PROSVETA . GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Urednllfr tn uprsrnilkl prostori: .UwMi«li AH Offk* of PubUcstlon: M67 South UwndaU Ah TtUphoM, Kockw«U 4804 PARACIJSKE KONFERENCE liulUfna mnenja prizadetih vlad razlog za odgoditev. StlmHoti pojasnil stališče ameriške vlade. Nemčija odklanja francoske pogoje DC„ Demonstracije pro-«ti stradanju i liondon, 21. jan. — Reparacij-ika konferenca, ki bi ae imela »tvoriti prihodnji pondeljek v ^ausanni, je bila odgodena. Britski zunanji urad je sinoči zdal izjavo, v kateri pravi, "da 10 v teku razgovori glede datu-na otvoritve konference." V iz-avi je rečeno: "Razgovori med vladami gle-le reparacij ske konference še liso zaključeni, radi tega se tu-konferenca ne more otvoriti rihodnji pondeljek kot je bilo oločeno. Britska vlada upa, da odo razgovori rezultirali v za-ovoljivem dogovodu v prihodih par dneh." Pariz, 21. jan. — Francoska ada je sinoči naznanila, da onferenca v Lausanni, če ae bo ploh vršila, bo le sestanek eko-omskih ekspertov, toda izklju-no je, da bi se konferenca o-vorila že prihodnji pondeljek. Francija bo podala nadaljno javo glede konference po za-jučenih razgovorih med pre-ijerjem Lavalom in sir John monom, angleškim zunanjim inistrom, ki se bo ustavil y arizu na svoji poti v Ženevo, jer se bo udeležil seje Lige na->dov, ki se otvori 25. januarja. Stališče Združenih držav, ki se maša na reparacije in vojne »lgove in katerega je državni jntti Stimson pojasnit v poslanici, katero je pred tre-tedni izročil francoskemu o.slaniku v Washin*tonu Clau-lu, je bilo včeraj tukaj objav-eno. Poslanica pravi, da ne ame ti nikake zveze med plačeva-jem vojnih dolgov in reparacij; morajo evropske države podreti iniciativo za rešitev repa-icijskega problema; da zahte-za novi moratorij na vojne lgove ne bo odobril ameriški ongres in da senat nasprotuje »dukciji in črtanju vojnih dolr dv ; da Združene države naspro-jejo formaciji enotne fronte tropskih držav-dolžnic, in da mora obstoječa ureditev pla« vanja obligacij spremeniti le otom separatnih akcij in do-ovorov. Berlin, 21. jan. — Kancelar ruening je včeraj naznanil, da emčija ne bo sprejela podalj-nja Hooverjevega moratorija eno leto a pridržki, katere je [1 j učila Francija. Bruening j« oudaril, da bo moralo priti do ovega dogovora med prizadeti-1 državami, kajti negotovost, prevladuje sedaj, bo le polj šala svetovno depresijo. -7- Vezav potemnH valed potresa Napolj, 21. jan. — Prebivalce ga maata ao pozno ponoči zbudili lahki potreani aunki in rmenje, ki »o ga povzročala rsteče se ekaplozije v ognjenl-u Vezuv, ki je aedem milj od-aljen od Napolja. Eksplozije ao ae ponavljale eč ur, toda krog polnoči ao pre-hale in ljudje ao aa pomirili, ndar ae Jim Je zdelo čudno, r je odprtina vulkana, ki J« la vedno razsvetljena ponoči, temnela. Potreani sunki nlao i pravil i velike ikode., )bravnava proti ruskim dalav- matur Juwrr M. lili lW »m>«Wl» U> A« W Cbmhm ti »Ur* ». 1»T Acc«pUno» for matJuiir «t »peclal r»to of pottoc« provi« Chicago, BL, petek, 22. januarja (January 22), 1932. ion 110S, Aot of Oct, 8, 1917, tuthoriMd on JuasU, 1011. .............■»■■riiTrmr ■ - mrmi—ra Katoliški duhovnik naznanja organiziranje nove stranke. Republikanci trdijo, da je Cox v službi interesov, ki tujejo Hooverju Pittaburgh, Pa. — (FP) — Beda v pittaburškem diatriktu se odraža v političnem gibanju, ki ga vodi katoliški duhovnik Cox in nekateri drugi župniki. Ti aklicujejo zborovanja in imajo močno zaslombo pri ljudstvu. Dveh shodov, ki sta ae vršila na igrišču pittaburške univerze, se je udeležilo več kot 50,000 ljudi. Pittsburgh ima več kot ato tisoč brezposelnih delavcev. Privatna in mestna miloščlnska dobrodelnost je skrahirala in ljudi se polašča obup. Tiati, ki vidijo v tem politično revolto, ao dobili odgovor na omenjenih shodih. Govorniki so silovito napadali bogaatvo, Mellona, Rockefellerja in Wall Street, o-gromna množica pa jim je navdušeno pritrjeval in ploakala. Duhovnik Cox, voditelj teh protestnih zborovanj in organizator "Goxove" armade, ki je nedavno navalila na Washing-ton in zahtevala dela, je na shodu pojasnjeval načrte za ustanovitev nove stranke. Omenil je tudi, da bo on postal njen predsedniški kandidat Stranka bo imela svojo konvencijo v St. Louisu, je dejal Cox. Ta duhovnik, Čigar ime je prišlo na prvo stran ameriškega časopisja, je že dolgo poznan v Pittaburghu vsled svojih govorov v radio, v katerih je pozival na vojno proti verižnim trgovinam, proti organizirani dobrodelnosti (n pittaburškim bankirjem. Zavzemal ae j« za avto-v*zaflnjf stavki, "za veterane svetovne vojne in brezposelne. Kot načelnik tukajšnje poatojanke Unije za ameriške civilne avobodščlne, je vodil tudi kampanjo proti premogovni in železaraki policiji. Narodni odbor republikanake stranke dolži Coxa, da njegove kampanje financirajo intereai, ki nasprotujejo Hooverjevi administraciji. Nekateri domnevajo, da imajo vae njegove kampanje za brezposelne namen podpreti governerja Pinchota v boju proti Hooverju. John A. Phillips, predsednik državne delavske federacije, je na zadnjem shodu,. ki ga je sklical Cox, napadal republikanake voditelja, ki so ubili Plncho-tov program od pomoči za brezposelne, ki je bil predložen na zadnjem zasedanju legialature. Na ahodu ae je tudi prečita! Pinchotov telegram, v katerem je pohvalil akcijo tiatih, ki zahtevajo federalno pomoč za brezposelne.—--n—-— London bo odpoklical odredbo proti gradnji nebotičnikov London, 21. Jsn. — Naredba, ki Je prepovedovala gradnjo vl-aokih poslopij ln je bila sprejeta pred štiridesetimi leti, bo odpoklicana. Tako je odločil komi-tej, ki ga je imenoval londonski okrajni svet. Naredba je omejevala visočino poslopij na sto čevljev. Najvišje poslopje v Londonu je sedaj Queen Annc's Mansion. ki Je bilo zgrajeno prodno Je bila sprejeta omenjena naredba. To poslopje je visoko 106 čevljev. NNITttNA FINAN (NA SITUACIJA V AVSTRIJI Državna banka prepovedala privatnim bankam psčcvsnje zunanjih obligacij Dunaj, 21. jan. Državna banka je sinoči informirala vse uprave privatnih bank, da ne bodo smele več plačevati svojih obveznosti na zunanje kratkoročne kredite. Te obligacije znašajo krotf 20 milijonov dolarjev v tem letu. Ameriške banke bodo vsled te odredbe najbolj prizadete. Komunike, ki ga je objavila državna banka, se glasi, da jI primanjkuje tujezesnskega denarja za amortizacijo. Neki zastopnik privatne banke je izjavil, da je akcija državne banke neumestna, ker so privatne banke pripravljene na plačevanje zunanjih obveznosti, toda ker jim prva noče preskrbeti tuje-zemskega denarja, si slednje ne morejo pomagati in so brez vsake moči. Privatni bankirji so nedavno plačali sedem milijonov dolarjev na zunanje kredite, ki znašajo $27,000,000. rožne je so sklenili tudi dogovor z zunanjimi upniki, s katerim ao ae obvezali, da bodo na vaake tri mesece plačali 15% na ostali dolg $20,000,-000. Ta plačila bodo sedaj prenehala, toda državna banka je naznanila, da bo privatnim finančnim institucijam preskrbela zadostno vsoto tujezemskega denarja za plačevanje obreati. Da ae Avatrija nahaja v de-finančnem položaju, no Iz Izjave državne banke, v kateri Je rečeno, da so njene rezerve domalega izčrpane. speratn?