intervju kronika ■o -r<"> im -t-■r- Še vedno kljubuje z rokom in televizijo str. 30 Pika na i dogajanju v celjskem sodstvu str. 16 RADIO CELJE 90,6 95,1 95,9 100,3 OVI TEDNI VSAK CETRTEI Zaupate nam že 69 let Št. 48 / Leto 69 / Celje, 27. november 2014 / Cena 2,50 EUR aktualno Po tekstilu žarometi Izravnalni ukrep z ozadjem str. 2-3 Desetletje po stečaju nekdanje preboldske tekstilne tovarne, ki je na rob obupa potisnil marsikatero družino, se socialna in gospodarska podoba Prebolda gospodarstvo obrača na bolje. Tudi zato, ker je imela občina posluh za stisko ljudi, stečajni upravitelj pa je vlekel pravilne poteze. str. 12-13 m Bosio poslej iz Bukovžlaka str. GORNJI GRAD - Zadruga v stečaju zaradi dolgov str. 6 VELENJE- Občina na pomoč Pupu str. 7 CELJE - Cinkarna z več odprtimi frontami str. 10 bralci porocevalci Izvirno darilo za abrahama str. 39 zgodbe, ki jih piše življenje Minuto čez polnoč se vse začne na novo str. 26 mladi za mlade Kajuhovce obiskal Juan Kruz str. 42 živalski svet Pes, ki hodi v službo str. 43 za zdravje Rak trebušne slinavke str. 45 šport - Obračun le za las na _ Foto: Grup A Ce|jS| E9B LBK ЛЕН шши PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK * BI 2 1 6 mm mm mm »Rakušev mlin predstavlja enega kvalitetnejših primerov izginjajoče industrijske arhitekture 20. stoletja v Sloveniji. Ima pomembno zgodovinsko in simbolno vrednost, saj gre za enega zadnjih ohranjenih industrijskih objektov v Celju, zato bosta z njegovo rušitvijo mesto Celje kot tudi država Slovenija izgubila pomemben 111 let star objekt nepremične kulturne dediščine. Z rušitvijo bo kulturnemu spomeniku storjena nepopravljiva škoda,« so v ministrstvu za kulturo pojasnili, zakaj so odločili, da je v tem primeru izravnalni ukrep nujno potreben. Dvojna kazen za Celje? Soglasje za rušenje Rakuševega mlina, Celje kaznovano z 1,7 milijona evrov Ministrstvo za kulturo je minuli četrtek mestni občini izdalo kulturnovarstveno soglasje za rušitev in raziskavo Rakuševega mlina, ki je bil močno poškodovan v oktobrskem požaru. Ob tem je postavilo pogoj, da mora občina predhodno poskrbeti za izdelavo digitalnih arhitekturnih izmer stavbe v 3D-tehniki. Istočasno je občini z izravnalnim ukrepom naložilo tudi plačilo denarnega zneska v vrednosti povzročene škode, ki je nastala zaradi izgube kulturnega spomenika, in sicer v višini 1,7 milijona evrov. Ministrstvo je ugotavljalo dotrajanost in poškodovanost kulturnega spomenika, in ali ta že ogroža življenje ljudi in premoženje. Odločilo je na podlagi mnenj gradbenih strokovnjakov in izvedencev, ki ocenjujejo, da je stavba nevarna in obstaja velika verjetnost hipne porušitve. Odločilo pa je tudi na podlagi odločbe gradbenega inšpektorja, ki je prepovedal uporabo stavbe in odredil porušitev v dveh me- secih. Zaradi teh urgentnih ukrepov in kratkega roka za izvedbo, v ministrstvu niso uspeli pridobiti vseh mnenj pristojnih inštitucij in strokovnjakov. (Ne)upravičena naglica Po mnenju spomeniškega varstva in Zavoda za gradbeništvo bi bilo namreč treba pred sprejetjem končne odločitve opraviti še dodatne analize materiala v zgornjih etažah stavbe, kjer je bila intenzivnost požara največja. Mestna občina namreč vloge v tem delu ni dopolnila. Vstop v zgornje etaže kulturnega spomenika je bil vsem zaradi varnosti onemogočen, po odločbi inšpektorja pa je prepovedan tudi sam vstop v stavbo ter zadrževanje v njeni bližini. »Ministrstvo v postopku tako ni moglo pridobiti mnenja neodvisnega sodnega izvedenca za gradbeno stroko. Je pa v tem primeru v postopek vključilo tudi pristojne policijske organe ter Inšpektorat za kulturo in medije,« so zapisali v izjavi za javnost. V ministrstvu obžalujejo porušitev mogočnega kulturnega spomenika, predvsem zaradi vsebinske teže dokaznih listin, ki ugotavljajo nevarnost za ljudi in premoženje, pa so vendarle izdali kulturnovarstveno soglasje za odstranitev in raziskavo kulturnega spomenika pod določenimi pogoji. V Celju razočarani V mestni občini so se na soglasje ministrstva v delu, ki nalaga plačilo 1,7 milijona evrov kazni, odzvali s precejšnjo mero razočaranja. »Dejstvo je, da je stavbo s svojim odlokom kot kulturni spomenik lokalnega pomena zaščitila Mestna občina Celje. Mlin je zdaj pogorel, ne po naši krivdi. To pa je še dodatna kazen za mestno občino, ki je že tako ali tako oškodovana s požarom,« je dejal župan Bojan Šrot. Izravnalni ukrep po oceni Celjanov tudi ni sorazmeren, saj je odmerjen na ocenjeno vrednost stavbe pred požarom. Sledi upravni spor? »Ministrstvo bi moralo upoštevati, da je mlin zgorel, da je nevaren za življenje ljudi in okolico. Nenazadnje bi lahko upoštevalo, da je mestna občina samo lani v ohranitev kulturne dediščine vložila nekaj sto-tisoč evrov, zdaj pa nas čaka še 500 tisoč evrov vredna naložba na Glavnem trgu, kjer smo našli arheološke ostaline ob prenovi starega mestnega jedra,« sporočajo iz mestne občine. Dodajajo še, da je v Celju precej kulturnih spomenikov, za katere pa po njihovi oceni v skladu s finančnimi možnostmi občina dobro skrbi. »Ta izravnalni ukrep se nam zdi nerazumen, da ne rečem neživljenjski, bolj kot karkoli drugega ga dojemamo kot kazen,« pravi župan Šrot. Opozarja tudi, da 1,7 milijona evrov v proračunu za plačilo kazni občina nima, zato bo zoper ta del odločbe najverjetneje sprožila upravni spor. IVANA STAMEJČIČ Slovenski zajtrk Šolarji Osnovne šole Kozje so prejšnji teden tako kot učenci drugod po Sloveniji uživali v Tradicionalnem slovenskem zajtrku, sestavljenem iz kruha, mleka, masla, medu in jabolka. Nad njim so bili navdušeni. V šoli veliko vsebin o zdravi prehrani načrtujejo v okviru posameznih učnih predmetov. Otroci obiskujejo tudi kmetije, da se lahko tudi praktično poučijo o pridelavi hrane. Vseslovenski projekt Tradicionalni slovenski zajtrk je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano prvič pripravilo v letu 2011. Projekt je med drugim namenjen osveščanju otrok o zdravi hrani in navezovanju neposrednih stikov med vzgojno-izobraževalnimi zavodi in lokalnimi pridelovalci oziroma predelovalci. JP Sladkor - nevarnost številka ena Tokrat smo pod drobnogled vzeli sladkor. Se zavedamo, da je dejansko povsod okoli nas. Poznamo »skriti« sladkor, kaj pa branje dekleracij na živilih? strani 36-37 AKTUALNO 3 TEDEN NAOKOLI Eden od mogočih posegov v kulturno dediščino je tudi njeno uničenje oziroma odstranitev. Zakon o varstvu kulturne dediščine v 31. členu natančno določa, kdaj je to mogoče dovoliti, vendar je nujen pogoj kulturnovar-stveno soglasje za raziskavo in odstranitev, ki ga izda minister za kulturo. Zakon pri odstranitvi spomenika navaja tudi možnost naložitve izravnalnega ukrepa. Stranka, ki ji je dovoljena odstranitev, mora v primeru določitve izravnalnega ukrepa bodisi povrniti državi škodo za uničenje spomenika bodisi zagotoviti ohranitev ali oživitev drugega spomenika primerljivega kulturnega pomena. Izravnalni ukrep mora biti po učinku sorazmeren pomenu spomenika, katerega odstranitev se dovoli. Tako izravnalni ukrep opredeljuje zakonodaja, ker pa je v javnosti vendarle slabo poznan in se z njim na področju varstva kulturne dediščine ne srečujemo pogosto, smo ministrstvu za kulturo zastavili nekaj konkretnih vprašanj. »Izravnalni ukrep ni kazen« Zanimalo nas je, na kakšni osnovi je mestni občini določena kazen v višini 1,7 milijona evrov, zlasti pa, kakšna je dosedanja praksa pri izrekanju izravnalnih ukrepov. Kako se porabi tako zbran denar, čemu je namenjen, kako pogost je tak ukrep, v kakšnih primerih se na področju varovanja kulturne dediščine v ministrstvu odločijo za izrek in kakšni so podatki za letos: koliko ukrepov je bilo izrečenih, v kakšni višini in koliko kazni je bilo plačanih? V ministrstvu poudarjajo, da izravnalni ukrep ni kazen lastniku. Po definiciji iz zakona je to »dejavnost, poseg ali ravnanje, s katerim se nadomesti ali omili izguba ali poškodovanje dediščine«, obsega pa plačilo denarnega zneska v vrednosti povzročene škode, ki nastane zaradi odstranitve spomenika, ali financiranje oziroma izvedbo ukrepov za oživitev drugega spomenika primerljivega pomena. Vrednost oziroma višino izravnalnega ukrepa so določili na podlagi ceni-tvenega poročila, ki je bilo izdelano za Mestno občino Celje lani aprila in je zadnja uradna cenitev, s katero je ministrstvo razpolagalo, saj jo je mestna občina priložila k vlogi za odstranitev požgane stavbe. Denar za namensko porabo 1,7 milijona evrov morajo Celjani vplačati na namensko proračunsko postavko ministrstva za kulturo, kot pojasnjujejo, pa se z nje »sofinancirajo ukrepi za ohranjanje kulturnih spomenikov, s čimer se zagotavlja namen izravnalnega ukrepa, ki mora biti po učinku sorazmeren pomenu odstranjenega spomenika«. Kot še poudarjajo v ministrstvu, v letih pred požarom, žal, spomenik ni bil ustrezno zaščiten, da bi mestna občin preprečila v njem zadrževanje ljudi in vandalizem, ki mu je bil Rakušev mlin več let izpostavljen in je tudi po vsej verjetnosti botroval njegovi končni usodi. Doslej le dva izravnalna ukrepa Ministrstvo v primerih, ko za spomenik ni ugotovljena dotra- V novi rubriki Teden naokoli bomo v uredništvu Novega tednika povzeli nekaj ključnih dogodkov minulega tedna, ki so se zgodili v slovenski prestolnici in tako ali drugače vplivajo tudi na življenje v naši regiji. Prišli so Kitajci, vrnil se je Janša Zore na vrh ljubljanske nadškofije, Biziljeva na čelo TV SLO Mestna občina zdaj lahko poruši Rakušev mlin, še prej pa mora poskrbeti za izdelavo digitalnih arhitekturnih izmer stavbe v 3D-tehniki. Istočasno ji je ministrstvo za kulturo z izravnalnim ukrepom naložilo tudi plačilo 1,7 milijona evrov povzročene škode, ki je nastala zaradi izgube kulturnega spomenika. (Foto: Aero klub Celje) Izravnalni ukrep v teoriji in praksi S konkretnimi vprašanji na pristojno ministrstvo janost in poškodovanost, ki bi jo bilo mogoče odpraviti z običajnimi sredstvi, ali če dokazano ne ogroža varnosti ljudi in premoženja, soglasja po natančnem pregledu dokazil in strokovnih mnenj ne izda. »Posledično do izravnalnega ukrepa niti ne pride,« pojasnjujejo v ministrstvu in dodajajo, da pa sta bila v dosedanji praksi dva primera, ko je bil naložen. V primeru ljubljanskega Kolizeja je morala stranka izvesti ukrepe za ohranjanje primerljivega spomenika na Cukrarni, izvedba drugega pa je odvisna od projekta izgradnje obvoznice Škofljica. Strah je odveč V javnosti je že slišati pomisleke, češ da bo morda dogajanje ob celjskem Rakuševem mlinu prestrašilo občine in se bodo te redkeje odločale, da posamezne stavbe z odloki razglasijo za kulturne spomenike lokalnega pomena. V ministrstvu nanje odgovarjajo, da izravnalni ukrep ni kazen lastniku za morebitno slabo vzdrževanje spomenika, pač pa se z njim izguba dediščine nadomesti ali omili. V primeru nedovoljenih posegov ali nezadostnega vzdrževanja spomenika mora namreč ukrepati pristojna inšpekcija. Zato v ministrstvo ne menijo, da bi ta primer negativno vplival na vrednotenje in razglašanje spomenikov v lokalnih skupnostih. »Upamo pa, da bo spodbudil odgovoren odnos lastnika oziroma lastnikov in osvestil tudi širšo javnost o pomenu dediščine za sodobno življenje, hkrati pa s sredstvi omogočil vlaganja v ohranjanje primerljivega spomenika.« IS LJUBLJANA - Močna kitajska gospodarska delegacija, v kateri je bilo kar 150 predstavnikov kitajskih podjetij, vodil pa jo je podpredsednik vlade Wang, se je mudila na dvodnevnem obisku. Slišati je bilo mogoče, da se lahko državi primerno dopolnjujeta. Kitajska naj bi nam ponudila veliko tržišče, a tudi denarja ima dovolj. Slovenija naj bi bila pomembna zaradi visoke stopnje tehnološkega razvoja in strokovnega znanja. Tako vljudni so bili kitajski gosti, ki jih je vodil človek, ki v kitajski vladi skrbi za kmetijstvo, upravljanje voda, trgovino, turizem in zmanjšanje revščine. Gostil ga je celoten slovenski vrh. Spodbudno ob koncu obiska je bilo, da odnosi med državama zagotovo niso obremenjeni z odprtimi vprašanji. Slovenija naj bi, tako so vsaj zapisali v vladnem sporočilu za javnost, Kitajcem ponudila svoje presežke v kmetijstvu in med drugim povečala tudi turistične obiske iz te države. Ni pa nam čisto jasno, katere so tiste konkurenčne prednosti Slovenije za tuje investicije, o katerih je s kitajskimi gosti govoril predsednik države Borut Pahor. Ampak, on že ve, kajne? Novi ljubljanski nadškof metropolit Stane Zore je v ljubljanski prestolnici prejel škofovsko po-svečenje, nato pa je tudi uradno prevzel vodenje ljubljanske nadškofije. V listini o imenovanju je papež Frančišek pri izbiri naslednika Antona Stresa med drugim poudaril, da je Zore »obdarjen z ustreznimi vrlinami in darovi ter izkušen v upravljanju«. Ljubljanski nuncij Janusz je ob dogodku, ki so ga verniki obglavljene slovenske cerkve dolgo pričakovali, dejal, da prvič v 550-letni zgodovini ljubljanske škofije vodenje prevzema frančiškan. Zore si je za svoje škofovsko geslo izbral svetopisemske besede: »Veselite se v gospodu.« Na grbu, ki si ga je izbral, so zlata zvezda, lipova vejica in simbol frančiškanov. Ker so na tem grbu tri barve (bela, modra in rdeča), so nekateri prepoznali v tem tudi simboliko slovenskih narodnih barv. Zdaj so v pričakovanju prvega moža mariborske škofije tudi verniki na Štajerskem. Kot je znano, je po odstopu mariborskega nadškofa metropolita Marjana Turnška papež Frančišek 31. julija 2013 imenoval za apostolskega administratorja mariborske nadškofije celjskega škofa dr. Stanislava Lipovška, rojenega v naših koncih, natančneje v Vojniku. Ustavni sodniki so začasno zadržali odločitev državnega zbora o odvzemu mandata Janezu Janši in tako lahko pritožnik do končne odločitve ustavnega sodišča spet opravlja poslansko funkcijo. Po tej novici je zavladala vsesplošna zadrega. Pravnik Rajko Pirnat, ki je bil eden najglasnejših zagovornikov tega, da zapornik Janez Janša ne bi smel opravljati poslanske funkcije, je pojasnil, da nikakor ne gre za njegovo strokovno napačno odločitev. Pri presojanju o (ne) odvzemu poslanske funkcije pravnomočno obsojenemu poslancu gre za različno pravno razlago. V vrstah SDS so odločitev ustavnega sodišča komentirali v smislu, da je velika verjetnost, da bo ugotovilo, da je bil odvzem mandata Janezu Janši protipraven. Vodstvo državnega zbora na čelu z dr. Milanom Brglezom, ki je ob odvzemanju poslanskega mandata prepoznalo razliko med naravnim pravom in politično odgovornostjo sprejemanja tovrstnih odločitev, pa zatrjuje, da za svoja dejanja odgovarja le volivcem. Janez Janša želenega opravičila od poslanskih kolegov še ni prejel, ob rednih izhodih iz zapora na Dobu bo za delo v državnem zboru prejemal poslansko plačo, ustavno sodišče pa je vsem zainteresiranim jasno sporočilo, da začasno zadržanje še ne napoveduje vsebine končne odločitve. Ljerka Bizilj je nova direktorica TV Slovenija, medtem ko je nacionalni radio še brez vodstva. Programski svet namreč tudi v drugo ni potrdil za ta položaj Andreja Šavka, ki bo tako še naprej opravljal dosedanje delo odgovornega urednika Radia Koper. Poznavalci televizijske »notranjosti« vedo povedati, da je Ljerka Bizilj dovolj trmasta, profesionalna in delovno zagnana, da bo skušala razmere v tem delu javnega zavoda predvsem profesionalno prevetriti. Nekateri Biziljevi pripisujejo bolj desno politično držo, drugi ji spet očitajo bolj levo. Sama je ob izvolitvi dejala, da se bo najprej srečala s sodelavci in z njimi staknila glavo in pogledala, kaj je mogoče postoriti s programsko shemo televizije še do konca leta. Sicer pa ima Bizi-ljeva korenine v Spodnji Savinjski dolini. Je pa vsaj v tej kadrovski »raša-monijadi« »nacionalka« malo zaostala za »komercialko«. Že pred Biziljevo so namreč na Pop TV za naslednico Tomaža Peroviča, ta prestopa na konkurenčni Planet TV, izbrali prav tako žensko, dolgoletno novinarko Tjašo Kos Slokar. Dosedanji moški konkurenčni dvo-jec Perovič - Lombergar sta nasledili prodorni ženski. BPT 1 POGLED! IUBJ}S VSAK ČETRTEK ob 12.15 radiocclje 95.1 | 95.9 1100.3 | 90.6 MH; 4 GOSPODARSTVO Podjetje Bosio, ki v Celju, zaposluje 75 ljudi, v svojih hčerinskih družbah v Rusiji in na Balkanu pa 45, bo imelo letos približno 16 milijonov evrov prihodkov od prodaje, od tega bodo 12 milijonov evrov prihodkov ustvarili v celjskem podjetju. Direktorju in ustanovitelju podjetja Bosio Hugu Bosio (na sliki desno) je ob uradnem odprtju proizvodnih in poslovnih prostorov v Celju stal ob strani predsednik avstrijske družbe Aichelin Peter Schobesberger. Bosio spet s celjskim naslovom Podjetje Bosio se je iz Štor v celoti preselilo v Bukovžlak - Za prihodnje leto zasedenih že 80 odstotkov proizvodnje rinske družbe v Rusiji prodal podjetju Aichelin Holding, ki je vodilni svetovni proizvajalec opreme za termično obdelavo kovin. Novi lastniki so v veliki meri prispevali k temu, da se je podjetje v celoti preselilo na novo lokacijo. Da so lahko postavili proizvodne in poslovne prostore v Bukovžla-ku, je pomagalo tudi to, da so v zadnjih letih poslovali zelo dobro. Eden njihovih največjih poslov v zadnjem času je pogodba z rusko železarno Rdeči oktober iz Volgograda. Vredna je kar 12,5 milijona evrov in je letos zapolnila skoraj vse zmogljivosti podjetja. Do zdaj so Rusom poslali že za sto kamionov opreme, vredne 8 milijonov evrov, za dokončanje sta jim ostali še dve peči. Hugo Bosio pravi, da bodo za Rdeči oktober delali tudi prihodnje leto, skupaj z naročili drugih podjetij pa imajo v letu 2015 zasedenih že 80 odstotkov proizvodnje. Po Indiji še Bližnji vzhod Podjetje Bosio se je v zadnjih letih razširilo na skoraj ves svet, njegovi največji kupci so v Rusiji. Ruski trg jim prinese skoraj polovico vseh prihodkov, vendar imajo zadnje čase zaradi padca vrednosti rublja kar nekaj težav. »Kar čez noč smo postali za 20 do 30 odstotkov dražji, zato moramo nenehno iskati nove poti in načine, kako na trgu, ki je nasičen z domačimi proizvajalci, ostati konkurenčni,« pravi Hugo Bosio. Poleg Rusije ima podjetje svoje hčerinske družbe še na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini ter v Srbiji, ki so prav tako njihova pomembna tržišča. Dobrih 20 odstotkov poslov sklenejo v Sloveniji. Hugo Bosio si želi, da bi drugi njihov najpomembnejši trg postala Indija, kjer so že uspeli z dvema velikima posloma. Prodor načrtujejo tudi na Bližnjem vzhodu. Bosio je do zdaj delal izključno za metalurško industrijo, zdaj se pripravlja še na vstop v avtomobilsko industrijo, kjer deluje tudi njihov večinski lastnik. Vendar si podjetji ne bosta konkurirali, saj imata razdeljene prodajne trge. Hugo Bosio pravi, da ima s podjetjem Aichelin le dobre izkušnje. JANJA INTIHAR Foto: GrupA Podjetje Bosio je uradno odprlo svoje proizvodne in poslovne prostore v Celju. Že pred časom jih je postavilo v industrijski coni v Bukovžlaku, kamor je iz Štor preselilo del proizvodnje, zdaj je tam celotno podjetje. Nova stavba s proizvodnimi, skladiščnimi in pisarniškimi prostori je podjetje stala približno 4 milijone evrov. Direktor in ustanovitelj podjetja Hugo Bosio pravi, da pomeni selitev vseh služb na eno mesto predvsem več možnosti in tudi več prostora za razvoj. »Naš cilj je, da se poleg izdelovanja industrijskih peči in pralnih linij za metalurško industrijo še bolj usmerimo v inženiring. Okrepiti želimo projektantski oddelek in pripeljati v podjetje še več znanja, saj bi s svojo ponudbo radi postali nekaj takšnega, kar je bil nekoč Smelt. Želimo namreč postavljati celotne tovarne, torej ne samo opremo, ampak tudi tehnologijo,« pravi Hugo Bosio. Podjetje Bosio je od leta 2012 v večinski avstrijski lasti. Hugo Bosio je namreč 75-odstotni delež podjetja in njegove hče- NE PREZRITE Avtomobilski žarometi rešili občino Prebold Novinarki Janja Intihar in Špela Ožir v tokratni Naši temi ugotavljata, da je na pogorišču tekstilne tovarne v desetih letih dobilo delo več kot tisoč ljudi. strani 12-13 ENERGIJSKO VARČNI APARATI IN DARILO OB NAKUPU Akcija traja od 10. 10. 2014 do 31. 12. 2014! sensocare technology Generacija pralnih in sušilnih strojev Gorenje SensoCare črpa navdih iz potreb uporabnikov, vodijo pa jo mnoga leta izkušenj. Vrhunsko tehnologijo povezuje z estetiko in rezultat je popoln gospodinjski aparat. Zahvaljujoč naprednim tehnološkim rešitvam ter senzorskemu upravljanju smo našli odgovor na ravnanje z različnimi vrstami perila, osredotočeni na varčevanje z energijo ter zaščito naravnih virov pa smo ponosni na visoko energijsko učinkovitost SensoCare aparatov. gorenje www.gorenje.si Strateški partner Izletnika bo Avrigo Skupaj bosta obvladovala približno tretjino slovenskega prevozniškega trga Potem ko je Darko Klarič za 3,2 milijona evrov na dražbi od Gorenjske banke kupil 91-odstotni delež Izletnika, bo zdaj polovični lastniški delež celjskega podjetja pridobil novogori-ški avtobusni prevoznik Avrigo. Ovir za kapitalsko povezovanje Štajercev in Primorcev namreč ni več, saj je agencija za varstvo konkurence izdala pozitivno mnenje. Izletnik in Avrigo bosta v javnem potniškem cestnem prometu prevzela vodilno vlogo. Skupaj bosta obvladovala približno tretjino slovenskega prevozniškega trga. Darko Klarič, ki je ustanovitelj podjetja Media Publikum, ene najmočnejših oglaševalskih agencij v državi, je povezovanje s strateškim partnerjem napovedal že kmalu po junijski dražbi. Svojo odločitev je pojasnjeval s tem, da v Sloveniji prostora za širitev te dejavnosti ni, saj so si družbe, ki se ukvarjajo z avtobusnimi prevozi, že zdavnaj razdelile trg. Edina pot je torej povezovanje. Novogoriški Avrigo, ki se je na dražbi prav tako potegoval za delnice Izletnika, se mu je zdel najbolj primeren strateški partner. Klarič je prepričan, da bo lastniška povezava podjetij prinesla veliko pozitivnih učinkov, od ugodnejšega nakupa goriva do boljših pogajalskih izhodišč pri nabavi vozil. Poleg tega bo po Klaričevem mnenju Avrigo v Izletnik prinesel izkušnje pri upravljanju, saj so Novogoričani v zadnjih letih uspešno očistili podjetje in izboljšali poslovanje. Klarič bo v skladu s sporazumom o sodelovanju, ki ga je z Avrigom podpisal že pred nekaj meseci, novogoriškemu podjetju prodal polovico Izletnika oziroma eno delnico manj, da bi mu v celjskem podjetju ostalo večinsko lastništvo. Avrigo je po obsegu prihodkov in po številu zaposlenih nekoliko manjši od Izletnika. Novogoričani na leto ustvarijo približno 12 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje in zaposlujejo približno 200 ljudi, letni prihodki Celjanov znašajo približno 16 milijonov evrov, imajo malo več kot 300 zaposlenih. Klarič poravnal celotno kupnino Zdaj ko je dobil pozitivno mnenje varuha konkurence, je Klarič poravnal tudi celotno kupnino za Izletnik. S tem je najbrž zavrnil nekatere očitke, ki jih je bilo mogoče slišati po dražbi, češ da gre pri nakupu Izletnika za špekulacijo in da nima denarja. Razlog za tako pozno nakazilo kupnine je dogovor z banko o odlogu plačila, dokler agencija ne izda svojega mnenja o koncentraciji. Klarič napoveduje, da bodo zdaj z Avrigom izvedli vse administrativne postopke kapitalskega povezovanja, Izletnik pa je za konec decembra že sklical sejo skupščine, na kateri bodo zamenjali nadzorni svet. Namesto Roberta Ribiča in Vojka Medveda bosta nova nadzornika Darko Klarič in Črt Slokan iz družbe Triglav Naložbe, ki je lastnica Avriga. JANJA INTIHAR GOSPODARSTVO 5 V Aha Secaplastu se brez regresa Sindikalisti opozarjajo na kršitve pravic delavcev - Vodstvo podjetja razmere v podjetju opisuje drugače 20. novembra se je za podjetje Aha Secaplast iztekel rok za oddajo načrta finančnega prestrukturiranja. Prisilni upravitelj Miran Kos je povedal, da načrt predvideva razlastitev zdajšnjih delničarjev. Banke upnice naj bi nato svoje terjatve pretvorile v lastniške deleže. Konfederacija slovenskih sindikatov in z njo celjska izpostava sindikata Neodvisnost opozarjata, da zaposleni v podjetju Aha Secaplast iz Laškega še vedno niso prejeli regresa. Podjetje je od junija letos v prisilni poravnavi. Direktor Janez Stupan napoveduje, da bodo v podjetju regres poskušali izplačati čim prej. Konfederacija slovenskih sindikatov je delavce pozvala, naj ji pošljejo sklep o leto- Predsednik celjske izpostave sindikata Neodvisnost Igor Robida je pojasnil, da pripada regres na osnovi Zakona o delovnih razmerjih vsem zaposlenim ne glede na likvidnost podjetja. Torej tudi, če je podjetje v prisilni poravnavi. Zadnji rok za izplačilo regresa je bil 1. november, ko bi morali delodajalci zaposlenim izplačati vsaj regres v višini minimalne plače, ki znaša v letošnjem letu malo manj kot 790 evrov. šnjem dopustu in pooblastilo odvetniku. Zaposlenim želi namreč pomagati, da bi do izplačila regresa prišli s tožbo. »Preden smo se odločili za ta korak, smo se obrnili na direktorja Aha Secapla-sta Janeza Stupana. Z njim smo se poskušali dogovoriti za sestanek, vendar nam je odgovoril, da rešuje podjetje, kot možen datum sestanka pa nam je predlagal šele 11. december,« je povedal predsednik celjske izpostave sindikata Neodvisnost Igor Robida. Brez prispevkov Sindikat ponovno opozarja, da Aha Secaplast krši tudi druge pravice zaposlenih. Že od sredine leta 2012 delavcem ne plačuje prispevkov za socialno varnost. O tem je sindikat obvestil inšpektorat za delo in podal zahtevek za izredni inšpekcijski nadzor. Inšpektorat je 19. novembra Robidi odgovoril, da je ukrepal v skladu s svojimi pristojnostmi in uvedel postopek o prekršku. V delu, ki se nanaša na neplačevanje prispevkov za socialno var- nost delavcev, pa je zadevo odstopil Finančni upravi RS oziroma Davčnemu uradu Celje. Ta je svoje terjatve do podjetja že prijavil v prisilni poravnavi. Plače zamujajo Problem sta po besedah Robide tudi zamujanje plač ali njihovo izplačevanje v dveh delih. Plača naj bi bila po predpisih izplačana do 18. v mesecu, medtem ko zaposleni v Aha Secaplastu do 18. v mesecu dobijo le prvi del, drugega pa proti koncu meseca. Delavci naj bi bili nezadovoljni tudi zaradi vse pogostejših odpovedi. Robida pravi, da skoraj tedensko kdo postane tehnološki višek, prav tako morajo tisti, ki so na primer le dve leti pred upokojitvijo, na zavod za zaposlovanje. Do regresa s posojilom? Povsem drugače kot sindikalisti razmere v podjetju opisuje direktor Janez Stupan. Pravi, da zaposleni ne podpirajo pobud sindikata Neodvisnost za izpla- čilo regresa, saj jim je bolj pomembno, da se podjetje ohrani in s tem sto delovnih mest. Na zboru, ki so ga imeli prejšnji teden, delavci niso zahtevali izplačila regresa, pravi Stupan. Kljub temu bodo v podjetju naredili vse, da bi denar čim prej dobili. Dogovarjajo se namreč o najemu posojila, v okviru katerega bodo izplačali tudi regres. TINA VENGUST Foto: arhiv NT (SHERPA) V pražnjih oblačilih V Citycentru Celje so s pozno v noč podaljšanimi ugodnimi nakupi in z odprtjem prenovljenega vzhodnega dela dela nakupovalnega središča minuli petek vstopili v čas prazničnih nakupov. Kot pojasnjuje vodja centra Darja Lesjak, sta prav november in december nakupno najmočnejša meseca, saj jih bo v tem času obiskala približno petina od skupno pet milijonov letošnjih kupcev. Kazalci poslovanja kažejo na povečan obisk kupcev in prometa v primerjavi z lan- skim letom in to kljub temu, da je bilo na približno 7 tisoč kvadratnih metrih vzhodnega dela nakupovalnega središča od avgusta pravo gradbišče. Ves čas so bile okoliške trgovine odprte, za tiste, ki so jih prenavljali, pa so v centru uredili