenjene stranke, da bo delavnica zaradi letnega dopusta od 4. do 20. avgusta zaprta.
KUPIM globok ali kombiniran otroški voziček za dvojčke. Jože Pugelj, Nabrežje 18,	61330
Kočevje, telefon (061) 851-071.
KUPIM rabljen betonski mešalec, po možnosti Brestanica (50	1)
Bratkovič Jože, Dol. Gradišče 12. 68310 Šentjernej.
KUPIM leseno prešo za grozdje, stari model na kamen. Slavko Habinc, Elektrarna Brestanica.
Kmetijski stroji
PRODAM traktor Deutz 28 km, s streho, koso in plug. Stane Žugič, Brod 3, Podbočje.
PRODAM enoosno traktorsko prikolico skoraj novo 15”, nosilnost do 2 t, domača izdelava, cena 15000 din. Ivan Grive, Lončarjev dol 17, Sevnica.
PREMAGALA GA JE ROČNA BLAGAJNA
V noči na 28. julij je nekdo vlomil v pisarno nbogojnice na Dvoru.
Nepridiprav je razbil steklo na vhodnih vratih. V pisarni je našel ročno blagajno, v kateri je bilo 2.120 din.
|
Skušal jo je odpreti, vendar se mu to ni posrečilo. Obupan se je moral zadovoljiti s 50 dinarji, ki so ležali na mizi.
Kakšna
bistra glava vlomilec očitno ni; ročne blagajne običajno ne tehtajo okoli stota.
RAZGRAJAL
Novomeški miličniki so 28. julij* popoldne pridržali do iztreznitve 28-letnega Rada Krneta iz Novega mesta, ki jc pijan razgrajal v Gostišču na trgu v Novem mestu. Med drugim se je drl na ves glas 'n nadlegoval goste.
NEMIR V • AVTOBUSU Sevniški	miličniki so v
ponedeljek pridržali na hlad-nem Marjana Hrvata iz Črne n* Koroškem in Igorja Hrvata iz Črmošnjic. Fanta sta se preveč vesela peljala z Viatorjevim avtobusom	iz Črnomlja v
Semič. Med vožnjo sta nadlegovala potnike, z voznikom m sprevodnikom pa sta se hotela kar stepsti.
tp: *
V času od 17. do 23. julija so v novomeški porodnišnici rodile: Bariča Vrbas iz Stopna - Renato, Janja Rezelj iz Šentjanža - Jasmino, Marica Valčič iz Ozlja - Sanjo, Erika Crtalič s Studenca - Rada, Slavka
Koračin z Dolenjih Kamene - Marjanco, Janja Prasčevič iz Bršljina -Iko, Ana Lukunič iz Brloga - Dani-
Kaj, kaj bom brez tebe o moj sin? Ti mali vir, iz srca izkopan, ti mali plamen, z mojo roko vžgan, ti malo steblo naših korenin.
V SPOMIN
Minilo je žalostno leto, odkar je bila pretrgananitmladegaživljenja našega zlatega sina, ljubega brata, nečaka, bratranca in prijatelja
JOŽETA
OGULINA
iz Krupe pri Semiču
Dragi Jože, že leto dni je, odkar si odšel, a nam se zdi kot bi bilo včeraj. Rana v naših srcih je še vedno sveža, spomin nate je še vedno živ.