® je razvffln Japonska vlada nzpvsti-la parlament Prem i jer Inukai je s tem preprečil strmoglavljenje režima. Volitve v parlament no določene na 20. februarja Tokio, 21. Jan. — Premijer Inukai je danes razpuatil parlament In se tako izognil porazu v zbornici, nad katero Je imela kontrolo vladna opozicija. Takoj po govorih vladnih priata-šev v parlamentu je Inukai naznanil razpuat ln s tem preprečil proteatne govore opozicije. Politična aituacija na Japonskem ae je pooetrfla, odkar je bil uprizorjen bombni nspad na cesarja Hlrohlta. Premijer je uvarjen, da je njegova akcija dobra atrategija in da Je bolje voditi boj proti nasprotnikom v volilni kampanji kot v parlamentu, kjer je imela premoč opozicija. Obe atranki sta včeraj Imeli svoji konferenci, na katerih ata sprejeli programe, s katerimi as boeta podali v volilno kampanjo. Vladna stranka obljubuje, da Državni In trgovia*ki depart ment bosta morala pojasniti Številne transakcije v Inoaem-stvu, ako bo preiskava nadaljevala s delom Washington, D. C—(FP)-Uradnl in politični VVaahlngton je uverjen, da bo blodil Izbruh, ki bo prav tako senzacionalen, a po obsegu mnogo večji, kot tea-potdomski Škandal. Dosedanje izjave pred senatnim finančnim komitejem, ki vodi laslišanja, ln druge, katere ae nanašajo na aktivnosti državnega departmenta pri izplojlovanju "posojila" za republiko Kolumbija v zvezi z oljnimi koncesijami, katere je dobila Mellon-Morganova grupa, kažejo na zanimiva razkritja. D o.l a r a k a' diplomacija zelo gladko teče, toda progresivni senatorji,, katerim pomagajo prostovoljni preletavate!,' so pod-vzeli akcijo, da pokažejo ljudstvu, zakaj ao bondl držav latinske Amerike sedaj skoro brez vrednosti in na kakšen način ao prešla velikanaka bogastva v latinski Ameriki v roke finančnih kraljev v Wall Streetu. Ako bo pretakava temeljita, tedaj bosta morala državni ln trgovinski department pojasniti Številne misterijocae transakcije v Peruju, ČUeJu, Boliviji, Venezueli, Braziliji in v drugih državah, kjer ao javne naprave, oljna polja, gozdovi, rudniki in druga bogastva pod kentrolo ameriških plutokratov, medtem ko vlade držav, ki so Uročile to bogaatvo, ne morejo prodati bon-dov ameriškemu ljudstvu. To zločesto stran ameriške diplomacije v latinski Ameriki so imeli aenatoHI V.^flUh, ko ao zahtevali od državnega tajnika 8timaona, naj jim Izroči tajno korespondenco v zvezi a olj* nimi koncesijami, ki jih Je prejela Mellon-Morganova kombinacija v Kolumbiji. Stimaon ae je aprvega obotavljal ln izgovarjal, da bi objavljanje kore-apondenoe utegnilo škodovati "prijateljakim odnošajem med ameriško vlado in državami Južne Amerike." končno pa se Je udal pritisku. Ako ne bo preiskava potlačena, ae obetajo zanimiva razkritja. PIAVUANADE MONSTRACIJE Trgovska organizacija sklicuje velik nacionalistični shod. U-ČlnkovKost protibrltskega boj. kota. Misijonar obtožuje angleške avtoritete brutalnosti lfombaj, Indija, 21. jan. — Pri. čakuje se, da ae bo stotlsoč o* seb udeležilo shoda v znak pro-testa proti aretaciji Gandlja in članov nacionalističnega kongresa in proti draatičnim naredbam, katere je vlada izdala, da zatrs gibanje.civilne nepokorščino. Shod, ki ae danes otvori, Je sklicala organizacija indijskih trgovcev, ki reprezentira trgovine ln tržišča, katera ao zaprta že aadnjih šestnajst dni v mak simpatije napram članom nacionalistične atrapke, ki so bili aretirani, Sklicanje ahotfa je kršitev vladne naredbe, ki prepoveduje vsa sborovanja več kot petih oaeb. Statiatika, ki Je bila včeraj ob- vit bo v prihodnjih petih letih potrošila 860 milijonov jenov ($180,000,000) za gradnjo oest ln železnic ter za izboljšanje priatanIŠČ, dočim opozleljn, ki ima močno saalombo v industrijskih mestih, zatrjuje, da bo pospeševala racionalizacijo, stabilizirala bančni aiatem, Izboljšala socialno zakonodajo ln preekrbe-la pomoč ta brezposelne. Opozicija bo vodila kampanjo tudi proti ambergu na zlato, o katerem voditelji pravijo, da škoduje narodu, koristi pa mali akupinl kapitalistov in bankirjev. Volitve v parlament ae bodo vršile 20. februarja ln novi parlament ae bo eeatal pet meaecev pozneje. V asdsnjem parlamentu je Imela opozicija večino ae-demdeset glasov. javljena, pokazuje učinkovitost bojkota angleškega blaga. Japonska izpodriva Veliko Britanijo v ekaportu tekstilnega blaga. Japonaki Izvoz v enem msaecu Je znašal 150,000,000 jardov blaga, dočlm je angleški padel na manj kot tri milijone jardov. Sen Gupta, bivši Župan v Kal-kuti in prominenten nacionalistični voditelj, je bil aretiran ob avojem povratku v Indijo, ko Je Izstopil v pristanišču is Italijan-tkega parnika. Odveden Je bil v ječo v Pooni, kjer je zaprt Oan-dl. Oblasti niso vlošlle proti njo-mu specifične obtožbe, toda domneva ae, da je bil aretiran, ker le član nacionalističnega kongresa. Rev. H. V. Klwln, mlad angle-Ikl misijonar, Je obtošll britska avtoritete v eeverotapndnlh frontlraklh provincah brutalno-sti pri preganjanju domačinov, stvari, "katerih bi ae morala Velika Britanija sramovati". Rekel Je, da brltake četo v teh provincah uprizarjajo navale na prebivalce, da jih vlačijo it ata-novanj, pretepajo in pošlgajo hiše. Domačini nimajo aploh nika-klh pravic In avtoriteto Jih ne-uamiljeno preganjajo. Peruvljska vlada pravica vojakom In duhovščini L Ima, Peru, 21. Jan. — Držs-vna zbornica Je včeraj odobrila oamo točko državne uatave, ki določa, da člani armade, mornarice ln katoliška duhovščina nimajo volilne pravice.' Odobrila js tudi nsredbo prisilne regi-atraclje za vae moške volllee do 60. leta. Redukcija plač aa Memphls, Tenn. — Mestna u-prava Je naznanila, da bo tnl ftala plače uradnikom in name ŠAsncsm zs dsast odstotkov. Redukcija stopi v veljsvo 1. fsbruj »rja. Uprava naglaša, ds js redukcija potrebna, kar le mestna blagajna prazna. Državna jetnlšnica Moundsvlile, W. Va. — Tukajšnja državna jetnlšnica ne posns depresije in ima 2,661 "gostov". Vsi prostori so prenapolnjeni. Jetnlšnica j« bila zgrajena za 900 jetnikov. Francija *et vleče New Voit. — Tukajšnja federalna rezervna banka ee spet pripravlja ta izplaševt^Jj zlato Francoski banki. Oditi ga Ima za okrog 126 milijonov dolar iškesn komiteju, as mu sa-ljev. Belgija bo tudi potegnila Iti • smrtjo. _____ 1 za 10 milijonov dolarjev zlato. Policijske priprave proti delavcem Policaje vešba vojaški major v metanju plinskih bomb.—Ekonomsko oaadje ta strah pred Izgredi mmrnmmmmmmm Phlladelfhta. P. — (FP) —Fi-adelfijska policija je priprav-jena, da aamori v kali najmanjše izgrede breapoeelnlh, pred laterimi ae treae tukajšnja bur-šoazija. Izpit v metanju plinskih bomb Je nsredllo šs 1800 policajev pod vodatvom nekega vojaškega majorja, katerega so al "lipocodile" policijske avtoritete od vojnega departmenta. "Plina ae še nI rabilo na cestah Filadelflje v pouličnih bolh ali nemirih, ampak 1800 po-1 čajev Je pripravljenih, da vsak moment lahko pokažejo avojo zurjenoat.' Policijski department je pripravljen na vaako slučajnost, posebne še v teh časih," komentira to vest Evenlng Bulletln. Potreba pollcijake pripravljenosti na izgrede la vidika bur-žoaaije je aledeča: V meatu je okrog 300,000 breapoeelnlh, za katerih podpiranje nI aredatev. Miloščinaklm organizacijam ae e prijavilo nad 100,000 družin za podporo, prejema Jo pa le 45,000. Poleg teh ao tlaočl, ki delajo le po par dni In ne aaalu-ftijo zadosti ta borno življenje, minsko leto je 18,000 dela v-eev izgubilo svoja posestva, hiše, na Javni drašbi, kar pomeni aguba težko zasluženih dolarjev. Propadlo je todi 28 bank, 16 v oktobru. Deta vol ao Izgubili milijone, ki ao Jih imeli v hranilnih vlogah. Veliko število družin Je tudi aodnljako la-gnanih it stanovanj radi zaostala stanarias, 8 to bedo v zvezi Jo bil nedavno odkrit tudi škandal v županovem "Jabolčnem" odboru, katerimi Je načeloval poročnik Charlea Keegan. Ta odbof Je nabavljkl Jabolka aa Hooverje-ve prodajalce toga Kvlnegt sadu ln pri tem dobro zaalužll, denar pa apravll v avoj žep. Skoai od borove roke Je šlo 180,000 za-bojev jabolk in od vaakega aa-boja Je patrlotlčnl Keegan apravll nad pol dolarju v avoj šop. Pri preiskavi o tej korupciji je še prvi dan tako zasmrdelo, da Je župan Keegana mahoma odalovll, "Jabolčni" odbor razpustil ln preiskavo ustavil. Smrad gnilih Jabolk Je neprijetno dregnil v nosnice tudi v korupciji utrjeno Flladalfljo ln razpalll radikalnejše elementa. Situacija Je torej dsepsrstna In oblolena i dlnamltom. Da ss pa zaduši vsak odpor aeatrada-nlh mas, ker kupa bo prej ali alej polne« ee Jo buržoasljft pripravila e plinskimi bombami in Chicago. — Nadaljnji dva čl kaški banki ata v sredo taprll vrata. To sta H točk men's Trust k Savlngs Bank, Otrflsld blvd. In Hslstsd at„ In Service State Bank, 6601 W North ave. Prva Je Imela 1690,000 v vlogah In druga $840,000. — V bližnjem Klmwood Parku Je Weatwood State banka akrahirala. Imela Je $47,000 v vlogah. Farmar Clty, III. — John Weedman National, edina banka v tem mectocu, Js v sredo tsprla vrata. Mlilsdgovllls, III.