začasno otočno prodajo. V dogovoru z izvajalci - vsa dela so odpravila domača, lokalna podjetja - so sicer najbolj prašna in hrupna dela opravili ponoči. Kot pravi vodja Sparovih slovenskih nakupovalnih središč Boštjan Brantuša, je prenovljeni del Citycentra Celje zdaj njihovo najlepše nakupovalno središče. »Kljub temu da smo imeli načrte prenove skrbno pripravljene, je bila velika prednost tudi to, da smo jih lahko med izvedbo tudi nekoliko prilagajali,« pravi in dodaja, da so v centru ponosni zlasti na to, da jim je v prostor uspelo spustiti kar precej dnevne svetlobe. Dobro počutje in nove blagovne znamke Ob naštevanju podrobnosti o osvetlitvi prostorov, Vodni motivi in zeleni otočki za še bolj prijetno podobo prenovljenega nakupovalnega središča. Praznično osvetlitev so v Citycentru Celje prižgali še minuli petek, ta petek pa se bo začel tradicionalni božično-no-voletni sejem, ki bo trajal vse do zadnjega dne v letu. Na pet milijonov evrov ocenjena prenova nakupovalnega središča je prinesla tudi 50 delovnih mest v novih prodajalnah. Konec leta bo tako skupaj zaposlenih 650 ljudi, kar Citycenter uvršča med največje delodajalce v Celju. dodajanju posameznih sicer za nakupovalna središča manj značilnih elementov, kot so vodni motivi in zeleni otočki, Darja Lesjak pojasnjuje, kako premišljeno so se lotili prenove. »A ne le dobro počutje, ki ga zdaj zagotavljamo prav vsem obiskovalcem ne glede na starost, pomembno je tudi to, da kupcem ponudimo tisto, kar iščejo,« še pravi in dodaja, da so tudi na pobudo obiskovalcev v Celje pripeljali nekatere nove blagovne znamke. Dosedanjo ponudbo centra so tako letos popestrile prodajalne Lavanda di Venzone, Pepe Jeans, 1001 dar ter TA Relax. Med prenovo so postopno odpirale vrata prodajalne Gala šik, Rossi Sport, CCC ter prostorsko nekoliko preurejene Baby center, Direndaj, Kopitarna in Big bang, minulo sredo še Hervis. Do konca leta napovedujejo odprtje tudi Celjske lekarne, Telekom, ComShop in nov gostinski ponudnik Wannabe. IVANA STAMEJCIC Foto: SHERPA Strmoglavil Aha Ems Po Aha Secaplastu je v prisilno poravnavo šlo tudi sosednje podjetje Aha Ems, ki se ukvarja z izdelovanjem stikal, njegovi kupci pa so proizvajalci avtomobilov. Obseg poslovanja Aha Emsa, ki je del Skupine Aha, se je v zadnjih letih krepko zmanjšal, saj so prihodki od prodaje od leta 2010 do letos padli za kar 80 odstotkov. Poleg tega to laško podjetje, ki ima sicer le 6 zaposlenih, dušijo visoke finančne obveznosti. Gre predvsem za 5,8 milijona evrov visoko poroštvo, ki ga je Aha Ems dal Muri, prav tako eni od družb iz Skupine Aha, pri najemu posojila. Vse obveznosti podjetja znašajo dobrih 7 milijonov evrov. JI V stečaj žalski Caffe Tropic Sodišče je začelo stečajni postopek še v enem od znanih podjetij s Celjskega. Na predlog Družbe za upravljanje terjatev bank je šlo v stečaj žalsko podjetje Caffe Tropic, ki ga je leta 1991 ustanovila družina Sukič, ukvarjalo pa se je z uvozom, praženjem in prodajo različnih vrst kave ... Njihova pražarna je bila ena prvih v Sloveniji. Kot je že pred časom povedal direktor Darko Sukič, jih je pokopal aparthotel Natura v Nazarjah, ki so ga odprli leta 2006, vendar se je kmalu izkazal za slabo naložbo. Nova KBM in Abanka sta na Družbo za upravljanje terjatev bank prenesli za skoraj milijon 400 tisoč terjatev, ki sta jih imeli do podjetja Caffe Tropic, preko katerega pa je Sukič zadnja leta opravljal zelo malo poslov. Trženje in blagovno znamko je namreč že leta 2011 prenesel na novo podjetje CT Kava. JI 6 IZ NAŠIH KRAJEV Kmetje, torej solastniki zadruge, so že pred časom izgubili zaupanje v zadrugo in vero v rešitev ter so zadrugo že pred tedni v glavnem zapustili, pravi Uroš Grešak. Prodajo mleka, živine in lesa so preusmerili v druge kmetijske zadruge ali k zasebnikom. Stečaj zaradi prezadolženosti »Vsak skuša oprati svoje ime« GORNJI GRAD - Nekoč uspešna Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje je v stečaju. Celjsko sodišče je prejšnji teden začelo stečajni postopek, ki ga vodi stečajna upraviteljica Alenka Krivec Nabernik. Stečaj je zadruga predlagala kar sama. Brez dela je tako ostalo več kot 90 zaposlenih. Zakaj je prišlo do stečaja in kaj to pomeni za zaposlene in upnike, smo se pogovarjali z Urošem Grešakom, ki je naloge vršilca dolžnosti direktorja zadruge opravljal pred stečajem. Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje je v lanskem letu pridelala za 203 tisoč evrov izgube. Čisti prihodki od prodaje so se od leta 2011, ko so znašali še dobrih 22 milijonov evrov, do leta 2013 zmanjšali za približno 5 milijonov evrov. Skupne obveznosti zadruge so se v letošnjem letu povzpele že na neverjetnih 11 milijonov evrov. Zadrugo so v letošnjem letu želeli rešiti z zamenjavo dolgoletnega direktorja Andreja Presečni-ka. Mesto vršilca dolžnosti direktorja je prevzel Stanko Zagožen, ki je bil od leta 2009 tudi predsednik upravnega odbora zadruge in je tako imel vpogled v poslovanje zadruge. Pred dvema mesecema je vršilec dolžnosti na predlog največjih upnikov Mercatorja in bank postal Uroš Grešak. Za zaposlene rešitev? Zadruga se je za stečaj odločila zaradi močne prezadolženosti in prevelikega števila zaposlenih, trajno blokiranih transakcijskih računov in zmanjšanja dejavnosti v zadnjem letu, je pojasnil Grešak. Službo je s stečajem zadruge izgubilo vseh 93 zaposlenih. Ti naj bi dobili zaposlitev pri zadružnih najemnikih, ki že imajo sklenjeno najemno razmerje z zadrugo. Ta je namreč že pred časom v najem oddala vse svoje gostilne, bare in trgovine. Še junija, ko smo se pogovarjali z v. d. direktorja Stankom Zagožnom, je zadruga štela 136 zaposlenih. Zagožen je sicer že takrat napovedal odpuščanja. Vsi ne bodo poplačani Skupnih obveznosti zadruge je za več kot 11 milijonov evrov. Največji upniki so banke in Mercator, ki imajo približno 80 odstotkov vseh terjatev. Manjši upniki so tudi kmetje. Zadruga ima sicer kar nekaj premoženja, a je res, da je to skoraj v celoti zastavljeno pri bankah, je povedal Uroš Grešak. »Že pred časom smo bili zaradi blokad dobaviteljev in številnih izvršb prisiljeni oddati trgovine v najem. Tudi gostilne in bare smo že oddali, tako da so tudi od tod neki redni prihodki, ki bodo lahko namenjeni postopnemu poplačevanju upnikov,« pojasnjuje Grešak. Ob tem priznava, da je malo verjetno, da bi bili upniki poplačani v celoti. Slaba praksa pri poslovanju Na vprašanje, kaj se je pravzaprav dogajalo v zadrugi in ali drži, da naj bi bilo za propad zadruge krivo tudi posojanje zadružnega denarja podjetjem, ki so šla v stečaj, Grešak odgovarja: »V zadnjih dveh mesecih sem se seznanil z marsikatero slabo prakso. O vseh stvareh, ki smo jih do zdaj uspeli identificirali, smo obvestili pristojne službe.« O domnevnih nepravilnostih je, kot pravi, obvestil tudi stečajno upraviteljico Alenko Krivec Nabernik. Za kakšne nepravilnosti je šlo, ni želel komentirati. Prepričan je, da bodo pristojni organi zadeve raziskali in ustrezno ukrepali. »Krive so banke« Za komentar smo zaprosili tudi Stanka Zagožna, ki kot pravi, stečaja ni pričakoval. Ko je odhajal z mesta v. d. direktorja, naj bi mu v Mer-catorju in bankah upnicah obljubili, da zadruga ne bo šla v stečaj, je povedal. Kot pravi, se zaveda, da bodo posledice za kmete in upnike zelo negativne. S prstom kaže na banke. »Kljub vsem načrtom finančnega in poslovnega prestrukturiranja banke niso imele posluha,« je razočaran Zagožen. Uroš Grešak se z navedbami Zagožna ne strinja. Kot zatrjuje, si stečaja zadruge ni želel in naloge v. d. direktorja ni prevzel z namenom, da bi poslal zadrugo v stečaj. V zadnjem času naj bi prejel celo grožnje upnikov. Glede odgovornosti nekdanjega vodstva zadruge pravi, »da je tu že najbrž praksa, da skuša vsak oprati svoje ime«. JERICA POTOČNIK V četrtek, 20. novembra 2014, je podjetje METROB, d. o. o., z Ljubečne pri Celju že četrtič organiziralo prireditev na temo V korak s časom, namenjeno izobraževanju in srečanju s poslovnimi partnerji. Opozorili so, da se trg kmetijskih proizvodov spreminja, saj prihajajo novi. Nove so aktivne snovi in nove so usmeritve kmetijske politike, čemur je treba prilagoditi tudi kmetijsko prakso. Z uvodnim predavanjem so izpostavili enega izmed najpomembnejših ukrepov za preprečevanje razvoja škodljive presnovke plesni na žitih in koruzi, katere vsebnost ima velik vpliv na zdravje človeka in živali. S praktičnimi nasveti pri zaščiti koruze in soje proti plevelom je izkušnje na zanimiv način podal tudi predstavnik partnerskega podjetja BASF Srbija. Izkušnje madžarskega predavatelja so pokazale, da so sredstva, ki so tudi del Metrobovega škropilnega programa (Cabrio® Top, Collis®, Vivando® ...), dosegala izjemne rezultate pri preprečevanju peronospore in pepelovke vinske trte. V zadnjem sklopu predavanj pa so izpostavili novosti svojega prodajnega programa v prihodnjem letu: Akris® - herbicid za najvišje donose koruze in biocide. V prvem primeru gre za visoko učinkovit herbicid z dolgotrajnim delovanjem za sočasno zatiranje enoletnega širokolistnega in travnega plevela zgodaj po vzniku koruze. V drugem pa gre za proizvode (Somi, Deltasect 015 RTU, Imidasect ANTS), namenjene zatiranju plazečih žuželk (ščurkov, pajkov, bolh ...), muh, komarjev in ostalih plazečih žuželk. NA KRATKO Za kanalizacijo še čistilna naprava POLZELA - V zaselku Hotunje v Andražu nad Polzelo so v drugi polovici novembra namenu predali malo rastlinsko biološko čistilno napravo. Gre za uspešen primer sodelovanja lastnikov stanovanjskih zgradb in Občine Polzela pri reševanju problematike čiščenja odpadne vode v hribovitem delu občine. Čistilna naprava za zaselek Hotunje je rastlinska biološka naprava z zmogljivostjo 45 populacijskih enot in je primerna za čiščenje približno 7 kubičnih metrov odpadne vode na dan oziroma za 43 prebivalcev v 8 stanovanjskih hišah in 3 bivalnih počitniških hišicah. Čistijo s pomočjo bakterij, ki so pritrjene na kamnite krogle in zrna peska. Rastline omogočajo dodaten dovod kisika in odstranjevanje produktov razkroja. Naprava obsega dve čistilni gredi, prva je namenjena za fino mehansko in delno biološko čiščenje ter druga za biološko čiščenje. ŠO Poročna dvorana brezplačna NAZARJE - Načelnica Upravne enote Mozirje Milena Ci-gale in nazarski župan Matej Pečovnik sta v prostorih na-zarske občine podpisala sporazum o neodplačni uporabi poslovnih prostorov, ki se nanaša na brezplačno uporabo sobe za sklepanje poročnih zvez v gradu Vrbovec Nazarje. Kot je pojasnila Cigaletova, mora od lanskega avgusta tako prostore kot denar za sklepanje zakonskih zvez zagotavljati upravna enota, medtem ko je prej to počelo pristojno ministrstvo. Kot pravi Cigaletova, so se bali, da se bodo morali edini poročni dvorani v dolini odpovedati, saj upravna enota nima na voljo dovolj sredstev za pokrivanje stroškov, zato toliko bolj razveseljuje posluh nazarskega župana za nastalo težavo in pripravljenost na pomoč v obliki brezplačne uporabe. HŽ Ureditev ceste in infrastrukture LUČE - V naselju Krnica se je končala investicija, v sklopu katere so prenovili pot od gasilskega doma do Krnice, obnovili so vodovod, v zemljo pa položili vode za elektriko in kabelsko televizijo. Ob tem so uredili tudi meteorno in fekalno kanalizacijo. Projekt je ocenjen na 150 tisoč evrov in dodatnih 32 tisoč evrov za dvoslojno asfaltno prevleko. Sredstva za investicijo je imela občina rezervirana v proračunu za leto 2014. Na novo sta urejeni tudi poti Hribr-Petrc in Spodnji Podpeč-nik-Tomaževc. Na prvo so položili približno 350 metrov dvoslojnega in na drugo 310 metrov enoslojnega asfalta. Stroški ureditve in asfaltiranja obeh cest so znesli 49.500 evrov. HŽ Načrti za »staro« glasbeno šolo ROGAŠKA SLATINA - Občinski svet je podprl predlog občine za nakup zemljišča in dveh stavb v središču mesta. Prodajna cena posesti znaša približno 300 tisoč evrov. Župan Branko Kidrič meni, da gre za izredno zanimivo lokacijo v občini, ki je pomembna za razvoj središča mesta. Občina želi imeti zemljišče pripravljeno, da bi v primeru dodatnega denarja iz Evropske unije imela pripravljen projekt za kakšno zanimivo novo zgodbo. Kot možna vsebina se omenja gradnja stavbe za poslovno dejavnost. Del kupnine naj bi občina poravnala prihodnje leto, del v letu 2016. Je pa občina na tem mestu že pred več kot desetletjem želela urediti glasbeno šolo. Ker je bila cena zemljišča takrat previsoka, se je odločila za novogradnjo na drugem mestu. TV Likovno izražanje o miru SLOVENSKE KONJICE - Humanitarno društvo Lions klub Konjice je bilo letos enajstič zapored lokalni pokrovitelj akcije Plakat miru. Ta je del 27. lions mednarodnega natečaja za mirovni plakat z naslovom Mir, ljubezen in razumevanje. Namen natečaja je spodbujati otroke, da razmišljajo in se likovno izražajo o miru in prijateljstvu ter o sožitju vseh ljudi po svetu, pravijo v Lions klubu Konjice. Na natečaju so sodelovali učenci petih osnovnih šol, ki so izdelali 63 likovnih del. Člani Lions kluba Konjice so tudi letos podelili priznanja avtorjem zmagovalnih plakatov iz vsake šole in zahvale sodelujočim osnovnim šolam. JP IZ NAŠIH KRAJEV 7 Finančna injekcija za koncesijo za ceste Občina s spremembo pogodbe v pomoč PUP VELENJE - Velenjski mestni svet je na zadnji seji potrdil aneks h koncesijski pogodbi s Podjetjem za urejanje prostora - PUP iz Velenja, po kateri bo občina v treh letih za 800 tisoč evrov povišala predvideno nadomestilo za vzdrževanje in obnavljanje občinskih cest. S tem bo podjetju, ki je zašlo v likvidnostne težave, pomagala pri izvajanju javne gospodarske službe, ki bi bilo sicer ogroženo. Banke zaostrile pogoje Po pogodbi z velenjsko mestno občino naj bi PUP v treh letih obnovil približno 70 kilometrov cest. Ker so banke zaostrile pogoje financiranja, tega cilja ne more izpolniti. »Do lani smo še uspeli izvajati koncesijsko pogodbo z manjšimi težavami. Z bankami smo se dogovorili za kredit za 8 milijonov evrov, na koncu smo prejeli 5 milijonov, pri čemer smo v kratkem času morali vrniti tri milijone evrov, tako sta ostala le dva milijona evrov. Za obnovo cest smo vsa likvidnostna sredstva počrpali iz ostalih dejavnosti v podjetju,« je povedal Zvone Hero-dež, direktor PUP iz Velenja. Mestna občina Velenje je s podjetjem konec leta 2009 podpisala petnajstletno pogodbo za opravljanje rednega vzdrževanja in obnavljanja občinskih javnih cest ter drugih površin v občini. Pogodba, sklenjena za 15 let, je težka 27,8 milijona evrov. Občina letno več za nadomestila Za približno 50 kilometrov cest, kolikor je podjetju doslej uspelo obnoviti cest v občini, so porabili več kot 12 milijonov evrov, občina pa je podjetju za izvajanje celotne koncesije v štirih letih plačala približno 9 milijonov evrov. Ker dogovorjenega obsega obnove Podjetje za urejane prostora ne more dokončati brez dodatnih sredstev, je koncesionar občini predlagal drugačen način plačevanja letnih nadomestil za izvajanje koncesije, kot ga predvideva pogodba. Letos bi tako občina plačila PUP povečala za 100 tisoč evrov, prihodnje leto za 400 in v letu 2016 za 300 tisoč evrov. Za te vsote bi potem velenjska občina plačevala manj v zadnjih letih izvajanja koncesijske pogodbe. Nevarnost socialne krize Anton Brodnik, vodja urada za komunalne dejavnosti v velenjski občini, je svetnikom povedal, da so v občini v glavnem zadovolj- ni z izvajanjem koncesijske pogodbe, pri čemer se mu zdi glede na okoliščine, v katerih se je znašlo podjetje, predlagana sprememba koncesijske pogodbe smiselna. »In sicer zato, da lahko podjetje še naprej v predvidenih desetih letih normalno izvaja koncesijsko pogodbo. Hkrati pa želijo s tem preprečiti, da bi podjetje zašlo v še večje poslovne težave in da bi ga doletela prisilna poravnava ali stečaj. To bi pomenilo, da bi se na zavodu za zaposlovanje lahko znašlo približno 180 ljudi, kar bi zaostrilo socialne razmere v občini. Po polemični razpravi, kljub nekaterim pomislekom, da finančna injekcija občine še ni zagotovilo, da se bo PUP res izognil poslovnim težavam v prihodnosti, so svetniki spremembo koncesijske pogodbe potrdili. ROBERT GORJANC Slovenski zajtrk REČICA OB SAVINJI - Čebelarska zveza Slovenije, Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS ter Kmetij-sko-gozdarska zbornica Slovenije že več let pripravljajo Tradicionalni slovenski zajtrk. V projektu sodeluje tudi Občina Rečica ob Savinji. Tradicionalni slovenski zajtrk so letos pripravili v občinski upravi, Vrtcu Lipa in Osnovni šoli Rečica ob Savinji. Z zajtrkom, ki je bil večinoma sestavljen iz meda, masla, kruha, mleka in jabolk, želijo organizatorji spodbuditi ljudi, da bi bolj cenili lokalno pridelano hrane in izbrali zdrav način prehranjevanja. V rečiškem vrtcu so vzgojiteljice otrokom dan polepšale še z igrico Mojca Pokrajculja, malčkom je svoje delo in življenje čebel predstavil čebelar Jože Časl. Na petkov zajtrk so tokrat v občinski upravi prvič povabili tudi člane občinskega sveta, občina pa se je prijavila na razpis za izbor čebelam prijaznih občin 2014. HŽ Pravljice za odrasle ŠMARJE PRI JELŠAH - Knjižnica nadaljuje drugo sezono pravljičnih večerov za odrasle. Tako skuša odraslim sporočiti, da so v zgodbah skrita globoka sporočila in da pravljice nikakor niso samo za otroke. Pravljičarji Gusta Grobin, Metka Kodrič, Majda Prevoršek, Sašo Oberski in Irena Roškar bodo letos s pravljicami po-potovali po celinah. Oboskovali jih vsak tretji ponedeljek v mesecu vse do maja. Sicer pa v Knjižnici Šmarje pri Jelšah nadaljujejo tudi s psihološkimi večeri, ko vsak drugi mesec gostijo psihologa ali katerega drugega gosta, ki obiskovalcem spregovori o pozitivnem pogledu na življenje. TV Praznujejo 30 let plesa ROGATEC - Folklorna skupina Anton Stefaciosa v tem letu praznuje 30 let delovanja. Skupina 25 plesalcev in godcev, katere strokovni vodja je Rastko Samec, bo obletnico proslavila na sobotnem koncertu Folkloržur. Folklorna skupina na leto našteje 20 nastopov in več, letos pa je največ pozornosti posvetila pripravam na jubilejni nastop. Člani so se na vajah dobivali tudi do trikrat tedensko in pilili štiri splete iz Prekmurja in Štajerske. Velik izziv zanje je bil splet, ki ga je postavil priznan strokovnjak na področju folklore v slovenskem prostoru Branko Fuchs. Se je pa vajam pridružilo tudi okoli 40 nekdanjih članov, ki so po nekaj letih mirovanja znova obuli plesne čevlje, da bodo na jubilejnem koncertu znova stopili na oder. V kulturnem društvu Anton Stefanciosa deluje tudi tamburaška skupina, ta mesec pa je začel delovati še mešani pevski zbor. TV Pogovor o minljivosti GORNJI GRAD - Člani velenjskega območnega odbora društva Hospic so v prostorih gornjegrajske Osnovne šole Frana Kocbeka pripravili pogovor o minljivosti. V pogovoru, ki ga je vodila Marina Videmšek, so sodelovali trije Zgornjesavinjčani, ki se srečujejo oziroma so se s smrtjo srečevali pri svojem delu, in sicer Anton Žun-ter, upokojeni zdravnik, Marko Fedran, poklicni gasilec in Boštjan Cigale, vodja enote za tehnično reševanje pri PGD Nazarje. Gostje so spregovorili o svojih izkušnjah pri srečanju s smrtjo, pri čemer so kot nekaj najtežjega izpostavili smrt prijateljev in majhnih otrok ter smrt med reševanjem ali po njem. Vsi so se strinjali, da je najboljše zdravilo za reševanje stresa po travmatičnih dogodkih pogovor. HŽ NA KRATKO Obeležili svetovni dan sladkorne bolezni LJUBNO OB SAVINJI - Ob svetovnem dnevu diabetesa so minulo soboto člani Društva diabetikov Zgornje Savinjske doline v kulturnem domu na Ljubnem ob Savinji pripravili proslavo. Več o tej »epidemiji sodobnega časa«, ki prizadene vedno več ljudi, tudi mladih, je povedal predsednik društva Anton Venek. Izpostavil je pomen osveščanja ljudi o pravilni prehrani, izbiri živil in telesni vadbi kot najučinkovitejših orožjih v boju s to boleznijo. Po Venkovem mnenju je pomembna dejavnost zveze diabetikov tudi tekmovanje v znanju o sladkorni bolezni, ki so se ga iz Zgornje Savinjske doline letos udeležili osnovnošolci iz Nazarij, z Rečice in iz Ljubnega ob Savinji. Na prireditvi so tudi podelili priznanja zveze prizadevnim članom društva. Pri tem so diabetični ambulanti Topolšica izročili priznanje za sodelovanje. Kulturni program je povezovala Zvonka Kladnik, sodelovali so tudi učenci Osnovne šole Ljubno. Rečiški osnovnošolci so predstavili tekmovanje v znanju o sladkorni bolezni, v imenu Občine Ljubno ob Savinji pa je prisotne pozdravila Ana Kladnik. HŽ www.posta.si j Spoštovani uporabniki poštnih storitev! C S s Obveščamo vas, da bo pogodbena pošta 3326 Topolšica, I 2. januarja 2015 pričela delovati kot pogodbena pošta na I naslovu Večnamenski dom v Topolšici, Topolšica 81 a, ^ 3326 Topolšica. •S Delovni čas pogodbene pošte 3326 Topolšica: I ponedeljek, sreda, petek: 8.00-13.00 : torek, četrtek: 8.00-11.00 in 15.00-17.00 sobota: 9.00-11.00 Na pogodbeni pošti lahko opravite večino storitev povsem enako kot na običajni pošti: • oddate pisemsko pošiljko ali paket, • dvignete pošiljko, ki vam je pismonoša ni uspel dostaviti, • vplačate obrazec UPN ali poštno nakaznico, položite ali dvignete gotovino na oz. z osebnega računa ali hranilne vloge Poštne banke Slovenije ter dvignete gotovino prek POS-terminala ob predložitvi kartic Maestro, MasterCard, American Express, Diners Club ali Visa, • kupite znamke, dopisnice, paketno embalažo, pisemske ovojnice, voščilnice, razglednice in srečke Loterije Slovenije. POŠTA SLOVENIJE Prvi čitalniški večer KOZJE - V knjižnici je bil prejšnji teden na predvečer dneva slovenskih knjižnic prvi čitalniški večer v sezoni 2014/15. Gost večera je bil slovenski igralec, dramatik in režiser Gregor Čušin. Čušin je kot igralec zaposlen v Mestnem gledališču ljubljanskem. Prejel je več nagrad, med njimi tudi Prešernovo nagrado in prvo nagrado na ptujskem Festivalu monodrame. Kot režiser je znan predvsem po avtorskih monodramah. Letos je izšla tudi njegova knjiga zbranih zapisov z naslovom Na tretji strani. JP Pomagali so tudi Modrijani DOBRNA - V kraju so pripravili dobrodelni koncert šolskega sklada osnovne šole. Nastopilo je devet skupin, med njimi predvsem narodnozabavne. Večina njihovih članov je z dobrnsko šolo povezana na različne načine. Med nastopajočimi je najbolj znan ansambel Modrijani, ki ima korenine na Dobrni. Poleg ansamblov so nastopili harmonikarji, zbor osnovne šole in vrtca ter plesalci. Dvorana kulturnega doma je bila polna, z vstopnicami so zbrali več kot dva tisoč evrov. Poleg tega so prejeli tisoč evrov nakazila od novega Hotela Triglav in še eno ustno obljubo. Zbran denar želijo nameniti predvsem za udeležbo v šoli v naravi, za nakup nadstandardne šolske opreme in pomoč šolarjem ob izrednih dogodkih. Hranili ga bodo na posebnem računu šolskega sklada, o njegovi porabi odloča upravni odbor sklada. Dobrodelni koncert pripravijo vsaki dve leti, doslej so izvedli tri koncerte. BJ 8 IZ NAŠIH KRAJEV Posledice požara le še preteklost Družina Ločan po šestih mesecih že v novi hiši Družina Ločan, ki je zaradi požara aprila letos ostala brez doma, bo letošnjo zimo preživela že v novi hiši, gradnjo katere so s simbolično prireditvijo zaokrožili prejšnjo sredo. POLZELA - V Andražu nad Polzelo prejšnjo sredo sonce ni sijalo le na nebu, temveč tudi v srcih petčlanske družine Ločan, ki je letos aprila zaradi požara ostala brez strehe nad glavo. S pomočjo velikodušnih ljudi in ob podpori Občine Polzela ji je v šestih mesecih uspelo zgraditi povsem novo hišo, njeno gradnjo pa so v sredo zaokrožili še s simbolično prireditvijo. Kmalu po požaru, ki se je zgodil 13. aprila, je bilo jasno, da stare dotrajane hiše ne bo mogoče obnoviti. Ker so Ločanovi čez noč ostali brez doma, gradnja nove hiše pa je velik zalogaj, se je Občina Polzela odločila, da jim v sodelovanju z domačini pomaga zgraditi novo hišo. Za ta čas je Ločanove velikodušno pod streho vzela najbližja soseda. Če je bilo sprva le težko verjeti, da bodo lahko zimo preživeli že v novi hiši, se je kmalu izkazalo, da to ni tako nemogoče. Družina je ob pomoči občine in prostovoljnih prispevkov novo enostanovanjsko hišo, veliko 195 kvadratnih metrov, začela graditi sredi maja. Ker mesto, kjer je stala stara nepremičnina, zaradi geoloških lastnosti ni bilo primerno za gradnjo nove hiše, so temelje zanjo postavili v neposredni bližini. Celoten projekt gradnje je stal 70 tisoč evrov, od tega je občina s pomočjo humanitarnih akcij zbrala 38 tisoč, 32 tisoč pa Ločanovi sami. Orosile so se oči Člani družine so presrečni, da živijo v sodobni hiši. V sredo na njenem odprtju so kar žareli od zadovoljstva. Številne zbrane domačine, ki so družini pomagali tudi s prostovoljnim delom, je še posebej ganila iskrena zahvala očeta Simona Ločana, zaradi katere so se marsikomu orosile oči. Izpostavil je, da ni vesel le, ker imajo spet nov dom, ampak tudi, ker v težkih časih niso ostali sami. »Naredili smo veliko več, kot sem si sploh upal predstavljati, zato sem še toliko bolj vesel. Ljudje so nam pomagali tako z delom kot materialno,« je pojasnil. Tudi župan Jože Kužnik, ki je ves čas bdel nad izvedbo projekta, je nad njegovo dinamiko, predvsem pa nad izkazano pomočjo vseh, ki so pomagali in pokazali skrb za sočloveka, pozitivno presenečen. ŠPELA OŽIR Foto: ŠO NA KRATKO V družini sem doma MOZIRJE - Župnijska karitas Mozirje - Šmihel je v nedeljo v dvorani mozirskega kulturnega doma pripravila že enajsti zaporedni dobrodelni koncert V družini sem doma. Na koncertu so nastopili Petrovi tamburaši, ansambel Mika nas, Sinaj in otroški pevski zborček, družini Repenšek in Pogačar, Klemen Jager, Kvintet Dori, Majda in Marjan Petan, Harmonikarski orkester Primoža Zvira, Mark Tivadar, sestri Apšner, skupini Devox in J. I. M. S., folklorna skupina Oštarija in Celjski dixieland ansambel. Prireditev, katere izkupiček bo namenjen ljudem v stiski, sta povezovala Janja Irman Kolar in Sebastjan Kamenik. HŽ Spoštovani! Pokrajinski muzej Celje vas v sredo, 3. decembra 2014, ob 17.00, vabi na predavanje ddr. Nataše Golob PODOBE BARBARE CELJSKE V 15. STOLETJU. Predavanje bo v dvorani Barbare Celjske, v Knežjem dvoru, Trg Celjskih knezov 8, Celje. Domoljubje in ustvarjalnost ŠENTJUR - Letošnji Ipavčevi dnevi so se končali s koncertom domoljubnih pesmi in prireditvijo, kjer so na ogled svojo ustvarjalnost postavili otroci. V času od 18. oktobra do 25. novembra se je v programu zvrstilo devet prireditev, posvečenih spominu na stoletnico začetka prve svetovne vojne in 120-letnico rojstva borca za severno mejo Franja Malgaja. Zborovski koncert domoljubnih pesmi sta v Ipavčevem kulturnem centru pripravila ŽPZ skladatelev Ipavcev in Domoljubno društvo Franjo Malgaj Šentjur. K sodelovanju so povabili še MPZ skladateljev Ipavcev in MPZ Planina. Med drugim so zapeli redko slišano pesem Malgaj trka, ki jo je svojemu soborcu posvetil general Rudolf Maister. Kot je povedala predsednica Domoljubnega društva FM Darja Jan, razmišljajo, da bi pevsko druženje na temo domoljubja ob Malgajevem rojstnem dnevu v Šentjurju postalo tradicionalno in širše zastavljeno. Na zaključni prireditvi so svoja literarna in filmska dela na temo poguma, svobode, domovina v torek predstavili še učenci osnovnih šol Šentjurja in Dobja. StO Z novo zborovodkinjo VOJNIK - Na letnem koncertu Moškega pevskega zbora KUD Nova Cerkev so pevci predstavili predvsem skladbe, ki jih prepevajo v zadnjem obdobju. Na prireditvi, ki je bila v večnamenski dvorani v Novi Cerkvi, so prepevali predvsem slovenske narodne in umetne pesmi. Prvi del koncerta je vodila nova zborovodkinja Janja Belej, drugega je vodil dosedanji zborovodja Peter Selčan, ki se je poslovil zaradi službenih obveznosti. Kot gostji sta nastopili vokalna skupina Gallina iz Ljubljane in citrarka Jerneja Čerenak iz okolice Nove Cerkve. Zbor povezuje približno trideset pevcev, med njimi je nekaj mlajših. Predlani so praznovali njegovo 40-letnico. BJ www.cinkarna.si IZ NAŠIH KRAJEV 9 NA KRATKO Potrdili nova imena RADEČE - Občinski svet se je minuli torek sestal na drugi seji v tem mandatu. Na dnevnem redu je med drugim odločanje o potrditvi mandata nadomestnemu članu občinskega sveta. Ker je bil na volitvah Tomaž Režun izvoljen tako za župana kot za občinskega svetnika, ga bo v občinskem svetu nadomestila Marjetka Lipec, članica Socialnih demokratov. Svetniki so potrdili še predlagane člane nadzornega odbora občine, občinske volilne komisije, delovnih teles občinskega sveta ter predstavnike občine v svetih javnih zavodov. Ker konec januarja prihodnje leto poteče štiriletni mandat dosedanji direktorici Kulturno turistično rekreacijskeg centra Radeče Mariji Imperl, je občinski svet potrdil tudi začetek postopka za imenovanje novega direktorja omenjenega javnega zavoda. TV Konec pobud LAŠKO - Občinska uprava je sprejela stališča glede pobud občanov, ki so jih ti podali na osnutek občinskega prostorskega načrta (OPN). Ta je bil razgrnjen med letošnjim aprilom in majem. Občani so skupaj podali 103 pobude. Občinska uprava je upoštevala 46 odstotkov pripomb, delno jih je bilo upoštevanih približno pet odstotkov, neupoštevanih jih je bilo 35 odstotkov, del pobud se ni navezoval na občinski prostorski načrt, del pobud pa je bil nerazumljiv. Občinska uprava bo dopolnjen osnutek z zavzetimi stališči do pripomb občanov dala v pregled nosilcem urejanja prostora na državni ravni. Občinski prostorski načrt naj bi bil usklajen februarja ali marca prihodnje leto, nato bo o njem odločal še občinski svet. TV Po bližnjici do Jezerc že letos? DOBJE - Občina si že več let prizadeva zgraditi povezovalno cesto Repuš-Jezerce. Gre za milijonski projekt, za katerega ni bilo mogoče pridobiti evropskega sofinanciranja. Kljub temu naj bi bila cesta, čeprav makadamska, prevozna že v nekaj mesecih. Kot pravi župan Franc Leskovšek, bo fazna gradnja trajala še nekaj časa, saj so v celoti odvisni od investicijskih sredstev lastnega proračuna. »V zadnjih letih ni bilo nobenih regionalnih spodbud za infrastrukturo, tako da se na razpise nismo mogli prijaviti. Izjema je le razpis, kjer vsako leto po-črpamo pripadajoča sredstva, ki pa se tudi vse bolj krčijo.