Vsi tvoji
jela, Darinka Erlah iz Velike Strmice — Brigito, Kristina Florjančič iz Dolnje Dobrave - Romana, Zdenka Kastelic iz Žvirč - Marjano, Jožica Savoren iz Dol — Natašo, Ana Mo-ravac iz Velike Pake - Mirjano, Anica Bukovac iz Metlike - Igorja, Marija Kure iz Svibnika - Danijela, Olga Tomažin iz Scnuš - Andreja, Ivanka Markelj iz Šentjurja Mateja, Marica Lokar iz Gorenje vasi — Anico, Martina Urbančič iz. Velikega Cimika - Alenko, Darinka Gašperšič iz Sevnice - Alenko, Marija luplcnik z Vrha pri Pahi deklico, Antonija Udovč iz Obrha dečka, Marija Rastrescn iz Primostka dečka, Anica Nemanič s Krvavčjcga vrha — deklico, Jožefa Sašek z Jugorja - dečka, Marija Murn iz Krškega - dečka, Marija Drčar iz Brezovice deklico, Zalka Bosanac iz Bosancev - dečka, Cvetka Zjajec iz Prapreč - deklico, Anica Desnica iz Metlike - dečka, Jožica Turk iz Stopič deklico, Ana Budič iz Črmošnjic - deklico in Slavka Gorenc iz Birčne vasi - deklico. -
ČESTITAMO!
pc
Ki
ZAHVALA
Po dolgi bolezni nas je v 77. letu starosti zapustil, dragi mož, oče in stari oče
FRANC ŠKRBE
jz Dešeče vasi 25 ■* !nk?n° Se zahyaljujcmo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem WŽM^r D^oinemn H*1" P?magali v naltežiih trenutkih, izrekli
zadnii not TZhn n' ,VC"Ce ln cvet* ter ^ premili na zaunji poti. Posebno zahvalo smo dolžni dr Koeutiriu iz
dnU|0Tierka,m,intememu oddt,ku bolnice Novo mesto za udifolh	JLnjc-	podjetju	Novograd	za	podarjena	venca	in
udeležbo na pogrebu ter župnikoma za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Lojzka, sinova Franc in Pavle ter hčerka Pepca z družinami
ZAHVALA
V 48. letu starosti nas je prerano in za vedno zapustil naš ljubi mož, očka, brat in svak
EDO TAVČAR
iz Novega mesta
Iskreno se zahvaljujemo vsemu zdravniškemu osebju Zdravstvene ambulante Novolesa, Zdravilišče Dolenjske Toplice, internega oddelka Splošne bolnice Novo mesta posebno pa osebju kirurškega oddelka, kjer jc bil deležen polne pozornosti in nege medicinskih sester in ostalega strežnega osebja.
Posebno zahvalo smo dolžni celotnemu kolektivu Novolesa Novo mesto - Straža za neizmerno skrb med boleznijo in vso organizacijo pogrebnih svečanosti.
Zahvaljujemo se za poslovilne govore TVD Partizan, KS Straža in direktorju Novolesa tov. Knezu za zadnje besede ob grobu, pihalnerriu orkestru Novolesa in pevskemu zboru Gorjanci straža za zapete žalostinkc.
Iskrcnu hvala sodelavcem in družbeno političnem organizacijam kolektivov Novoles, SGP Pionir, IMV Novo mesto, poslovnim partnerjem, sorodnikom, sosedom, znancem in vsem pnjatdjem za podarjene vence za ižrečena sožalja ter vsem, ki ste našega dragega Edija spremili v tako velikem številu na zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše ljubljene mame, stare mame, sestre, tete, svakinje in sestrične
ANE PAPEŽ
gostilničarke v pokoju iz Vasi 3 pri Kočevju
ki nas je v 74. letu starosti nenadoma zapustila, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, u?n’.^TiPr.,|a L.crH’ znancenl ter delovnim in družbenopolitičnim organizacijam, ki so nam v teh težkih trenutkih pomagali, ji darovali vence in cvetje in pokojnico v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot.
NOVbnnpn 2ab*djujcmo Sasdskemu društvu Vas-Fara ter govorniku Jožetu Selanu, ZZB ° 'n Kostel ter govorniku Antonu Obranoviču, dr. Stanku in Ljubinki Nikolič, delavski godbi iz Kočevja m župniku iz Fare za opravljeni obred.