—The Shum-w»jr Stats bsnks, ustanovljena Urts 1877, Je zaprta vrata 20. t. m. lowa CKy, Iows. — First National Bank in Iows Clty Savlngs Bank, dva zadnji banki v Um masla, sto v sredo zaprl vrata. Prva Ima čet milijon do-Isrjsv vlog. Mesto js ostalo brst banka. * Banks šs vsdn Mt. Olive, m.—To mssto Js ssdaj brst banka, kar Je zadnja, Mt. Ollvs Stoto Bsnk, U» dal za-prls vrata. OBUPEN POLOŽAJ JEKLARSKIH DELAVCEV Zaslužek adrčal v dolino na ra« čun dlvidend. Ena tretjina delavcev ob delo v dveh letih; delovnlk anaša še vedno deeet ur z^ pretežno večino upoale-nlh. Hkubenje delavcev • pntdajanjem delnic New York.—(FP)—V jeklar-akl industriji Je bilo zadnjega oktobra ena tretjina manj de-avcev upoalenih kot leta 1926 n zaslužek pa 88.8% nižji, kot pakaauje najnovejša študija o plačah ln delovnem čaau zvezne-ra biroja ta deltvako atatlatlkp. Ker ae je pa produkcljakl Indeka od zadnjega oktobra aniial, ae Je ogično tudi šteyllo zaposlenih delavcev znižalo v tem čaau. de t>olJ pa ae je anlžal aaalužek, ker ao bile od tedaJ utrgane metde ta deaet odstotkov v vaej Industriji. Leto 1924 Jo U. S. Steel kor-poraclja t velikim hrupom naznanila skrajšanje delovnlka od 2 ln 10 ur na 8, "kjerkoli praktično." Nji ao aledlle druge ve-lke Jeklarske družbe t enakim naznanilom, kar Je naredilo vtla v deželi, da bo jeklarako Industrijo končno objel 'humanizem.' tfedcerkvena komiaija, ki je nekaj čaaa vodila agitacijo proti dolKi mu delovnlku, jo bila vaee-la to "zmage" in čeaUtala pred-aednl k u ToolUlgu, ker Je bil ape-Iral na magnate ta tnlšanje de-ovnlka. Iluzija o "zmagi" Je illa popolna. Ta študij tvetnega delavake- , ga biroja pa pokatuje, da te nI niš takega agodllo. 60% jeklarskih delavcev še vedno dela po deset ur na dan—kadar delajo— in 10% pa Jih dela od 60 do 84 urna teden, Delovnlk je bil tnl-žan le pri nekaterih proceaih, navadno pri nepretrganih, am-' pak tudi na pri vaeh komptni-jah. Nekatere kompanije, n. pr. Welrton Steel, imajo še vedno 18-urnl delovnlk po aedem dni na teden pri teh proceaih. O akrajšanju delovnlka v Jak-larakl Induatrljl torej ne more biti govora In ti& natnanllo 1. 1924 Je bila le geata Jeklarskih baronpv za Javnoat. Oaemurnl-ka Je bilo delsšno le malo število deliveev, ker se družbam oči vidno ni tdel "praktičen." In od 80%, ki delajo—kadar delajo— manj kot 10 ur, Jih dsU veliko po devet ur. Ta atatiatlka pokatuje le nominalni delovnlk, ker brezposelnost In delna zapoelenoat jo. tedaj'običaj tudi v Jeklarski Industriji. ■I% kljub niaki produkciji, ki znaša okrog 80% od k*p*dt*to, dlvldende nlao prenehale. -Natl. steni korporaclja, s katero ae Ja konsotldlrala tudi Welrton Steel. Je ta I. 1981 Izplačala običajne dlvldende tudi na navtdne delnice Is "zaslužka." Rsssrvo ims še nedotaknjeno. Radi redukcij Je tudi U. S. Steel smešna izplačati vse dlvldende Is "saslušks," ako obrstujs le 40% od kspscl-toto. Njena rezerva ta "dežev-ne dni" delničarjev pa še vedno snaša krog 480 milijonov dolar- U. S. Steel Je nsdsvno poro-Čsls, ds ao njeni deUvd pokupili 1. 1981 126,627 delnic po $140 vsaks. Koliko Je bilo fak-tično plačanih po tej ceni, nt snano. Vsekakor pa so delavci Izgubili milijone, ker Js psdls cene dslnje to korporselje na krog $40. Družba pravi, ds so dsUvci pokupili delnice "proeto-voijno, kar Je verjetno, upo-štovajoč veliko svobodo Jeklarskih sužnjev slasti prt U. 8. Steel korporaciJL Dijaki v kampanji sa sprsniltov MfumfV ja Pittaburgh, Pa. — Dijaki na pittsburški univerzi, ki ao člani Lige sa Industrijsko demokracija ao aktivni v kampanji sa oproetltev Moonejrjn In Bllllnf- it ja v mmu ttmi mMMm4 to MfAtariM^I PH06VETA Hk UnMi Am. R or m ITDKBATKO (Dm. m, HM) MllllM S*«« mIimmIM Zavarovalne družbe crilijo Pred kratkim smo čitali ve«t, da je f. H. Ecker, predsednik Metropolitan Life Insurance Company, največjo zavarovalne drttkbe na »vetu, lajavil pred senatnim bančnim odeekom v Waehingtonu, da eo zavarovalne družbe v veliki, krizi. Njih velika premoženja eo začela "zmnovati" kakor premoženja bank, železnic in industrijizkih korporacij. Marsikateri propadli špekulant, ki je v teku sedanje depresije izvršil samomor, je to etorfl v veri, da zapušča vsaj zavarovalni certifikat (polko), ki ga zavsrovslna družba teplača njegovi družini in tako bo preekrbljena. Ce bi bil vedet, da je tudi vrednost zavarovalnega certifikata dvomljiva in da bo marsikatera polica vredna baš toliko kot propadu delnica ali bond, predno bo konec krize, bi bil morda počakal e smrtjo. JBeker je razodel, da je brez malega vse premoženje Metropolitan Life Insurance Co.—tako tudi premoženja drugih zavarovalnih družb— ? železniških bondih. Se lanzko poletje eo ee ti bondi dobro držali, toda v zadnjem decembru eo pa strahovito padli v vrednosti. Na primer obveznice (bondi) Centralne železnice v Geor-giji eo padle od 996 na $27; bopdi Chicago k Northwestern fteleznlce od $108 na 940; Pere Kiuette od $106 na 985; mnogi drugi pa še . Vrednost teh bondov še vedno pada. Dalje je Ecker povedal, da prihodnje leto bo dozorelo za 243 milijonov dolarjev železniških obveznic, a samo dve železniški družbi imata toliko gotovine, da lahko izplačata svoji izdaji bondov v skupni vrednosti 924,000,000. Vse druge železniške družbe so na robu bankrota; nefcaterv eo že v kohkurzu ln druge so uetavfle plačevanje obresti. Na U način Je premoženje zavarovalnih družb začelo "zmrzovatl." Ecker je dalje povedal, da so zavarovalne družbe v začetku leta 1931 imele zkupne gotovine eno milijardo in 800 milijonov dolarjev sa investiranja* toda od te ve0te eo morale posoditi zavarovancem 416 milijonov dolarjev na njih police. Ako se hitro ne izboljšajo razmere, pride kriz* tudi za posojila na police. Ecker je apeliral na senatni odsek, naj pripo-roši v sprejetje načrt vlade sa pomoč železnicam, da bodo lahko plačevale obresti od bondov In isplačals dozorele obveznice. TO Je v glavnih potezah vsa poveet. Mogočne zavarovalna družbe so prišle v precep, ki jih zdsj stiska kakor kuščarja, ki ee uj*me. Milijarde njih premoženja v bondih eo ee zmanjšale povprečno la polovico, oziroma ja dober del premoženja "zmrznil" kakor eo "zmrznila" posojila bank na zemljišča, katerih na morejo tlrjatl. zavarovalnih palic zavlze od prejemkov premij, plačila premij pa zavlze od redna mezde ln plač milijonov zavarovanci?. Toda plače in meede mnogih milijonov eo tudi "zmrznile" in premije odpedajo. Prejemki zavarovalnih druftb eo vedno manjši. Premože-njs Je oslabelo zaradi sisteme posojil na police, na drutfi strani je pa prišlo v nevernost zaradi padca titne vrednosti šeleznllklh obveznic. železnice nimajo denarja, da M Izplačale do-zorele boade, niti ne morijo bondov reflnancl-raH. Investorjl, Iz katerih eo doelej vlekli. nI-mafs vel denarja, ali ga aočsjo dati sa nova obveznice, banke pa tudi ne kupujejo več bondov. ,j Taka Je zlika današnjega ameriškega kaplta-lizma. katero je naallkal pred senatnim banč-nlm od^kom predsednik Mettopohtan Life In-šuranče Cotnpah*. Federalna vlada bo seveda prlskočUa