« V zadnjih letih so pridobili dokumentacijo, umestili traso in izvedli prva gradbena dela. Kot pravi Leskovšek, se bo gradnja nadaljevala še vsaj leto ali dve. »Letošnja faza je nekje na polovici. Zelo smo odvisni od vremena, in če bi nam bilo to naklonjeno, bi vsaj po makadamu lahko vozili že letos.« StO Sodišče zavrnilo ugovor VRANSKO - Občina se je pred časom pritožila na sklep sodišča o soglasju za oddajo poslovnih prostorov Kiva v stečaju. Ne strinja se namreč z odločitvijo stečajnega upravitelja, ki je prostore Kiva v središču Vranskega oddal v najem podjetju Avtoodpad Feštanj iz Izlak. Sodišče je njeno pritožbo zavrnilo, kar župana Franca Sušnika ne preseneča. Občina Vransko je v ugovoru navedla, da je dejavnost Feštajna škodljiva in bo zato po njenem mnenju negativno vplivala na postopek prodaje premoženja stečajnega dolžnika. Skrbi jo, da bosta dejavnost in videz, ki ga bo pustilo podjetje Avtoodpad Feštajn, odvračala potencialne kupce. Poslovno-proizvodni prostori in zemljišče Kiva so namreč, kot je še dodala, v dobrem stanju in zato privlačni za pridobitev morebitnih ustreznejših kupcev. ŠO Izbrali najlepše ŽALEC - Zavod za kulturo, šport in turizem je v sodelovanju z občino in zvezo turističnih društev prejšnji četrtek na zaključni prireditvi izbora Najlepši kraj, hiša, kmetija razglasil najlepše urejene točke v občini. Najlepše urejen kraj so postale Griže. Naziv za najlepše urejeno hišo sta prejela Brigita in Boris Krajnc iz Zabukovi-ce. Priznanja za najlepše urejeno kmetijo se je razveselila družina Vasle - Salecl s Ponikve. Med vrtci v občini Žalec je najlepši v Novem Celju. Med poslovnimi zgradbami si je ta naziv prislužilo podjetje Hidro iz Zavrha pri Galiciji in med obnovljenimi zgradbami kulturne dediščine dvorec in kapela pri Domu Nine Pokorn v Grmovju. ŠO Pripravljajo proračun PREBOLD - Občina je na občinski seji prejšnji teden predstavila program priprave proračuna za prihodnje leto. Župan Vinko Debelak pravi, da je finančna situacija zaradi zaključevanja projektov gradnje kanalizacije težka, zato upa, da država ne bo še dodatno zategnila pasu na račun občin. Obenem še dodaja, da bo občina kljub vsemu uspela v prihodnjem letu izpeljati najnujnejše naloge, kot sta zaključek sofinanciranja energetske obnove šole in gradnja taborskega vodovoda, ki ga Preboldčani gradijo v sodelovanju s Tabor-čani in z Braslovčani. ŠO Srečali so se BRASLOVČE - Vsakoletno srečanje družin, ki so v času slovenskega osamosvajanja skrivale orožje Teritorialne obrambe, sekretariata za narodno obrambo in milice, je bilo letos v Braslovčah. Predsednik Območnega združenja ZVVS Spodnje Savinjske doline Adi Vidmajer je na srečanju osvetlil prelomni čas osamosvojitve Slovenije in poudaril vlogo družin, ki so se s tem, da so skrivale orožje, izpostavile veliki nevarnosti. V njihovem imenu je spregovoril Vili Čremožnik, član predsedstva ZVVS Žalec. Na srečanju so podelili priznanja prizadevnim članom veteranske organizacije. Bronasto plaketo je prejel Stjepan Šinček s Polzele, srebrne pa so prejeli Mladen Melanšek in Boštjan Lesjak iz Žalca ter Ludvik Onuk s Ponikve. Jože Hlade iz Vrbja je prejel tokratno najvišje priznanje, red ZVVS III. stopnje. ŠO Optimističen proračun ZREČE - Na občini so pripravil predlog proračuna na podlagi letošnjih podatkov, saj ministrstvo za finance še ni podalo izhodišč. Za leto 2015 tako na občini predvidevajo dobrih 6 milijonov 600 tisoč evrov prihodkov. Odhodkov bo nekoliko manj, ker gre razlika za odplačilo kreditov, glavnice in obresti v višini slabih 290 tisoč evrov. Kljub temu, da se obeta varčevanje s strani države tudi pri sredstvih za občine, je predlog proračuna zastavljen precej optimistično. Zainteresirana javnost ima možnost vpogleda v predlog proračuna in podajo pripomb do 2. decembra. JP rQ C M ke s p@sO®wn® ioOSc® Četrta generacija projekta Podjetno v svet podjetništva končuje štirimesečno podjetniško usposabljanje. Deset mladih brezposelnih, ki imajo najmanj šesto stopnjo izobrazbe, je s svojimi podjetniškimi idejami prepričalo komisijo v Razvojni agenciji Savinjske regije (RASR). Izvajanje usposabljanja brezposelnih mladih omogočata evropski socialni sklad in ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. V RASR so s pomočjo izobraževanj in delavnic skupaj z mentorji svojo poslovno idejo pripeljali do te faze, da lahko začnejo poslovati na trgu. Frizerstvo in nega Natalija Dobovičnik je po poklicu frizerka, ki je svoje delovne izkušnje nabirala z delom v frizerskih salonih in kot poslovodkinja v trgovini s frizerskimi pripomočki. Vmes je pridobila nacionalno poklicno kvalifikacijo za socialno oskrbovalko na domu in svojo poslovno pot zastavila z združitvijo svojega znanja in izkušenj. Njeno podjetje FND Frizerstvo in nega na domu kot svojo prednost izpostavlja to, da storitve ponuja tudi starejšim, invalidom, vsem, ki zaradi gibalnih ali drugih omejitev ne morejo v salon, zato jih obišče na domu ob dogovorjenem času. Štirinajst let frizerskih izkušenj bo dobra popotnica za delo v lastnem salonu, ki ga bo odprla 5. 12. na Klancu na Dobrni. Za stranke je dosegljiva na telefonski številki 051 606 112, Z leve: Natalija Dobovičnik, Vanja Milosavljević in Damjana Prevolšek ima FB-stran FND frizerstvo in nega na domu, v nastajanju je spletna stran www.fnd.si. Svetovanje za gostince Za vodenje in nadzor gostinskih lokalov je pravi naslov Damjana Prevolšek. Diplomantka višje šole za gostinstvo in turizem je za poslovno idejo razvila svetovanje in optimizacijo delovnih procesov v gostinskih lokalih, kar je primerno predvsem za gostince, ki jim to ni primarna dejavnost. V času trajanja projekta Podjetno v svet podjetništva se ji je ponudila priložnost, da ima svoj gostinski lokal, kar si je vedno želela. Tako bo v začetku decembra v Mercator centru v Šmarju pri Jelšah odprla aLLi caffe s ponudbo hladnih in toplih napit- kov. S tem bo svoje znanje in poslovno idejo še obogatila z lastnimi izkušnjami. O svetovanju, optimizaciji ali zaposlitvi pri njej jo lahko povprašate na 031 311 484 ali elektronskem naslovu info@apsi.si. Sobivanje kot priložnost Diplomirana arhitektka Vanja Milosavljević, ki je sodelovala s priznanimi slovenskimi arhitekti in arhitekturnimi biroji, s tem pridobivala izkušnje, navezovala stike, je razvila poslovno idejo na podlagi razmišljanja o boljšem izkoristku nepremičnin. Trajnostna izraba prostora po njenem mnenju konkretno pomeni osve-ščanje ljudi, kako bolj izrabiti bivalne površine v obstoječih hišah. S tega stališča so zanimive hiše, grajene v sedemdesetih in osemdesetih letih, za več družin, a zdaj v njih biva le en par. Tu zagovarja idejo, da je treba gledati praktično, nepremičnino razdeliti v dve ali več funkcionalnih stanovanjskih enot, kar pomeni zmanjšanje stroškov, ni več praznih prostorov in lažje se izvedejo večje investicije. Poleg tega ponuja celostno storitev, od svetovanja, projektiranja, ocene investicije, prodaje, razdelitve etažne lastnine do vpisa v zemljiško knjigo, v kar vključuje strokovnjake z različnih področij. Svoje poslovne prostore bo imela v starem mestnem jedru Celja, njen elektronski naslov je info@vanjamilosavljevic.si in telefonska številka 031 606 992. 10 IZ NAŠIH KRAJEV Bremena preteklosti hromijo prihodnost V Cinkarni Celje skrivnostni do napovedane novinarske konference CELJE - Potem ko je v sklopu prodajnega postopka Cinkarna Celje naročila izvedbo druge faze okolj-skega skrbnega pregleda za vse svoje lokacije v Sloveniji - v Celju, Mozirju in ob deponijah v Bukovžlaku in Za Travnikom - je prejšnji teden prejela osnutek poročila, ki je sicer še nepopoln in v določenih poglavjih netočen. Kljub temu so iz uprave sporočili, da nedvoumno kaže, da so tla ob Kidričevi ulica 26, kjer je tudi sedež družbe, v večjem delu zgrajena iz odpadkov pretekle industrijske dejavnosti. Ker rezultati kemijskih analiz kažejo na znaten vpliv na okolje in zdravje ljudi, so o tem iz uprave družbe nemudoma obvestili pristojno ministrstvo in mu predali tudi osnutek poročila. To skopo sporočilo smo za naš časopis želeli nadgradili z vsaj nekaj dodatnimi podatki. Ali to, da osnutek »nedvoumno kaže, da so tla na lokaciji Kidričeva ulica 26, Celje, v večjem delu zgrajena iz odpadkov pretekle industrijske dejavnosti«, pomeni, da je morda po vzoru območja Stare cinkarne treba sanirati tudi to območje? Kako? Zlasti glede na to, da je večina površin pozidanih ali vsaj preplastenih z asfaltom, so to vprašanja, ki bodo še vsaj en teden ostala brez odgovorov. Predsednik uprave Cinkarne Celje Tomaž Benčina je dejal, da sicer razume naša pričakovanja, a bo iz objektivnih razlogov počakal ter na ta in podobna vprašanja odgovarjal na novinarski konferenci, ki bo predvidoma sklicana v 14 dneh. Tako ostajata brez odgovora tudi vprašanji, kako ta okoljski skrben pregled vpliva na to, da je družba v postopku prodaje, in kdaj v Cinkarni Celje pričakujejo končno poročilo. Odprta prodaja V Cinkarni Celje so opozorilo izdali le nekaj dni zatem, ko se je v petek, 14. novembra, iztekel rok za oddajo nezave-zujočih ponudb za nakup 75-odstotnega deleža, ki ga prodajajo Slovenski državni holding, Družba za upravljanje terjatev bank, Modra zavarovalnica, Banka Celje, Nova KBM, Alpen Invest in KD Skla- di. Konzorcij največjih lastnikov naj bi se že v nekaj dneh odločil, katere potencialne vlagatelje bo povabil v drugi krog privatizacije, decembra pa bi se morali začeti skrbni pregledi, ogledi proizvodnje in predstavitve uprave. Ali in kako bodo ugotovitve vplivale na postopek privatizacije in ali utegnejo katerega od potencialnih kupcev od nakupa nemara celo odvrniti, je seveda težko napovedovati, a glede na to, da so predhodna poročila vendarle nakazovala bistveno manjša okoljska tveganja, bi to vendarle lahko bilo negativno presenečenje. Cinkarna ima sicer oblikovane rezervacije za sanacijo vseh okoljskih tveganj, a vprašanje je, ali je sklad dovolj velik za ublažitev vseh grehov iz preteklosti. Več odprtih front Nad cinkarno že nekaj časa visi zahtevek okolj-skega inšpektorja, da mora sanirati območje deponije v Bukovžlaku, prav tako še vedno traja tudi predelava s težkimi kovinami onesnažene zemljine na območju Stare cinkarne, ki naj bi bila po pogodbi sicer končana do 30. novembra, vendar zagotovo ne bo. Ta zemljišča so sicer v lasti Mestne občine Celje, a slednja jih je, kot zagotavlja, brezplačno prevzela ob zagotovilu, da na njih ni bremen preteklosti. Cinkarna sanacije odlagališča odpadkov Bukovžlak še ni začela, ker naj bi se zatikalo pri pridobitvi soglasja. V občini pojasnjujejo, da so že januarja lani in znova februarja letos v letnem načrtu ravnanja z občinskim stvarnim premoženjem potrdili, da se v korist cinkarne ustanovi brezplačna stavbna pravica na zemljiščih v Bukovžlaku za dobo 99 let. Cinkarna je namreč v skladu s pogodbo o vzdrževanju deponije titanove sadre in deponije trdih odpadkov Bukovžlak, ki je bila leta 1995 sklenjena z mestno občino, zavezana k vzdrževanju te deponije. V mestni občini so prepričani, da mora to odgovornost prevzeti za daljše časovno obdobje, v cinkarni pa vztrajajo pri ustanovitvi stavbne pravice zgolj za petletno obdobje. IVANA STAMEJCIC Foto: GrupA ENERGETIKA CELJE PREKLOPITE na PLIN Pogled na območje ob Kidričevi ulici, kjer ima sedež družba Cinkarna Celje. Kot kaže osnutek poročila o okoljskem skrbnem pregledu, ki je sicer še nepopoln in v določenih poglavjih netočen, so tla na tej lokaciji v večjem delu zgrajena iz odpadkov pretekle industrijske dejavnosti. Predelava še prihodnje leto Mestna občina Celje je območje Stare cinkarne, kjer mora zdaj poskrbeti za sanacijo onesnažene zemljine, od cinkarne prejela po sklenitvi pogodbe o brezplačnem prenosu poslovno nepotrebnih sredstev leta 1995. Ko je bila v letu 2002 izvedena primopredaja zemljišč, je v zapisniku cinkarna izrecno potrdila, da na tem območju ni nevarnih snovi in da bosta družba in občina, če bi se takšne nevarne snovi našle, sporazumno reševali način njihove odstranitve. Približno 13.600 kubičnih metrov onesnažene zemljine zdaj predeluje šentjursko podjetje Stonex, a dela se bodo zavlekla še krepko v prihodnje leto. V mestni občini so cinkarno obvestili, da bo - potem ko bo delo opravljeno - sledila sklenitev dogovora o tem, v kolikšnem deležu bo družba prevzela plačilo stroškov za predelavo te zemljine in tudi sanacije preostalega območja Stare cinkarne. Ponovno podaljšanje? Kot je že ob uvedbi del poleti povedal direktor podjetja Stonex Marjan Urleb, do 30. novembra nikakor ne bo mogoče predelati vse onesnažene zemljine na območju Stare cinkarne. Trenutno je končana izdelava kompo-zita na vzhodnem kanalu, kjer prekrivajo približno 6 tisoč kubičnih metrov vgra-j enega materiala s protiz-mrzlinsko zaščito. Hkrati je na zahodnem kanalu že izkopane približno 8 tisoč »Ne znam napovedati, kdaj bo predelana vsa onesnažena zemljina na območju Stare cinkarne. Naše delo je odvisno od vremena, tega za prihodnje leto pa resnično ne znam napovedati,« pravi Marjan Urleb. Kot je bilo za pričakovati, sanacija zemljine na območju Stare cinkarne zamuja kubičnih metrov zemljine, ki jo je še treba predelati, dela na južnem kanalu pa se sploh še niso začela. Kot pravi Urleb, bi bilo v času od sredine avgusta lahko narejenega trikrat več, če ne bi v celoti upoštevali strogih določil iz okoljevarstvenega dovoljenja. Tako morajo izkope in predelavo prekiniti ob vsakem deževju in močnejšem vetru, delajo lahko le, dokler temperatura ne pade pod 8 stopinj Celzija. Mestno občino so zato že zaprosili za podaljšanje pogodbenega roka za dokončanje predelave. Kot pojasnjujejo v mestni občini, so podjetje Stonex pozvali, naj dopolni vlogo z nekaterimi podatki, a ker dopolnitev še niso prejeli, o podaljšanju roka še ne morejo odločiti. Stonex dobiva svoje delo plačano po izvedenih količinah in zemljine za predelavo bo glede na razmere na terenu več od pogodbenih 13.600 kubičnih metrov. Kakšen bo končni strošek sanacije onesnažene zemljine, zato še ni znano. Urleb končne številke ne želi napovedovati, v mestni občini pa pojasnjujejo, da postopek za priznanje dodatnih del še ni končan, zato tudi aneks k pogodbi še ni sklenjen. IS Za toploto in plin skoraj milijon evrov CELJE - V javnem podjetju Energetika Celje, ki skrbi za sistem daljinskega ogrevanja v mestu in s termično obdelavo v toplarni zmanjšuje količine odpadkov in tako ob toploti pridobiva tudi električno energijo, so letos v nemoteno oskrbo s toploto in z zemeljskim plinom vložili 900 tisoč evrov. Od tega so 480 tisoč evrov namenili za gradnjo in obnovo toplovodnega in vro-čevodnega omrežja, 420 tisočakov pa za investicijska in vzdrževalna dela na plinovodnem omrežju. Tre- nutno končujejo gradnjo novega plinovoda v Lokrovcu, kjer so z mestno občino in s podjetjem Vo-Ka poskrbeli za gradnjo celovite, 600 tisoč evrov vredne komunalne infrastrukture. Projekt namreč poleg novega plinovoda zajema še fekalno kanalizacijsko omrežje, obnovo vodovoda, odvodnjavanje meteornih vod in ureditev vozišča, na katerem bodo zaključno plast asfalta položili spomladi. V toplarni so večino naložbenega denarja porabili za posodabljanja in vlaganja v tehnološko opremo. V teh dneh končujejo zadnjo naložbo, in sicer gradnjo pomožnega objekta, namenjenega skladiščenju materiala in garaži za delovne stroje. Decembra je predviden tehnični pregled in prevzem objekta. IS VODOVOD - KANALIZACIJA _JAVNO PODJETJE, d.O.O._ Lava 2a, 3000 CEUE * Tel.: 03/42 50 300 * Fax: 03/ 42 50 310 E-mail: info@vo-ka-celje.si www.vo-ka-celje.si Služba za prijavo okvar: 03/ 42 50 318 Z urejenim odvajanjem in čiščenjem odpadnih voda do zdrave pitne vode in prijaznega okolja. IZ NAŠIH KRAJEV NA KRATKO Tudi letos drsanje VELENJE - Po lanski dobri izkušnji, ko je občina v zimski sezoni v Sončnem parku poskusno uredila ledeno ploskev, bo tudi v novi sezoni mogoče brezplačno drsanje. Za ureditev drsališča je velenjska občina doslej namenila 322 tisoč evrov, letos pa bo za njegovo obratovanje odštela še malo več kot 30 tisoč evrov. Drsališče, ki ga upravlja Hokejski klub Velenje, bo začelo obratovati to soboto, sicer bo odprto dopoldne in popoldne, ob večerih pa bo ledena ploskev namenjena hokejistom in curlingu. RG Umetnost v Ksevtu VITANJE - V Kulturnem središču evropskih vesoljskih tehnologij so prejšnji teden odprli razstavo avtorja Edvarda Zajca z naslovom Spektralni modulator. Edvard Zajec, slikar in pionir računalniške umetnosti, je razvil umetnino, ki je zvok prenesla v prostorsko bivajočo svetlobo. Osrednja točka odprtja je bila glasbena intervencija, ki jo je izvedel pianist Bojan Gorišek. Projekt Spektralni modulator je mogoče opisati kot programirano lumino-kine-tično umetnost, ki jo zgodovina zasledi že pri Kazimirju Ma-leviču, in sicer v končni stopnji slikarskega suprematizma, kjer barva izgine v čisti belini svetlobe in prehaja v vesolje, so pojasnili v Ksevtu. JP Slovenske cerkve in kapele SOLČAVA - V petek so v Centru Rinka odprli razstavo fotografij, ki so jo poimenovali Slovenske cerkve in kapele, posvečene svetima bratoma Cirilu in Metodu. Avtor vseh razstavljenih fotografij je Ciril Velkovrh, matematik, ki je intenzivneje začel fotografirati v zadnjem desetletju, ko je pripravil poleg pokrajinskih tudi več dokumentarnih fotografij naše kulturne dediščine ob Slovenski, Aljaževi in Slomškovi planinski poti ter v nekaterih občinah in župnijah. Na razstavi si je mogoče ogledati fotografije vseh 15 cerkva in kapel, ki so v Sloveniji posvečene svetima Cirilu in Metodu, med katerimi so tudi štiri kapele v našem visokogorju; Aljaževa kapela v Vratih, kapela pri planinski koči pod vrhom Pece, kapela na Molički planini pod Ojstrico in kapela pod vrhom Komna, edinega znanega ugaslega vulkana na Slovenskem. HŽ Podžupan je znan TABOR - Župan Anton Grobler je na ponedeljkovi občinski seji imenoval podžupana. To je postal svetnik Ludvik Miklavc iz vrst SD. Grobler je podžupana izbiral med člani svetniške skupine SD, ki je v tokratnem mandatnem obdobju številčno najbolj zastopana. Kot je še dodal župan, se je za Miklavca odločil predvsem zaradi njegovih izkušenj, povezanih z gospodarstvom. Tako župan kot podžupan funkciji opravljata nepoklicno. ŠO Katarinin sejem ŠOŠTANJ - Da bi spomnili ne generacije šoštanjskih usnjarjev, je Občina Šoštanj leta 2003 obudila nekdaj največji šoštanjski sejem, ki so ga pripravljali že sredi 18. stoletja. To soboto dopoldne ga bodo pripravili že dvanajstič. Kot ugotavljajo v občini, je iz leta v leto manj ponudnikov usnja in usnjenih izdelkov, zato zadnja leta tudi prirejajo sejem pred muzejem usnjarstva, ki bo imel ta dan odprta vrata za vse obiskovalce. Katarinin sejem je tudi uvod v praznični utrip v mestu. RG V prihodnje manj sredstev PODČETRTEK - Osnutek občinskega proračuna za prihodnje leto predvideva za kar 47 odstotkov manj sredstev v primerjavi s proračunom za leto 2014. Razlogi za to so različni, od varčevanja države do manj naložb v občini. Osnutek proračuna tako predvideva približno 4 milijone evrov. Čeprav bo denarja manj, občani tega v smislu kakovosti življenja naj ne bi občutili. Kot pravi župan Peter Misja, bo manj naložb, vendar ohranjajo vse nadstandarde v občini. Višina sredstev za šolstvo in zdravstvo ostaja nespremenjena, še dodaja Misja. Osnutek proračuna bo v javni razpravi do 8. decembra. JP Uvod v praznike BISTRICA OB SOTLI - V pokritih prostorih obnovljene Če-pinove štale je Turistično društvo Bistrica ob Sotli v nedeljo pripravilo predadventni sejem. Obiskovalci so lahko kupili praznične priboljške. Stojnice so se šibile pod dobrotami in izdelki lokalnih ponudnikov. Ponujali so od drobnega peciva, suhega sadja, čajev, marmelad do nakita, raznih adventnih venčkov, izdelkov za dekoracijo prostorov in drobnih daril. Otroci so se udeležili ustvarjalne delavnice, na kateri so izdelovali čestitke. JP Princeska je shodila ŠTORE - V kulturnem domu je bila druga predstava otroškega gledališkega abonmaja Štorček. Otroci so si ogledali predstavo Pik Pak in princeskina skrita želja, ki jo je uprizorilo Gledališče Ku-kuc iz Lendave. V igri nastopa gibalno ovirana princeska Luna, ki si želi zapustiti invalidski voziček in zaplesati. Njeno željo izpolni zvezdni utrinek Pik Pak, s katerim se nato spoprijatelji. V tej sezoni bo pet predstav abonmaja Štorček, ki ga pripravljajo v sodelovanju med občino, ŠKD Rudar Pečovje, TD Štore in ŠD Kovinar Štore. Zadnja predstava bo konec marca. BJ Razstava ob jubileju ŠMARTNO OB PAKI - V okviru prireditev ob občinskem prazniku bodo v soboto v mladinskem centru v Šmartnem ob Paki pripravili razstavo ob desetletnici delovanja Kluba športnih navdušencev Šmartno ob Paki, katerega del je tudi Fan klub Ane Drev. »Namen razstave je, da prikažemo deset let našega spremljanja Ane Drev in drugih smučarjev na velikih tekmovanjih po svetu. Bili smo na treh olimpijskih igrah, v Torinu 2006, Vancouvru 2010 in letos v Sočiju, na nekaj svetovnih prvenstvih in na številnih prizoriščih tekem svetovnega pokala,« je povedal Marjan Knez, predsednik kluba športnih navdušencev Šmartno ob Paki. Razstava je zasnovana tako, da bodo s fotografijami in članki iz slovenskih časopisov po posameznih letih vse od leta 2003, ko so začeli delovati, prikazali svoje poti po smučarski karavani. Poleg tega bodo predstavili navijaške rekvizite, kape, šale, transparente, tudi tiste, ki so jih prejeli z izmenjavo z drugimi navijaškimi skupinami. Žal se dogodka ne bo mogla udeležiti Ana Drev, saj bo v tem času na vele-slalomski tekmi svetovnega pokala v ZDA. RG Trajnostni razvoj Savinjske regije Primeri dobre prakse Deklaracija trajnostnega razvoja je nastala na pobudo Razvojne agencije Savinjske regije (RASR), da bi z njo zastavili smer in vsebino, kako ravnati družbeno odgovorno. Ima 101 podpisnika, ki vsak na svojem področju, bodisi gre za občine, podjetja ali organizacije, izvajajo dejavnosti, ki so zapisane v deklaraciji. Naloga RASR je po besedah njenega direktorja Janeza Jazbeca tudi spodbujanje razvoja. Pogled naprej Tu sta prvi vprašanji, kako to početi in za kakšen razvoj gre. Pri prvem po njegovih besedah niti ne gre toliko za vprašanje denarja, gre bolj za pristop, voljo, ki jo imajo podpisniki deklaracije, saj teče že peto leto od prvih pristopov k njej. Trajnostni razvoj je vse, kar počnemo doma ali v službi, s tem da pri vsem pomislimo, če to sodi k ravnanju, ki je prijazno okolju, je dobro za soljudi in dolgoročno koristno. Vse se začne z malimi koraki, V fazi sprejemanja je regionalni razvojni načrt za obdobje 20142020, ki sovpada z evropskim kohezijskim obdobjem, ko bodo lahko koristili evropska sredstva iz nove finančne perspektive. Razvojni projekti so naravnani tako, da so okolju in družbi prijazni. V RASR imajo trenutno zastavljene tri projekte za naslednje leto. Eden je nakup klasičnih koles, ki bi jih predali občinam. Ideja je že sprejeta z navdušenjem, saj gre za okolju prijazno vožnjo. V naslednjem letu bo zaživela še turistična zgodba Savinjske regije. Jazbec si želi, da bi se regija turistično še bolj razvila, da bi pripravili različne doživljajske pakete, s katerimi bi podobo regije predstavljali gostom sedmih termalnih zdravilišč na našem območju. S tem bi se posledično odpirala nova delovna mesta. Model je že pripravljen, s turistično zgodbo bi v vse subregije (Obsotelje, Kozjansko, Dravinjsko, Osrednje celjsko, Spodnje-savinjsko in Savinjsko šaleško) postavili samooskrbne sporočilne obcestne table. Energijsko bi se napajale preko vetrnic, sončnih panelov, osvetljevale bi jih energetsko varčne luči. Na njih bi bile predstavljene najlepše in najbolj prepoznavne podobe Savinjske regije. Tretji projekt bo namenjen temu, da bi bili kot regija prvi v Evropi, ki bi imela certifikat ISO 26 000. To je okolj-ski standard, ki temelji na tem, da partnerji, ki ga pridobijo, imajo standard družbene in okoljske odgovornosti, kot ga je predstavil Janez Jazbec. Gre za novost, ta standard že priznava 95 držav po svetu in ga uporabljajo. tudi plastični lončki za pijačo, ki jih prenehamo uporabljati, so lahko začetek, prav tako koši za ločeno zbiranje odpadkov ali da se namesto z avtomobilom peljemo s kolesom ali gremo peš. Okolju prijazna vožnja Električni avtomobil, ki so ga letos kupili v RASR, je namenjen vsem podpisnikom deklaracije, ki ga lahko uporabljajo za prevoz na različne dogodke. Je okolju prijazen, z ničelnim izpustom CO, ni hrupen in je zelo ekonomičen, saj je cena, preračunana na 100 prevoženih kilometrov, manj kot evro. Od julija letos, ko je bilo predano v uporabo, je 8 občin in 9 podjetij to vozilo že koristilo za okolju prijazno vožnjo na skoraj 50 različnih dogodkov. Avtomobil je s tem vsekakor V RASR je odprt javni razpis za sofinanciranje kadrovskih štipendij delodajalcem v Regijski štipendijski shemi za šolsko/študijsko leto 2014/15, rok za oddajo vlog je do vključno 15.12. 