Žalujoči: hčerka Milica, zeta Jože in Matija, vnuki Jože, Tine. Mateja in Vladka z družino ter ostalo srodostvo
Vas, 16. 7. 1980
DOLENJSKI LIST
Št. 31 (1616
DOLEMJSKI UST
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za nesebično pomoč in darovane vence in cvetje. Hvala organizaciji Zveze borcev, pevcem, godbi in tov. Mrazu za poslovilne besede. Posebna zahvala dr. Juliju Saje tu za dolgoletno pomoč med boleznijo. Hvala vsem za ustne in pismene izraze sožalja in vsem, ki ste našo drago mami pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: sin Branko z družino, hčerki Mimi in Ivica Čermak z družino, brata, vnuki in pravnuki
Novo mesto, Ljubljana
iz Cegdnice 16
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža in očeta
GABRIJELA
MAKUCA
iz Novega mesta
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, stanovalcem bloka, prijateljem, vaščanom, duhovniku, pevcem, godbenikom in vsem, ki ste v težkih trenutkih lajšali bolečino, izrekli sožalje,
darovali cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju kirurškega oddelka Splošne bolnice Novo mesto, delovnemu kolektivu tovarne zdravil Krka -
tozd Zelišča in njegovim najožjim sodelavcem
Eožrtvovalnost, ki sojo izkazali v najtežjih trenutkih, vala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali!
Žalujoči: vsi njegovi
za vso
ZAHVALA
22. julija nas je v 84. letu starosti nepričakovano zapustila naša draga mama, stara mama in prababica
ZAHVALA
21, julija nas je v 86. letu starosti zapustil naš skrbni mož, ata in stari ata
ALOJZ
PETJE
iz doline Zabukovje 34
Od njega smo se poslovili 23. julija na šentruperškem pokopališču. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje ter družini Golobovi za pomoč v najtežjih trenutkih, pevcem za zapete žalostinke, tov. Strmoletu za poslovilni govor in župniku za opravljeni obred. Vsem, ki so pokojnika spremili k zadnjemu počitku, prisrčna hvala.
Žalujoči: žena Lojzka, sin Slavko in hčerke Lojzka, Marica in Anica z družinami
|faen° se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, d ° nam v težkih trenutkih nudili pomoč, nam izrekli sožalje. Poti Va<5 Vence in cvetje ter pospremili pokojnico na njeni zadnji ooln ^PCKebej se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju interne in ce Novo mesto ter sosedama Anici Novak in Anici Kovačič upniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: hči Jelka z možem, vnukinje Jelka, Anica, J°žica z družinami ter vnuk Stane in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Po daljši bolezni nas je v 60. letu starosti zapustil dragi mož, oče, stari oče, sin, brat, stric in svak
JANEZ
CVITKOVIČ
upok. rudar iz Kanižarice
P;
Iskrino
sorodniki zabvaUujemo vsem sosedom za pomoč, vsem, Podari"*’ P^uteljem in znancem, sostanovalcem ter sosedom .finski p"6 vence: sindikalni podružnici rudnika Kanižarica, nri orenni*"-’ krajevni skupnosti in organizaciji ZB za pomoč 'osebna , ?,C1J! Pogreba, rudniku Kanižarica pa za prevoz. sttežnemu iT zdravnikom kirurškega oddelka septike in Poslovilni „osebJu za lajšanje hudih bolečin, tov. Zuniču za S,e v tako verv* ter g°dbi na pihala iz Črnomlja. Hvala vsem, ki Poti. el>kem številu pospremili pokojnika na njegovi zadnji
U^°^cfena ^ePca> sin Janez z Liljano, mama Ivana, ra Anica z Robijem in ostalo sorodstvo
Kanižari,
ICa’ Tribuče, Oštrc, Ljubljana, Celje, Murska Sobota
ZAHVALA
Ob nepričakovani in boleči izgubi naše drage žene, mamice, stare mame
ALBINE
PETERLIN
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih, izrekli sožalje, pokojnici darovali vence in cvetje ter jo v tako velikem številu spremili na nje'ni zadnji poti. Posebna zahvala Romanu in Marjanu, SGP Pionir za darovani venec, župniku za opravljeni obred ter pevcem iz Mokronoga.