na pomoč šelcsnlcatn, da bodo vsaj glavne laplačale *voj« obveznosti in zavarovalne drulbe, največja, ee morda izvlečejo It krize. Vee to je vredno pomisleka za vse ona, M Vladajo na saverovalne drulbe kot na nepremagljivo trdnjsvo ee varovanja. U gornjega je jasno, da tadl ta kapitalistične trdnjava—ena najmogočnejših v Ameriki—kaže razpoke. Zavarovali* družbe so navaden business in vee l uslnem v Atnerlkl Je »wzan. prevesaa in po-vtten med seboj. Kakor hitro psde sn steber -^m primer heMfc fctfl.o UkoJ pok. 11 In se nilitl nmgl alnH. Eao je gotovo: vsa umetna, napihnjena vrednost je šle k vragu—ln vsa silna stavba ameriškega buslneesa. ki je bila zgrajena na papirnati vrednoeti, leži danes na tleh. H it naselbin ZaataUva beležka iz raznih krajev * . •:; t * a. - priasle Alvul i u asve-rečlls Is •plesal SHre|e hiti v estraH.) v. -:- (Piplssvsld In jejefafkfal f*ti, U JIk Kotef »rtosl koloni "GtoMTi le saseMa," as| vselil n<>tfi)> svoje selae Ism Je Ml BMkrv, kar aaj ummH. da J*a«)o n vroj pri«srr«k. P« Opereta v MUwaukee . Mttvaukee, Wla. — Pred nadaljevanem moje "robate" pisave, prosim drage čltatelje, da mi opropte, če bi našli kaj padi-stlčnega ali grobega, ker nisem pisatelj ln tudi nikoli ne bonu Nekoliko o opereti, katera bo u-£rizurjena v nedelja dne 24. jan. Kot znano operetha jprodukcija ni najtežje delo glasbene tvorbe, vzlio temu je pa naporho dovolj za nas 81ovenca, ki smo razkropljeni v tej dežeft. Ce hočemo uveljaviti, kaj nas tiči umetnost, tedaj moramo v aktivnost. Poglejmo narod, ki Ima primat v komorni ln simfonični glasbi, kako se piše o njih, kot da so oni vse glede tega in mi pa nič. Moramo jim prlpo-znatl veliko, ker so bili zmožni ln vztrajni; tudi pri našem narodu imamo precej zmožnosti, dosti manj pa vztrajnosti. Za to imamo veliko dokatov. Veliko dobrega dela se nam je izjalovilo pri tej napaki, ne samo tu, temveč tudi V rojstnem kraju. AH smo le ml vedno glede tega V povojih? Res, da so nekateri veliko pred nami in še več jih je za nami. Res je tudi, da smo pri nas imeli operetne uprizoritve močno nad povprečnostjo ln da so v osobju delovali pevci ln jrlas-beniki večjega formata, vendar sem prepričan, da naša prihodnja opereta bo dala temelj še boljšemu smislu 1 (novo poslopje), ki ga priredi lokalna soc. stranka v Clevelandu. Glavni govornik bo Alfred Baker Lewis iz Massachusettsa, aktiven član v unijah in izvrsten govornik. Občinstvo je vabljeno, da se tega shoda udeleži. Vstopnina je prosta. John KrabeL Uspešna uprizoritev "Prisege" Oumnsburg, Ps. — y nedeljo popoldne dne 10. jan. je tukajšnji dramski klub "Soča" uprizoril štiridejansko igro "Prisega o polnoči", ki je ena izmed najboljših priznanih narodnih slov. 1-ger. Udeležba je bila obilna; prostorna dvorana društva "Postojnska jama" št. 138 SNPJ je bila nabito polna. Na zadnjem sestanku po igri v spodnjih prostorih mi je eden od udeležencev povedal, da je i-mel izreden užitev, čestital vsem igralcem in igralkam ter pripomnil, da je dramsko osobje "Soče" prav podjetno, ker se je lotilo igre, ki je za nsše razmere skoro neizvedljiva. Priznal je, da, imamo veliko poguma. Rojak je govoril resnico. Izmed vseh iger, kar jfh je "Soča" uprizorila v sedmih letih obstanka, je ta najboljše izpadla, v veliko zadovoljstvo občinstvz, pa tudi s finančnega ztallšča. Priporočam to igro vsem sloven j* izkazala za prav dobro. Rrero-kovalko sreče. Cigan Marto (John 2igm£n) je dal igM dovdj življenja. • Lavrlka, Monika Troha, bro-. dar, Anton Mavrič in Anka, Jo-sephlne Pieskovič, so uspeli na vsi Črti. Priznati moramo, da ti bodo s časom postali najboljše, moči našega odra. Kmetje John Ludvik. Joseph Župančič, Jernej Kocjan ln brodarica Meta (Fran-ces Tekauc) so nastopali prav povoijno. Pavle, Ankin mož (Fr. Samsa), je bil dosti dober; pokazal je, da je on strog gospodar. Fantje vasovalci: John Bobnarf Frank Stertf ml., Frank Plesko* vič in Viktor del so se pokazali prave gorenjske korenjake. Nastopili so prav po domače in pokazali; Albinčka je igral Joseph Drenilc, kateri je pokazal, da tu* di on bo enkrat dobra moč našega odra. Veliko truda je imela z igralci pri maskiranju mrs. Elija Severov ič Iz Meadow Lands, Pa., O-na je mojster v masklranju. Da je bila igra vseskoz zanimiva, je pokazala izredno velika udeležba. Videli smo ljudi iz vseh bližnjih naselbin zapadne Penne, celo iz držav Obio in West Vir-ginije. Da je igra izpadla povodno, gre v prvi vrsti zahvala i-gralcem, ker so se udeleževali vaj in žrtvovali veliko prostih ur, nadalje Frances Novak za šivanje kostumov, Josip Mauriču za pomaganje pri kulisah in že več drugim, ki ste pokazali, da vam je dramski klab "Soča" pri srcu. Vsem udeležencem prisrčna zahvala!—John Koklich. rfklm odrom, kjer se goji drama--»JBPIPi® tika. Je primeroma pravilno dol- . »i, „ ■»•si n« Ka- Jo, da bi se lahko korita- nostl znane; nekatere obetajo Tlcm lepo bodočnost svojevrstnega talenta. Otroški spomini so najmočnejši in razmerja drugačna kakdr v zrelejši dobi. Iz tega raz-loga trdim, da ta uprizoritev bo tmela dobre posledice na kulturnem poiju pri nas. Da pridemo igre Manica Komanova jo je erečno raztegnila v 4 dejanja. Zanimiva je vse skoz. V tej igri se tudi opaži, da je avtorica igre prišla do stopnje, kjer ni mogla več nazaj. Precej se je zaljubila v svojo snov, katera ji je na vse zsdnje diktira- la, da spravi na oder na kak nar zadnja tri dejanja, kot do* •nam je na tem polju potrebna . . . ,-V«.^ solidarnost kakor vsakdanji kruh. Na stotine ljudi bo prišlo na omenjen! dan, o tem smo prepričani, da vidijo mlajžo generacijo bra mojsterlca je to nalofro prav dobro in spretno rešila. Predstava je bila Tseskoz povoijno uprizorjena, veliko udeležencev je izražilo željo, da bi se cani, um vioijo miajeu . oonovila V i«rri ie vseira irS.t' d •'«'» »<" kritike, Teč p« pohv^ iCrJSt ,0.iIvrilu p- jetnl Izviri bodo končani na ta dan. Naši najboljži prlpravUačl so dostikrat grešili glede tega in prav nič ee na moremo jeziti na jsvnost, Če nas ovira na tej poti. IP tlvljenski pogoji so odvisni od ljubezni, zato se vam ta zavod iz dobro. Masko .so bile dobre In kostum! prvovrstni. Razume se, da je s tem "Soča" imela velika Izdatkov. Scenerlja in Ijftčni e-fekt so prav prijetno vplivali v vseh štirih dejanjih. M John Trčelj je predsUvUal bo-ga toga kmeta Poiarjfcjljitilda vesti do naroda priporoča, da(Progftr ^ njwvoženo. Obe vlo-mu greste na rdko, UrMjpd*' $ fu bili dobro pogodeni. Nastop ln petje tanjlc je občinstvo i zadovoljstvom sprejelo. V tej skupini eo bile Anka Josephlna Pieskovič, Mary Ljudvlf, Rosi Kral, Mary Tomežln, mlado pl*. salko pa je predstavljala Anna. Kral, ki je pokazal^ da zna prav dobro plesati. Ciganko Selmo je predstavljala Alojzija Ko^an ter, nI sa njih vše. NaučUl In pripr* vili eo se, sedaj nastane vpraža-nje, ali bodo dobili aaeluženo podporo. NaktOpllo bo 48 diletan-tov In 86 Klaabenikov. Torej kolikor nam ja znano, bo to največje število oeeb pri nas pri eni prireditvi na elovenekem odru. Upati je, da bomo o njih val trdili eno in Isto po uprizoritvi. Jolin Panlich. 