2014 oziroma do porabe sredstev. Več o tem na www.rasr.si. znanilec razvoja Savinjske regije, kjerkoli se je pojavil, je vzbudil zanimanje in odobravanje. Za pomlad se je Janez Jazbec odločil, da bi vozilo predstavili zainteresiranim občanom in jim ga ponudili v krajšo vožnjo, da se prepričajo, za kakšno vozilo gre, in ga bolje spoznajo. Promocijsko besedilo 12 NAŠA TEMA Prebold nemoči včeraj in svetlejše prihodnosti danes - v Naši temi novinarki Špela Ožir in Janja Intihar opisujeta čas tik po stečaju tekstilne tovarne, ki je med ljudi vnesel obup, in današnji čas, ki kaže, da je kraj doživel tako želen podjetniško-gospo-darski preboj. Svoje mnenje o Naši temi lahko posredujete tudi na e-naslov: tednik@nt-rc.si_s pripisom Prebold. Stroški stečaja tekstilne tovarne Prebold so se v desetih letih povzpeli na 3,2 milijona evrov. Parkirišče nekdanje tekstilne tovarne na srečo Preboldčanov in okoliškega prebivalstva danes ni več prazno. Avtomobilski žarometi rešili občino Prebold Na pogorišču tekstilne tovarne v desetih letih dobilo delo več kot tisoč ljudi - Stečaj še vedno ni končan Ü» t— ijgs Prebold je ena redkih občin v Sloveniji, ki je stečaj njenega največjega podjetja ni spravil na kolena. Prav nasprotno. Občina je danes, deset let po stečaju Tekstilne tovarne Prebold, gospodarsko močnejša, kot je bila leta leta 2004, stopnja brezposelnosti je celo manjša, kot je bila pred stečajem, po številu delovnih mest, ki so se odprla v tem času, pa je Prebold prava gazela v državi. Da je tako, je »krivih« nekaj srečnih naključij. Občina bi danes zagotovo kazala drugačno podobo, če bi tekstilna tovarna bankrotirala nekaj let kasneje, ko se je začela kriza, če se v Zagorju ne bi otepali prihoda nemškega podjetja Schefenacker in če sodišče za vodenje stečaja ne bi izbralo Branka Đorđe-vića. Tekstilna tovarna Prebold je bila ustanovljena leta 1862. Njeni najboljši časi so bili v sedemdesetih in osemdesetih letih, ko je zaposlovala več kot 1.600 ljudi. Danes kar težko predstavljiva številka. Tovarna je bila med prvimi, ki so začele delavsko samoupravljanje, preživela je različne vrste kapitalizma in socializma, pokopala jo je tranzicija. Po izgubi jugoslovanskega trga se namreč vodstvo podjetja preprosto ni znašlo. Namesto da bi iskalo nove trge in kakšne dodatne programe, je vztrajalo zgolj pri tekstilni dejavnosti, ki se je ne samo v Preboldu, ampak tudi drugod po Sloveniji vse bolj upogibala pod pritiski tuje konkurence in začela nezadržno propadati. A ni bila samo izguba trgov tista, ki je pokopala preboldskega tekstilca. Stroški za 14 hektarjev velik tovarniški kompleks, ki je bil narejen za skoraj dva tisoč ljudi, so rasli v nebo. Stečajni upravitelj Branko Đorđević je potem, ko se je v tovarni začel stečaj, večkrat poudaril, da so v primeru tekstilne tovarne Prebold tako S3 • lastniki kot vodstvo padli na izpitu. Za celoten kompleks bi morali narediti popolnoma drugačno strategijo, zadnje leto, ko bi lahko podjetje še rešili, pa je bilo po njegovem leto 1999. Stečaj je bil rešitev Zadnji direktor tovarne Mitja Ribarič, ki je v Prebold prišel leta 2003, je sicer za podjetje napovedal veliko sprememb, a kaj, ko mu ni uspelo uresničiti nobene. Tovarna je namreč bila že pregloboko v rdečih številkah, dolgovi so naraščali, pomagal ni niti dober milijon evrov državnega posojila, denar za plače, ki so pred stečajem postajale vse bolj redke, pa so si morali sposojati. Direktor je visoke stroške hotel okle-stiti celo tako, da bi ponovno zagnali parne turbine in generator ter sami proizvajali električno energijo. Ob stečaju novembra 2004 je bilo v Tekstilni tovarni Prebold zaposlenih le še 211 ljudi. Propad podjetja je bil za mnoge med njimi pravzaprav rešitev, saj je pomenil konec večletne agonije. Nekaj tednov pred stečajem smo v Novem tedniku zapisali tole izjavo Milana Jambroviča, ki je bil takrat predsednik tovarniškega sindikata: »Ujeti smo v past, iz katere ne vidimo izhoda. Zaposleni in bivši zaposleni smo večinski lastniki podjetja, zato je odločitev o zaprtju tovarne zelo težka. Vendar ljudje preprosto ne morejo več tako živeti. Veliko je namreč primerov, ko sta v tovarni zaposlena oba zakonca. Kakšne drame preživljajo te družine, najbrž ni treba posebej pojasnjevati. Marsikje nimajo več niti za kruh.« Prodali zdravo jedro Đorđević pravi, da je to eden njegovih najbolj zahtevnih stečajev, tudi zato, ker proizvodnje ni takoj ugasnil, ampak jo je s približno sto delavci nadaljeval do sredine leta 2005. Kljub dolgotrajnosti in zahtevnosti postopka je upravitelj prepričan, da se je zgodba končala bolje, kot je pričakovala večina. »Ne samo da smo nadaljevali in dokončali proizvodnjo, prodati nam je uspelo zdravo jedro, to je proizvodnjo ženskih nogavic, ki dela še danes, vendar na drugi lokaciji. Prodali smo tudi večino strojev. Ker so bili zastareli, jih pri nas in v sosednjih državah ni hotel nihče, tudi za nizko ceno ne, potem pa smo našli kupce v Bangladešu, Egiptu in Indiji,« se spominja Đorđević. Njegov največji uspeh je zagotovo bil, da je že leto po začetku stečaja v Prebold pripeljal družbo Schefenacker. Slišal je namreč, da ima ta nemški proizvajalec avtomobilskih luči (danes je v turški lasti) velike težave s postavitvijo proizvodne hale v Zagorju. Poklical je njegovega slovenskega predstavnika in mu ponudil prazne prostore v Preboldu. »Treba je bilo hitro ukrepati. V nasprotnem primeru bi se zgodba, ki je sledila stečaju tekstilne tovarne, zagotovo obrnila drugače,« je prepričan Đorđević. Lastniki Schefenackerja so namreč že razmišljali o iskanju proizvodne lokacije na Madžarskem. Konec leta 2015? Za razliko od današnjih stečajev so upniki Tekstilne tovarne Prebold dobili vrnjenega kar nekaj denarja. Ločitveni upniki, to so banke, so dobili poplačane vse svoje terjatve, ves denar, ki so ga terjali na račun neizplačanih plač, odpravnin, nagrad ... so dobili tudi delavci. Krajšo so potegnili le navadni upniki, ki jim je upravitelj lahko plačal le petino terjatev. Stečaj Tekstilne tovarne Prebold še vedno ni končan. Postopek so podaljšale predvsem tožbe na Hrvaškem, kjer je imela tovarna obrat, in v Nemčiji, kjer je imela še nekaj nedokončanih poslov. Upravitelj Branko Đorđević je tožbe kljub drugačnemu pričakovanju in prepričanju vse po vrsti izgubil. Za dolgotrajnost postopka so kriva tudi neurejena lastniška razmerja za več kot trideset stanovanj, ki jih je tovarna prodala še v šestdesetih in sedemdesetih letih, formalnosti o spremembi lastništva pa do stečaja niso bile urejene. Đorđevič napoveduje, da bo stečaj zagotovo končal prihodnje leto. Čaka ga le še prodaja nekaj cest in dvorišč znotraj kompleksa, ki pa jih nihče od novih lastnikov noče kupiti, nakupa se otepa tudi občina. JANJA INTIHAR Med Pr Mladi Preboldčani o steča neposredno vpleteni. Bolj z stečaj zanje velik šok, prih Marko Razboršek: »Z njenim delovanjem je bil tako ali drugače povezan ves kraj. Skoraj v vsaki družini je bil nekdo, ki je bil zaposlen v njej. Prijetno sem presenečen, da gospodarstvo v Preboldu po stečaju ni še dodatno nazadovalo, ampak nam je uspelo v občino pritegniti novo podjetje. Vsak stečaj torej nima samo slabih posledic. Na območju nekdanje tekstilne tovarne je danes raznoliko gospodarstvo, ki omogoča priložnosti širokemu krogu ljudi.« Levji delež pripada Odelu Kompleks Tekstilne tovarne Prebold, v katerem je v »jugoslovanskih« časih delalo več kot 1.600 ljudi, ob stečaju pa osemkrat manj, kaže danes povsem drugačno podobo, kot jo je pred desetimi leti. Na območju tovarne je do danes zraslo več kot dvajset novih podjetij, v katerih je zaposlenih več kot tisoč ljudi. Največ je k temu prispevalo podjetje Odelo. Ko je zastopnik nemškega Schefenackerja v Sloveniji Robert Grah leta 2005 na dražbi kupil tkalnico in predilnico propadle tekstilne tovarne, je napovedal, da bo v novi tovarni avtomobilskih žarometov delalo najmanj 300 ljudi. Njegove napovedi so se uresničile. Še celo več, v Odelu, kot se tovarna že nekaj časa imenuje, je danes zaposlenih že približno tisoč ljudi. Začetki so bili bolj skromni. Bila je samo ena proizvodna linija z osmimi zaposlenimi. Do danes se je tovarna razširila na kar 60 tisoč kvadratnih metrov površin, stari in novi lastniki so v razvoj proizvodnje vložili približno 60 milijonov evrov. Samo v letih 2012 in 2013 je znašala vrednost naložb 21 milijonov evrov. V Odelu, ki je v prvih letih zaposlil kar nekaj bivših delavcev tekstilne tovarne, kasneje pa mnoge Savinjčane in tudi ljudi iz drugih krajev Slovenije, delajo izključno za znane kupce. Ker so natančni in kakovostni, njihova doba- va pa je pravočasna, jim je uspelo pridobiti projekte za znamke avtomobilov, ki so v višjem cenovnem razredu. Na leto izdelajo približno 6 milijonov luči, večina proizvodnje gre v Nemčijo. Prihodki podjetja so lani znašali 137 milijonov evrov, dobička so imeli za dobre 3 milijone evrov. Vodstvo družbe je že pred časom napovedalo, da bodo v prihodnjih letih rast nekoliko umirili, tudi število zaposlenih ne bo raslo tako skokovito kot je do zdaj. NAŠA TEMA 13 Nekdanje delavke preboldske tekstilne tovarne Anica Trivan, Marija Lobnikar in Ida Goropevšek Bolel že pogled na zaprto tovarno Od blišča do bede preboldske tekstilne tovarne Strah ostaja Občina Prebold po stečaju brezposelnim pomagala po svojih najboljših močeh Preboldska tekstilna tovarna je od nekdaj predstavljala enega od zaposlitvenih centrov tega dela Spodnje Savinjske doline. V njej so bile zaposlene tudi danes upokojene Prebold-čanke Anica Trivan, Marija Lobnikar in Ida Goropevšek. Na delo v tovarni jih vežejo tako lepi kot žalostni spomini. Kljub temu, da so bile ob stečaju že upokojene, se jim je takrat paralo srce. Tovarna je namreč dolga desetletja predstavljala središče gospodarskega in družabnega dogajanja v Preboldu. Delavci so, kot se spominjajo Preboldčanke, s prispevki financirali vse društveno dogajanje, od kulturnega do športnega. Še posebej živahno je bilo v najboljših časih delovanja tovarne v začetku septembra, ko so praznovali njen praznik, nič manj pestro ni bilo niti 1. maja, ko so bila množična zborovanja pri Šmi-glovi zidanici. Čeprav so morale veliko in trdo delati, tudi v treh izmenah in ob sobotah, so v službo rade hodile, saj so za svoj trud prejemale redno plačilo. Stečaj jih je pretresel Trivanova, Lobnikarjeva in Goropevškova so imele to srečo, da so se upokojile še pred začetkom počasnega potapljanja tekstilne panoge v Preboldu, s čimer so se izognile vsakodnevnemu trepetanju za službo. Vendar to še zdaleč ni pomenilo, da so bile imune na dogajanje v tovarni. Ko se je približeval njen konec, jih je bolel že pogled nanjo, kaj šele, ko so pomislile na stiske sokrajanov, ki so bili v njej še zaposleni. S težavo so opazovale vedno bolj prazno parkirišče in vedno manj ljudi, ki so prihajali na delo. Spominjajo se, da so se poti mimo tovarne raje izognile, kot da bi morale gledati prazno poslopje, v katerem so preživele dobršen del svojega življenja. Niso se namreč mogle sprijazniti s tem, da je tovarna preprosto potonila. Pomagali so jim svojci Še toliko huje je bilo za še vedno zaposlene delavce. Vzdušje v tovarni je bilo, kot so pripovedovali, nevzdržno. Zaposleni so namreč izgubili vsakršno zaupanje, saj niso vedeli, kdo bo naslednji, ki bo moral oditi. Trepetali so iz dneva v dan in bili pravi čarodeji, da so lahko z minimalnimi dohodki - skromne plače in nato nadomestila za brezposelnost - preživljali svoje družine. Tega ne bi zmogli brez pomoči staršev, ki so bili že upokojeni, oziroma svojcev, zaposlenih v katerem drugem podjetju v dolini. Vsaj za odtenek bolje so jo odnesli tisti, ki so si lahko pridelali vsaj nekaj hrane na domačem vrtu oziroma jim jo je odstopil kdo od sorodnikov, ki se je ukvarjal s kmetijstvom. In prav na takšen način so brezposelni posamezniki nekako lahko preživeli tista najhujša leta preboldske gospodarske krize. ŠPELA OŽIR Stečaj tekstilne tovarne je v občini Prebold s približno pet tisoč prebivalci povzročil pravo socialno bombo, čeprav so se delavci že pred tem zaradi nizkih in nerednih dohodkov le stežka prebijali iz meseca v mesec. Nenadna izguba toliko delovnih mest je majhno lokalno skupnost pretresla tudi zato, ker je dobro leto pred tem približno sto ljudi izgubilo delo v Miku Prebold. Obdobje, ko je usahnila preboldska tekstilna tovarna, je bilo po besedah župana Vinka Debelaka za občino izredno težko. »To je bil čas, ko stečaji niso bili pogosti, zato ne država ne občani nanje niso bili pripravljeni.« Slabe gospodarske razmere, dodaja župan, so odsevale na vseh področjih življenja, tako v šoli in vrtcu kot pri plačilu položnic in društvenem življenju. »Ker je bila takrat Občina Prebold šele dobro ustanovljena, z vsemi mehanizmi pomoči, ki so bili na voljo, nismo bili niti dobro seznanjeni. Kljub vsemu smo, kolikor se je le dalo, poskušali olajšati stisko posameznikov, ki so izgubili službo.« Brezposelnim so pomagali z enkratnimi socialnimi pomočmi, aktivni sta bili tudi občinski humanitarni organizaciji Karitas in Rdeči križ, ki sta prizadetim razdeljevali pakete hrane. Občina je vsem dijakom in študentom omogočila opravljaje počitniškega dela in jim s tem zagotovila vsaj nekaj zaslužka, čemur ostaja zvesta tudi danes, ko je gospodarska slika v občini bolj optimistična. Župan Vinko Debelak je prepričan, da so imeli v Preboldu veliko srečo s stečajnim upraviteljem in senatom, ki je bdel nad postopkom. (Foto: arhiv NT (GrupA)) Bo Odelo vztrajal v Preboldu? »Ko spremljam razpletanje stečajev po Sloveniji, vidim, da smo imeli v Preboldu izredno srečo s stečajnim upraviteljem in senatom, ki je bdel nad stečajem tekstilne tovarne. Brez njiju v občini danes najbrž ne bi imeli tako velike in uspešne tovarne kot je Odelo,« je zadovoljen župan. Vendar Prebold-čani niso povsem brezskrbni. Zaradi teženj velikih mednarodnih podjetij, da bi imela čim nižje stroške, lahko tudi Odelo svojo proizvodnjo nenadoma preseli v katero drugo državo. Zato, pravi Debelak, ves čas s strahom spremljajo razmere po svetu in upajo, da bosta nemško in rusko gospodarstvo, ki sta največja izvozna trga Odela, še naprej v dobri kondiciji. ŠPELA OŽIR eboldčani aju tekstilne tovarne ne želijo govoriti, morda tudi zato, ker v dogajanje takrat niso bili zgovorni so starejši, predvsem tisti, ki so bili v njej zaposleni. Vsi se strinjajo, da je bil od avtomobilske industrije pa rešitev za marsikatero socialno stisko. Karli Lihteneger: »Z ženo sva bila oba zaposlena v tekstilni tovarni. Razmere v njej so se močno poslabšale po osamosvojitvi, ko so se v državi začeli privatizacijski postopki. Sam sem kmalu po odhodu iz tovarne našel drugo zaposlitev, žena, ki je sicer nekaj mesecev tudi delala na sodišču, je danes zaradi zdravstvenih težav še vedno brez službe. Ni nam preostalo drugega, kot da smo se preživljali z eno plačo, tako je tudi danes. Franc Goropevšek: »V tekstilni tovarni sem bil zaposlen 38 let. Nikoli si nisem mogel predstavljati, da bi lahko šla v stečaj, zato je bil zame, ko se je to res zgodilo, velik šok. Delavci smo bili nanjo zelo navezani, zato smo stečaj dojemali izredno čustveno. Še toliko huje je bilo za tiste, ki so v času stečaja še delali, med drugim tudi moja sestra, ki je imela srečo, da se je nato lahko kmalu upokojila. Zamerim vsem tistim, ki so >zapravili< tovarno, to se pravi njenemu zadnjemu vodstvu.« Ana Marija Srnec: »Bila sem zaposlena v tekstilni tovarni, danes pa sem že 24 let v pokoju. V službo smo hodili z velikim veseljem. Kljub temu da sem bila v času stečaja že upokojena, je bilo to obdobje zame precej boleče. V tovarni so namreč še vedno delali moji svojci, tako hči kot zet. Če ne bi bilo nas, starejših, ki smo jim pomagali, ne vem, kako bi prebrodili to krizo. Na srečo je hči kmalu po stečaju dobila službo v Bisolu.« ŠO, Foto: GrupA Pogumno naprej Stečaj prinesel nova delovna mesta Številke o stopnji brezposelnosti, o zaposlenih osebah in prihodkih gospodarstva razkrivajo, da je stečaj tekstilne tovarne občini Prebold prinesel zelo veliko dobrega. Prvih nekaj let je sicer bilo še kritičnih, vendar kasnejša kasnejša vseh treh kazalcev kaže, da je Prebold prava gazela med slovenskimi občinami. Večina slovenskih občin se namreč že vse od krize sooča z nenehnim padanjem števila delovnih mest. Stopnja brezposelnosti je bila v občini Prebold že leta 2004 visoka, znašala je 15,7 odstotka, po stečaju tekstilne tovarne se je povzpela na eno najvišjih v državi, na kar 17,9 odstotka. V Sloveniji je bila takrat, to je leta 2005, stopnja brezposelnosti 10,2-odstotna, v statistični Savinjski regiji je znašala 12,7 odstotka. Že leta 2006 je stopnja brezposelnosti v občini Prebold padla na 14,2 odstotka, lani je bila še dve odstotni točki nižja. Kakšen razcvet so v minulih desetih letih doživeli v Preboldu, kažejo tudi podatki o številu delovnih mest. Leta 2004 so gospodarske družbe zaposlovale malo več kot 900 ljudi, po zlomu tekstilne tovarne je število zaposlenih strmoglavilo na dobrih 600. Do leta 2009 se je število delovnih mest podvojilo, družbe so zaposlovale 1.287 oseb. Lani so v občini že presegli številko 1.700. Še bolj kot število zaposlenih so v desetih zrasli prihodki gospodarskih družb. Leta 2004 so podjetja v občini skupaj ustvarila 35 milijonov evrov prihodkov. Samo pet let kasneje je preboldsko gospodarstvo ustvarilo 117 milijonov evrov prihodkov, leta 2010 je bilo prihodkov 174 milijonov, lani pa že kar 237 milijonov evrov. JANJA INTIHAR Tabela: Vzpon preboldskega gospodarstva po letu 2004 2004 2005 2009 2013 stopnja brezposelnosti 15,7 17,9 10,6 12,2 število družb 185 181 327 361 zaposleni v družbah 904 610 1287 1762 prihodki (mio evrov) 35,4 36,1 117,4 236,9 Vir: SURS 14 KULTURA Novačanova gledališka srečanja končana Občinstvo najbolj navdušili ljubiteljski gledališčniki s Krasa - Domačini zaključno slovesnost popestrili z burko V soboto zvečer so se končala letošnja Novačanova gledališka srečanja, festival ljubiteljskih gledaliških skupin, ki so ga člani KUD Zarja Trnovlje letos v spomin na celjskega dramatika Antona Novačana organizirali že 22. leto zapored. V petih koncih tedna se je na trnoveljskih odrskih deskah predstavilo pet ljubiteljskih gledaliških skupin iz vse Slovenije, občinstvo pa je med njimi izbralo najboljšo predstavo. Gledalcem je bila najbolj všeč zadnja tekmovalna predstava v izvedbi Gledališke skupine KD Brce z Gabrovice pri Komnu. Komediji Češpe na figi (Južič in Juča) v režiji Sergeja Verča so namenili oceno 4,66. Gledališčniki s Krasa so prejeli posebno plaketo in likovno delo celjskega slikarja Jurija Godca. »Nagrade nismo pričakovali, saj predstav ne pripravljamo za tekmovanja in festivale, ampak za občinstvo. In prav zaradi tega smo še toliko bolj počaščeni. Za najboljše so nas izbrali gledalci,« pravi režiser Sergej Verč. Gledališčniki s Krasa so jih uspeli prepričati z dogodivščinami iz 50. let Člani KUD Zarja Trnovlje so v soboto zvečer premierno uprizorili burko Milana Jesiha Triko v režiji Vojka Belšaka. Igralka večera je postala Nada Jelen. Občinstvo Novačanovih gledaliških srečanj je bilo najbolj navdušeno nad predstavo Češpe na figi (Južič in Juča) v režiji Sergeja Verča (na fotografiji levo). V tekmovalnem delu programa so poleg članov Gledališke skupine KD Brce z Gabrovice pri Komnu sodelovali še člani Gledališča Toneta Čufarja z Jesenic, Gledališča Velenje, Gledališkega društva Radeče in Dramske sekcije KUD Franceta Prešerna Vojnik. Predstave so se na festival uvrstile na podlagi selekcijskega izbora. Opravil ga je profesionalni gledališki igralec Damjan M. Trbovc, član SLG Celje. Nado Jelen, sicer pa v predstavi med drugimi sodeluje tudi podpredsednik društva Živko Beškovnik. »Kljub temu da je Vojko Belšak po poklicu igralec, je tudi odličen režiser. Vsa njegova režija je izredno praktična. Pri njegovem delu ni nobenega filozofiranja, ampak je vse uporabno zdaj in takoj,« o sodelovanju z Belšakom pravi Beškovnik, ki je še posebej zadovoljen z letošnjim odzivom občinstva na Novačano-vih gledaliških srečanjih. ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA prejšnjega stoletja. Predstava govori o preprostih ljudeh, ki so pametnejši, urnejši in spre-tnejši od oblasti, zato jim jo uspe tudi prelisičiti. Več zgodb, povezanih v celoto Domači gledališčniki zaradi prednosti domačega občinstva v tekmovalnem delu programa že tradicionalno ne sodelujejo. So pa zato v soboto zvečer uprizorili letošnjo premiero, komedijo Triko v režiji profesionalnega gledališkega igralca Vojka Belšaka, člana SLG Celje. Predstava je sestavljena iz več različnih zgodb, povezanih v celoto. »Izbrali smo besedilo, ki je zanimivo tako za člane Zarje kot zame. Letošnja predstava je za razliko od lanske Krčmarice Mirandoline raz- deljena na približno 21 prizorov, v njej pa je združenih prav toliko posameznih iger. Vsak prizor zase ima svojo zgodbo, vsem pa je skupno, da se dotikajo tistih področij, o katerih ponavadi v javnosti ne govorimo,« predstavo opisuje Belšak, ki s celjskimi ljubiteljskimi gledališčniki sodeluje drugo leto zapored. Žirija občinstva je v soboto za igralko večera izbrala Ko iz svetovne klasike nastane »blef« Celjski gledališčniki tokrat o sodobnem dogajanju na gledaliških odrih Člani SLG Celje bodo jutri zvečer uprizorili četrto letošnjo premiero. Tokrat so na odrske deske pod vodstvom režiserja Borisa Kobala postavili komedijo Vorkšop na Moljera avtorja Matjaža Zupančiča. Besedilo, za katerega je Zupančič dobil žlahtno komedijsko pero 2014, se duhovito poigrava z Molierovim Tartu-ffom, hkrati pa je umeščeno v sodobni čas. Zupančič je z njim okrcal »blef« in puhlost nekaterih sodobnih gledaliških prijemov ter se ponor-čeval iz bleščečega videza brez prave vsebine, kar je danes pogost pojav na vseh področjih sodobne družbe, tudi v gledališču. »Avtor se je v predstavi lotil sveta, kateremu pripada tudi sam, to je gledališču. Na žalost je tudi v našem poslu videz pogosto pomembnejši kot vsebina,« pravi upravnica celjskega gledališča Tina Kosi. PRIPOROČAMO Kdo je Agatha? Ustvarjalni laboratorij Talija bo danes (v četrtek) v dvorani celjskega mladinskega centra ob 20. uri premierno prikazal dramo Agatha. Predstava se ukvarja z vprašanjem, kdo je bila v resnici slovita avtorica kriminalnih romanov Agatha Christie. Je bila le pisateljica, ali ženska s skritim morilskim nagonom, morda ženska z občutkom za zločin in kazen? Kljub temu, da je pisateljica Christijeva znana po vsem svetu, je imel avtor predstave Nebojša Pop Tasić veliko težav pri raziskovanju plati njenega življenja. Skozi njeno pisanje ni izvedel ničesar o pisateljici sami, ta je bila o sebi zelo skopa tudi v svoji avtobiografiji. Kljub temu je kopal dalje in odkril, da je Chrsitieva pisala tudi poezijo, ženske romane in prav v teh delih odkrival skrite plasti njene osebnosti. Na odru bo Nebojša Pop Tasića zastopal lik pisatelja Karla Jedermana, ki naj bi o Agathi Christie napisal roman, čeprav se mu njena osebnost ves čas skriva. Resnico o njej bosta na odru iskala igralca Gašper Jarni in Barbara Vidovič. Predstavo je režiral Dušan Mlakar. TV Z leve Vojko Belšak, Branko Završan, Pia Zemljič, Renato Jenček Osrednja pozornost v predstavi je namenjena trem igralcem, ki nimajo varne zaposlitve v okviru javnega zavoda, ampak so samozaposleni. Prijavljajo se na različne projekte. V enem želijo Molierovega Tartuffa uprizoriti karseda podobno, kot ga je napisal avtor. Ker ta projekt izvajajo pod vod- Predstavo so ustvarili režiser Boris Kobal, dramaturgi-nja Tina Kosi, scenografinja Urša Vidic, kostumografinja Sara Smrajc Žnidarčič, svetovalec za gib Branko Završan, oblikovalec luči Uroš Gorjanc, glasbena opremljevalca Boris Kobal in Branko Završan ter lektor Jože Volk. Igrajo Vojko Belšak, Pia Zemljič, Renato Jenček, Lučka Počkaj, Branko Završan in Andrej Murenc. stvom Centra za brezdramsko kreativno pisanje, je njihova želja vse prej kot realna. Pro-ducent in njegova sodelavca v centru sta zgrožena nad tako bednim konceptom, saj je po njihovem vse drame treba napisati na novo in tako zagotoviti njihovo brezčasnost. Po besedah režiserja Borisa Kobala gre v predstavi v prvi vrsti za verbalni humor in nekoliko manj za situacij-skega, zato je samo zgodbo treba pozorno spremljati. »V slovenskih gledališčih pomembnejše predstave pripravlja ozek krog režiserjev. Včasih, ko gledam njihove projekte, preprosto ne ločim več originala od >blefa<. In prav zaradi tega sem se lotil ustvarjanja te predstave s toliko večjim veseljem,« pojasnjuje Kobal. Eno glavnih sporočil predstave je namreč, da je v sodobni družbi še tako dobro stvar treba popačiti oziroma spremeniti. V primeru predstave gre za dobro in neminljivo napisano literarno delo Tartuff, ki jo je v skladu s sodobnimi smernicami za vsako ceno treba spremeniti in popačiti. ŠPELA OŽIR Foto: UROŠ HOČEVAR novi tednik QPHRT 1 P; Št. 48, 27. november 2014 OPORI 15 Mrka, električni Kapitalna skalpa in strelski Lažje z »levi« kot z »osami« Tekma 18. kroga 1. SNL se je v Velenju začela s polurno zamudo zaradi izpada električne energije, zaključila pa brez golov. Lepše priložnosti so imeli Celjani. Benjamin Verbič je bil celo dvakrat sam pred velenjskimi vrati, a ni bil dovolj natančen. Imel je možnost, da bi se prebil na vrh lestvice strelcev 1. lige. Navkljub temu zanimanje zanj ne pojenja. Vroče se ogreva Maribor, kjer celo pravijo, da so se vse že dogovorili. Glede odškodnine celjskemu klubu še ni nič znanega. Obenem je »v igri« tudi 2. angleška liga, pa še kaj. Verbič je trenutno izjemno »vroč«, še Srečku Katancu je bilo žal, da se je poškodoval. V reprezentančnem taboru so ustrezno poskrbeli zanj, gleženj pa je dokončno usposobil celjski fizioterapevt Dani Ošep. Če ga ne daš, da ... Celje je dvajsetič zapored ostalo neporaženo, a z drugega zdrsnilo na četrto mesto na lestvici. Če bo pojutrišnjem zmagalo, bo imelo 37 točk; toliko jih je zbralo v celotni prejšnji sezoni. V prvi polovici 1. polčasa sicer pobude ni imelo, kljub temu pa bi lahko zlahka odločilo der-bi. Sunny Omoregie je zadel vratarja, ki je nato »prečital« Verbičevo namero z lobom. Obakrat je bil podajalec Mi-slav Oršić, ki je bil nevaren iz težkega položaja, nakar je Valon Ahmedi raje simuliral prekršek ( »nagrajen« je bil z rumenim kartonom), kot da bi prodrl v kazenski prostor. Benjamin Verbič je imel v svojih nogah zmago proti Rudarju, a se mu ni izšlo. Ko pa je močno podal pred vrata, je Klemen Bolha skoraj zabil avtogol. V 2. delu je Verbič zapravil še en »zicer«, na drugi strani pa je strel Dragana Jeliča čudežno obranil Matic Kotnik: »Ne vem, od koga se je žoga odbila in spremenila smer. Uspel sem še pravočasno reagirati in ohraniti mrežo nedotaknjeno. To je pač moje delo.« Všečno, dinamično Rudar je edini, ki ga Celjani niso premagali v tej sezoni na uradnih tekmah! »Menim, da je bila tekma zelo gledljiva. Fantom ničesar ne očitam. Pripravili so si tri stoodstotne priložnosti, a jih pač niso izkoristili. Igrali smo všečno, kar me zadovoljuje,« se od svojih razmišljanj ni oddaljil trener Celja Lestvica 1. SNL D0MZALE 18 13 2 3 OLIMPIJA 17 10 5 2 MARIBOR 17 11 2 4 CELJE 18 9 7 2 ZAVRČ 18 9 2 7 RUDAR 18 6 5 7 LUKA KOPER 18 7 1 10 GORICA 18 4 3 11 KRKA 18 3 3 12 KALCER 18 1 2 15 Simon Rožman. Trener Ve-lenjčanov, ki so sedmič zapored ostali nepremagani, je Jernej Javornik: »Vse je bilo dobro, a rezultat 0:0 ni magnet za gledalce. V soboto bomo morda izkoristili utrujenost Mariborčanov.« DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Panorama NOGOMET 1. SL, 18. krog: Rudar - Celje 0:0, Olimpija - Domžale 2:1, Maribor - Koper 4:0, Radomlje - Krka 0:2, Gorica - Zavrč 1:0. MALI NOGOMET 1. SL, 7. krog: Dobovec - Velike Lašče 6:3. Vrstni red: Dobovec 18, Oplast, Puntar 14 ... KOŠARKA 1. SL, 7. krog: Elektra - Rogaška 67:85, Tajfun - Hopsi 81:59. Vrstni red: Tajfun 14, Grosbasket 11, Krka, Rogaška, Zlatorog 10 ... 2. SL, 5. krog: Terme Oli-mia -ECE Celje 79:77. Vrstni red: LTH, Parklji, Lastovka, Terme Olimia 9 ... 1. SL (ž), 6. krog: Athlete Celje - Maribor 91:52. Vrstni red: Athlete 12, Grosbasket 11, Triglav 10, Konjice 8 ... ROKOMET Liga prvakov, skupina C, 6. krog: Celje Pivovarna Laško - Rhein Neckar 32:28 (16:11); Miklavčič 7, Zarabec 5, Slišković 4. Vrstni red: Ve-szprem 12, Vardar 7, Rhein Neckar, Montpellier 6, Celje 4, Čehovski Medvedi 1. Pokal EHF, 3. krog, prva tekma: Perm - Gorenje 34:37; Dujmović 9, Medved, Skube 6. 1. SL (ž), 8. krog: Celje CM - Ljubljana 31:23, Krka - Velenje 26:22. Vrstni red: Piran 15, Krim 14, Zagorje 12, Žalec 11, Ajdovščina 8, Celje, Krka 7 ... ODBOJKA 1. SL, 13. krog: Šoštanj To-polšica - Panvita 1:3. Vrstni red: ACH Volley 39, Calcit 33, Salonit, Panvita 25, Fu-žinar, Krka 15, Šoštanj To-polšica 13 . 1. SL (ž), 10. krog: Aliansa Šempeter - Vital 1:3, Braslov-če - Koper 3:2. Vrstni red: Koper 28, GO Volley 21, Vital 18, Braslovče 16, Puconci 14, Aliansa 9 . (MiK) Športni koledar Petek, 28. 11. Nedelja, 30. 11. MALI NOGOMET Pokal Slovenije, 3. krog, povratna tekma: Litija - Do-bovec (20). Sobota, 29. 11. Celjsko rokometno moštvo je navdušilo z dvema novostima: v domači ligi je v vlogi lovca nadoknadilo zaostanek petih golov in nato prehitelo Gorenje, v ligi prvakov je proti vodilni ekipi nemške lige uspelo zadržati vodstvo v svojih rokah. V Zlatorogu je padel Rhein-Neckar Löwen (32:28), nevajen obrambe 5-1, ki ji je »poveljeval« Luka Žvižej: »Končno smo proti evropskemu gigantu uspeli zdržati vseh 60 minut. Pametno smo igrali in pripravili >fešto< navijačem, zdaj si želimo presenetiti Vardar.« Celoten kolektiv Mož odločitve je bil David Miklavčič, odličen v obrambi, izvrsten v napadu, v celjski ekipi najbolj učinkovit s sedmimi goli ob le enem zgrešenem strelu: »Več igralcev kot ponavadi je bilo opazno aktivnih. To je bila naša dodana vrednost. Denimo gola Kasala in Žurana sta bila zelo dobrodošla. Zato nismo nikakor padli v črno luknjo.« Levičarja »Mikija« imajo za obrambnega specialista: »Ko mi je steklo pri uvodnih metih, mi je zrasla korajža. Zato sem uspel zadeti tudi ob igralcu manj. O >slovenskem< derbiju z Montpellierjem še ne razmišljamo, saj moramo prej v Maribor.« Stop Schmidu Občinstvo je bilo tokrat ustrezno »našpičeno« in ni dopuščalo danskima sodnikoma, da bi zapletla tekmo ali krojila razplet. Miha Zarabec je dodal pet zadetkov: »To je bila tekma za učbenike. To pravim zaradi našega garanja v obrambi pa tudi v napadu. Ključna je bila naša usmeritev proti organizatorju Schmidu.« Komaj polnoletni Blaž Janc je za štiri gole potreboval pet strelov: »Izjemna obramba nam je omogočila nekaj lahkih zadetkov. Prepričani smo bili, da bomo prej ali slej premagali enega izmed velikanov klubskega rokometa. Krasila nas je bojevitost, poneslo pa vzdušje v dvorani.« Ostati skupaj Trener Branko Tamše je deloval podobno izmučeno kot njegovi varovanci. Komplimenta sta mu poklonila tudi izvrstni levi krili, svoj čas med najboljšimi na svetu, trener Nikolaj Jacobsen in Uwe Gensheimer. Izjemno je izkoristil potenciale celotnega moštva. Celo Davida Razgorja, ki ima sicer rokomet v malem prstu, je vrnil med »žive«. Zavoljo Tamšetovega fanatizma so sposobnosti celjskega moštva - in tudi možnosti v ligi prvakov - precej večje, kot se je zdelo pred sezono. Še vedno pa izpostavlja isto željo kot pred nekaj meseci: da bi ekipa ostala skupaj tudi za naslednjo sezono. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA David Miklavčič je postavil svoj strelski rekord v ligi prvakov. ROKOMET Liga prvakov, skupina C, 7. krog, Skopje: Vardar - Celje (19). Pokal EHF, 3. krog, povratna tekma, Velenje: Gorenje - Perm (19). KOŠARKA 1. SL, 8. krog, Laško: Zla-torog - Grosbasket, Polzela: Hopsi - Rogaška, Šentjur: Tajfun - Maribor (19), Domžale: Helios - Elektra (19.30). 2. SL, 6. krog: Celje - Črnomelj (19), Plama Pur - Terme Olimia (19.30). 1. SL (ž), 7. krog: Athlete -Grosbasket (17). ODBOJKA 1. SL, 15. krog: Šoštanj To-polšica - Maribor (19). 1. SL (ž), 11. krog: Formis - Aliansa Šempeter (18.30). Pravljičnih sedem NOGOMET 1. SL, 19. krog: Maribor - Rudar (14), Celje - Zavrč (16). ODBOJKA 1. SL (ž), 11. krog: Braslovče - Kema Puconci (19). Sreda, 3. 12. ROKOMET 1. SL, 13. krog: Maribor -Celje Pivovarna Laško (18). KOŠARKA Jadranska liga (ž), 7. krog, Zenica: Čelik - Athlete Šentjurski košarkarji še naprej igrajo zelo suvereno. Pred domačimi gledalci so z 81:59 premagali pol-zelske Hopse in vpisali že sedmo zmago ter ostajajo edini neporaženi. Proti Polzelanom niso imeli težkega dela. Dobili so vse štiri četrtine in zlahka prišli do novega para točk. Mihevc pravi izbor Tajfun je proti Hopsom imel celo 30 točk naskoka (81:51). Pri gostiteljih sta se s po 21 točkami najbolj izkazala Đorđe Lelić in Domen Bratož, ki je bil najučinkovitejši igralec kroga. Pri Hopsih je bil s 14 točkami in petimi skoki najboljši Goran Jagodnik. »Čestitke fantom za novo odlično predstavo. Nikakor tudi to pot ne morem mimo naših navijačev, ki so čudoviti,« je dejal trener Dejan Mihevc, ki je bil pred novo sezono pravi izbor vodilnih mož kluba. Še malo in bodo košarkarji Tajfuna že uvrščeni v ligo za prvaka. Neprepoznavni Polzelani so daleč od prejšnje sezone, ko so se v polfi-nalu končnice enakovredno kosali s Krko. »Tajfun je bil od nas boljši v vseh košarkarskih elementih. Izgledali smo kot razbita vojska. Igralci bodo morali najprej pomesti pred svojim pragom,« je bil kritičen trener Vladimir Rizman. Pred Hopsi je nova, zahtevna preizkušnja, doma z Rogaško. Šentjurčane v soboto čaka zadnja domača tekma v letu 2014, ko bo v Hruševcu gostoval Maribor. Elektra še čaka Šoštanjčani so pred svojimi gledalci gostili Rogaško in upali na prvo zmago, a so znova ostali praznih rok. Gostje so uvodno četrtino dobili kar z 28:9! O razlogih za poraz je spregovoril trener Rajko Rituper: »V usodni zadnji četrtini je raven naše igre občutno padla. Odsotnost Bukoviča in Hasića se nam je zelo poznala.« Trener Rogaške Damjan Novakovič je bil boljše volje: »Z odlično obrambo smo se prebili do zelo visoke prednosti, a nato slabo nadaljevali. V zadnji četrtini smo ponovili igro iz uvodne in zasluženo slavili.« MITJA KNEZ NA KRATKO Preobrat v Švici? Düdingen: Odbojkari-ce Braslovč so prvo tekmo 2. kroga pokala challenge doma izgubile proti Švicar-kam s 3:1. Prvi niz so dobile s 25:18, potem pa zbrale le 15, 18 in 13 točk. Vseeno menijo, da so zmožne drevi presenetiti na povratni tekmi. Na Japonsko Ljubljana: Na 51. judo turnirju Nagaoka se je po polletni odsotnosti zaradi poškodbe vrnila Lucija Polavder, ki je zmagala v najtežji kategoriji. V najlažji moški kategoriji je bil najboljši David Štar-kel (oba Sankaku). Trenerja Marjan Fabjan in Urška Žolnir bosta osem svojih varovancev popeljala na tritedensko turnejo po Japonski. 16 KRONIKA Danes pika na i dogajanju v celjskem sodstvu Končno bo znano, kdo bo na čelu okrožnega in kdo na čelu višjega sodišča v Celju Zapleti pri imenovanju predsednika Okrožnega sodišča v Celju in predsednika/-ce Višjega sodišča v Celju naj bi doživeli epilog ravno danes (v četrtek, 27. novembra). Člani sodnega sveta bodo za vodenje celjskega okrožnega sodišča ponovno odločali med dvema kandidatoma, in sicer dosedanjim predsednikom Miranom Jazbin-škom in stečajnim sodnikom Matevžem Žugljem. Znano bo tudi, ali bodo za predsednico celjskega višjega sodišča potrdili Zinko Strašek, ki je višje sodišče vodila do sedaj. Na okrožnem sodišču se je zapletlo septembra, ko je Sodni svet RS z večino glasov za novega predsednika imenoval Matevža Žuglja, sicer stečajnega sodnika, vendar ta mandata ni mogel prevzeti, čeprav naj bi dvakrat poskušal začeti opravljati svoje delo. Jazbinšek je namreč na Upravno sodišče RS vložil tožbo zoper odločitev sodnega sveta. Upravno sodišče je odločilo, da morajo člani sodnega sveta odločati ponovno med istima kandidatoma, saj novega razpisa ni bilo. Je sporno ali ni? Kot smo že poročali, so si pravniki že postavljali vprašanja, zakaj do primopredaje dela med takratnim novoi-menovanim predsednikom Žugljem in Jazbinškom ni prišlo takoj po imenovanju. Obstajala naj bi možnost nezakonitosti pri delovanju sodišča, če je Jazbinšek od dneva Žugljevega imenovanja do vložitve tožbe opravljal delo oziroma podpisoval uradne dokumente kot začasni predsednik, saj bi moral Žugelj sodišče voditi od dneva imenovanja. Tako nekateri sklepajo glede na pojasnilo sodnega sveta, ki smo ga objavili tudi v Novem tedniku. Septembra nam je Tudi zaposleni na celjskem višjem in okrožnem sodišču z zanimanjem čakajo, kako se bodo danes odločili člani Sodnega sveta RS o tem, kdo jih bo vodil v naslednjih letih. sodni svet namreč pojasnil, da »začne novoimenovani predsednik sodišča funkcijo opravljati z dnem imenovanja, če ni zoper odločbo o imenovanju sprožen upravni spor, saj tožba vložena v upravnem sporu zadrži izvršitev imenovanja«. Žugelj je bil imenovan 4. septembra, Jazbinšek pa naj bi upravni spor sprožil šele slab mesec po odločitvi sodnega sveta, vmes naj bi bil nekaj dni v bolniškem staležu. Ali bi moralo do primopredaje poslov priti že takoj po septembrskem imenovanju, smo vprašali tudi predsednika vrhovnega sodišča Branka Maslešo. In tudi o tem, ali je v tem, če je Jazbinšek v vmesnem obdobju podpisoval kakršenkoli uradni dokument kot začasni predsednik V celjski enoti Sindikata zaposlenih v pravosodju četrtkovega srečanja sodnikov s sodnim svetom ne komentirajo niti niso bili o kakršnikoli vsebini pogovorov obveščeni. Na srečanje njihovi člani niso bili vabljeni, saj so na njem sodelovali le sodniki. Za obisk celjskega sodnega okrožja so se člani sodnega sveta odločili avtonomno in neodvisno od stališča Vrhovnega sodišča RS, je dejal predsednik Vrhovnega sodišča Branko Masleša. Ta v sklopu svojega dela redno obiskuje sodišča v Sloveniji, v Celju je bil nazadnje letos aprila. Pretekli teden se je vendarle udeležil srečanja sodnega sveta in celjskih sodnikov. Kot pravi, je tema, zaradi katere je sodni svet sklical sestanek, zelo pomembna. Masleša naj bi zaradi obiska v Celju celo prekinil svoj letni dopust. Iz vsega zapisanega je torej mogoče razbrati, da so za Maslešev prihod na srečanje sodnega sveta s sodniki v Celju vendarle obstajali zelo konkretni razlogi. Kajti za povsem »sproščen« in »kolegialen« sestanek zagotovo ne bi prekinjal letnega dopusta. okrožnega sodišča, karkoli pravno spornega. Masleša nam je preko svoje službe za odnose z javnostjo odgovoril: »V zvezi z vašimi vprašanji je pojasnilo podal že sodni svet kot pristojni organ za razlago svojih odločb, zato ocenjujemo, da je na vaše vprašanje odgovorjeno.« Da naj bi prišlo do »zanimivega in različnega pravnega tolmačenja« predpisov o prevzemu funkcije glede na vloženo tožbo oziroma glede na vmesni čas od prejema odločbe o imenovanju do tožbe, nam je povedalo več pravnikov in odvetnikov, ki se javno ne želijo izpostaviti. Tudi zaradi primerov strank, ki jih zastopajo na sodišču in bi se v prihodnosti v pravnih postopkih utegnili sklicevati prav na to - po njihovem mnenju - domnevno nezakonito poslovanje sodišča. »Pridite na pogovor« Minuli teden so bili v Celju tudi člani Sodnega sveta Rs, ki so na skupno srečanje povabili sodnike celjskega sodnega okrožja. Tik pred novo odločitvijo o novem vodstvu višjega in okrožnega sodišča. O tem, kaj se je na srečanju dogajalo, so v sodnem svetu redkobesedni. »20. novembra je bil opravljen neformalni razgovor s sodniki o vseh morebitnih odprtih vprašanjih, o katerih bi sodniki želeli vzpostaviti neposredni dialog s člani sodnega sveta. Pogovor je bil interne narave,« nam je odgovoril predse- dnik Sodnega sveta RS Janez Vlaj. In če je bil Vlaj redkobeseden, se je tokrat bolj »odprl« začasni predsednik Okrožnega sodišča v Celju Miran Jazbinšek, ki se poteguje za ponovni mandat in do zdaj stališč uradnih inštitucij nikoli ni komentiral. Kot je odgovoril, je bilo vabilo na srečanje s člani sodnega sveta poslano vsem sodnikom, ti pa so se za udeležbo odločili sami. Pogovori so bili ločeno z okrajnimi in okrožnimi sodniki ter posebej s predsedniki vseh sodišč. O konstruktivnem sestanku »Predsednik sodnega sveta je ob prihodu in med sestankom večkrat poudaril, da gre za prijateljski obisk, namenjen izmenjavi informacij, ki slučajno sovpada s postopkom imenovanja predsednikov Okrožnega sodišča v Celju in Višjega sodišča v Celju. Na takšen značaj obiska nedvomno kaže to, da na sestankih niso vodili zapisnika in da niso bili sprejeti nobeni sklepi,« je dejal Miran Jazbinšek. Pravi, da je bil navzoč na skupnem sestanku vseh predsednikov, na katerem so sodni svet seznanili s težavami pri zagotavljanju sredstev za izobraževanje, z nezadovoljstvom zaposlenih s plačami in s težavami sodnikov z merili za pričakovani obseg dela, ki jih sprejema Sodni svet. »Sestanek predsednikov sodišč je potekal v konstruktivnem in sproščenem ozračju. K temu je nedvomno prispevalo to, da smo vsi predsedniki sodišč poudarjali dobro sodelovanje vodstev sodišč znotraj okrožja in svoje strinjanje z izvajanimi ukrepi sodne uprave ter doseženimi rezultati,« še dodaja Jazbinšek. Na sestankih s sodniki naj bi se pogovarjali predvsem o vodenju sodne uprave, kar je v pristojnosti Vrhovnega sodišča RS in ne sodnega sveta. Bilo naj bi kolegialno in sproščeno Da je bilo srečanje »kole-gialnega značaja« in »sproščeno«, nam je odgovorila tudi začasna predsednica celjskega višjega sodišča in prav tako kandidatka za nadaljnje vodenje Višjega sodišča v Celju Zinka Strašek. Je pa na vprašanje, ali lahko povzame vsebino srečanja, odgovorila zelo podobno kot Jazbinšek. Dodala je še: »Vsi predsedniki sodišč vseh stopenj na Celjskem so potrdili dobro sodelovanje v okviru sodne uprave s predsednikom celjskega okrožnega sodišča in s celjskim višjim sodiščem, saj so skupni napori vseh pripomogli k bistveno boljšim rezultatom dela sodišč vseh stopenj na našem območju, kar je potrdil tudi navzoči predsednik Vrhovnega sodišča RS Branko Masleša.« Kljub optimističnim odgovorom tako Jazbinška kot Straškove, ki želita svoji funkciji ohraniti še naprej, imajo nekateri takšno srečanje sodnikov s sodnim svetom za nekoliko nenava- Odgovor na vprašanje, ali so tovrstna srečanja sodnega sveta s sodniki tik pred odločanjem o vodstvih sodišč redna praksa, smo želeli izvedeti tudi v sodniškem društvu, kamor smo pisali predsednici Janji Roblek. Ob tem nas je zanimalo tudi, če so bili morda v društvu obveščeni o morebitnih anonimnih pismih zoper vodstvo celjskega višjega sodišča. »Slovensko sodniško društvo o kakršnihkoli težavah na sodiščih v Celju ni bilo obveščeno in prav tako ne zaprošeno za pomoč ali ukrepanje, kar je glede na pristojnosti in naloge sodniškega društva tudi razumljivo,« nam je odgovorila Roblekova. dno, predvsem zaradi tega, ker je bilo to organizirano teden pred ponovnim odločanjem o predsednikih teh dveh sodišč, medtem ko sta varčevanje v sodstvu in obseg dela sodnikov že večletna problema in bi takšno srečanje lahko bilo že kadarkoli prej. Šikaniranje ali govorice? Ker s takšnim dogajanjem sovpadajo neuradne govorice o tem, da so krožile tudi anonimke o domnevnem šikaniranju v Višjem sodišču v Celju, smo Straškovi zastavili še eno vprašanje. In sicer o tem, ali držijo informacije, da naj bi bilo na sodni svet ali na katerokoli drugo ustanovo, ki je višjemu sodišču nadrejena, v preteklem obdobju naslovljeno kakršnokoli anonimno pismo kogarkoli od podrejenih, v katerem bi bile navedene obtožbe o domnevnem šikaniranju ali določenih nepravilnostih na Višjem sodišču v Celju. »Glede anonimnih pisanj v zvezi z domnevnim mo-bingom in nepravilnostih na Višjem sodišču v Celju sporočam, da podrobnejše podatke, kakšne vloge so bile poslane na sodni svet pridobite tam, saj so njegovi člani opravili razgovor z vsemi sodniki višjega sodišča na skupnem sestanku, kjer so se sodniki lahko o vsem tudi izjasnili. Kakršnihkoli anonimnih pisanj, ki so pogosto lahko sredstvo za manipulacijo in neutemeljeno diskredita-cijo in ki nimajo dokazne vrednosti, kot sodnica ne komentiram,« nam je odgovorila Straškova. In kot nam je svetovala, smo vprašanje poslali še na sodni svet, vendar so nam dejali, da nam na to ne morejo odgovoriti. Enako vprašanje smo tako poslali še na Vrhovno sodišče RS, kjer so prejem anonimke potrdili. Pojasnili so: »Z vsebino smo se seznanili, vendar ob obisku celjskega sodnega okrožja aprila letos tema, navedena v pisanju, ni bila posebej izpostavljena,« so nam odgovorili z Vrhovnega sodišča RS. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA KRONIKA 17 Za odločen ne! Teden boja proti nasilju nad ženskami V zadnjem letu se je kar za šest odstotkov povečalo število žensk, ki zaradi nasilnega partnerja poiščejo pomoč v varnih hišah po Sloveniji. V torek je bil dan boja proti nasilju nad ženskami, vendar je en dan ozaveščanja in opozarjanja na to perečo družbeno problematiko premalo. Zato so slovenske vladne in nevladne organizacije dan boja proti nasilju nad ženskami razširile na ves teden. Po vsej Sloveniji so te dni številne delavnice, prireditve in srečanja, s katerimi želijo žrtvam predstaviti možnosti iskanja pomoči in svetovanja, kadar se znajdejo v primežu klofut in brc. Javni zavod Socio, pod okrilje katerega spada Varna hiša Celje, je svoje zloženke in gradivo o informacijah, kaj vse čaka ženske, ki se odločijo zapustiti nasilnega partnerja nudil te dni tudi v avli Splošne bolnišnice Celje. Vedno več psihičnega nasilja Število kaznivih dejanj nasilja v družini je sicer na Celjskem lani upadlo za malo več kot 21 odstotkov, vendar zdaj že vsi vedo, da gre le za uradne podatke, ki še zdaleč ne kažejo realnega stanja. Statistika namreč pokaže tiste primere, ki jih žrtve prijavijo, in ne tistih, kjer je žrtve še vedno strah in si tega ne upajo prijaviti. Čeprav se v družbi omenja ničelna toleranca do nasilja, v realnosti žal še vedno ni tako, omenjajo v Sociu. Še vedno je največ primerov, ko je nasilnež mož oziroma partner. Pri tem družinsko nasilje ni navzoče le v revnejših družinah. Bolj kot je nekdo izobražen ali materialno dobro preskrbljen, bolj so s tem oblike nasilja prefinjene in morda še bolj zakrite. Sicer pa se tako na policiji kot v vladnih in nevladnih ustanovah zavedajo, da je v družbi vedno več psihičnega nasilja, ki se naj- Številka anonimnega telefona Društva SOS-telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja je 080 11 15. Recite nasilju odločen ne! pogosteje dogaja vzporedno z ekonomskim nasiljem, ko je žrtev finančno odvisna od nasilneža, zato si ga ne upa zapustiti. Oboje se v večini primerov samo stopnjuje v fizično nasilje. In ponavadi traja najmanj pet let, preden ženska o tem spregovori ali poišče pomoč. Pomoč je na voljo Vendar se danes ženske vseeno lažje odločajo za odhod od nasilneža, ker so informacije o oblikah pomoči na voljo tudi na spletu, česar včasih ni bilo. Kot dodajajo v celjski varni hiši, je pomoč učinkovita, če žrtev aktivno sodeluje in vztraja pri tem, da se ne vrne k partnerju. Večina žensk, ki se s strokovno pomočjo postavijo na noge, namreč zaživi na novo. Visok odstotek tistih, INFO 113 Hudo poškodovani med delom V zadnjem tednu so se delovne nesreče na Celjskem kar vrstile. V podjetju v Rogaški Slatini je 39-letni delavec med opravljanjem nalog padel z višine treh metrov. Pri padcu z lestve se je hudo poškodoval, zaradi česar so ga reševalci odpeljali v celjsko bolnišnico. Okoliščine nesreče še preiskujejo policisti, ki so o primeru obvestili tudi delovnega inšpektorja. Nato se je nesreča zgodila še v Zavodnjah pri Šoštanju. Pri delu v gozdu, kjer so delavci odstranjevali posledice februarskega žleda, se je huje poškodoval 38-letni moški. Pri podiranju drevja mu je eno od dreves padlo na glavo in ga hudo poškodovalo. Nesreča se je zgodila tudi v Čepljah. 37-letnemu delavcu je spodrsnilo na lestvi, ko je izstopal iz zabojnika. Pri padcu s približno metra višine se je huje poškodoval. Reševalci so morali posredovati še podjetju v Slovenskih Konjicah. 54-letni delavec je med delovanjem stroja za polaganje flisa, in sicer v fazi menjave izdelka, segel z roko v notranjost stroja. Valji so mu pri tem roko potegnili med kovinske krtače in mu jo izredno hudo poškodovali. Na kraju nesreče so bili tudi kriminalisti, ki so tujo krivdo izključili. Drogo gojil v počitniški hišici 42-letnega moškega, ki je na območju Vezovja gojil konopljo, so kriminalisti ovadili zaradi prepovedane proizvodnje oziroma prometa z mamili. V njegovi počitniški hišici so namreč v prostorih, prirejenih za gojenje droge, našli skoraj sto lončkov s sadikami konoplje. Policisti so v prostorih našli tudi vse potrebne pripomočke za pridelavo droge. Moški je za gojenje droge zagotovil prezračevanje in ustrezno razsvetljavo, namestil tudi merilnike temperature in vlage. Zasegli so mu še več vršičkov posušene Takole je 42-letnik skrbel za svoj pridelek. konoplje. Hišni preiskavi so opravili nato še na območju Laškega in Sevnice, kjer je moški prav tako bival. 42-le-tniku grozi večletna zaporna kazen. Telefonska številka Varne hiše Celje je 03 492 63 57. Ko žrtev nasilja pokliče, se strokovni delavci dobijo z njo na določeni lokaciji izven varne hiše in dorečejo individualni načrt pomoči zanjo. Opeharjen Avstrijec ki se kasneje vseeno vrnejo k partnerju v upanju, da se nasilje ne bo ponovilo, pa se žal ponovno vrne v varno hišo, saj se praviloma nasilje zatem samo še stopnjuje. In zgodbe žensk, s katerimi se srečujejo v varni hiši, so boleče. Ženske niso le v psihični stiski, ampak so tudi hudo poškodovane, bojijo se groženj ali tega, da bi jih nasilnež zalezoval in bil ponovno fizično nasilen. Ravno zato je pomembno, da ženske, ki se zatečejo v varno hišo, natančno upoštevajo hišni red. Med bivanjem v varni hiši namreč še vedno lahko hodijo tudi v službo, a ker je lokacija varne hiše tajna, je ključno, da spoštujejo vsa pravila, ki so za bivanje tam predpisana. SIMONA ŠOLINIČ Foto: arhiv NT (GrupA) Kriminalisti preiskujejo kaznivo dejanje goljufije, ki ga je prijavil 32-letni avstrijski državljan. Opeharil naj bi ga prodajalec vozila. Ta je namreč želel na Celjskem kupiti osebni avtomobil, za nakup pa se je pred tem s prodajalcem dogovoril po spletu. Ko se je v Celju srečal s prodajalcem, mu je izročil štiri tisoč evrov, vendar vozila ni dobil. Ker se mu osumljeni prodajalec nato na telefonske klice ni odzival, ga zdaj iščejo policisti. Pretepla najstnico Na železniški postaji v Celju je konec minulega tedna prišlo do medvrstniškega nasilja. 16-letnica je pristopila k enako staremu dekletu in ga pretepla. Oškodovanka naj bi bila pri tem lažje telesno poškodovana, zaradi česar je iskala tudi zdravniško pomoč. Razlog za nasilje naj bi bilo ljubosumje, zato policisti okoliščine primera še vedno preiskujejo, o dogodku pa so bili včeraj obveščeni tudi starši. Policija bo zaradi kaznivega dejanja nasil-ništva mladoletnico tudi ovadila. SŠol PROMET Policisti v akciji IZ SODNIH DVORAN Zagovarjata se zaradi drog v vinogradu Na Okrožnem sodišču v Celju so v ponedeljek začeli sodno preiskavo proti mednarodni kriminalni združbi, o kateri smo poročali pretekli teden. Preiskovalni sodnik je še enkrat zaslišal 38-letnega Konjičana in njegovo 27-letno partnerko, ki naj bi bila oba v Sloveniji ključni člen kriminalne združbe, ki je amfetamine tihotapila z Nizozemske proti Hrvaški, heroin pa v nasprotni smeri. Sodna preiskava še ne pomeni sojenja, ampak gre za vmesni del, kjer bo preiskovalni sodnik še dodatno poskušal ugotoviti okoliščine kaznivih dejanj, ki naj bi jih storila. Konjičana naj bi namreč sodelovala s 44-letnim Hrvatom in skrbela za prevoz droge. Kriminalisti so v hišni preiskavi pri njiju našli amfetamine, ki sta jih skrivala zakopane v vinogradu. Za 38-letnika je preiskovalni sodnik že takrat odredil pripor, 27-letnico pa je izpustil na prostost. Po sodni preiskavi bo tožilstvo sestavilo obtožnico in takrat se bo začelo sojenje. V primeru obsodbe jim za omenjeno kaznivo dejanje grozi do 15 let zapora. Celjski policisti so od sobote do nedelje s specializiranimi enotami za nadzor državne meje in prometa ter z nadzornimi službami izvajali poostren nadzor na avtocesti. Odkrili so več cestnih prekrškov, prijeli pa so tudi državljana Bosne in Hercegovine, ki je v Slovenijo vstopil nezakonito. Zatem ko so mu odvzeli prostost, so ga predali hrvaški policiji. Prijeli so tudi dve osebi prav tako iz Bosne in Hercegovine, ki sta imeli prepoved vstopa na območje Evropske unije. Med drugim so med nadzorom ustavili več vinjenih voznikov, eden je vozil celo po vplivom drog. Zasegli so eno vozilo, in sicer Slovencu, ki je vozil brez vozniškega dovoljenja. Na avtocesti na območju Celjskega, ki naj bi jo na dan prevozilo 40 tisoč vozil, se je letos zgodilo že 147 prometnih nesreč. Dve osebi sta umrli, 6 se jih je hudo poškodovalo, 66 pa lažje. Mladoletnik vozil avto Pretekli teden so policisti v Dolu pri Ponikvi ustavili 16-letnega voznika osebnega vozila. Ko so ga policisti poskušali ustavili, je odpeljal dalje. Po večkratnem poskusu ustavljanja, pri čemer je sodelovalo več policijskih patrulj, so mladoletnika vendarle uspeli ustaviti. Fant, ki vozniškega dovoljenja še ni imel, je v avtomobilu imel še dva sopotnika. Policisti ga bodo ovadili zaradi suma kaznivega dejanja nevarne vožnje v cestnem prometu. Pešci, varno! V 89 prometnih nesrečah, ki so se letos zgodile na našem območju, sta umrla dva pešca, 17 jih je bilo hude in 54 lažje poškodovanih. Največ nesreč z udeležbo pešcev se je zgodilo na območju Policijske postaje Celje. Policija zato opozarja na večjo previdnost tako pešcev kot ostalih voznikov. Pešci namreč pogosto storijo prekršek, ker ne uporabljajo odsevnih teles pri slabi vidljivosti, kar pomeni, da jih vozniki spregledajo. Ravno zato se največ takšnih nezgod zgodi v jesenskih in zimskih mesecih. SŠol 18 MALI OGLASI / INFORMACIJE ШВЕШ i astrologinja 0906430 cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja MOTORNA VOZILA PRODAM KUPIM STROJI PRODAM KUPIM TRAKTORJE: Imt, Zetor, Deutz, Ursus, Univerzal, Štore ali podobne kupim. Informacije po telefonu 031 851-485. p TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Deutz, Univerzal, Štore, Tomo Vinkovič, Fiat, letnik traktorja ni pomemben, in motokulti-vator, kupim. Telefon 041 678-130. p POSEST PRODAM FIAT panda 1,3 dizel, pogon 4 * 4, klima, ABS ..., prodam. Telefon 041 595-921. 3297 FORD C max 1.8, 2009, 137.000 km, prodam za 7.100 EUR. Telefon 051 318-217. 3342 RENAULT twingo 1.2, 2010, 67.000 km, prodam za 5.200 EUR. Telefon 051 318-217. 3342 KAWASAKI VN 900, 2008, 25.000 km, prodam za 5.800 EUR. Telefon 051 318-217. 