Žalujoči; mož Tone, sin Tonči z družino, hčerka Jelka, mama in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
rib boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, brata, strica, svaka in zeta
LEOPOLDA BIZJAKA
s Pristave 58 pri Tržiču
* Iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sostanovalcem, sose-a°m, prijateljem in znancem, ki so mi stali ob strani v težkih Vfab, mi ustno ali pismeno izrazili sožalje, darovali vence in cvetje f Pokojnika spremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujem tovarni Peko Tržič, ZRVS Pristava, KS Pristava, ZB Šentrupert, odredu I. SAB Ljubljana, tovarni pletenin ,,Rašica", obema govornikoma ter godbenikom in pevcem. Zahvala tudi zdravstvenemu osebju bolnišnice na Golniku ter dr. Bajžlju za pomoč med “oleznijo. Za vse in vsem še enkrat prisrčna hvala!
Žalujoča žena Marija v imenu vsega sorodstva Pristava, 10. 7. 1980
i ZAHVALA
Ob boleči izgubi dobrega moža in očeta
ALOJZA
BARTOLJA
iz Gor. Straže 62
se najlepše zahvaljujem vsem sorodnikom prijateljem in vaščanom, ki so mi pomagali v najtežjih trenutkih. Zahvaljujem se vsem darovalcem vencev in cvetja, kolektivu Opekarne Zalog, društvu upokojencev, tov. Ivanu Virantu za poslovilni govor in vsem, ki so pokojnika spremili do njegovega zadnjega doma. Posebno zahvalo izrekam dobrim sosedom, družini Ivana Asa, ki mi je bila v času moževe bolezni v veliko pomoč. Ravno tako se zahvaljujem za vso pomoč družini Alojza Pirca. Iskrena hvala kanoniku Lapu za lepo opravljeni pogrebni obred.
Žalujoči: žena Angela, Micka z družino, Angelca z družino in ostali sorodniki
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice in sestre
MARIJE
VOVK
ZAHVALA
V 75. letu starosti nas je po težki bolezni še poln volje do življenja zapustil naš dragi ata in stari ata, tast in brat
JOŽE BABIČ -KUČKI
iz Dragatuša 14
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam bili v tolažbo v težkih dneh, sorodnikom, sosedom in prijateljem ter sosedom iz njegovega dragega Črešnjevca, ki ste nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnika v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Hvala osebju zdravstvenega doma Črnomelj za obiske na domu. Posebej smo dolžni zahvalo ZB Dragatus za častno stražo in venec, govornikoma tov. Bečaju in sosedu Evgenu Cestniku za ganljive besede in pevcem za zapete žalostinke ter kaplanu za opravljeni obred. Sc enkrat vsem iskrena hvala!
Žalujoči: žena Ana, sinova Jože in Janko z družinama, sin Matija z ženo Mimico, hčerka Ema z družino, sestra Marija z možem ter drugo sorodstvo
Dragatuš, Edson, Buenos Aires, Črešnjevec
ZAHVALA
Ob boleči in nenadni izgubi naše ljubljene žene, mame, stare mame in sestre
MIMI
KEGLOVIČ
roj. Strupih iz Mokronog? št. 134
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so se poslovili od nje, ji darovali vence in cvetje in nam izicldi sožalje. Posebno sc zahvaljujemo zdravniku novomeške splošne bolnice za nesebično pomoč ter obisk v ljubljanskem kliničnem centru, šoferjem iz St Janža in Mokronoga za venec in darilo, podjetju Kolinska-tozd Mirna za verjcc in izraženo sožalje, sosedom Vrhovšek in Bartolj za vsestransko pomoč in tolažilne besede, župniku pa za opravljeni obred. Vsem, ki so nam v težkem trenutku stali ob strani, se enkrat hvala.