1466 S. Mth et A Delavski oder Ctovetand, O. — V nedeljo 81. jan. ob 2:80 pop. v Slov. nar. domu na St. Clalrju ea uprizori i-gra "Na dnu", delo slavnega ruskega piaatelja Gorkega. Igro priredi slov. soc. klub št 27 J8Z, pod katerega avsplcljo Je bila u-prlzorjena 1.1926 s velikim uepe-hom. Igrana Je bila tudi v večjih gledališčih ln Je prlpoanana kot ena naj globoke j Šlh dram. Oorkij nam pokaša v tej drami propadle intfl.»ktualce; b* da jih Je pognala na dno. Postali •o pijanci, kvartoplrel. tatovi, sploh vee kar se more dobiti v najnižjih vrstah. Obenem pa dobimo v tej drami globoko mieel. k) nem kaše pot do boljšega člo* veka. Naprtmer: vee ie v Človeku In'vse je za like, da se v nJem družijo duševni in telesni delavci brez razlike stanu; toda iz gornjih vidikov bi bilo vendar umestno, da bi klubova vodstva nekoliko upoštevala, kako so njihovi člani zaposleni v poklicih. Kdor sedi ura in ure v uradu, sključen za pisalno mizo, in prihaja na igrišče telesno in duševno izmučen, išče tamkaj predvsem telesnega gibanja in skuša po mili volji dati duška svojemu nagonu do fizičnega napora. Kdor pa prihaja že izmučenih udov na igrišče, se ne bo veselil prenapornega in težkega treninga. Tak-šnim športnikom bi bilo priporočiti več zabave v igri; v lahki igri pozabijo na utrujenost in se polagoma zopet — ne da bi opazili — vns-Aejo za večje napore. ' Vae športnike, brez razlike poklica, starosti in spola, pa veže skupna vez, notranje športno doživetje, veselje, ki ga ima vsak, kdor se z do-bro voljo in veseljem loti športa. To doživetje jih dviga nad mrko vsakdanjostjo In jim vliva ljubezen In občudovanje za šport. Odkritje zadnjih treh prvin—Nova odkritja r področju vitaminov ta hormonov Pravkar preteklo leto nam je poleg mnogo negativnega prineslo tudi mnogo uspehov ln to zlasti v področju naravoslovnih ved. Tako se je posrečilo odkriti zadnje tri prvi-ne, ki so še manjkale v periodičnem sistemu, po katerem znaša število vseh prvin, kskor znano 92. Prvine, ki so Še manjkale v njem, so bile označene a številkami 61, 85 in 87. Prvo je odkrito več raziskovalcev obenem, kar j« imelo za posledico, da ji Še niso določili defi-nltivnega imena. Ameriški odkritelji ji hočejo dati ime "Illinium" po državi Illinois, italijs* skiodkritelji pa "Florentinum* Prvini 86. ift 87. sta odkrila po kratkem presledku dva profesorja na ameriški Cornellovi univerzi. Za sedaj še ni fcnano, da-li je števil« prvin ras 92, ali jih je še več. Važen korak naprej ie storila znanost z odkritji v področju vitaminov. Doslej ugotovljenih vitaminov Je pfet in se imenujejo A, B, C, D in E. Lansko leto je prof. Nindaus pridelal vitamin D, fel preprečuje rahitičnost, v či«ti kristalizirani obliki. Isto je uspelo Švedi prof. Euler-Chelpinu in Švicarju prof. Karrerj« za vitamin A, ki oskrbuje rast, švedskemu uč«» njaku dr. R.vfthu pa za vitamin C, ki preprečuj« »Korout. Zelo vežnl so uspfehi v področju hormonov. Docentu dr. feutenandtu, ki je še prej pridelsl kemično čist! ženski spolni hormon, je Isnsk* leto Isto z moškim hormohom. Oba hormon« eta skoraj Iste vnsnje In notranje eestsvo-malenkostne razlike pž so OOjfbVorne za razlik* med ženeko in moškim. Oče pomlajevalne teorije, prof. Steinach, je lansko leto v ostale* odkril, da se tvori v ženskem organizmu pokf ženskega hormona tudi moški. Senzacionalne uspshe je izkazovalo lansk« leto raziskovanje stratosfere že z znameniti?« poletom prof. Pksearda v vižino 18,000 m. Tehnika Je zdsj pridno na delu, da zgradi zrsčn« vozils. ki bodo morda že v kratkem ockrbovsl« zveeo med daljnimi deželami na stratosferi progah. Mod najbolj važnimi znanstvenimi akcij«"* ki eo prinesle obilo novega, je omeniti tudi ek*-pmMdJb tragično preminulega pttrf. Weg*n> r>» na Greenland in polet ''Grofa Zeppelina" v A rt- M PETEK. 22. JANUARJA Vesti iz Jugoslavije (lxvbM poročila is Jigoataijo.) VSI MINISTRI ODLIKOVANI Ker Jiodo morali demfeijonirati? Ljubljana, 5. januarja 1932. Za novo leto je jugoslovanski kralj odlikoval z večjimi ali manjšimi odlikovanji vse člane sedanje vlade, od ministrskega predsednika generala Živkoviča do ministra brez listnice Janeza Puclja, mesarja iz Velikih Lašč. To je v zvezi z dem i »i jo, ki jo bodo morali baje podati vsi člani vlade do 6. januarja, nakar se sestavi nova vladš. Pogoji za francosko posojilo so baje tudi politični Pariz zahteva spremembo vlade. Izvrši se najbrž za pravoslavni božič, 6. januarja. . j Posojilo zaaigurano? Jugoslaviji je bilo zadnje dni ob kraljevem obisku Pariza baje zasigurano posojilo v znesku 1 milijarde dinarjev. Za to posojilo zastavimo menda svoje Železnice. Bogve, kaj je še res našega v naši državi ? Vladna stranka od vladnega predsednika dovoljena . Poslanci sedanje skupščine so na predlog vladnega predsednika generala Živkoviča pristali na to, da se osnuje edina politična stranka za vso državo. Na predlog generala Živkoviča nosi ta stranka naslov Jugoslovanska radikalna kmečka demokracija. Po zakonu o združevanjih v politična društva mora dovoliti o-snovanje kake stranke notranji minister. Notranji minister general Živkovič je zdaj že dovolil osnovanje stranke, ki jo je osnoval general Zivkovič. Tako se pri nas dela v slogi. .. Notranji minister (in vladni predsednik) ge neral Zivkovič ni imel nič proti' osnovanju stranke, ki jo je oenor val vladni predsednik (in notra nji minister) general Zivkovič. Mraz in sneg po vsej državi Zadnje celodnevne.sneženje je privedlo v državo hud mraz. Veliki zameti v gorskih krajih ovirajo promet, telefonske žice je povsod potrgalo, mraza je 15 stopinj Celzija (pod ničlo). LiŠ-ka proga, ki veže Zagreb s Splitom, je radi žametov zaprta in je promet ustavljen. V Sloveniji promet z vlaki nI trpel. Razen majhnih zamud prvi dan žametov je ves promet po progah normalen. Ustavljen pa je bil nekaj časa promet ? avtobusi. Na svoj račun so prišli smučarji, ki so v trumah napadli planine. Mraz je na nedeljo 3. jan. neko liko popustil. Nesreča v Zasipu Nenavadna nesreča se je pripetila zadnji večer lanskega leta. V Zasipu je zgradila Kranj ska industrijska družba novo hi-drocentralo ter jo hotela preizkusiti baš na Silvestrov©. Pri tem je počila dovodna cev in nenadoma je bila vsa strojnica vodi. Monterji in delavci so se nenadoma znašli v vodi. Duševno najbolj prisotni strojnik Sli vnlk z Jesenic se je rešil s plezanjem po verigi na visoki žerjav. Potem je ponudil verigo še drugim dvema, ki sta se prav tako rešila. Četrti, neki inženir, pa je skočil skozi okno v strugo, is katere se je rešil ns nekem bru mi. Otvoritev hidrocentralo se bo rsdi te nesreče zavlekls še no-kaj tednov, ker morajo marsika popraviti. Smrtni padec s podstrešja Na novega leta dan zvečer je smrtno ponesrečila vdova Antonija Cerar v Mengšu. Vsako leto je odhajala na Češko šivat slamnike ter s svojim zaslužkom preživljala svoje otroke. Tudi na novega kta dan se je spet pripravljala za to popotovanje, odšla je na podstrsšje, da bi pripravi la zase obleko in perilo. Pri te« pa je padla s stopnic in obležala na tleh nezavestna. Zvečer Je u-mrla, ne da bi se Mla »vedla. Nameravala je 2. januarja odpotovati v tujino za kruhom V leda dee»WJonirale Včeraj, 4. Jan. popoldne Je I-mel ministrski svet sejo, na kateri Je vladni predsednik ir « ral Zivkovič obvestil ministre, da je sklenil podati ga iuMscU, ki Je bil od kralja Imenoval po rs/.glasilvi ustave Z. sept. 1981. - Dcmleljo Je Jte- meljil sa javnost s tem, ds je bila to vollvns vlada, ki je z izvršitvijo volitev v senat 3. jan. končala svojo nalogo. Zdaj bo krklj najbrž že jutri imenoval novo vlado, v katero bo z ukazom pozvanih nekaj novih politikov. Govori se tudi, da vladno predsedstvo ne pride več v roke generala 2lvkoviča. Bomo videli. . Dovtip, ki drži Nekdo, ki je Ltez posla, se je prišel ponudit za vratarja v pa lači razorožitvene konference. "Prosim lepo, če bi dobil pri vas službo vratarja." ■"Lahko, plačamo mesečno 500 frankov." "To je malo", reče prosilec. "Ja, toda pomislite, ta služba e dosmrtna", so se izjavili gos podje. Rezultat volitev za senat V vsej državi je bilo volilnih upravičencev za senat 5488. Od teb jih je glasovalo 5177, tako da se jih v vsej državi ni udeležilo le 261. — Udeležilo se je torej senatskih volitev 90 in pol odstotkov vseh volilcev. Ta do-ari rezultat je razlagati pač (em, da so imeli volivno pravico od vlade imenovani in določeni »banski svetniki, občinski