3342 V ŠENTVIDU pri Grobelnem prodam bivalni vikend s centralnim ogrevanjem, vinsko kletjo, 400 trsi, sadnim drevjem različnih sort in vso kletarsko opremo, na sončni legi, z lepim razgledom po celotnem Obsotelju. Telefon 041 560539. 3306 HIŠICO v Krajnčici, 15 km iz Celja, 2.800 m2 zemlje, prodam za 69.000 EUR. Telefon 031 668-060. 3334 ODDAM AVTO, lahko poškodovan ali v okvari, dobro ali slabše ohranjen, bencin ali dizel, od letnika 2000 naprej, kupim. Telefon 041 567-747. 3172 KAKRŠNO koli osebno vozilo kupim. Telefon 031 655-373. 3308 HONDO enduro 650 kupim ali menjam za odlično diatonično harmoniko C, F, B. Telefon 041 793-963. STAREJŠO stanovanjsko hišo v Šmarjeti 18, Rimske Toplice, z možnostjo kasnejšega odkupa, oddam. Telefon 041 661-987. 3246 OPREMLJEN lokal, 44 m2, klima, WC, zelo ugodno oddam ali prodam. Več informacij po telefonu 041 450-465 ali: info@thedreams.ch. 3362 STANOVANJE ODDAM 3352 TRAKTOR Lindner BF 22, letnik 1962, obnovljen, prodam. Telefon 051 338251. 3323 ČELNI nakladalec in trifazni šrotar prodam. Telefon 031 568-002. 3328 GOZDARSKO vitlo, 3,5 t, dobro ohranjeno, dolžina jeklene vrvi približno 60 do 70 m, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 726-488. 3355 ШШ TRAKTOR, lahko je slabše ohranjen, poškodovan ali v okvari, do 90 KM, kupim. Kupim tudi ostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 040 507-060. 3172 Gotovinska posojila do 1000 eur na osnovi osebnega dohodka in pokojnine. PE Celje, Ul. XIV. Divizije 14, 03 / 425 70 OO. Bonafin ena d.o.o„ Slovanska 27,1000 Ljubljana. Kdor je ljubljen, ni mrtev... je samo zelo, zelo daleč. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, pradedka in brata TONETA OBERZANA iz Lokrovca se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in sveče. Hvala za vsa ustna in pisna sožalja, gospodu kaplanu za opravljen obred, gospe Marini za poslovilne besede, pevcem in vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi GARAŽO ODDAM PRODAM GARAŽO v garažni hiši na Lavi takoj oddamo v najem. Interesenti, pokličite po telefonu 5452-395. 3315 PRODAM ENOSOBNO stanovanje oddam v Šentjurju. Telefon 031 655-373. 3308 OPREMLJENO stanovanje, za eno ali dve osebi, oddam. Telefon 041 650-737. 3289 STANOVANJE v Celju, opremljeno, s svojim vhodom, oddam eni osebi. Telefon 5453-193, 041 255-280. 3325 LAŠKO. Garsonjero, 28 m2, oddam. Telefon 031 766-239. 3332 ŠTEDILNIK Plamen, na trdo gorivo, rabljen, priključek na levi strani, 850 mm, prodam za 90 EUR. Telefon 041 648-909. 3304 NOV štedilnik Plamenac, rjav, na trdo gorivo in starejši štedilnik kuppersbusch Feniks, bel, ugodno prodam. Telefon 041 217-684. 3339 AKUSTIKA PRODAM KOMPLETNO ozvočenje za glasbeno skupino, 8-kanalno, 200 V, zelo ugodno prodam. Telefon 070 263-987. 3343 KUPIM DIATONIČNO harmoniko (frajtonarico), lahko nekoliko starejšo, kupim. Telefon 030 414-476. 3172 NAROČITE NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in dveh čestitk s 50-odstotnim popustom na Radiu Celje. Novi tednik že 69 let. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin. OB ČETRTKIH - INFORMACIJE IZVAHEGAKRATA ZGODBE S CELJSKEGA NAROČILNICA | NAROČILNICA NAROČILNICA IME IN PRIIMEK: ULICA: KRAJ: DATUM ROJSTVA: Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev 171 PODPIS: NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika. Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane četrtkova izdaja - dva časopisa v enem in TV-Okno - 2,50 evra. Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece. -Zaupate nam že 69 let novi tednik Draga mama, kogar imaš rad nikoli ne umre, le daleč, daleč je ... Angeli živijo... ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame MARIJE PLIBERSEK iz Gajev v Trnovljah pri Celju (8. 8. 1931 - 23. 11. 2014) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami ter darovali cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala pogrebni službi Raj, pevkam M. J. A. V. in duhovnikoma g. Pajku in g. Pergerju, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: hči Brigita in sin Franci z družinama, vnuki Katja in David z družinama ter vnuki Alen, Naja in Timon PRAŠIČE, od 30 do 250 kg ter izločene svinje, domača hrana in dostava, prodam. Telefon 031 311-476. p PRAŠIČE, domače vzreje, težke od 30 do 300 kg, domača hrana, možna dostava, prodam. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509-061. 3125 KOKOŠI nesnice jarkice, rjave barve, tik pred nesnostjo, prodamo. Telefon 040 130-979. p BIKA, bbp, 160 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 547-769. Š 256 OSLA, dalmatinske pasme, starega tri leta, prodam za 350 EUR. Telefon 031 766-620. 3245 PRAŠIČA, težkega 190 kg, krmljenega z domačo kuhano hrano, prodamo. Koline lahko opravite pri prodajalcu. Telefon 031 858-014. 3265 BIKCA, čb, težka 160 do 180 kg, prodam. Telefon 041 654-729. 3276 BIKCA in teličko, ls, stara 10 in 14 dni ter teličko simentalko, staro 3 mesece, prodam. Telefon 031 840-282. 3279 OSLIČKA, starega 13 mesecev, prodam. Telefon (03) 5736-730. 3295 PRAŠIČE, domače reje, težke od 220 do 260 kg, prodam. Telefon 031 717-493. 3317 BIKCE simentalce, od 180 do 300 kg, z brejo jahalno žrebico, prodam. Telefon 041 906-913. 3324 DVE kozi srnaste pasme prodam. Telefon 051 606-903. 3329 DVE telici simentalki, težki 450 in 500 kg, prodam ali menjam za manjše od 200 do 250 kg. Telefon 041 517-616. 3327 ГГГТМШ astrologinja jasnovidnost BI0TERAPQE PRAŠIČA, 180 do 200 kg, ali polovico, krmljenega z domačo hrano, prodam. Telefon (03) 5739-391. 3351 BIKCE križane (mesni tip) težke približno 200 kg, prodam. Telefon 070 207449, po 14. uri. 2002 PRAŠIČA za zakol, težkega približno 180 kg, prodam. Telefon 041 374-525, po 15. uri. 3354 PAŠNO telico, pasme limuzin, v devetem mesecu brejosti, prodam. Telefon 031 233-002. 3359 KUPIM 6SM 0414Ф4 935 cena pogovora za miroto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja ZAJCE za nadaljnjo rejo prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 214-651, 031 301-738. 3333 BIKCA simentalca, križanca, starega 3 tedne, prodam. Telefon 031 447-195. Š 263 PRAŠIČE, težke od 100 do 140 kg, možne tudi polovice, prodam. Telefon (03) 5798-167, 041 389-370. Š 259 BIKCA simentalca, težkega približno 350 kg, prodam. Telefon 031 705-771. 3335 PRAŠIČA, težkega 180 kg, krmljenega z domačo hrano, možna polovica, zakol tudi na mestu, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 529-287. 3336 BURSKO kozo, za nadaljnjo rejo ali zakol, prodam. Telefon 041 793-958. 3347 PRAŠIČA, polovico, 60 do 70 kg, hranjenega z domačo hrano, prodam. Telefon 031 655-802. 3349 BIKA, težkega 300 kg, mesnate pasme, kupim. Telefon 041 530-885. 3260 DEBELE krave in telice za izvoz in suhe za dopitanje, plačilo takoj + davek, kupim. Telefon 040 6 47-223. Š 188 DEBELE, suhe krave in telice za izvoz, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286. Š 229 PRODAM SUHE jurčke in lisičke, cena po dogovoru, prodam. Telefon 041 210-119. 3227 SADIKE jagod, malin, bio krompir in jabolčni kis prodam. Telefon 031 318430. 3294 SILAŽNE bale prodam. Telefon 031 509846. 3328 MwaWMfe Naročniki Novega tednika boste lahko naročniške ugodnosti - štiri male oglase v Novem tedniku, dolžine do deset besed, in dve čestitki na Radiu Celje s 50-odstotnim popustom - izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ali naročniško položnico in s svojim osebnim dokumentom. Naročniške ugodnosti lahko koristijo samo naročniki Novega tednika (in njihovi ožji družinski člani, ki imajo isti naslov), ker niso prenosljive. Neizkoriščene ugodnosti se v naslednje leto ne prenašajo. Na oglasnem oddelku Novega tednika lahko poravnate nastale obveznosti brez provizije. Uredništvo NT&RC n MALI OGLASI / INFORMACIJE 19 Smrt se izlila je v bledo obličje, pogled je zaplaval v neznani pokoj, ni več trpljenja ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj. (S. Gregorčič) ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, ata, starega ata, dedija, pradedija in tasta MILANA ŠMIDA z Blatnega Vrha (6. 6. 1929 - 15. 11. 2014) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izrečena soža-lja, darovane sveče, cvetje in svete maše ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala dr. Janezu Šmidu za dolgoletno zdravljenje, zdravnici Anji, sestri Miheli in patronažni sestri Alenki za nego na domu. Hvala duhovnikoma gospodu Petru Orešniku in gospodu Jožetu Jevšniku za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem, govorniku, izvajalcu Tišine in pogrebni službi Žalujka. Hvala tudi praporščakom RK Jurklošter, RK Šentrupert, DU Jurklošter in ZB Jurklošter. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA Zapustil nas je dragi oče, tast in dedi FRANC GOLOGRANC iz Ogorevca 3, Štore (29. 4. 1938 - 15. 11. 2014) Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala gospodu župniku Vinku Čonču za opravljen obred, govorniku, pevcem za odpete žalostinke in pogrebni službi Zagajšek. Hvala tudi kolektivu Simbio in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi »wnft^dMfc ZGODBE S CELJSKEGA - NOVICE IZ 33 OBČIN Bolno srce ti v prsih nehalo je biti, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. ZAHVALA Brez besed in slovesa je odšel iz naše sredine dragi oče, dedi, brat, stric in prijatelj FRANC KOLAR iz Štor (30. 1. 1940 - 6. 11. 2014) Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, izrekli sožalje in nam v težkih trenutkih stali ob strani. Posebna zahvala osebju ZD Planina pri Sevnici, gospodu župniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, trobentaču, govorniku gospodu Romanu Zalokarju, pogrebni službi Zagajšek in družini Gradič iz Lažiš. Vsem in vsakemu posebej še enkrat posebna hvala. Žalujoči: sin Vojko z ženo Dragico, hčerka Tanja z Markom, vnuki Matic, Marsel, Mirjana z Matejem ter sestra Cvetka Z žalostjo sporočamo, da nas je zapustila MARIJA STRAHOVNIK upokojena sodelavka Lekarne Center Ohranili jo bomo v lepem spominu. Celjske lekarne, javni zavod JABOLČNIK prodam po ugodni ceni. Telefon 041 210-105. 3331 KRMNI krompir prodam. Telefon (03) 5702-459. 3349 OSTALO PRODAM BUKOVA drva, kratko nažagana, na paletah, metrska ali hlodovina, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info. n BRZOPARILNIKE alfe prodam. Telefon 030 929-929. 2244 SUHA bukova drva, možnost razreza in dostave, prodam. Telefon 031 709745. 2931 SVINJSKE polovice, domače mesne izdelke ali žive prašiče, za nadaljnjo rejo ali zakol, domača hrana in garantirano poreklo, prodam. Telefon 041 648113, 051 648-113. 3070 DRVA, dolga, v hlodih ter kratko žagana, z dostavo, prodam. telefon 040 211346. p DESKE in plohe, parjenega in neparjene-ga oreha, bukve, javorja, češnje, lipe i n hrasta,vse zračno suho, prodam. Telefon 040 211-346. p VRTNI gorilec s kuhinjsko jeklenko in roleto s škatlo, 80/90, prodam po polovični ceni. Telefon 070 477-884. 3303 NEMŠKO 2.000 l cisterno za kurilno olje in nov oljni gorilec poceni prodam. Telefon 070 645-115. 3299 MESO mladega goveda, eko reja, prodamo. Telefon 031 812-027. 3319 16-colska platišča, 5 vijakov za volkswagen, 100 l vina jurka in pol kg zrnja pegastega badlja prodam. Telefon 031 806-041. 3318 PRAŠIČA, 130 do 150 kg, gnoj z dostavo in bale, suhe ali ovite, prodam. Telefon 041 880-798. 3350 MESO mlade krave ali še živo kravo in bikca sivca, 250 kg, prodam za 500 EUR. Telefon 041 908-478. 3357 Odšel si tiho, brez slovesa, a za seboj pustil spomin na naša skupna in srečna leta. V SPOMIN DAMJANU SLEMENŠKU iz Vojnika (23. 11. 2003) Minilo je enajst let, kar smo te za vedno izgubili, a v naših srcih boš ostal takšen, kot si bil. Damjan, hvala ti za vse. Hvala tudi vsem, ki še vedno ohranjate spomin nanj. Mama in ati Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih pridnih rok ostaja. V SPOMIN 24. novembra je minilo 10 let, kar nas je zapustil dragi mož, oče in dedi FRANC OCVIRK iz Črnolice (kovač) Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki v njegov spomin prižigate sveče in z lepo mislijo postojiite ob njegovem grobu. Žena Hedvika in hčerka Damjana z družino ZAHVALA Ob izgubi drage mame, stare mame in tašče LJUDMILE GORENC iz Zadobrove (14. 11. 1934 - 19. 11. 2014) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekali besede tolažbe ter darovali cvetje, sveče in denarno pomoč. Posebna zahvala pogrebni službi Raj in gospodu župniku Kostanjšku. Žalujoči vsi njeni KUPIM v Ljubljani. Sem športni tip, možnost sodelovanja (delo) v podjetju. Bodi modernih pogledov, prijetnega videza. Telefon 031 595-834. p ZAPOSLITEV IŠČEMO pomoč izkušenega kuharja/-ice ob koncih tedna. Planinski dom Brnica, Liboje, telefon 041 715-718. 3338 UTEŽI, težke 50 kg, za traktor Tomo Vin-kovič, kupim. Telefon (03) 5774-569. 3301 P0DJEUNia,malo vez 40, išče žensko med 25 in 45 let, ki bi začela znova Ženitna posredovalnica ZAUPANJE Veliko osamljenih moških čaka na vas. Tel.: 031/836-378 031/505-495 Leopold Orešnik s. p.. Dolenja vas 85, Prebold STARO železo, radiatorje, peči in ostalo brezplačno odpeljemo. Miladin Goli-jan, s. p., Kidričeva 3, Velenje, telefon 040 465-214. n POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n GRADITELJI, pozor! Po ugodnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Tone Aplenc, s. p., Prekorje 29 a, telefon 541-5011, 041 531-976.3358 3360 n 20 VODNIK / INFORMACIJE niciropol ČETRTEK 19.00 Amaterji - akcijska komedija PETEK 18.00 Gozdovi so še vedno zeleni - vojna drama 20.00 Amaterji - akcijska komedija SOBOTA 18.00 Amaterji - akcijska komedija 20.00 Gozdovi so še vedno zeleni - vojna drama NEDELJA 18.00 Gozdovi so še vedno zeleni - vojna drama 20.00 Amaterji - akcijska komedija PONEDELJEK in TOREK 19.00 Amaterji - akcijska komedija KINO VELENJE PETEK 18.00 Pingvini z Madagaskarja - animirana avantura, sinh. 3D 20.00 Ni je več - psihološki triler 20.30 Ženska, ki si je otrla solze - drama SOBOTA 18.00 Butec in butec DA - komedija 20.00 Ženska, ki si je otrla solze - drama 20.15 Igra lakote: Upor, 1 del - ZF akcijska drama NEDELJA 16.00 Pingvini z Madagaskarja - animirana avantura, sinh. 3D 17.30 Amazonija - pustolovski 18.00 Igra lakote: Upor, 1 del -ZF akcijska drama 19.00 Ženska, ki si je otrla solze - drama 20.20 Butec in butec DA - komedija PONEDELJEK 18.00 Pingvini z Madagaskarja - animirana avantura, sinh. 20.00 Gozdovi so še vedno zeleni - drama PRIREDITVE ČETRTEK, 27. 11. 11.30 Osrednja knjižnica Celje, Levstikova dvorana Vivas Felix predstavitev knjige in odprtje razstave o arheološkem najdišču Osrednje knjižnice Celje 16.00 Teozofska knjižnica in bralnica Alme M. Karlin Celje_ Misli s svojo glavo: Multikulturnost -napredek ali ovira? predava: dr. Vesna Vuk Godina 16.00 do 18.00 Hiša sadežev družbe Žalec Izdelava adventnih venčkov ustvarjalnica 17.30 Osrednja knjižnica Celje Psihoanaliza in film predava: dr. Dušan Rutar 17.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Duhec Puhec lutkovno-igrana predstava z glasbo 17.30 Ipavčev kulturni center Šentjur Vzgajamo samostojne in odgovorne otroke predavata: Marko Juhant in Simona Levc 18.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Tradicionalne poljske igrače odprtje gostujoče občasne razstave; gostovanje otroškega muzeja Muzeum Zabawek i Zabawy iz Kielc 18.00 Celjska kulturnica Filmfest treh zvezd celjski festival amaterskega filma 19.00 Narodni dom Celje_ Tradicionalni novoletni koncert pedagogov Glasbene šole Celje 19.00 Celjski dom_ O pomočeh in izcelitvah s pomočjo učenja Bruna Groeninga informativno predavanje 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Šola za starše: Rajsko otroštvo - peklensko mladostništvo predava: Viljem Ščuka 19.19 Knjižnica Velenje Predstavitev prvega bosansko-slovenskega slovarja 19.30 SLG Celje_ Matjaž Župančič: Vorkšop na Moljera abonma Četrtek večerni in izven; predpremiera 19.30 Zdravilišče Laško Folklorna skupina KD Anton Tanc 19.30 Glasbena šola Velenje Tanja Sonc, violina in Petya Mihneva, klavir abonma Klasika in izven 20.00 Celjski mladinski center Agata premiera kriminalne drame PETEK, 28. 11. 9.30 in 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje Živeti v Celju predstavitev obrtnika urarja Ivana Krivca 18.00 Kulturni dom Ljubečna Prireditve za nenasilje, solidarnost in zdravo življenje v MO Celje pripravlja ga Srbsko kulturno-humanitarno društvo Desanka Maksimović Celje 18.00 Večnamenski dom Rimske Toplice Stari časi koncert etno skupine KD Anton Aškerc Rimske Toplice z gosti 19.00 Thermana Laško Dorijev večer 2014 19.00 Večnamenska dvorana Pristava Pristava skozi čas v filmu in sliki avtorski filmski večer z Mišom Milanom Čohom 19.00 Kulturno-gasilski dom Gorica pri Slivnici Everest, gora na najini poti planinski večer z Marijo in Andrejem Štremfljem 19.30 SLG Celje_ Matjaž Župančič: Vorkšop na Moljera abonma Premiera in izven 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Pravljica o Sneguročki Svetlana Makarovič in Mar Django Quartet; literarno-glasbeni večer 19.30 Ipavčev kulturni center Šentjur Striptiz monokomedija Matjaža Javšnika 20.00 Celjski mladinski center Z žličko do grižljaja intermedijski kulinarični performans; vodi: Ivana Ristić 20.00 Galerija erotike Račka Celje_ Večer erotičnih ljudskih zgodb pripovedovalki: Špela Frilc in Ana Duša ter glasbenica Polona Janežič 20.00 Thermana Park Laško Duo Dve kajle rok na kitarah SOBOTA, 29. 11. 10.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Kdo je sešil Vidku srajčico? gostuje: Talija - Ustvarjalni laboratorij 10.30 Dom kulture Velenje Svinjski pastir premiera lutkovne predstave; Lutkovno gledališče Velenje 10.00 do 12.00 Muzej novejše zgodovine Celje Muzejski mozaik oživitev Ulice obrtnikov in Muzejske lekarne, vodstvo po razstavah in igra v Otroškem muzeju Hermanov brlog 11.00 Pokrajinski muzej Celje Celeia - mesto pod mestom javno vodstvo po razstavi 18.00 Športna dvorana Rogatec Folklorna skupina KD Anton Stefanciosa Rogatec koncert ob 30-letnici delovanja 18.00 Krstnikov dom Vinska Gora Leto v življenju alpinista predavanje Vikija Grošlja z uvodnim kulturnim programom 19.00 Narodni dom Celje Med sliko in glasbo Godalni orkester Amadeo s solistko sopranistko Lizo Šparovec 19.00 Dvorana Zadružnega doma na Ponikvi Odrasle in otroške folklorne skupine koncert 19.00 Večnamenska športna dvorana Podčetrtek Dalmatinski večer celovečerni koncert dalmatinske glasbe z Vokalno skupino Osti jarej 19.30 SLG Celje_ Matjaž Župančič: Vorkšop na Moljera abonma Sobota večerni in izven 19.30 Dom kulture Velenje Nočni portir premiera; komedija po predlogi Vinka Vasleta 20.30 Špital za prjatle Celje Ne me j ...t stand up komedija; gosta: Janez Trontelj in Vasja Simić-Vasko 21.30 Celjski mladinski center Jam fuzz koncert NEDELJA, 30. 11. 11.00 Citycenter Celje Čavknjena čarovnica spet razsaja pravljica 13.00 Citycenter Celje Ko mačke ni doma, miške plešejo lutke v izvedbi Lutkovnega gledališča Makarenko 15.00 Večnamenska dvorana Pristava Srečanje mladih harmonikarjev 15.00 Krstnikov dom Vinska Gora Zadrega iz zadrege, zadrega nad zadrego komedija 18.00 Dvorec Novo Celje_ Adventni koncert nastopa: Vincent Color Quartet 18.00 Dom Svobode Griže Mož moje žene komedija v izvedbi gledališke skupine KUD Šmartno v Rožni dolini 19.00 Celjski dom_ Eroika predpraznični koncert najlepših melodij TEDENSKI SPORED RADIA CELJE ČETRTEK, 27. november 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Skladbi tedna (domača, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Celje) PETEK, 28. november 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Skladbi tedna (doma- ča, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Radio Celje) SOBOTA, 29. november 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regij- ske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Velenje) NEDELJA, 30. november 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, Slavica Grobelšek, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 24.00 SNOP (Radio Velenje) PONEDELJEK, 1. december 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Skladbi tedna (domača, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Predstavitev skladb za domačo in tujo pesem tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, Slavica Grobelšek, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Velenje) TOREK, 2. december 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Skladbi tedna (domača, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje,9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) SREDA, 3. december 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Skladbi tedna (domača, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) Po slovensko s Katrco 1. Veseli svatje: Preden grem 2. Jurij Zrnec, Ans. Saša Avsenika: Cuzi muzi popek špric 3. Katrca: Zakaj tajiš 4. Vrt: Prijateljstvo 5. Ognjeni muzikanti, Vikend: Ognjeni vikend 20 vročih Radia Celje TUJA LESTVICA 1. HABITS (STAY HIGH) - TOVE LO (4) 2. THINKING OUT LOUD - ED SHEERAN (5) 3. BABY DON'T LIE - GWEN STEFANI (1) 4. YOU'RE NEVER FULLY DRESSED WITHOUT A SMILE - SIA (2) 5. GLOW - ELLA HENDERSON (6) 6. LET YOUR HAIR DOWN - MAGIC! (1) 7. PLAY BALL - AC/DC (4) 8. THE ONLY WAY OUT - BUSH (3) 9. SMILE - MIKKY EKKO (2) 10. SHOWER - BECKY G (3) DOMAČA LESTVICA 1. ČISTA JEBA - MI2 (6) 2. NOVO SONCE - NIJE (4) 3. HULA HOP -6PACKČUKUR (5) 4. ČAKAM - JACKSON (3) 5. POL - HAMO & TRIBUTE 2 LOVE (1) 6. ZAPRISEŽEN - ZLATKO (4) 7. JEBIVETER JUNIOR - LAČNI FRANZ (3) 8. IDEALNO SLOVO - FLIRRT (2) 9. PLEŠEM PO MUZIKI - GAL GJURIN (2) 10. KRILA - 3SOMS (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: NIGHT CHANGES - ONE DIRECTION I DON'T CARE - CHERYL COLE PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: PRIVLAČNO - SOPRANOS ZA NAJU - ALYA Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com. VODNIK 21 Trije prašiČKi igrana lutKovna predstava za Cici abonma in izven, Festival Velenje 27. 12. 2014 Ob 27.30, Dom Ц. slovenskega tabora Žalec JSdSt&i VstopnieejTlC Žalec, tel. 71J оџ34, in ргексгтрт^х® üjwuj£Kstzalec!»p1 Karto.si PONEDELJEK, 1. 12. 17.00 Osrednja knjižnica Celje Ikone iknografske delavnice iz Doma sv. Jožefa Celje odprtje razstave 17.30 Osrednja knjižnica Celje Toskanski vrtovi predavanje z diapozitivi Nade Vreže v okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje 18.00 Kulturni dom KUD Zarja Trnovlje Veseli december v Zarji -dnevi pravljic pravljični večer z ustvarjalno delavnico 19.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Kitarski orkester Glasbene šole Celje Levstikova dvorana Četrtek, 27. november, ob 17. uri Delavnica izdelovanja prazničnih voščilnic (Društvo upokojencev Teharje) oddelku Glasba - Film Četrtek, 27. november, ob 17.30 Dr. Dušan Rutar: Psihoanaliza in film Levstikova dvorana Ponedeljek, 1. december, ob 17.30 Toskanski vrtovi: predavanje z diapozitivi - Nada Vreže v okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje 1. nadstropje knjižnice Ponedeljek, 1. december, ob 17. uri Odprtje razstave ikon ikonografske delavnice iz Doma sv. Jožefa Celje Mentorici delavnice: mag. Silva Božinova (Bolgarija), umetnostna zgodovinarka in ikonopiska ter Vesna De-skoska (Avstrija), restavratorka in ikonopiska. Nastopil bo pevski zbor doma. kavarna Miško Knjižko Torek, 2. december, ob 19. uri Literarna kavarna Anja Radaljac: Polka s peščenih bankin knjižnica pri Mišku Knjižku Sreda, 3. december, ob 17. uri Moj prijatelj Miklavž; nastopa Gledališče Smejček Študijska čitalnica Sreda, 3. december, ob 18. uri Z branjem do zvezd - zaključek 3. sezone bralne značke za odrasle Gost večera: Avgust Demšar Levstikova dvorana Četrtek, 4. december, ob 18. uri Skrivnosti lepote in praznično ličenje; gosta Evgen Gec, priznan in izkušen lepotni strokovnjak in Celjanka Apo-lonija Koštomaj novoletni koncert; gostje Pevski zbor GŠ Celje TOREK, 2. 12. 12.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Znamke sveta učencev OŠ Frana Kranjca Celje odprtje razstave 17.00 Vila Mojca Velenje Veseli december je tu torkova peta 18.00 Velenjski grad_ Prva svetovna vojna predavanje 19.00 Kavarna Miško Knjižko Celje_ Anja Radaljac: Polka s peščenih bankin literarna kavarna SREDA, 3. 12. 9.30 in 11.00 SLG Celje_ Jacob in Wilhelm Grimm: Sneguljčica izven abonmaja 11.00 in 17.00 Muzej novejše zgodovine Celje Srčni pozdrav iz bojnega polja brezplačno javno vodstvo po razstavi 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Moj prijatelj Miklavž nastopa Gledališče Smejček 17.00 do 19.00 Galerija sodobne umetnosti Celje Ustvarjalne delavnice za otroke 17.00 Knjižnica Velenje Zabava z Zvezdano in Urško pravljične ure 18.00 Osrednja knjižnica Celje Z branjem do zvezd zaključek bralne značke za odrasle 18.00 Slovensko-bavarska hiša Podsreda Fotografski extempore 2014 odprtje razstave fotografij Ta veseli dan kulture SREDA, 3. 12. 9.00 do 17.00 Muzej novejše zgodovine Celje projekcija filma Slovenci v vojni 1914-1918 10.00 do 16.00 Stari grad Celje brezplačni ogled gradu 10.00 do 16.00 Pokrajinski muzej Celje_ brezplačen ogled muzejskih zbirk, 11.00 brezplačno vodstvo po razstavi Grofje Celjski 15.00 po razstavi Orožje 10.00 Velenjski grad_ dan odprtih vrat v Muzeju Velenje, ob 17.00 zaključek razstave izdelkov in fotografij VDC Dobrna 10.00 Galerija Velenje_ Les je res lep; prodajna razstava umetniških in lesenih izdelkov umetne obrti 18.00 Kavarna hotela Evropa Celje_ ob Prešernovem rojstnem dnevu s poezijo članov Celjskega literarnega društva in predstavitvijo revije za literaturo in kulturo Vsesledje 18.00 Mladinska knjiga Mestna knjigarna Celje zmenek s knjigo - Matej Krajnc: Vicky Leandros, Lik Savinja in mlin, dokler stoji 18.00 Knjižnica Rogaška Slatina gostja; komičarka Lucija Cirović 19.00 Galerija erotike Račka Celje_ Iza Pavlina: Talk to strangers; pogovor ob razstavi Pravljično Celje NEDELJA, 30. 11. 10.00 Mestno središče Celje Odprtje božično-novoletnega sejma (do 31. 12.) 17.00 Glavni trg_ Tradicionalni prižig praznične razsvetljave dogodek bo spremljal koncert Extra banda Glasbene šole Celje 18.00 Krekov trg_ Celjski miti in legende nedeljski vodeni ogledi mesta Celje; vodnik Niko Korenjak PONEDELJEK, 1. 12. 11.00 do 12.00 Na zvezdi_ Pravljični godci 17.00 Na zvezdi_ Miklavževe pravljične animacije Teatra Cizamo 17.00 do 19.00 Bivši prostori trgovine Lovec - Glavni trg Miklavževe pravljične ustvarjalnice 18.00 Stanetova ulica, pri lekarni Miklavževe pravljične animacije Teatra Cizamo TOREK, 2. 12. 11.00 do 12.00 Na zvezdi_ Pravljični godci 16.30 Na zvezdi Miklavževe pravljične animacije Teatra Cizamo 17.00 do 19.00 Bivši prostori trgovine Lovec - Glavni trg Miklavževe pravljične ustvarjalnice 17.00 Glavni trg_ Mladi glasbeniki Glasbene šole Celje koncert 17.30 Glavni trg_ Plesne miniature KUD Igen v snežni krogli 18.00 Stanetova ulica Miklavževe pravljične animacije Teatra Cizamo SREDA, 3. 12. 11.00 do 12.00 Na zvezdi_ Pravljični godci 17.00 Glavni trg_ Mladi glasbeniki Glasbene šole Celje koncert 17.30 Marijino znamenje na Glavnem trgu Pravljične zgodbe - v pričakovanju Miklavža z artisti 18.30 Stanetova ulica, pri lekarni Pravljične zgodbe - v pričakovanju Miklavža z artisti 19.30 SLG Celje_ Milena Depolo, Boban Skerlić: Trpeče gostovanje Beograjskega dramskega gledališča; izven abonmaja, vstop prost Društva vabijo ČETRTEK, 27. 11. 10.00 do 11.00 Hiša sadežev družbe Žalec Kako pametno razpolagati z denarjem v času praznikov predavanje 17.00 Osrednja knjižnica Celje Izdelovanje prazničnih voščilnic brezplačna delavnica; Društvo upokojencev Teharje 18.30 Krajevna knjižnica Petrovče Izdelovanje adventnih venčkov praznična ustvarjalnica PETEK, 28. 