Žalujoči: mož Tone, hči Marija z družino in ostali, ki so jo irfieli radi
IVANA
KASTELIC
z Rakovnika 5
Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za podarjene vence in izrečeno sožalje, iskrena hvala tudi župniku za opravljeni obred in tov. Hrovatičevi za poslovilne besede od odprtem grobu.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Po dolgi in težki bolezni nas je v 95. letu zapustila naša draga mama, stara mama, prababica in teta
KAROLINA
AVGUŠTIN
iz Gor. Sušic 19 pri Uršnih selih
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom in prijateljem za pomoč, podarjene vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo zdravnikom in strežnemu osebju žilnega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto za zdravljenje in nego. Prav tako iskrena hvala Anici Krese za vso pomoč, ki jo je nudila zadnje dni njenega življenja, kakor tudi vsem, ki so kakorkoli pomagali ob njeni smrti. Vsem, ki ste drago pokojnico spremili v tolikem številu na njeni zadnji poti, še enkrat najlcpša hvala.
Žalujoči: sin Stanko z ženo, hčerka Lina z možem, vnuki, pravnuki ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
y 78. letu starosti nas je zapustila naša dobra mama, stara mama, sestra in teta
JOŽEFA
KUMER
z Golobinjka 5
dolenjske .mgptnk*? Trebnjim m Medve^dt mg buldožer ndctd aa	.
fatmsobit ““jS sekira in zapestnica
ra»Wii®ed
<Ua besedo i« pB«* *»
|0tTso ugotovili, tonaktdnaiiAop«^ 5. stoletji pTCd
agsK^igs
Sča, na kateiem*«
dovinski gomili- Nffll|j(, ^ grobov, v katerih i« m>3ipn tovomialc	..
*
C
S
#*
*
*
S
i
S
*
l
s
*
<*
I
i
J
*
*
*
*
*
*
I
5
*
*
*
#
*
*
*
0
*
i
*
i
Na nedavni proslavi 130-letnice metliške mestne gpdbe je pokroviteljica „Beti” za ta res častitljivi jubilej izročila godbi nov prapor. Prevzel ga je Tone Slobodnik, 65-letni kmet iz Metlike, krepak in čil možak, najstarejši član te godbe, s katero živi že pol stoletja.
Sloboanikov Tone, po domače Matetov, je prvič nastopil v vrstah metliških godbenikov, ko mu je bUo komaj 15 let in se tega in številnih drugih dogodkov iz bogate zgodovine metliške godbe spominja, kot bi se zgodili prejšnji teden. „Ko šem se začel ubiti, je bil kapelnik Drobnič, ” začne svojo pripoved Slobodnik, „ takrat nas je prišlo h godbi šestnajst mladih fantov, ostala pa sva samo dva: Silvester Mihelčič in jaz. ’’ Sprva je Slobodnik igral bas trobento, te po dveh letih pa vzel v roke basovski krilni rog in ga igra še danes.
Tisti dan se je Matetov Tone odpravljal žet. „Dela kmetu nikoli ne zmanjka, vendar za godbo in glasbo nasploh pa še vedno ostane nekaj časa. ” Tako hodi redno dvakrat na teden na vaje, saj se zaveda, da je metliška godba v zadnjem času dosegla precej visoko raven, ki jo je treba vzdrževati, to pa brez rednih vaj ni možno. „Pa tudi zato še igram, ker čutim, da sem pri godbi še potreben, ” pravi in pristavi: ..Seveda brez veselja in globokega občutka pripadnosti ne bi bilo nič; dokler delam, igram, pojem, skratka, dokler sem telesno in umsko aktiven, toliko časa polno živim. ”
Danes šteje metliška godba 40 do 45 članov, pred vojno pa jih je bilo največ 28. „Vendwr smo imeli takrat skdraj več koncertov in nastopov kot danes. Ni bUo radia, televizije, avtomobilov, plesov, pa je bil promenadni koncert godbe velik dogodek; v Metliki smo ga pripravili gotovo na vsakih štirinajst dni ”
Med vojno metliškim godbenikom ni bUo prav nič do tega,sda bi igrali na italijanski paradah; kar devet so jih iz brigad vzeli, da so igrali v godbi Glavnega štaba..,„Tam sem kot godbenik največ pridobil, ” prizna Slobodnik, . „kajti z nami so se ukvarjali odlični glasbeniki, kot so Bojan Adamič, Marjan Kozina, Drago Lorbek,
Pavel Šivic. ” Se posebej je Slo.bodnik ponosen, da je z godbo Glavnega štaba igral na slovesnosti v Ajdovščini, ko so proglasili prvo slovensko vlado. V osvobojenem Trstu pa so imeli številne koncerte na najprometnejših ulicah in trgih.