župani ter narodni poslanci za sku-jščino, ki so bili vsi Izvoljeni na 5ivkovičevi listi. Jasno je torej, da so kandidati za senatorje morali zmsgati.' Steklarna v Hrastniku preneha s delom Tovarna steklenih predmetov, ci ima svojo centralo v Zagreni, a svoje fabrike v Hrastniku, pri Rogaški Slatini, v Logatcu in ParaČinu (v Srbiji),. je sklenila s 6. januarjem ustanovi? ti obratovanje v vseh svojih fa brikah. V hrastniški fabriki bodo delali le z eno pečjo, vse druge bodo pogasili. Delavstvu je tovarna odpovedala kolektiv no pogodbo, ki poteče s 1. februarjem. S to ustavitvijo obrata >o ostalo brez dela nad 1300 delavcev, z družinami vred pa bo krog 4000 ljudi brez kruha. Podjetje utemeljuje svoj korak s tetn, da ni naročil ne denarja. Zaloga proizvodov pa je velika. Podjetje bo pritisnilo zdaj na delavce s predlogom, da jim zniža meade. To je prvi namen tega napada. >: Umrli so Na Skomarjili pri Konjicah je umrl učitelj Dragotin Vouk, star 40 let, rodom iz Kopra. V ptujski javni bolnici je umrla Terezija Lesničarjeva iz Ptuja, v No-vem mestu Ignacij Markič, rodom iz Ihana, v ljubljanski bolnici dekle Psvla Remžgarjeva iz [fodmata, v Idriji vpokojeni rudniški strojevodja Leopold Hlad-nlk, v LJubljani Anka Okrupo-va, v Podgori-Dolu pri Ljubljani posestnik Janez Jagodi* v 76. letu starosti, v Mariboru žena u-radnika drž. železnice Elizabeta Krajnc, stara 48 let. Državni rtdnlld odpovedali pogo-d bo delavcem Državni rudniki so zadnje dni v vsej državi odpovedali delavstvu kolektivno pogodbo. Državni rudniki mislijo torej svojemu že tako io tako slabo plačanemu delavstvu še zniisti pičle mezde. V Sloveniji je s Um prizadetih krog tisoč rudarjev v rudnikih v Velenju in Zabukovci. Malone zgorel je V Mokronogu Je nekaj let Že bival in delal zidar France Tome. star 66 let, rodom iz Rado vi J i ce. Prenočeval je pri nekem tr žanu v hlevu. V soboto zvečer je s gorečo cigareto v ustih sa-wpnl Zjutraj ga je našel gospodar hudo opečenega In stokajo-čega v pepelu slame, ki ee je od cigarete vnela in ga hudo opekla Prepeljali so ga v novomeško bolnico. Njegovo stanje Je obupno, saj Ima opečene noge, roke in život. Molefcota p*oew "Ml v»T » er-■ohrvaščtnf "ftavez sgpskih zemijoradniČ-kih zadruge" v Novem Sadu Je V letošnjem tvojem koledarju, ki nosi naslov "Srpskl zadrugar". objavila srbohrvaški prevod pesmi Ivana Moleke "Mi vsi". Av- IsktivnoBti so jo ponatisnile tudi nekatere slovenske starokrajske zadružne publikacije. Zdaj so jo irevodli tudi zadrug ar ji na jugu »r objavili v omenjenem koledarju. Prevod se prevajalcu ni prav posrečil, oblikovno zaostala daleč za originalom in tudi vsebina ni podana vsa in tako krepko kot je napisal pesnik v originalu. Pesem se glasi v*prevodu (ki je tiskan v cirilici) ta-ko-le: II/ SV/ \ . Js Bsm sam srno potka pod nofatna, kojega svako « prah. Mi svi imo bura silna koja h igra Maku m, vihor, ko j i uliva vrosu, atrah. Ja sam — nlftta, . Mi svi smo — sila! Ja sam sam travka — koja pod . hrastom vino — atrada bes sunca u senci, — koju mras kofti. Mi svl smo sajadno dob silan u gori, div, koji travci prkoai. Ja sam asm — niita, Mi ari amo — sila t Ja sam sam kamičak . . . G Hi voda, kako aa.sa mnom igra, digne me. traanat Mi svi smo sajadno nasip, koji s« ne mit«, da valovi Misiaipijs pobesne, Ja sam asm — niita, .. Mi svi smo — silal y Ja sam sam, bras drugih, Iskrica vatrai koja pod kapljom rose nastati mora. Mi svi smo sajodno ogromna atla, plamen, koga ugasit noče ni sva mora. , Ja sam sam — niita, Mi svi amo — silal Ja sam sam sloga močnih. Ko 60 da m« kupi TI Nek' usme kola, kosti, sva ovo! Mi svi smo — slobodni I Naia cena — nafta ja slovo; Isračiiamo je ml, mi svi — na ti! Ja asm sam — niita, Mi svi smo — sila! Ja sam, ti sam, on aam — amo sanka, koja se vidi, kroia, ali nastaja. Mi svi, mi svi, ml svi smo milijonska sila, koja je stslns, koja j« prestaja. Ja sam sam — niita, Mi svi smo — lila! Prevajalec ni podpisan. Ta Molekova pesem otvarja tekstovni del koledarja, v katerem je dalje poleg še ene pesmi srbskega pesnika Veljka Petroviča nekaj kratkih črtic, sicer pfc je koledar ves polh zadružnih člankov, poročil; slik itd, Orssolo mu je roko V Ortnektf pri Ribnici so je pripetila huda nesreča 27-letne-mu Žagarju Alojziju Levstiku. Žagal je na cirkularki les, pa je zašel preblizu fn cirkularka mu je odresala desno roko med komolcem in lehijo. ZA NAŠE FARMARJI! Piše Frank Lukanckh perutninski pašnik Velike važnosti in zelo potrebno je, da imamo kokošnjake ua takem kraju, kjer ima perutnina prost izhod »a pašnik. Posebno je priporočljivo, da ima penutnina t-udi kako senčne prostore blizu kokošnjakov ali paznika, da se zamere ob vročih poletnih dneh pasti v senci in se zavarovati proti hudi vročini. Vrste kokošnjakov Imamo dvoje vrste kokošnjakov: t velikimi stavbami, kjer jih redimo po več sto skupaj In stavbe, kjer jih redimo samo po 20—80 do 50 skupaj. Taki ko-košnjaki so navadno narazen in raztreseni okrog po pašniku. V talcem kraju, kjer imamo Bi slabe j šo strešno lepenko. Na __vrhu vsega tega pa se poloii bo- **l*T ^iTKaZA vrste pod. Na ta način ima- rta ob neugodnih časih. Dobrdf^ prvovl^ niwv(k (Dalja prihodnjič.) FRANCOSKE ftTBVILKE O INOZEMSKIH DELAVCIH Francija jo* kakor znano, dežela, ki zaposluje izredno mnogo inozemcev. Razume se, da skušajo francoske oblasti zaradi go-spodarske krize omejiti predvsem pritok inozemcev, obenem pa čimbolj skrčiti število teh delavcev v svoji industriji. Uradna statistika navaja, da zaposluje Francija v vseh panogah svoje industrije 1,893,019 tujcev. Od teh odpade 500,000 delavcev na Italijo, 400,000 na Poljsko, 250,000 na Špansko, 280,000 na Belgijo, 80000 na Švico, 70,000 ns Rusijo, 45.000 ns Avstrijo in Nemčijo, 40,000 ns Armenijo in Gilko, 38,000 ns portugalsko, 28,000 na Ce-žkoslovaško in 25,000 na Jugo-slavijo. Ostalih inozemcev Je v Franciji zaposlenih 187,019. Značilno Je, da Je pretežna večina inozemskih delavcev v Franciji romanskega porekla. tako raztresene kokoftnjake. . mamo mnogo več dela, posebn ob slabem vremenu. V takih ko-košnjakih ni dobro za perutnl no, kadar tnora biti dalj časa ta- P1 je pa sanjo, ker ima dosti prostora in paše. Tudi nam ni potreba toliko ograje. Zelo dobro je tudi, da se take kokošnjake ob času, kadar se požanje Žito in pokosi travo lahko preselili kokošnjak, ki ima spodaj smuč nlce, na te prostore, kjer si na bere perutnina mnogo hrane. V zimskem času s« taki hlevi zopet spravijo skupaj. Taki ko-košnjakl so posebne važnosti za vzgojo mladih piščancev. Hlevi s piščanci naj bi se selili vedno na sveži prostor In ob hudi vročini v drevesnice iid. Kobilico, gliste, črvi in zelenja va so prava slast sa piščance ker se 's temi lahko okrepčajo in nam na ta način prihranijo mnogo krme. Na velikih farmah ali pa v mestih tega ne moremo delati, ker nimamo prostora in na farmi preveč dela. V takem slučaju se |>a navadno postav samo eden ali pa več velikih kokošnjakov. Da imamo bolj pri ložno ob slabem vremenu in prevelikem delu Ur v kraju, kjer ni prostora, navadno imamo 2 zftgrajena vrtova ,kjer imamo perutnino v vsakem po nekaj časa, da zelenjad izpodraste. Mu sistema kokošnjakov I-mata po svoje prednosti. Na splošno naj si pa napravimo kakor nam bolj kaže. Navadno, a-ko nam razmere dopuščajo, Je priporočljivo, da si nspravimo oboje vrste kokošnjake. V velikih imafao kokoši Jajčarice, v malih pa gojimo mlado perutnino in piščance. Ograja Ograjo naj omejimo Čim najbolj mogoče. Ograja nI ssmo drsga, ampak tudi ns moremo diiatl to semlje tako čiste in zdrsve kakor če ims perutnine prost iahod. Ograje so potrebne po mestih, kjer morajo biti. Prostora v ograji mora biti najmanj 200 štirjaških čevljev na vsako kokoš. Imamo po dve o-graji, da od časa do časa perutnino izpustimo is ene ograje v drugo, ker presevamo prvo. V takem rfrtajtf tudi ne smemo M meti več Kakor 200 kokoši na en aker zemlje. ko kokoš večje j»asme 4 Atirlja-ike čevlje prostornine. Pod naj bo kolikor mogoče gladek da ga zamoremo laije čistiti. Dalje, gledati moramo v prvi vrsti* de * suh, močan in kot i« mogoSe, opel. Paziti j«, da ne morejo pri hajati miši in podgane v kokošnjak. Navadno s* napravi tri vrste podov: is zemlje, desk In cementa. Najcenejši seveda je pod, iz ilovice, zemlje, toda tak pod je navadno vlažen in ga je teško čistiti. Tako semljo se mora vsako, leto šest Inčev globoko is? kopati in nadomestiti avsvešo in Čisto. Proti drugim vrstam podov pride Ilovnati drag, vsled pre-obilega dela, poleg tega imajo pa Še miši in podgane svoja skri-vsliščs. •> Pod napravljen is desk je naj* priporočljivejši, ker je čist, suh, močan In se lahko prepreči pot mišem in podgrnom. Dvojen pod Je zelo potreben; kjer se napravi prvi iz bolj enostsvnlh desk. položimo gosto Žičnsto mrežo in — Dmsti drobiž — It Chloega. — Umrla je Jen-aie Oman, stara 48 let in doma s ftrednje Bele pri Kranju. Zar pulca mola, dva sinova in tri »•K, w m ■a,- 1-.- - UI »i . ■ . Razno zanimivosti Originalna savarovalna goljufija |Y Franciji so prišli na sled zanimivi ta varovalni goljufiji. 32-letnl strojevodja Durand Je pred poldrugim letom zapustil svojo družino ter odšel s svojo ljubico Jeanno Tialat v Alšlr. Tam je sklenil aavarovalno pogodbo, ki jo njegovi ljubici ta-sigurala 150,000 frankov ta pri mer njegove smrti. Kmalu potem, ko ie bila pogodba podpisana, je Durand povili tucat klninekih kroglic, njsgova prijateljiea pa mu je ftmiM obraz s neko kemično raztopino, ki je dala njegovi koži zelenkast videz. Nato je poklicala zdravnl ka in ga prosila, naj Isstavl mrtvaški list, ksr se Je zgodilo brez ovir. Po zdrsvnikovem odhodu so prinesli v hJšo krsto, vanjo pa so nasull peska, v katerega to zagrebll leseno lutko. Vršil fe Je tudi pogreb t vsemi ceremonija Isti in kmalu je prejela Jeanne Tialat vsoto 150 tlsdd frankov. Durand, ki se je po svojem "pogrebu" čutil ogroženega, se je izselil ter pdšel s svojo ljubico v Constantine, vendar si ni mogel ksj, da ne t>l vsak teden en krat, in sicer v soboto, zahajal v Alžir na lasten grob, katerega Je vselej okrasil. V Alllrju ga sicer niso spbznsll, sato pa Jo mož zsglsvll v Parizu, kamor se )e kmalu preselil s svojo ljubico, kjer sta hotela ponoviti ta varovalno goljufijo. Policija Je v*o» la parčelr v drobnogled, aretirala sleparja in njegovo ljubico, vtaknila oba v luknjo In Ju loči la najbrž ta vedno. Ni vrste kokošnfaka, ds bi odgovarjal za vse namene. Lokalne razmere moramo dobro poznati. Bledeče moramo premisliti: velikost. Dovolimo na vsa Governer ta pomol bankam tn ta redakcije Boston, Mass.—V svoji poslanici legislaturi Je govornar K\y priporočal redukcijo plač držav nim nameščencem ts 10% In pa pomoč bankam. Bugestlrs. naj legislatura ustanovi skla4 80 milijonov dolarjev, ki naj bi abeor-blral "zmrznjena" premoženja propadlih bank. Kaj naj bi vlada počela s takim prsmolenjem in kdo naj bi prispeval denar ta sklsd, o tem governer molči. AH ste nerojeni *Prooveio'? Podpirajte The Joliet National banka, ki je v torek zatrla vrata, je imela tudi vlogo kranjsko , slovenske katoliške |HiH ki pu je zavarovana. Mr. Jos. l>umta, bivši gl. tajnik K8KJ, Jo bil v tej banki več fet M>.nožitf blagajnik. „l(Wlahda. — Umrla je Mary fcreiorči«. roj. Fellcljan, stara & let in doma it Kompo-Ja prt Šoštanju. V Ameriki Je bila 19. fet in bila Je tudi članica SNfJ pri št 178; zapušča moša, tiha in hčer. — Dalje je Umrla Mary jTapelj, stara 45 let n doma ls lin sta od TomlšlJa pri Ljubljani; tu Je bivala 23 et in bila je Članica društva št, 98 8NPJ; zapušča moža, tina In omoleno hčer. <-*- Umrl jo tudi James n Vider vol, sa pljučnkct star 51 let in doma it Dolenje vati pri Ribnici; tu je bil 81 let n tapušča dva brata. It Gtrarda. a — V tukajšnji : ovarnl te je ponetrečll John CHtalti pobil se Js na lovi nogi. — Sinko rojaka Sam« Godca si je pri drsanju zlomil roko v ta-pettju. * j-: ti; , It MlUaukeeja. - V okrajni bolnišnici ja umrl ta proletar-sko boleznijo tuŠlco John jtn-kovič, Star 50 lat in doma it VI niče pri ŠmarjtU. Pogreb bo v soboto lt Krmenfievega tavoda, -*- Te dni to je išaušll t plinom 47>Jetnl rojak John Acman. Vtrok samomoru tta bili ne-ozdravljiva bolezen in deloma brttpoeelnoai; bil ja še 18 mesecev bres dela. Bil je član SNPJ lo par drugih Organlta-cJJ. Pokopan Jo bil v sredo it ErmcmČevega pogrebnega tavo- ventualno rasultiralo v povečanju aktivnosti v stavbinski Industriji, doiim delavci pravijo, da se to ni zfodilo v mestih, kjer to onije pristale na redukcije v pritakovanju, da bo to res poži-vi :iU\bunke aktivnosti kot so poudarjali il«li»dajalci. Vo)m obvoznott li id avljintbo Dostikrat ljudje vprašujejo, dali morejo postati ameriški državljani, ako tekom svetovne vojne niso hoteli služIti v ameri-škk vojski. t Kakor je sedaj ras vidno, večina naturalitacijsklh sodišč niti ne vprašuje o stanju vojne sluš-be tekom vojne, Na drugi strsnl v nekaterih sodiščih še vedno 0-drekajo drtUvljanstvo onim, ki tekom voj ■ Kontrolor ueta J -i »»i« meatno New , Vork.»—Newyorškl kon trolor Charles W. Beriy ns verjame, da Je kdo v New Vorku toliko na kraju, da bi potreboval mestne poti pere. It tega ratlo-Je ustavil iapltčevanjt pod- driavljanttvo | Jnt niso hoteli služiti it' razloga, ker to bili Inotemei. Takoj po vojni Je veljalo tplo-ino pravilo, da te jo odrekalo državljanstvo onim Inotemcem, ki to tekom vojne zahtevali oprostitev od vojne službe is rasloga "fcvoje inozemnosti. Dočim so oni, ki so služili v ameriški vojski, dobili predpravlos, se je onim, ki niso hoteli sluftltl, skorsj onemogočala naturalizacija. Sna izmed zakonitih sahtev ta naturalisa-ci jo Jev da jo inoeemec tekom ta-dnjlh pet let dokaaal, t|a je u-dan ameriški uatavl in dobrobit-ju Združenih držav. Bilo Je ta-to mnenje sodnikov, da inotemei, ki to tthtevtll oprostitev od vojaško službe, niio pokazali uda-noatl do Zdrušenih držav. Itre-eno pa Jo zakon le tabranil ta vedno naturallaaoljo onih pript-dnlkov nevtralnih (ne sovražnih) držav, ki so vrnili svoj prvi papir, da jim ni treba iti v vojsko. Sedaj je pet let po vojni sda-vati minulo, ali tlakovine za prošnja ta naturalltaoljo še vedno vsebujejo vprašanje, dali je dotlčnlk tahtevai oprostitev od aaško slušbe tokom vojno In l Jo povrnil tedaj svoj prvi papir. Kakor rečeno, takon itre-prepoveduje naturalizacijo onih Inoaomcev, ki so povrnili švoj prvi papir In to bili pripadniki nevtralne drŽave. Torej ta takoh se ne tiče Italijanov, Nemcev. Avstrijoev, Jugoslovanov por It pttmllijonskega sklada, katerafa Js m^ta vlada P rud UU IMtt je bila naturalltacl kratkim dovolila. 