Po vojni je imel Slobodnik možnost, da bi postal poklicni godbenik, vendar je moral domov, ker je bila mati bolna. „Brat je padel in sem moral jaz poprijeti na kmetiji, sicer bi vse propadlo.” In tako je, čeprav izučen kolar, do danes ostal kmet, pa še nekaj: zvest in zavzet godbenik. Godba je Slobodnikova največja in najdaljša ljubezen, saj ji je neomajno zvest že pol stoletja. To je lepa, skladna in zvesta ljubezen: godba po- $ trebuje Toneta in Matetov \ ne more brez nje.
A. BARTEU 3
i
I
I
s
S
N
N
I
5
Grobovi ob
avtocesti
Pri Medvedjeku naleteli na dve ilirski gomili
CESTA ODKRIVA PRETEKLOST — Danilo Breščak (desno) s študenti arheologije pri odkopavanju tipičnega rimskega groba s kamnito oblogo. (Foto: J. Pavlin)
Naš vsakdanjik na valovih
Turistična prireditev Kostanjeviška noč je pritegnila veliko obiskovalcev — ,,Šel mar ji" bogatijo turistični utrip Dolenjske — Nagrajena stabilizacija
To soboto so se v Kostanjevici dogajale čudne stvari. Dinar bi se kmalu potopil, tesno mu je šlo, a je le splaval. Tudi Stabilizacija se je nevarno gugala, medtem ko je Zmaj s požrešnim gobcem ogrožal njeno življenje. Pralnega praška je bilo toliko, da so ga po Krki vozili. Med spodbudnimi dogodki velja šes omeniti, da je načrtovani Kamnolom na Opatovi gori dobesedno splaval po vodi.
Vse to so si lahko ogledali obiskovalci letošnje Kostanje-viške noči, ki jo je organizirala sekcija „Šelmaiji‘ K. D, „Lojze Košak“. Osrednji dogodek prireditve je bil prikaz domiselno okrašenih čolnov, ki so bolj ali manj duhovito ponazorili dogajanja kostanjeviškega vsakdanjika. Strokovna žirija, sestavljena iz kiparjev udeležencev letošnje-
KAVEJCI IN KORENINE,
NA BLED!
V soboto, 2. avgusta, se bo v Blejskem jezeru 220 udeleženk in udeležencev pomerilo v plavanju na dva kilometra, ki ju bo potrebno preplavati v sedemdesetih minutah. Preizkušnja je v sklopu rekreativne akcije „Brazde vzdržljivosti41, ki jo tudi letos organizirata RTV Ljubljana in Trimska Antena.
Istega dne, to je v soboto, bo ob 12. uri na kilometer dolgi progi plavanje za domače in tuje letoviščarje za pokal Bleda. Prijave bodo sprejemali tudi na dan prireditve od 8. dO 10. ure na startu.
TOVARIŠI, TO JE NEPREMIŠLJENO!
Najodgovornejše repiške občine buče sso se sklanjale nad novi zazidalni načrt. Iz ust se jim je valil sivkasto modrikast cigaretni dim, ker so se spravili k delu prav v tednu borbe proti kajenju. Prva so spregovorila usta tovariša Zupana:
»Pravzaprav nimam pripomb. Vse je narejeno premišljeno, vse je spl od dolgoletnih študij/1
„Tako je“,sso pritrdila usta občinskega tajnika, ki bi spregovorila isto, če bi tovariš Zupan raztrgal načrt na drobne koščke.