70 pomožnih jg odklonjena več kot 10,(KM) pro> postaj, ki |S0 bile usUnovlJene! silcem |x tega rasloga. Ko Je ml-rogistrarijo revnih družin In' ■ril ' Ml ratpečevtnje podpore, Je moralo takoj upreti vratt. Na nsfistrtcij 26.000 družini M v petih dneh «1*1 ter kake S$ |t tfeW hitre Ja. da skl Usti Ja bilo to m priglasilo - t., , P° 9tvorltvl posuj. UfUlI to itpltčsli $80,000, nakar Jih Jt tamanltskl kontrolor suspendira!. Protest proti eviketjam New Kenslngton, Pa. — Policija Je navalila ns brezposelne, ki so slntšali prepi^člU ovikcljo Walter 8urowskl)a, nJUgove lene In detttth otrok it kompa-nijskega stanovanju Veš brt* poselnlh Je poltolja pretepla In iMpnjH1, $ <" '" j. SoroWskl, član National Ml-ners unlit, Je brot dola že — Vssj spoštovanje do sodilčs morste imeti. Vi skrunite prsvico ln Glavarju pljujete na čast. Zemljsn se Je »kutsl oprsvlčevati: — Poveljnik ljubljeni, n*daj se ujeziti. Na pravdo čakamo ln smo zato veseli, ker bo pravici zadoščeno. Mirdin se Je razljutll. . — Kanal je! Kje sočuvsrji?! Zemljan Je pojasnjeval. — Radovednost Jih Je k dvorcu premaknila. — Se vi se tja zgubite! Mirdin Je tako zakričal da so vsi na mah ubogali. Na trgu sta oetala samo poveljnik in njegov gost Vslmir, pa tudi nesrečna Anila je na veliko začudenje obeh ostala. Stopila je k Glavarju: ■ • — Mene nikar ne podi, jaz nisem plesala in norela. Mirdin Je ni napodil, vljudno Jo je sprejel ln skušal najti tolaillnih besed. — TI drhtiš, objokana si; i čim te tepe usods? — Kruto sem udarjena, pa se maščujem! — Ti morem trpljenje kaj olajtati? — Kako si plemenit. Drugi se norčujejo, ti dat dobro besedo. — Pomagam ti, če hočeš. — Zame nI pomoči Prevarana sem, za srečo, za srečo, čast in vse ogoljufana. — Obupati ni trsbs. — Ti si razumen moi in zmoreš marsikak nasvet; a jaz storim, kar sem sklenila. — Kaj storiš? — toui urči počakam. — Ta namen imajo vsi drugi. — Jaz ji oči razpraskam! — Zakaj? — Moje neereče Je kriva. Ah, pomisliti ne sme, da se je to zgodilo. Anila Je zagnala velik Jok. Mirdin Je dalje govoril. — Dekle, ti hočeš maščevanja, pa boš le sebe pokopala. Zaupaj se mi. Uspešno zdravilo* pripravim. Učinkovitejše, kakor Je pra-nkanje oči. Anila je prestala ■ plakanjem. Vsa se je zazrla v dobrodušnega poveljnika in pričakovala pravega odkritja. — Res?---Vse rada razložim, toda na samim. — Prav, prav.----Vahnir, oprosti ln počakaj. . j Valmir je prikimal onadva sta odšla sa obzidje. Na trgu je stal zdaj samo gost zmajske zemlje In učeni mol iz tuje«« sveta. Mladi mol Je porabil samotno priliko za to, £a je znova pr«č!tal In s nadaljeval. Poglej, koliko škrbin mi je že iz-drl!" Pogledam in se prestrašim: Vsa vrhnja čeljust je prazna, niti najmanjšega zoba razen kočnikov ni v nji. "Moj bog, kaj sem storil r zavpijem in se razjokam kot o-trok .. . ♦'Kaj pa Barbka?" vpraša Pavlin. "Saj to me ravno boli. Rad bi ji pomagal in ji dal vstaviti vsaj čisto navadne zobe. Zato tudi Igram. Pa kaj, ko nimam sreče ih je nimam." Za kratek čas ( Dijeta Zdravnik je končal preiskavo. "Za vaš protin je najbolje", reče nato. "da živite strogo po dijeti: zelo dosti sočivja in nič mesa." "Kaj pa mi svetujete zastran malokrvnosti ?" Rečno odgovori zdravnik: "Spet strogo dijeto: dosti mesa in nič sočivja." a Lepa tolažba V bolnici leži bolnik, ki toži vsak dan o drugih bolečinah. Naposled je zdravniku vendarle Še preveč. Ko ga bolnik nekega dne sprejme z besedami: "Gospod doktor, tako čudne bolečine imam v trebuhu. Kaj to more biti ?" mu odgovori ravnodušno: . "Nič se ne razburjajte — pri obdukciji bomo vse natanko dognali!" DENTIST ^HniTTnP DOBRI ZOBJE raSOLKOAM BaKZPLAČNO CKNfe SO ZMEKNK MOJ K Cimi » atttet 4» KitUac t mUlmi 4» ..........Mm ..........U.H * mč£Lr Mtr"<>* X'BAY DELO—VmmIU m| Ui.,1 |„ mJ* mm m »»U 4*to u uM »r«dnu m >—liOtti ki« 4ra*j«. DR. CARY SO letns lakuinjh v praksi ■ N. W. Coruer State and Randoipfc 8t„ 2nd Floor Ovcr On« Štor« Eotrtne« ' 6 W. Kandolph 8t. Odprto iv.čer do t.—V nedeljo od * do 1 ur«. Na dobrem •Upravitelj ječe: "Zgodila se je pomota, da ste teden dni predolgo sedeli." Kaznjenec: "Malenkost — pa mi ga boste drugič vračunali." n 4 "Mojo hčer bi radrza ženo? Koliko pa imate denarja?" "Sto tisoč." "Nu, to bi šlo — moja hči bo imela prav toliko." "To sem že vračunal." • ♦ če pride BerUnčan v Mona-kovo Vpraša zadnjič tak Berlinčan v Monakovem stražnika na cesti: "Kje je Ludvikova cesta?" Stražnik mu pove, kam mora iti in kje zaviti na levo in desno, da pride tja. "Po tem popisu se niti hudič ne spozna." Stražnik mu še enkrat natanko razloži in doda: "Nekoliko vljudne j«/ bi pa lahko vprašali!" "Ne," odkima Berlinčan, "potem pa se io rajši izgubim." s Nezaželjeni obisk "No Francek, kaj pa je rekel ata, ko jo zvedel, da pridem?" "Oh, veš, teta — mama mu sploh še ni povedala, ker zadnje čase ni prav zdrav." ? Potem pa že! "Obtoženec", reče sodnik, "to vendar ni mogoče, da bi vam tale človeška razbitina potolkla nos." "Da, gospod sodnik, preden me je udaril, še ni bil razbitina!" Naročite Mladinski Ust, najboljši mesečnik sa - slovensko mladino! SLOVENSKA NARODNA POD. PORNA JEDNOTA izdaja svoje publikacije In is posebno list Prosvetn za koristi, ter potrebno agitacijo ovojih društev In članstva In sa propagando svojih Idej. Nikakor pa ne za propagando dragih podpornih organizacij. VaaJta organizacija ima običajno svoje glasilo. Torej agitatorični dopisi in naznanila dragih podpornih organizacij in njih društev naj se ne pošiljajo listu Prosveta. ■ - Ozdravil očeta revmatizma J. F. Kotrich^ zobozdravnik, 934 Center St., •oba 700, Ohicago, 111., poroča, da njegov oče, ki je trpel na revmatiemu veliko let in je potroiil nad $1,500.00 s zdravljenjem, je dobil predpis nekega starega zdravnika iz Dunaja, kateri je ustavil bolečine popolnoma. Ker pozna trpljenje, ki ga ta bolezen povzroča, Dr. Kotrich pravi, da s veseljem polije vsakomur ta predpis onim, ki trpe na revmatizmu in mu pišejo ponj. Nobenih stroikov in ne obveznosti ____ HAYES DENTAL idHB* X-RAY Olasoviti zobozdravnik, čigar urad m nahaja na snani State ulici bliso Vaa Boren. — Pazite na popravke valih sob. — Izdelek ia zdravljenje prvovrstno ia popolno. Točna postrežba, "COOK'8 AMTISKPT1C MOUTR WASH" ■s taelMaJt hI ta nh. M> Steklaste« ilint Dr. ROBERT S. HOWE, oprav. SSC South Btate Street. Cbleago, nt NAROČITE SI DNEVNIK UST PROSVETA Cenjani brat Czsetra) 8. N. P. J.! Pe aklepa t. reda« konvencije m seda] lahko naroči na list Pmeta Is prišteje edea. dva aU tri člaae Is ene draUae ia iz onega aaslova k eai naročnini. Li^ PresveU stane sa vse eaake, sa člaae aH MČlase 96.00 ss mm Mm naročnino. Ker pa člaai ie plačajo pri aaeamento $1 JO sa tednik, se Jim te prišteje k naročnini. Ml prištejemo eoega, dva aU tri člane Iz eae družine k eni naročnini. Torej sedaj al vzroka, reči, da Je list pre-drag sa člane 8. N. P. J. List Proeveta Jo vaša lastnina Ia gotovo Je skoro v vsaU dregni nekdo, ki M rad čital liat vsak dan. Torej sedaj teats priliko, da so tod! VI naročite na dnevnik Proeveto. Cena Uata Proaveta Je: Z0 Združ. dr lave ia Kanado $«.00 Za Cleero Ia Chleago Je......|7 JO 1 Oedalk Ia................4JO 1 tednik Ia................6.30 R tedaiks ia............... 141 S tednika Ia............... S.10 R tednike Ia............... R40 R tedaiks Ia...............RJO Ispolaito spodnji kapoa, priložite potrebno vsoto dsnar}a aH Monsr Order v pismu in si asročlU Prosreto, Ust, U Je vala lastnina. Pojasnile:—Vselej kakor hitro kateri teb članov preneha biti član SNPJ, aH še so preseli proč od družine in bo zahteval sam svoj Ust tednik, bode moral tisti član Is dottfne druHne, Id Jo tako skupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj nasnaniti upravniltvn Usta, ln obenem doplačati dotičn« vsoto Hstu Prosveta. Ako tsga no store, tedaj inora upravniltvo sniistl datum sa to vsoto naročniku. Ime ~ Naalov PROSVETA. SNPJ. R0S7 So. Lawndale Ave„ Cbleago. IU. s Ust Proeveta veste O.**.— -----------CL društva št.. Nov naročnik . i DrŽava.. -Star naročnik. Ustavite tedaik Ia ga pripišite k sioJI naročnini od sledečih članov s»|e ...CL društva št. -Cl društva Št TISKARNA S. N. P. J. SPREJEMA VSA 1 v tiskarsko obrt spadajoča dela Tlaka vabila sa veselice ia ahede, visltnlee, časnike, knjige, koledarje, letake 1(4. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemikem, sngleftkem VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.NJVJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojaanila daje vodstvo tUkarne unijako delo prve vrste Pilite po InformseU« aa naalov: S. N. P. J. PRINTERY 2867-59 So. UviM A veno« CHICAOO^ fLL. TAM SE DOBE NA iEUO TUDI VBA USTMENA POJASNILA