„Zidanja željnim krajanom bomo zavozlali jezike, češ da mečkamo z določitvijo zazidalnih površin,“ se je izvlačil tovari Urbančič, ki se ni smel prikazati več v nobeni repiški gostilni, kajti krajani so ga napadli zaradi zavlačevanja izdelave zazidalnega načrta.
Kazalo je že, da bo sesta-
nek končan, ko se je odkašljal tovariš Zemljič, inženir in hkrati direktor kmetijske zadruge Leseni plug: „Čudim se vašemu navdušenju nad novim zazidalnim načrtom, kajti tile papirji se mi zdijo, milo rečeno, neresni, škodljivi, da, celo škodljivi. Smo mar pozabili, koliko časa že govorimo v Repičevi dragi o pospeševanju kmetijstva, o pridelovanju hrane, o tem, da bomo obdelali vsak košček rodovitne zemlje? Kaže, da so pripravljala novega zazidalnega načrta gladko pozabili na to. Novo naselje, nove hiše naj bi zrasle po tem načrtu prav na najbolj rodovitni zemlji v Repičevi dragi. To pa je nevzdržno! Tam bi lahko pridelali na tone krompirja, pese, koruze, zelja, pšenice ... Tovariši projektantje pa rinejo tja železo in beton. Bomo mar v prihodnosti glodali opeko, marmor? “
Ostre besede so poskrbele, da je zavladala za nekaj časa tišina. Kmalu pa ji je zavil vrat tovariš Zupan, rekoč: »Najpametneje bo, če si na mestu samem ogledamo te rodovitne površine. ‘
Na čelu avtomobilistične kolone je vozil bemveja tovariš Zemljič. Ko so zacvilile zavore njegovega avta zunaj Repičeve drage, so se zvlekli iz pločevine najodgovornejši Repičani sin direktor kmetijske zadruge Leseni plug je šel z roko od leve: proti desni: „To plodovito zemljo bi radi zazidali? Saj to je neza-slišno!“
Oči prisotnih so strmele v ravnino, v zemljo, na kateri je rasla do pasu segajoča trava, nizko, bodljikavo grmičevje in grintava drevesa. Tovariš Župan pa je teden dni trosil naokoli, da je videl v grmovju lisico z mladiči.
TONI GAŠPERIČ
ga simpozija Forma viva, je ocenila, da se je med vsemi čolni najbolje odrezal čoln Stabilizacija, na drugo mesto pa so uvrstili čoln Ribja milica. Vsem sodelujočim čolnom je pripadla manjša denarna nagrada. Prireditev seje nadaljevala z
veselico ob zvokih ansambla Gorenjci.
V turistični ponudbi, ki jo zmore Dolenjska, bi podobnih rireditev lahko bilo več. avsezadnje niti ni potrebno zanje kaj dosti več kot malo domiselnosti.
tereni so sekira in
logov-
Ti so žer
500
Sča, na katerem dovinski gomili- Na® grobov, v katerih “
„ majhen tovomjai
pridatkov: posod, ________
kir, nožev, bronast* jantarjevih oi^c itd zapestnice so unde edo v jantarjeve študentje stvom
Danila ,'Breičaka. še niso končana, veliko, saj so na naleteli tudi na bttče.
Pr
Ni
V NEDELJO
KMEČKE IGRE
Tidi letos bodo v priredili zdaj že tT>^taC°_r Kmečke igre. Na tej ditri bodo sodelovale pe iz Butoraja, DobBS ia tuša. Žejno in bčno občin***’, bo po končanih	-
poplaknilo grla in na veselici.
NI SE POTOPILA -Prvonagrajeni čoln je predstavljal statfizarijo. Gugal se je nevarno, a potopi se ni (Foto: MiM)
JESENIČANI V
LABODU
V ponedeljek. 28. prostorih jcdiiucc	_
Laboda odprti likovno razstavo* kateri se predstavljajo kc Ikgnie skupine Datk. razstavi se Je porodia n* Labodovem at tempom, bo odprta do 10. avgusta.
Traktor mori
Vrstijo se nesreče s traktorji — Premalo pazljivi
Na območju UJ V Krško je v zadnjih dveh tednih prišlo do dveh novih nesreč, katerih sta izgubila življenje dva voznika traktorja. Število žrtev precenjevanja svojih sposobnosti in nepoznavanja voznih sposobnosti traktorja se je tako dvignilo že na 8, kar nedvomno kliče k premisleku.
19. julija okoli 19. ure je Tomo Hotanovac iz Globočic pri Kostanjevici vozil traktor od Podbočja proti vasi Slinovce. Zunaj naselja Slivje je iz neznanega razloga zapeljal s ceste in se prevrnil na travnik. Traktor ga je pokopal pod seboj. Hudo poškodovanega so odpeljali novomeško bolnišnico, kjer je ob 23. uri umrl.
To nedeljo, 27. julija, se je nas svojem travniku v Sobenji vasi smrtno ponesrečil Janez Sodic. S traktorjem je pripeljal na strmi travnik, da bi na priključni voz naložil krmo. Traktorje pričel zaradi mokrih tal drseti ter pri tem smrtno poškodoval Sodica.
ŠE ENA SMRT POD TRAKTORJEM
V nedeljo ob pol sedmih zjutraj je 40-letni Emil Padovec iz Novih sel pri Kočevju s traktorjem pospravljal seno. Ko je Padovec peljal po travniku navzdol, se je traktor prevr nil nanj. Emil Padovec je bil takoj mrtev.
Zlat jubilej Blatnikovlb
      “ " 1
Blatnikova iz Leskowa praznovala 50 skupaj let — Naibolj sta srečna, ko se zbere vsa
Zakonca Terezija in Franc Blatnik iz Leskovca pri Krškem sta pred kratkim praznovala pomemben jubilej, SCMetnico skupnega življenja. Blatnikova mama se je rodi a 1903 v Libojah v Savinjski dolini. Ko ji je bilo tri leta, se je vsa družina preselila sza očetom v Nemčijo, kasneje pa zaradi boljšega zaslužka v Holandija Franc Blatnik sc je rodi v Čre.šnjicah, in ko mu je šestletnemu umrl oče, je moral od doma, saj jih mati ni mogla preživljati Delal je pri mnogih k metil, in ker ni mogel dobiti dela, ko je odrasel, je odšel v tujino. Pot ga je zanesla v Holandijo, kjer je dobil ddo v rudniku. Tam sta sc Terezija in Franc tudi srečala. „Takoj sva si bila všcč!“ zatrjujeta in to prav gotovo drži. Po poroki sta dobila rudarsko stanovanje. Tam sta se rodila prva dva od osmih Blatnikovih otrok. Ko pa so začeli tujec odpuščati, je Franc izgubil ddo in družina sc je vrnila v domovino. Nasdli so sc v majhni najemniški bajti v Črešnjicah in sc prebijali s priložnostnim ddom. Sdc leta 1938
je oče dobil redno gradnji krške tovarne cd" ^ zija pa je še naprej hodj
v hudi revščini. Terezij* pozabiti, kako je oU *a4i goli slami. „P» sovreeflO. * po* otroci’ Pridni in ponosno in s krepkim P
• |||
Boleč Je tudi »P?®"
svetovno vojno, B
preživel najp«i *	Vj*
**■
oče
UMKJC {M [»■■   J,,«!*
ostala družina je nemških taborišč. in se po osvobodit«	^
Danes imata na Gmajni v gradia in v»j
zato g? imata *	-
* .	7	li
imata * utroci so ju	*	■’
ne. saj ju srfno beznijo in *C*,,C”VS 17 svoji. 8	‘^orit*, *
7 pravnukov. Le o rt** , pir jih kdo povpt*** °
h odnosu.
ZLATOPOROČENCA kljubujeta težavam in njunem domu v