11. 15.30 Mestna četrt Lava ali avla Osnovne šole Lava Praznična tržnica pripravljajo učenci šole, zaposleni in starši 16.00 Slomškov dom Ponikva Adventna delavnica -društveni adventni venec 17.00 Gasilski dom Kozje Izdelava adventnih venčkov SOBOTA, 29. 11. 8.00 do 12.00 Žalec_ Podeželska tržnica 9.00 do 17.00 Športna dvorana Vransko Sejem nove in rabljene smučarske opreme 9.30 do 13.00 Dom sv. Jožefa Celje_ Delavnica izdelovanja adventnih venčkov 14.00 do 19.00 Ploščad pred cerkvijo sv. Jurija Šentjur Miklavžev sejem in prihod Miklavža unikatni in praznični izdelki domače obrti, domače dobrote... 17.00 Slomškov dom Ponikva Najlepša vas in vaško središče, hiša, kmetija ... podelitev priznanj; Turistično društvo Ponikva 18.00 Gasilski dom Drešinja vas Najlepša hiša 2014 v KS Petrovče podelitev priznanja; Turistično društvo Petrovče NEDELJA, 30. 11. 9.00 do 13.00 Športna dvorana Vransko Sejem nove in rabljene smučarske opreme 10.00 do 16.00 Dvorec Novo Celje_ Adventni sejem Dobrodelne prireditve ČETRTEK, 27. 11. 17.00 Telovadnica OŠ Ljubečna Dobrodelni koncert izkupiček je namenjen za šolski sklad za kritje stroškov dejavnosti učencev iz socialno ogroženih družin 18.00 Telovadnica OŠ Vojnik Stopimo skupaj za Amadeja dobrodelni koncert 19.30 Celjski dom_ Od šansona do popevke dobrodelni koncert rotary kluba Barbara Celjska NEDELJA, 30. 11. 18.00 Narodni dom Celje Mulc dobrodelna predstava v sodelovanju z Bojanom Emeršičem; zbrana sredstva so namenjena 3-letnemu Vidu Zupancu iz Šentjurja PONEDELJEK, 1. 12. 19.00 Dom kulture Velenje Nočni portir komična enodejanka po predlogi domačina Vinka Vasleta; izkupiček bo namenjen Centru za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje FüÄGdDp 2 E Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Srečko Šrot Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašić Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Oblikovanje: Minja Bajagič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič Namestnica odg. ur.: Tina Vengust E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Robert Gorjanc, Janja Intihar, Brane Jeranko, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Jerica Potočnik, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tina Vengust Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Marketing: Marjan Brečko, Simona Brglez, Vojko Grabar, Mojca Knez Jovan, Vesna Lejič Mlakar, Kristina Šuhel Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si 22 VSI NAŠI MOJSTRI ■4 Gradnja iz odpadnih (olupljenih) kosov lesa Tako zgrajena stavba daje videz posebnosti. Bivalno ugodje v takšni stavbi je izjemno. Kombinacija toplega lesa in glinene malte, ki uravnava vlažnost prostora, deluje na človeka zdravilno in blagodejno. V prostoru prijetno diši. v- -ilk, • . ■ U lahko skrivenčena, votla, za kurjavo neprimerna debla. Žagovina, ki jo uporabimo za izolacijo, je odpadni produkt pri žagah. Posledično je cena takšne gradnje lahko zelo nizka. Gradnja takšne stavbe je nekoliko počasnejša in zahteva precej ročnega dela. Slabost so tudi nekoliko širši zidovi v primeru, da se odločimo za izdatno toplotno izolacijo, saj jo v takšnem primeru potrebujemo. Masivni sloj malte deluje kot termična masa. Pozimi akumulira toploto sonca ali peči, ki jo potem seva nazaj v prostor. Zrak v prostoru je lahko hladnejši, medtem ko je nam prijetno toplo. V takšnem prostoru se lažje diha in počutje je na splošno boljše. Poleti termična masa čez dan sprejema toploto vročega sonca, ponoči pa toploto oddaja, tako je čez dan v stavbi prijetno hladno. Poceni gradnja Za les se lahko uporabi hitro rastoče vrste, na primer hibridni topol, ki zraste že v sedmih letih. Pri gozdarjih, na žagah, pri proizvajalcih brunaric ali lesenih izdelkov dobimo poceni ali zastonj odpadne kose lesa, ki jih lahko vgradimo v zid. Uporabimo mernim močenjem varuje z napuščem. V Evropi je ta način gradnje precej redek. V ZDA in Kanadi pa je precej razširjen in dobro preizkušen. Tovrstna gradnja je odlična in dosega ali presega zahteve za nizko-energijske stavbe. Odvisna pa je predvsem od debeline sloja žagovine. dna, se temelji lahko izvedejo kot armiranobetonski. Lahko so točkovni, v tem primeru ležijo pod nosilnimi stebri, lahko so pasovni temelji, ki potekajo pod nosilnimi stenami, ali kot temeljna plošča pod celotnim bivališčem. Temelji Izdelava zidov Na temelje zidamo nosilne zidove, narejene iz olupljenih kosov lesa in malte. Izdelujemo zidove širine 30 do 90 cm. Olupljen les narežemo na primerno dolžino ter polagamo prečno na zid. Za malto uporabimo mešanico mivke, namočene žagovine, hi-dratizirano - gašeno apno in cement. Malto pa lahko naredimo tudi brez cementa. V tem primeru uporabimo mešanico gline, peska, slame in vode. Za boljšo toplotno izolativnost zidu lahko med dva sloja malte natrosimo sloj žagovine, obdelamo pa jo z gašenim apnom, da se trajno konzervira. Zidovi so lahko nosilni ali samo kot polnilo med leseno nosilno konstrukcijo. Na nosilne zidove lahko naredimo poljubno ostrešje s kritino. Zidove se pred preko- So neviden, a zelo pomemben del stavbe. Dobri temelji so predpogoj za kvalitetno zgradbo. Nasutje - zgradbe iz naravnih materialov so večinoma zelo lahke. V primeru, da ni nevarnosti podtalnice in da so tla razmeroma trdna, se lahko namesto temeljev izvede le utrjeno nasutje. Najprej se na očiščen teren položi skale, nato plast kamenja, zatem še dve plasti vedno finejše-ga kamenja. Sproti se nasutje utrjuje. Prednost nasutja je manjša količina uporabljenega materiala in s tem tudi nižja cena. Kamniti - je največkrat uporabljen sistem temeljenja po svetu. Kamenja ponavadi ne primanjkuje in je trden ter večen material. Kamniti, pravilno izvedeni temelji dokazano zdržijo stoletja. Armiranobetonski - v primeru, da del stavbe sega tudi pod zemljo (na primer klet) ali da tla pod objektom niso dovolj tr- Leseni - lesene kole zabijemo v tla. Tako dobimo mrežo lesenih stebrov, na katere položimo horizontalno lesene lege, na katerih potem izvedemo talno konstrukcijo hiše. Med terenom in spodnjo stranjo talne konstrukcije je v tem primeru prazen prostor. Še bolj trajna možnost je, da lesene stebre položimo na kamnite točkovne temelje. Tako so temeljem na primer kozolci pri nas. Tako les ne prihaja v stik z vlažnimi tlemi. VSI NAŠI MOJSTRI 23 ČMLjflCl SERVft FLIkCA Tel.-, o?1 m огч \lL M. Qrwentrrouk 1, Nova vas, WOO Celje www.sivil^^yi^f, ^OLNI тшттмн IN USNJENIH ögLACIL www.centerzdravja.netprodaja@centerzdravja.net 15% popusta za tiskanje načrtov vseh velikosti vezava dokumentov. izdelava vizitk. izdelava koledarjev. termična obdelava (plastificiranje) formata do širina A3 in dolžina po želji. TISKANJE in KOPIRANJE NAČRTOV na najnovejšem stroju KIP NOVO! porabijo<, jaz pa se rada odzovem. Takšna druženja me bogatijo, z njimi si napolnim baterije.« Tjaš Mohor: »Rad obi-ščem hišo generacij. Tukaj se vedno nekaj dogaja, zanimivo je sodelovati na ustvarjalnih delavnicah. To je mesto, kjer se dobro počutim. Najbolj me je pritegnilo oblikovanje iz papirja, gre za tehniko, imenovano iris folding. Rad oblikujem tudi darilne škatlice. Če česa ne zmorem ali ne vem, mi pomagajo starejši. Dobro se mi zdi, če jim lahko tudi jaz kaj pokažem in jih česa naučim, a kar se ustvarjanja tiče, smo vsi približno enako spretni.« Irena Flis: »Za nas starejše je zagotovo najbolj pozitivno druženje, nasploh pa je prednosti še več - sodelovanje med društvi, ustvarjalna energija. Izjemno delo opravijo prostovoljci. Zato sem res vesela, da je prišlo do ustanovitve te hiše, ki v naše življenje prinaša samo prednosti. Želim si, da bi se to nadaljevalo in da delovanje tega medgeneracijskega centra ne bi bil prikrajšano zaradi sofinanciranja.« Larisa Knap: »V medge-neracijski center prihajam s sošolci, kadar se namesto likovne vzgoje udeležimo ustvarjalnih delavnic. V družbi starejših je super, veliko se naučimo, se nasmejimo, zabavamo. Ne gre le za to, da skupaj ustvarjamo. Tisto nekaj več je predvsem druženje, ki spominja na čas, ki ga preživimo s starimi starši. Dobro se mi zdi, da se takšne vezi tkejo že od rane mladosti in da se medsebojno spoštovanje med generacijami spodbuja že od otroških let.« 30 INTERVJU Nekdanji dolgolasec, ki kljubuje z rokom in televizijo Jubilej Rajka Djordjeviča, ustanovitelja skupine AVE in VTV »Na jugo rock sceni smo bili v sedemdesetih letih v vrhu, vendar smo bili premladi in premalo zreli, da bi bili kos pozornosti, s katero smo bili obkroženi.« Z velikim koncertom v velenjskem kulturnem domu, je domačin Rajko Djordje-vič, ki je pomembno zaznamoval lokalno in širšo glasbeno ter medijsko sceno, počastil svoj življenjski in ustvarjalni jubilej. Nanj je povabil številne glasbenike, s katerimi je sodeloval na svoji 40-letni glasbeni poti in pol krajši poti lastnika in direktorja prve zasebne televizije VTV pri nas. Veliki koncert je pospremila tudi izdaja biografskega multimedijskega paketa, v katerem je med drugim njegova diskografija, torej vse pesmi, ki jih je napisal za svojo skupino Ave in druge ustvarjalce. Do konca leta bo sledila še knjiga o Djordjevičevi vsestranski ustvarjalni in življenjski poti. Zakaj takšna zasnova projekta ob vašem življenjskem in ustvarjalnem jubileju? Gre za neko prelomnico ali piko na i v karieri in življenju? Star sem šestdeset let in nikoli se ne ve, kako dolgo bom še živel. Od teh let se vse šteje v plus. Kar se ustvarjalnosti tiče, menim, da sem zdaj v najboljših letih. Kot mi pravijo kolegi, sem najboljše skladbe napisal v zadnjem obdobju. Projekt sem zastavil tako, da bi ohranili neko zgodovino. Ne samo skupine Ave, ampak vseh tistih, s katerimi sem sodeloval bodisi kot avtor bodisi kot menedžer ali producent. In tako sem tudi izbral te izvajalce. Kaj so glavne dragocenosti tega jubilejnega paketa, če imamo v mislih glasbo in mejnike v vašem glasbenem razvoju? V tem jubilejnem paketu je vsa diskografi-ja, torej iz vseh obdobij skupine Ave in vse, kar sem doslej izdal. V njej so tudi posnetki skupine Ave iz leta 1972 in naš prvi videopo-snetek, ko smo nastopili v televizijski oddaji Mladi za mlade. Snemali smo v Kočevju tri dni v črno-beli tehniki in te posnetke smo pokazali tudi na koncertu. V jubilejni album sem vključil naš nastop na odprtju Titovega spomenika v Velenju, ki je bil politično in nasploh izjemno odmeven dogodek. Dolgo-lasci smo nastopili pred 50 tisoč ljudmi z rok priredbami Bilečanke in skladbe Druže Tito, mi ti se kunemo ob spremljavi dvestočlan-skega zbora, kar se do takrat še ni zgodilo. Na tem albumu je tudi naša prva »singelca« s skladbama Belo telo in Ti si tajna. Malo ploščo smo snemali v Beogradu, zato smo morali imeti na njej tudi pesem v srbohrvaščini. Izšla je v nakladi 8 tisoč izvodov, kar je še danes veliko. Pesem Ti si tajna je bila na Svoj življenjski in ustvarjalni jubilej na glasbeni in medijski sceni je Rajko Djordjevič zaznamoval z velikim koncertom in izdajo multimedijskega paketa svojih stvaritev, ki mu bo sledila še knjiga. »Sank rock je predstavljal mlade fante, ki so imeli blazno energijo. Vendar zanič skladbe, ki so bili vse krvave, pod vtisom Black Sabath. Imeli smo sestanek v Rdeči vrtnici, takrat so se imenovali Feniks. Rekel sem jim, da morajo najprej spremeniti ime, saj sedanje ne pomeni nič. In smo tuhtali. Ker smo bili ravno za >šankom<, sem izstrelil: >Šank rock boste<.« tretjem mestu glasbene lestvice Radia Sarajevo, pred nami sta bila samo Bijelo dugme in Težka industrija. Takrat smo prišli v prvo ligo jugoslovanskega roka. V vabilu za jubilejni koncert ste zapisali, da je želja, da bi postali glasbena zvezda, tako ali drugače krojila vašo življenjsko pot. So se vam te želje uresničile, kot ste si želeli? Uresničile so se mi že prej, zdaj sem že malo ostarel (smeh). Kot otrok sem sanjal o tem, zato sem se tudi znašel v glasbi. Ker nisem imel kitare, sem igral na badminton lopar, zraven pel in poslušal plošče. V bistvu sem bil zvezda že kot mladenič, ker smo nastopali na številnih jugoslovanskih odrih, kjer so bile polne dvorane, na primer Borik v Banjaluki, kjer je Ave poslušalo deset tisoč ljudi. V Pulju na Korzu je bilo ob dnevu mladosti 30 tisoč ljudi, Atomsko sklonište pa je bilo naša predskupina. Takrat so nastopil tudi legendarni Smak, z najboljšim kitaristom in mojim vzornikom tistega časa Vladimirjem Mihajlovičem Točakom. Med nastopom Smaka so želeli nas in smo se morali vrniti na oder. Nismo bili tako dobri kot Smak, a smo bili pojave, klovni v svetlečih oblačilih, s hlačami na trapez, s škornji z visoko peto, pravzaprav smo jih mi uvedli na glasbeno sceno. Je bil to vrhunec skupine Ave? Res je, to je bil vrhunec. Ampak se je z jugoslovansko turnejo hitro končal, ker nismo bili dovolj zreli. Nismo se znašli v tej pozornosti, ob vseh teh intervjujih, vlekli so nas sem in tja. Bili smo mladi in namesto da bi šli spat, smo šli v prvo diskoteko do jutra. Vozili smo se po celi Jugoslaviji. Kot v filmu Ko to tamo peva. Fizično smo sicer zdržali, a nas je psihično načelo. Kakšna je bila usoda skupine po tem vrhuncu? Okrog leta 1977, po jugoslovanski turneji, je skupina razpadla. Poskušal sem jo sicer rešiti z novim bobnarjem Leonom Fermetom, iskal sam menjave za basista in vokalista ... Na koncert v Slanem, kjer nas je čakalo nekaj tisoč ljudi, smo prišli le trije člani, na silo nekaj odigrali in šli z odra. Potem smo na plaži našli nekega Šveda, ki je postal naš basist, in tako končali turnejo, s čimer se je končala tudi zgodba naše skupine. Ampak Ave še vedno deluje? Zdaj ja, ampak vmes je bil pa kar dolg odmor. Koliko let? Petindvajset. Kam ste se glasbeno usmerili po razpadu skupine Ave? Začel sem pisati pesmi za druge avtorje, za druge glasbene žanre, ne le za rok, tudi za na-rodnozabavno glasbo. V tistem času sem odprl še diskoteko, Rdeča vrtnica v Hotelu Paka, potem pa še na Ptuju, na Obali, v Crikvenici na Hrvaškem ... Posvetil sem se tudi mene-džerstvu in sem dobesedno odkril Šank rock. Ali je bilo ukvarjanje z menedžerstvom, organizacijo koncertov, diskotekami, skratka z drugimi projekti v glasbi in izven nje za vas enak profesionalni izziv kot pa s samim igranjem, s svojo skupino? Še večji izziv. Šlo je za posel. Moj prvi velik posel pa ni bil povezan z glasbo, ampak z boksom. V Velenje sem pripeljal Mateta Par-lova, takratnega svetovnega profesionalnega prvaka v poltežki kategoriji, ki se je pomeril s Francozom Christianom Ponceletom. Rdeča dvorana je bila polna, prišlo je sedem tisoč ljudi. To je bil prvi evrovizijski prenos iz Velenja. Takrat so v Sportskih novostih in v drugih hrvaških časopisih zapisali, da sem najmlajši menedžer v zgodovini boksa, ki je organiziral nastop svetovnega prvaka. Po tem dogodku sem dobesedno »eksplodiral kot organizator«, sledil je prvi rok koncert v Rdeči dvorani, potem sem organiziral turnejo Andreja Šifrerja, ki je imel takrat hite Ideje izpod odeje, Martinov lulček ... Ta turneja je »Že pokojni kolega Ivo Štrakl, direktor produkcijskega dopi-sniškega ORF-studia v Celovcu, mi je povedal, da prodajajo studio, ker ORF prehaja na drug sistem. Bilo je zelo poceni in v tem sem videl priložnost, da bi s to opremo v Velenju naredili lokalni televizijski studio na 160 kvadratnih metrih površin, ki sem jih kupil v Stantetovi ulici v Velenju,« pripoveduje Rajko Djordjevič, ki ni le glasbenik in menedžer, ampak tudi lastnik prve zasebne televizije pri nas. bila razprodana, ukvarjati sem se začel tudi z ozvočenji, osvetljevanjem koncertov ... Zakaj ste se ob vseh teh glasbenih projektih lotili še televizije? Bilo je naključje. Kot organizator koncertov sem zaslužil kar nekaj denarja, ki sem ga moral nekam vložiti. Odločil sem se, da bom opustil diskoteke in nočno življenje, kupil lokal in naredil tonski studio. V Velenju se je v tistem času pojavil tudi prvi kabelski sistem v Sloveniji, ki ga je razvil Gorenje servis kot model za prodajo svojih izdelkov. Pritegnil sem Gorenje, občino in smo začeli kot tridelna družba. Gorenje se je potem umaknilo iz posla, Igor Štrakl pa mi je prepustil svoj delež in sem ostal sam. Gorenju sem sicer moral plačevati za najem kabla, kar je bilo takrat zelo drago. Naredili smo prvo televizijsko oddajo, potem pa se je samo še nadaljevalo in nadgrajevalo. Iz kabelskega sistema smo prišli tudi do svoje frekvence na oddajniku na Plešivcu. Potem smo zamenjali tri generacije oddajnikov, zdaj smo v lastnem multipleksu. Lahko rečem, da sem v televizijo vložil skoraj vse, kar sem zaslužil v glasbi in menedžerstvu. Televizija je imela zelo uspešno obdobje, ki je trajalo približno desetletje in pol. Vmes so bila najbrž tudi težka obdobja, vse do sedanje velike gospodarske in medijske krize, ki ju občutijo mnoge regionalne televizije, kot je tudi VTV. To je bila prva zasebna televizija v Sloveniji, večina ostalih medijev je bilo povezanih z občinami ali pa so izhajali iz SZDL ... Začeli smo kot čisti pionirji, v Velenju pa smo imeli status nebodigatreba. Veliko težav sem imel »v smislu, kaj se zdaj en >zasebnik< gre televizijo, to pa že ne bo šlo«. In ta zasebnik je vztrajal, kljub vsem polenom in krizam. Ko smo dokazali svoj pomen v slovenskem prostoru, ko smo preskočili lokalne okvire in ustanovili združenje slovenskih lokalnih televizij oziroma »tretjo mrežo«, pa so nas pustili pri miru. Zakaj še vztrajate v televizijskem poslu), čeprav je kar huda medijska kriza? V televizijo sem toliko vložil, da ne morem enostavno kar reči, da mi je dovolj. Čeprav sem se velikokrat spraševal, zakaj se s tem ukvarjam. »Zakaj delam nekaj, v kar moram samo vlagati, ne da bi mi prinašalo denar?« Pripravljam projekte, koncerte, zato da lahko plačam ljudi, elektriko, da uresničujem nek javni interes. Tega mi res ne bi bilo treba, ampak tako sem se takrat odločil. Ker mi je bilo pomembneje biti informativna kot komercialna televizija, ki bi se na primer pridružila Pop TV. Čeprav bi danes najbrž imel več od tega. ROBERT GORJANC Foto: SHERPA FOTOREPORTAŽA 31 Zdi se, da je bil visokorasli Dalmatinec Ivan Slišković tako zagret v obrambi, da je Nika Medveda z roko »na gobec«, s stegnom pa »u jajca« ... A ni bilo tako, z desno roko je držal »Medota« za dres. Velenjsko levo krilo je nato padlo na hrbet, toda na srečo brez posledic. Zasavska sodnika Teršek in Žibret pred 2 tisoč gledalci morda nista vplivala na razplet, sta pa spregledala očiten prekršek nad desnim krilom Gorenja Mariem Šoštaričem. Šlo je za podajo v kot vratarjevega prostora, kamor je skočil Šoštarič (številka 24, umiriti ga je skušal fizioterapevt Gorenja Siniša Nesladek). Miha Zarabec (v progastem dresu s številko 23) je opazil namero in skušal prestreči podajo, pri tem pa je oviral nasprotnika. Nekaj Velenjčanov meni, da bi Zarabec moral prejeti celo rdeči karton. Prekršek je bil vsaj za devetmetrovko. Sodnika (dosodila nista ničesar) in Zarabec so se kasneje opravičili Šoštariču. Vse skupaj je izven igrišča s fotografskim aparatom spremljal Velenjčan Marko Oštir (v svetlo modri jopici), evropski prvak s Celjem. Trener Gorenja Ivan Vajdl pa je zmajeval z glavo, ker je imela njegova ekipa 10 kazenskih minut več in štiri sedemmetrovke manj. Skupina Mi2 je pred leti posnela himno za Nogometni klub Celje, njena najnovejša uspešnica Čista jeba pa je odmevala v dvorani Zlatorog nemudoma po tekmi. Preglasiti so jo skušala najglasnejša domača grla. Za goste je pomenila neokusno provokacijo. Vid Poteko (levo) in Mitja Nosan sta se ujela v izraznem plesu, David Miklavčič (z žogo) pa je moral sprejeti povabilo Senjamina Burića na akrobatski rokenrol. Stokilogramski »Miki«, kot kličejo Miklavčiča, je pred prestopom v beloruski Dinamo tri sezone igral v velenjskem dresu. Obračun le za las na celjski strani Rokometna tekma v Celju, nogometna v Velenju »Moj si,« naj bi rekel celjski branilec Tadej Vidmajer nasprotniku, napadalcu Rudarja Ivanu Firerju. Soigralca v Areni Petrol sta bila v sezonah 2010/11 in 2011/12. Firer je pred svojim 30. letom celo zaigral za slovensko reprezentanco, razgibano kariero pa je začel v Rogatcu. Potikal se je tudi po Avstriji in na Islandiji, izkazal pa se je tudi v dvoranskem nogometu, ko je gole v 1. ligi zabijal za Dobovec. Prejšnji teden je postregel z dvema lokalnima derbijema. Merjenje moči vrhunskih klubov je bilo zelo zanimivo in tudi kakovostno. Pri nogometu je bil izid izenačen, pri rokometu so z golom prednosti zmagali Celjani. Na parketu dvorane Zlatorog je rokometna bitka pripadla »pivovarjem« z golom razlike (32:31), čeprav so »ose« prikazale svojo najboljšo predstavo v novi sezoni in že imele prednost petih zadetkov. V soboto so se na velenjski zelenici spopadli še »knapi« in »grofje«, ki jim je električni mrk preprečil, da bi naravnali strelske naprave (0:0). DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Sodniki na čelu z Damirjem Skomino (zakriva ga delegat tekme Otmar Komel iz Renč) so zaradi izpada električne energije v Velenju razmišljali, kaj storiti. Trener Rudarja Jernej Javornik je pogledal na uro in jim nekaj minut pred 16.00 povsem pravilno svetoval, naj počakajo na elektriko, kajti 20 minut kasneje svetloba ni bila več primerna za igro, še manj pa za televizijske gledalce. Ko se je mračilo, je zasvetilo na velenjskem štadionu in 65. lokalni derbi (bilo bi jih več, a je Rudar po osamosvojitvi štiri sezone igral v 2. ligi) se je začel ob 16.35. Kako nepreviden je bil v skoku v celjskem kazenskem prostoru branilec Rudarja Ivan Knezovič ... ... razkriva reakcija soigralcev vratarja Matica Kotnika, še posebej Matica Žitka, ki ni skrival jeze. »Rdeč kartooon«, se je slišalo iz celjskega tabora, Skomina je pokazal rumenega. Hrvaški branilec Knezović, ki je pri Rudarju drugo sezono, prej pa jih je šest preživel v Domžalah, je doslej prejel 67 rumenih kartonov. 32 REKREACIJA Vaja dela mojstra. Spretno vijuganje smo lani ujeli na enem od manjših smučišč, Poleg telesne pripravljenosti na smučanje je seveda pomembna tudi priprava smučarske opreme. In za tiste, ki se prvič posta- natančneje v zgornjesavinjskih Lučah. vljajo na smuči, tudi »korajža« ne bo odveč. Pripravljeni na bele strmine Počasi in pravočasno Ob vprašanju sodelavcem, kako se kaj ogrevajo in pripravljajo na smučarsko sezono, sem dobila skoraj enoten odgovor: »Ja, kako? Kuhanček toplega nekje ob kaminu.« Ampak za rubriko Rekreacija nisem imela ravno tega napotka v mislih. Glede na to, da je tudi nekdanje ogrevalno »štancanje« na vrh hriba za smučarje zdaj že prava preteklost, nam preostane le povsem resna kondicijska priprava. In obudimo spomin na vse tisto, kar že veste, čeprav se morda skriva za bolj učenim pojmom »kondicijsko pripravljenega telesa« za spust po belih strminah. Telo mora biti za smučarske napore pač primerno pripravljeno, tako glede vzdržljivosti kot okrepljenosti mišic, ki so pri tem športu najbolj dejavne. Kolenski sklep na primer pri zavoju najbolj trpi in specialisti na urgencah vedo povedati, da je tudi najbolj ogrožen, saj je kar 40 odstotkov vseh smučarskih Hervis postavil nove trende pri prodaji športne opreme S sodobnim in z uporabniku prijaznim konceptom je Hervis odprl vrata novi dobi nakupovanja. Prenovljena Hervisova trgovina v Celju, ki je svoja vrata odprla prejšnjo sredo, se predstavlja kot najmodernejša športna trgovina v Sloveniji v povsem novi preobleki in z na novo zasnovanim prodajnim prostorom. Na več kot 1000 m2 prodajne površine kupce navdušuje s sodobno notranjostjo in s še večjo izbiro izdelkov. Največji trgovec s športno opremo v Sloveniji v prenovljeni trgovini povezuje in prepleta različne nakupovalne kanale ter združuje najboljše iz obeh nakupovalnih svetov - za neposredno brskanje po spletni trgovini je kupcem na voljo več tabličnih računalnikov in najsodobnejši zaslon na dotik Polytouch. Poleg tega so strankam vedno v pomoč tudi usposobljeni prodajni svetovalci. Na ta način Hervis briše meje med spletno in klasično prodajo ter nudi kupcem možnost edinstvenega načina nakupovanja. Hervis ima v Sloveniji 16 trgovin, celjska, ki sodi med njihove največje poslovalnice, pa je s prenovo postala tudi najsodobnejša. poškodb povezanih prav z njim. Okrepiti moramo torej sprednje stegenske mišice, prav tako zadnjične, za prenašanje obremenjenosti trupa v smučarski drži morajo biti »natrenirane« tudi hrbtne in trebušne mišice, prav tako je dobro, da se spomnimo na ramenske. Vse to je nujno, da ne bi »pridelali« neželenih poškodb in utrujenih mišic. Vedno po malem Če ste redno telesno aktivni celo leto, se vam ni treba ubadati z vprašanjem, kakšna vadba bi vam v zadnjem mesecu najbolj zalegla. Za vse manj dosledne pa ne bo odveč nekaj napotkov. Za večjo vzdržljivost telesa nam bodo v pomoč kardiovaskularne, torej takšne, ki prispevajo k povečanju srčnega utripa. Slednje dosežemo z različnimi oblikami hoje: hitra, v hrib, s palicami. Ob hladnem vremenu prideta prav tudi uporaba sobnega kolesa v domači dnevni sobi ali plavanje v zimskem bazenu. Za krepitev mišic, predvsem že omenjenega spodnjega dela telesa, so vsem dobro znane naslednje vaje: počepi, upogib kolena, izpa-dni korak, potisk z nogami, trebušnjaki in zibanje kolen. Vzdržljivostna oziroma kon- dicijska vadba mora biti postopna, dokaj pestra in redna. Strokovnjaki priporočajo, da jo izvajamo vsaj 6 tednov, preden se ob letu osorej spet postavimo na smuči. Poleg že naštetih vaj se lahko odločimo še za kakšne posebne, kot so poskoki: sonožni, žabji, na eni nogi; Zaležejo tudi kratki šprinti po ravnem in v hrib. Pomembno je, kako Pri pripravah na smučanje je poleg izbire in pogostosti vaj pomembna tudi pravilnost njihovega izvajanja. Počepe na primer obvladamo vsi; še od gnilega jajca znamo na hitro »počeniti« v krogu ali kar tako. Kaj pa pravilno? Kar nekaj navodil pravilnega počepanja povzema svetovni splet. Tako lahko preberemo, da morajo biti stopala vzporedno in v širini ramen, hrbet mora biti raven, v počepu pa kolena ne smejo uiti preko stopal, prav tako nam ne smejo kolena uhajati ne navzven ne navznoter, med njimi mora biti za dve pesti razmika. En sam počep torej nikakor ni »mala mal'ca«. Če ga želimo izvajati pravilno. Zato je priporočljivo, da se ogrevanja lotimo v družbi koga, ki je tovrstnega razgibavanja telesa bolj vešč Tudi na enostavno pripravo smuči ne smemo pozabiti: najprej jih dobro očistimo, po celi dolžini nabrusimo robnik in po celi drsni površini na-nesemo še tekoči vosek. To opravilo je dobro prepustiti bolj veščim smučarjem oziroma smučarskim servisom. oziroma vsaj ve, kako se vaje izvajajo pravilno. Tisti, ki se s temeljitim izvajanjem vaj in z ubadanjem s tem, ali so pravilno narejene, ne želite preveč ukvarjati, imate pred nosom zelo enostavno rešitev. Če ste vse do začetka zimske sezone predvsem »pridno« lenarili, vas lahko odreši tudi hoja; torej vsak dan pol ure hoje in spust po »dilcah« bo zagotovo lažji; s spremljevalcem ali brez. BPT, foto: arhiv NT (US) Dobro je vedeti Starši se slej ko prej znajdemo v vlogi »učiteljev« smučanja. In z večno dilemo kdaj in kako postaviti otroka prvič na smuči. Poznavalci pravijo, da lahko z malčkovimi začetki na smučeh pričnemo že zelo zgodaj. Seveda na v pravi obliki smučanja, vendar le s privajanjem na sneg. Večina smučarskih šol naj bi sprejemala otroke, starejše od štirih ali petih let. Seveda ne gre brez obvezne smučarske opreme. Osnovo predstavljajo smučarski kombinezon in obutev, topla spodnja oblačila, zaščitna očala in smučarske rokavice. Ko se prvič odpravimo na spust po položnem hribčku je pomembno, da smo tik ob otroku in ga vzpodbujamo. Naučiti ga moramo, da so padci del učenja in tudi sami nismo imuni nanje. Kakšen nedolžen padec mamice ali očija odžene še tako globok strah stran. Nadomesti ga lahko prešerno vzdušje, ki je tudi najboljša podlaga za smučarske začetke. Majhnih ali malce večjih otrok. INFORMACIJE 33 M'M'lljili'lüMA živite ceneje! Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih AlćTl I (JC ME рготг1/д in oglasov v časopisu in ene čestitke na Radiu Celje. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristiti POPUSTI IZ PQSEBNIH tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu. FARAON S POPUSTOM NA KARTICI pizzeria ^V&vona/ SKINAUT SMUČARSKA SOLA CELJSKA I<®XJ> —rrpfr informacije 041 616464 TMM ЕПТЈ U R O.U.M MiriMta n d 0 ° iimric У THERM AN A d.d. HOTELI I MEDICINA | WELLNESS | KONGRESI Celjska Mohorjeva družba golte Slovenija lesnina, ixxxa TDPFIT center za zdravje in rekreacijo —— rat/ljica —iTpfr— ?mlJSW SS*VK FUkpA avt(J)hiša škorjanec Rezervni deli in Servis Škorjanec «Ш- ^Сру zboli< trebušna slinavka je vprašanje, če se bo takole kazalo navzven ... Rubriko Za zdravje ureja Simona Solinič. Predloge oziroma ideje ji lahko posredujete na simona.solinic@radiocelje.com Nad raka s številnimi preiskavami Pri zdravniškem pregledu osebe, pri kateri posumijo, da gre za obolenje trebušne slinavke, so pomembni znaki, kot so rumeno obarvana koža in oči, povečane bezgavke ali bolečine ob pritisku v zgornjem delu trebuha. Toda ni nujno, da če ima oseba raka trebušne slinavke, da se ti znaki pokažejo tudi na telesu. Zato se za natančno diagnozo zdravniki odločijo za laboratorijske preiskave, s katerimi določijo raven žolčnega barvila bilirubina v krvi. Ta nakazuje morebitno zaporo žolče-voda zaradi tumorja trebušne slinavke. Z ultrazvočno preiskavo trebuha lahko ugotovijo prisotnost in natančno lokacijo tumorja ter morebitno zaporo žolčevoda. Vendar tudi ta preiskava ni popolnoma zanesljiva, ker je lahko tumor na skritem mestu trebušne slinavke in ga ultrazvok ne pokaže. Zato so potrebne dodatne preiskave, kot sta računalniška tomografija, ki daje boljšo in natančnejšo sliko notranjih organov, in endoskopski ultrazvok. Pri tem skozi požiralnik v želodec vstavijo cevko z ultrazvočno sondo, ki se lahko v želodcu ali dvanajstniku popolnoma približa trebušni slinavki. Ob preiskavi lahko zdravnik odvzame delček tkiva, ki ga nato pregledajo pod mikroskopom. Možni sta tudi magnetna resonanca in laparoskopija. Ponavadi zdravniki opravijo še rentgensko slikanje skeleta, ki pokaže, ali so se morda razširile metastaze na kosti. Eno najbolj nevarnih malignih obolenj je rak trebušne slinavke, žleze, ki se nahaja globoko v trebušni votlini, med želodcem in hrbtenico. Gre namreč za raka, ki ga zelo težko odkrijejo, saj nima tako značilnih simptomov in znakov kot ostale tovrstne bolezni. Ko ga odkrijejo, v večini primerov bolezen že napreduje. Kako huda je, kaže podatek, da je stopnja petletnega preživetja bolnikov po odkritju raka komaj odstotna. Letno v Sloveniji zaradi raka trebušne slinavke zboli približno 300 ljudi, v večji meri ženske. Trebušno slinavko strokovno imenujejo pankreas. Obdajajo jo jetra, želodec, črevo in drugi organi. Dolga je približno 10 centimetrov in ima obliko ploščate hruške. Njen najširši del imenujejo glava, srednji del telo in najtanjši del rep. Glede na takšno razdelitev tudi v preiskavah zdravniki določijo mesto, kjer je tumor. Ali je ta na glavi, telesu ali repu slinavke. Če je nujen operativni poseg, odstranijo del, kjer je tumor. Dejavniki tveganja so ... »Raka trebušne slinavke je v zgodnji fazi zelo težko prepoznati,« pravi predstojnica Oddelka za bolezni prebavil v Splošni bolnišnici Celje Renata Šibli, dr. med., specialistka interne medicine. Natančni vzroki za nastanek tega raka so danes še vedno Najlepše urejena javna stranišča ima občina Rogaška Slatina. Tako je pokazal izbor Naj javna stranišča 2014, ki ga je organiziralo Društvo za kronično vnetno črevesno bolezen. Na Celjsko je romala tudi zmaga v kategoriji najlepše urejenih stranišč v trgovskih centrih. Slavil je namreč Citycenter Celje. Komisija omenjenega društva, ki z akcijo javnost osvešča o potrebah ljudi s kronično vnetno črevesno boleznijo, je med letom ocenjevala dostopnost, urejenost, označenost dostopa, število sanitarij, njihovo prilagojenost za invalide, neznanka, a obstaja več dejavnikov tveganja. Med njimi je na prvem mestu starost. Večina bolnikov z rakom trebušne slinavke je namreč starejših. Vedno pogosteje se rak trebušne slinavke pojavlja pri mlajših od 50 let. Močan dejavnik tveganja je kajenje, saj je možnost pri kadilcih, da zbolijo, kar od dva- do trikrat večja kot pri nekadilcih. Rak trebušne slinavke hitreje »napade« sladkorne bolnike ali bolni- opremo in higienski material. Pregledala je več kot sto mest javnih stranišč po vseh državi. Poleg 40 občin in 52 bencinskih servisov ob avtocestah je v izboru sodelovalo tudi šest trgovskih centrov in deset zdravstvenih domov. Zgradili so še dodatnega Od skupno 40 obiskanih občin jih ima javna stranišča 27 na skupno 59 mestih. Pet občin je poleg že obstoječih javnih stranišč zgradilo še dodatna. Med te občine (Ljubljana, Velenje, Ptuj in Slovenj Gradec) sodi tudi občina Rogaška Slatina. ke, ki imajo kronično vnetje tega organa, ter osebe, ki so dnevno izpostavljene različnim kemikalijam. Med dejavniki tveganja so še družinska obremenjenost, torej dednost, in prekomerna telesna teža ter prekomerno uživanje alkohola. Agresivna kemoterapija Šiblijeva navaja ne preveč optimistične podatke v zvezi s to boleznijo: »V več kot Prve javne sanitarije je uredila pred približno desetletjem v središču mesta. Nove sanitarije je lani poleti uredila v sklopu Parkirne hiše Center in pokrite tržnice. In prav ta pridobitev je po prepričanju župana mag. Branka Kidriča prispevala k dobri oceni na izboru za naj javna stranišča. Po meri invalidov Kidrič je dejal, da javna stranišča pomembno prispevajo h kakovosti življenja ljudi. »Zavedamo se pomena turistične občine, vendar stranišča niso namenjena samo gostom, ampak tudi domačinom. Tega priznanja smo zelo veseli.« polovici primerov odkritega raka trebušne slinavke so v telesu že zasevki v drugih organih, kar pomeni, da bolezen ni omejena le na trebušno slinavko, ampak morda še na jetra, kosti ali pljuča. Pri drugi polovici bolnikov gre za t.i. lokalne tumorje. Torej je bolezen omejena samo na trebušno slinavko, vendar so tumorji že tako veliki, da jih ni mogoče operirati.« Ravno od tega, kdaj bolezen odkrijejo, je odvisna uspešnost zdravljenja. Majhen tumor sicer lahko odstranijo tako, da odstranijo del trebušne slinavke, kjer se tumor razrašča. Takšne operacije izvajajo včasih v Celju, večinoma pa v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor ali Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. Potek zdravljenja predpišejo člani onkološkega konzilija, ki preučijo vso zdravstveno dokumentacijo bolnika in se na podlagi tega odločijo za terapije. Vendar je način zdravljenja v veliki meri odvisen od bolnika in njegovega stanja. »Kemoterapija je zelo agresivna in zdravniki se zanjo ne odločijo vedno,« pojasni Šiblijeva. Prepozno! Raka trebušne slinavke skoraj vedno odkrijejo pozno, ker običajno v zgodnjih stadijih obolenja ne povzroča skoraj nobenih težav. Medtem ko želodec, če je nekaj narobe z njim, boli - enako je s hrbtenico ali z ledvicami - pri trebušni Za njihovo urejenost v Rogaški Slatini skrbi podjetje, ki javna stranišča vsak dan pregleda in očisti. Zjutraj jih odklene, zvečer zaklene in vanje dobavlja higienski material. Obe stranišči sta prilagojeni invalidom, saj občina s tem uresničuje svojo zavezo kot občina po meri invalidov. Listino je prejela kot deveta občina v državi leta 2008. Rezultate izbora je tudi letos društvo predstavilo pred 19. novembrom, svetovnim dnevom stranišč. Ta dan je namenjen povečanju ozaveščenosti in pripravljenosti lokalnih skupnosti za izboljšanje sanitarnih pogojev. TV slinavki ni tako. Pri njej so simptomi neznačilni in podobni težavam pri drugih boleznih. Kažejo se lahko kot izguba teka, slabost in bruhanje, izguba telesne teže, bolečine v trebuhu ali hrbtu. Če tumor ovira tvorbo inzulina, je motena presnova sladkorja. Ti znaki in simptomi niso značilni le za raka trebušne slinavke. Lahko so posledica okužbe ali drugih obolenj. Zaradi neznačilnih bolezenskih znakov in simptomov ljudje pogosto nanje niso pozorni. Zdravniško pomoč poiščejo šele, ko postanejo pogostejši in intenzivnejši, kar je posledica napredovanja bolezni. In kot dodaja Šiblijeva: če raka trebušne slinavke odkrijejo zgodaj, gre največkrat za to, da zraste na takšnem mestu, da zapre žolčni vod in žolč ne more odtekati. Bolnik postane rumen, kar je lahko znak, da gre za raka trebušne slinavke. V tem primeru ima bolnik srečo, saj to pomeni, da so raka odkrili v zgodnji fazi. »Dokler je tumor majhen, ni bolečin, bolečine se pojavijo takrat, ko se začne vraščati v živčevje ob hrbtenjači, ki je v neposredni bližini. Toda takrat je že prepozno za uspešno zdravljenje,« še pojasnjuje zdravnica. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA Med 40 občinami, ki jih je obiskala komisija Društvo za KVČB, jih 13 še vedno nima javnih stranišč. Tem bodo za spodbudo pri gradnji podelili zidak in jim svetovali, naj javna stranišča uredijo, saj so še kako pomembna. Letos je najmanj točk v kategoriji občin zbrala občina Bohinj, in sicer 3,46 točk, zato ji je društvo podelilo straniščno metlico za spodbudo za ureditev javnih stranišč. Odločilnega pomena, ko kliče potreba Najpogostejše težave, ki spremljajo bolnike s kronično vnetno črevesno boleznijo, so odvajanje mehkejšega in vodenega blata, bolečine v trebuhu, krči in nujni, pogosti ter hitro tiščanje na blato. Bolniki morajo na stranišče tudi do 30-krat na dan, zato potrebujejo stalen in hiter dostop do njih, kjerkoli so. Zakaj je trebušna slinavka pomembna? Trebušna slinavka je organ vitalnega pomena. Ima endokrino funkcijo, kar pomeni, da v krvni obtok sprošča hormone, od katerih je najpomembnejši insulin. Hormoni s krvjo potujejo po telesu in sodelujejo pri uporabi in shranjevanju energije, ki jo telo dobi iz hrane. Hormona inzulin in glukagon uravnavata raven krvnega sladkorja, inzulin je pomemben tudi pri presnavljanju maščobe in beljakovin. Če trebušna slinavka ne tvori dovolj inzulina, se poveča raven krvnega sladkorja, kar privede do sladkorne bolezni (diabetes mellitus). Kot organ s tako imenovano ekso-krino funkcijo pa proizvaja encime, ki so pomembni za prebavo hranil v prebavni cevi. Prebavni sokovi se z encimi izločajo preko pankreatičnega voda, se združijo z izvodilom za žolč in izlivajo v začetni del tankega črevesa. 46 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Različna taktika Kako ženska skrije denar pred moškim? Makedoncu ga skrije pod knjigo, Črnogorcu pod lopato, Slovencu pa ga da na mizo in reče: »No, vzemi, če si upaš!« Samoobramba Mujo: »Kaj narediš, če otroci ne ubogajo? Jim lepo rečeš ali so tepeni?« Haso: »Lepo jim rečem.« Mujo: »Kaj pa kak udarec, ali prileti kdaj?« Haso: »Tudi, v samoobrambi ...« Čudežna beseda »Ati, kupi mi iPhone!« »Reci čudežno besedo!« »Špela!« »Katera Špela?« »Tvoja ljubica.« »Kateri iPhone?« Ni bila prava Pogovarjata se pivska prijatelja: »Ne boš verjel, kaj se mi je včeraj zgodilo. Ko sem zvečer prišel domov, me je pri vratih pričakala nasmejana in zadovoljna ženska!« »U, kako pa to?« »Zgrešil sem vrata ...« Je doma Mož in žena v spalnici, ko zazvoni telefon. Mož naroči: »Če je za mene, reci, da me ni doma.« Žena čez nekaj trenutkov: »Mož je doma ...« Mož ves besen: »Ali si normalna!?« Žena: »Če je bil pa klic za mene!« Po žensko Janezek: »Mami, sladkor mi je padel.« Mami: »Pojej čokolado.« Janezek: »Mami, noooo, sladkor.« Mami: »Ja, pa pojej to čokolado!« Po eni uri pride mama v kuhinjo in se dere: »Kdo za vraga je stresel ves sladkor po tleh?« Janezek: »Pa saj sem ti rekel, da mi je sladkor padel, pa si rekla, da naj pojem čokolado.« Spraševali smo vas, o kateri zanimivosti, povezani z živalskim svetom, smo pisali v prejšnjem Novem tedniku. Pravilen odgovor se glasi: o enorogem srnjaku. Med pravilnimi odgovori smo izžrebali kupon naročnika Nejca Fišerja iz Črne na Koroškem, ki mu bomo poslali majico Novega tednika in Radia Celje. Čestitamo. NAGRADNO VPRA7ANJE Kako se imenuje tradicionalna priloga Novega tednika, ki bo izšla prihodnji teden in bo praznično obarvana? Ime in priimek Naslov Kontaktna telefonska številka Odgovor Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Težave pri iskanju Novinarka Jerica Potočnik ima občasno težave z orientacijo v regiji. Sploh zdaj, ko je dobila občine konjiškega konca, ki jih počasi odkriva. Nazadnje je brez težav našla v Zreče, in to zato, ker pot ni bila zapletena, saj je peljala »kar naravnost in potem pri smerokazu levo«, kot je sama opisala. V tolažbo je potem v Zrečah ugotovila, da ni edina, ki ne pozna dobro kraja, saj je tudi nekateri domačini niso znali usmeriti do novega hotela. Kadar ima »za pomoč« fotoreporterja Andraža Purga, pa je zadeva še malo bolj brezupna . ANEKDOTE Madžarski skladatelj Franz Liszt (1811-1886) je na prošnjo prijateljev privolil, da bo poslušal mlado pianistko. Ko je odigrala, se je polna pričakovanja zazrla v slavnega starega mojstra. Ta se ji je približal, jo očetovsko pobožal in ji blago rekel: »Otrok moj, poroči se!« Naši ne znajo Po ogorčenju javnosti o izredno visokih plačah zaposlenih v tako imenovani slabi banki je izvršni direktor DUTB Torbjörn Mänsson pojasnil, da opravljajo tako pomembno delo v Sloveniji, da se s poprečnimi plačami v naši državi ne more primerjati. Prestrukturirati morajo namreč podjetja, pri čemer so banke očitno »zamočile«. Imel pa je zanimiv odgovor na vprašanje novinarke v oddaji Odmevi, zakaj med svetovalci niso izbrali strokovnjakov iz ljubljanske ekonomske fakultete, ki so ponujali dosti cenejše storitve od tujih svetovalcev. »Ni pomembna le cena, pomembno je tudi znanje. Ne moreš mešati jabolk in hrušk,« je ob tem še pribil Mänsson. In smo tole razumeli, kot da »naši pač ne znajo«. Je še kaka druga razlaga možna? Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 2. decembra, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili majico NT&RC. 9 3 4 5 2 9 8 1 3 3 2 9 1 6 8 7 1 3 1 9 2 8 9 5 7 6 1 Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV , , * - ■ Zmote, pomote in podobni pripetljaji Včeraj (nedelja) sem celo popoldne brala knjigo, da bi lahko napisala prispevek za Bukvarno. Ker avtorica knjige, ki sem jo prebrala, ni pisateljica, sem po internetu še ves večer iskala podatke o njej. V glavnem, prav pošteno sem se opremila z materialom. Pa sem prišla v službo in me je urednica opomnila, da moram oddati humoresko. »Kakšno humoresko?« sem bila vsa zgrožena. »Saj sem na vrsti za Bukvarno,« sem še kar vztrajala ... Ker sem bila tako zelo prepričana v svoj prav, sem pogledala na seznam. Nisem imela prav. Ja, napisati bi morala humoresko. »Pa naj bo,« sem si rekla. Bo pač humoreska. Za izhodišče sem vzela ravno ta jutranji dogodek. v življenju se mi pogosto dogajajo takšne in drugačne zmote in pomote. Pred leti me je neka oseba močno razjezila. Vso svojo jezo sem izbruhala v SMS, ki sem ga nameravala poslati prijateljici, konec koncev prijatelje imamo tudi zato, da nas poslušajo oziroma prenašajo tudi v takšnih trenutkih. Ja, tu se je pa zapletlo. Sporočilo sem pomotoma poslala osebi, na katero sem se tako močno razjezila. Moj jezik v sporočilu je bil resnično slikovit, tako zelo, da ga na tem mestu ne bom obnovila. Ko sem spoznala svojo zmoto, mi je začelo srce močno utripati. Začela me je oblivati rdečica. »O, ne, kaj sem storila?« sem si rekla. Čeprav sem bila močno besna na dotično osebo in sem ji tudi marsikaj že prej povedala v obraz, si tega res ni zaslužila. Seveda sta sledila opravičilo in temeljit pogovor, ki je marsikaj razrešil. Izkazalo se je, da je »neprijetno« sporočilce na koncu odigralo povsem pozitivno vlogo. Ko smo že ravno pri sporočilih. Sestra se je vračala s počitnic v Tuniziji. V SMS me je prosila, naj ji pošljem telefonsko številko prijatelja, s katerim naj bi jo šla iskat na letališče. To sem tudi storila. S prijateljem sva na letališču REŠITEV SUDOKU 128 6 9 3 7 4 2 5 8 1 4 7 8 5 1 3 2 9 6 1 2 5 6 9 8 3 4 7 3 6 7 1 8 9 4 2 5 2 5 9 3 7 4 6 1 8 8 1 4 2 6 5 9 7 3 5 8 6 4 2 7 1 3 9 7 4 1 9 3 6 8 5 2 9 3 2 8 5 1 7 6 4 kar nekaj časa čakala, saj je imelo letalo zamudo. Nakar sem zagledala sestro. Seveda sem jo takoj vprašala, zakaj ni sporočila, da bo imelo letalo zamudo. Pa me je čudno gledala in rekla prijatelju: »Saj sem ti najmanj deset sporočil poslala.« Prijatelj ni prejel nobenega. Potem smo le ugotovili, da sem ji dala napačno številko in da je ves čas neki tretji osebi pošiljala sporočila. In to kakšna... Ker je bila nad počitnicami zelo razočarana, ampak res zelo, zelo razočarana, je bila vsebina teh sporočil zelo sočna. Kletvic na račun agencije, Tunizijcev in še česa res ni manjkalo. Le kaj si je mislil tisti na drugi strani? Bolje, da ne vemo. Jo je seveda klical, a se razumljivo ni javila . So pa tudi pomote drugih vrst. Ko sem živela v študentskem domu, se mi je zgodilo, da sem zgrešila nadstropje in besno poskušala odkleniti vrata sobe, ki kot se je kmalu izkazalo, ni bila moja. Študentje, ki so me opazovali iz kuhinje, so se le smejali. »Si pa zgrešila štuk, a ne?« so bili duhoviti. Takrat na srečo v sobi, ki sem jo seveda neuspešno poskusila odpreti, ni bilo nikogar. Se je pa pripetljaj ponovil. Ta je bil precej bolj zabaven. Zgodilo se je namreč, da sem ponoči oziroma proti jutru, ko smo s prijateljicami končale svoj žurerski pohod, ponovno zgrešila nadstropje. In ponovno skušala odpreti vrata. Takrat je bil moj »nadstropni« sosed doma. Še dobro, da je bil dobre volje, čeprav sem ga zbudila. Se je pa po tistem kar nekajkrat zgodilo, da je on zgrešil nadstropje in me parkrat dobesedno vrgel iz postelje. No, jeziti se res nisem mogla. V »študentu« se človek pač vsega navadi. Se mi je pa tudi izven študentskega doma zgodilo nekaj podobnega. Takrat sicer ne s ključem, temveč s kartico za odpiranje vrat. No, to je že druga zgodba. Za eno od prihodnjih humoresk. ... (Z)MOTNA RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka Nagradni razpis 1. nagrada: mesečna karta za fitnes Herkul v Slovenskih Konjicah 2. nagrada: bon za dve nedeljski kosili v Gostišču Hochkraut v Tremerju 3. nagrada: bon za šiviljski servis Flikca v Celju Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 2. decembra. Rešitev nagradne križanke iz št. 47 Vodoravno: OTEPANJE, KOLOVRAT, TROLA, NN, AR, irski, vest, kok, pustite, vas, akrčan, bakterin, OSAT, MO, ALEKSANDAR, NAPEV, MIKI, DUALIST, ARA, AS, VBOD, POL, KLIC, KOROR, IMENO, VIKI, ONE, KUHA, VRAČAJ, SPIRANT, NAKANA, NONET, ACID, RI, STOL, 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 V prodaji od 14. novembra! Ona: Prijatelja boste uspeli rešiti iz precej nezavidljivega položaja, za kar vam bo vsekakor zelo hvaležen. V zameno vam bo prišepnil informacijo, ki vam bo odprla do zdaj zaprta vrata. On: Kdor čaka, dočaka. To je star pregovor, ki se je ponovno potrdil. Zdaj boste lahko mirneje gledali na prihodnost, kjer se že svetlika plamen uspeha. Šele zdaj boste videli, da je lahko ljubezen veliko lepša, kot ste jo poznali. Ona: Malo bolj se boste posvetili partnerju, kar bo znal ceniti. Pred vami je zelo prijeten teden, ki ga boste preživeli tako, kot si želite. Proti koncu tedna lahko pričakujete obisk nekoga iz preteklosti. On: Naenkrat se vam bodo začele poslovne zadeve precej razpletati, kljub temu da ste zadnje čase že malce obupali. To vam bo dalo nov zagon, kar bo ugodno vplivalo tudi na druga življenjska področja. TEHTNICA Iß Ona: Po nekaj dneh malo hladnejših pogledov s partnerjem se vam bodo začeli odnosi korenito izboljševati. To bo predvsem vaša osebna zasluga, saj boste dognali, da je včasih bolje napako priznati kot jo trmoglavo zanikati. On: Kljub naporom vam bo ta teden prinesel obilo zadovoljstva, saj vam bo končno uspelo realizirati stare načrte, ki vam pomenijo veliko več, kot ste pripravljeni priznati. Pa saj ste si to tudi zaslužili. j 2 ШШ Ona: Priložnost na poslovnem področju se vam bo ponudila kar sama od sebe, treba se bo le malo potruditi in vse se bo razrešilo povsem po vaših željah. Konec tedna lahko pričakujete prijeten obisk. On: Poskusite še enkrat in zagotovo se bo pokazalo, da ste imeli prav. Z odločitvijo, ki ste jo hoteli sporočiti partnerki, raje malo počakajte. Kdo ve, morda si boste še premislili? DVOJČKA fl* ■ SIB&EC Ц} Ona: Odpravili se boste na zabavo in tako pozabili na neprijetnosti, ki so se vam dogajale zadnje čase. Zabavali se boste kot že dolgo ne, prav tako se vam obeta, da boste spoznali osebo, ki je ne boste zlahka pozabili. On: Vaše poslovne sanje lahko postanejo resničnost, treba bo le hitro in pametno ukrepati in uspeh vam enostavno ne more pobegniti. Partnerka bo prišla na dan z zanimivo idejo, ki jo boste z veseljem realizirali. Ona: Nikar se ne ustrašite narediti koraka, ki ga že dolgo načrtujete, saj nekdo čaka le na vaš najmanjši namig. Dajte svojemu srcu prosto pot, saj boste doživeli veliko prijetnih doživetij. Železo se kuje, dokler je vroče. On: Neka odločitev se vam sicer zdi nespametna, vendar boste čez čas ugotovili, da je to zelo dobra poteza. Zagotovili si boste naklonjenost nadrejenih, kar bo v veliki meri vplivalo na vaše prihodnje življenje. Ona: Pustite času čas in se ne ubadajte preveč z nepotrebnim premišljevanjem. Raje se posvetite konkretnim dejanjem, ki vam bodo prinesla tudi konkretne rezultate. Za kaj takšnega je zdaj več kot ugoden čas. On: Konec tedna boste preživeli predvsem v družinskem okolju, ki ste ga zadnje čase že kar pošteno pogrešali. Tako si boste končno uspeli pošteno odpočiti od vseh naporov, ki so vas spremljali v preteklih tednih. KOZOROG ^ Ona: Obeta se vam prav prijeten teden, ko boste uspeli tudi tam, kjer ste do zdaj praviloma pogoreli. Predvsem na ljubezenskem področju, kjer imate še veliko neizkoriščenih možnosti, ki bi lahko bile prav prijetne. On: Še vedno se ne boste uspeli odločiti za poslovno potezo, ki vam bo dokončno odprla vrata prihodnosti. Nikar ne bodite tako »ziheraški«, ampak se končno odločite za tvegano potezo, ki se vam bo bogato obrestovala. DISPEČER, ZP, PRSTAN, PEKA, OPAL, OUT, FILET, REČICA, NB, LEKARNA, LIRIK, KAFIR, IMIGRACIJA, AROMA, KAKAV, AHAT. Geslo: Pijmo malo, pa tisto dobro. Izid žrebanja 1. nagrado, mesečna karta za fitnes Herkul v Slovenskih Konjicah, prejme: Blaž Kukovič, Vinogradna 3, Zreče. 2. nagrado, bon za dve nedeljski kosili v Gostišču Hochkraut v Tremerju, prejme: Nada Koprivc, Blatni Vrh 36, Jurklošter. 3. nagrado, bon za šiviljski servis Flikca v Celju, prejme: Zinka Tržan, Čopova 25, Celje. Nagrajencem čestitamo. Nagrade bomo poslali po pošti. KrižanKe & uganKe www.trik.si Ona: Marsikaj imate prav, vendar s tarnanjem ne boste veliko dosegli. Ljudje vam sicer radi prisluhnejo, za kaj več pa se boste morali pošteno potruditi, saj se stalnega nerganja pač ne da poslušati v nedogled. On: Pred vami je izredno pomembna odločitev, ki bo v veliki meri odločala o prihodnosti na ljubezenskem področju. Dobro premislite in šele nato storite, kar se vam bo v določenem trenutku zdelo najprimernejše. DEVICA Ona: Čaka vas kopica opravkov, od katerih so nekateri čisto prijetni, nekateri pa prava nočna mora. Spoprimite se najprej s tistimi prvimi, saj vam lahko zoprni problemi poberejo vso voljo za kakršnokoli dejavnost. On: S prijatelico se boste zapletli v dolg in odkrit pogovor, ki vam bo razkril čustva, ki jih enostavno niste pričakovali. Najprej boste sicer omahovali, vendar boste po premisleku vendarle pristali na njene predloge. VODNAR Ona: Čeprav ste naredili vse, kar je bilo pametno in potrebno za ohranitev utečenih navad, se vam je življenjski ritem podrl. Partner vam bo sicer poskušal pomagati, vendar tokrat res ne boste imeli prave sreče. On: Uresničile se vam bodo nekdanje ljubezenske sanje, na katere ste že skoraj pozabili. Prav zato boste na začetku precej presenečeni, vendar boste že v naslednjem trenutku izkoristili ponujeno priložnost. Uspelo vam bo. Ona: Prijeten neznanec vam bo v veliki meri popestril sicer precej dolgočasen teden, tako da boste resnično uživali. Pripravite se na malo daljše razmerje, ki vam bo sčasoma postajalo vedno bolj všeč. On: Naj vas govorice ne prizadenejo, ne jemljite jih preveč resno. Toda res je, da kjer je dim, je tudi ogenj, zato vam malo resnejša raziskava ne bo škodila. Partnerka vas bo sicer poskušala pomiriti, vendar je to prej slab kot dober znak. 48 RUMENA STRAN Dobrodelno-plesni Tudi letos je Rotary club Celje v Narodnem domu pripravil dobrodelni ples, že 18. po vrsti. To je njihov pomembnejši vsakoletni dogodek, na katerem zbirajo prispevke za pomoč različnim posameznikom in organizacijam. Na plesu so letos razdelili 6.000 evrov, od tega nekaj za pomoč učencem in dijakom, največ pa Društvu cerebralne paralize Sonček Celje. To bo denar porabilo med drugim tudi za nakup in montažo stopnice za kombi, ki so mu ga rotarijci darovali lani. Plesni večer so popestrile učenke OŠ Lava z zgodbo Ptica v duši, ki so jo prelile v balet. Nastopili so tudi odlični plesalci skupine Pharaohs Plesnega vala Celje, ki so svetovni prvaki v street danceu. Osrednji gost večera je bil Uroš Pe-rić. Sicer pa so za ples igrali člani ansambla Coda Express na čelu z Igorjem Korošcem. NC, foto: arhiv RCC Pripravljeni na december V Celju so predstavili dogajanje Pravljičnega Celja, ki se bo začelo prvo adventno nedeljo in bo ponujalo kopico prireditev za mlade in stare. Otroke bo že petnajsto leto pričakala Pravljična dežela, mnogi odrasli pa se verjetno veselijo koncertov in še posebej silvestrovanja, saj bodo tokrat za zabavo poskrbeli Modrijani. Bojimo se, da bo to pomenilo vsesplošno zasedbo mesta, zato mnogi manj zagreti Celjani že razmišljajo o pravočasnem umiku. NC, foto: SHERPA Rotarijci imajo tudi svoj podmladek, ki pridno pomaga pri dobrodelnih akcijah. Na sliki sta predsednica Interact kluba Celje Katarina Arzen-šek in Nejc Gerečnik, ki sta na plesu ponujala ročne narejene izdelke. Če se župan Bojan Šrot jezi, da Pravljično deželo kopirajo drugje po Sloveniji, pa je avtorica projekta Vladimira Skale (levo) na to ponosna. Letos bodo svoj delček k dogajanju dodali med drugimi dijaki srednje šole za gostinstvo in turizem, ki bodo kuhali pod mentorstvom Edvarda Kužnerja. Polona Cvetrežnik iz gostilne Tamkoučiri, kjer so predstavili program decembrskih prireditev, pa si ob tem verjetno želi, da bi se med otroškim dogajanjem čim več staršev prišlo pogret v njihov lokal. Martinu Lažeti, predsedniku društva Sonček, je potrdilo o darovanem znesku izročil predsednik Rotary kluba Celje Franjo Rozman. Prireditev je povezovala Marijana Kolenko. Jerneja Kolar iz Zavoda Celeia in Blaž Švab, član Modrijanov, sta gotovo zadovoljna, ker bo letos silvestrovanje v mestu res nekaj posebnega. Menda je skupina med ljubljansko in celjsko ponudbo izbrala slednjo. »Lokalpatrioti«, torej. Zadovoljne Radovednost Na otvoritev prenovljenega hotela na Dobrni sta prišli tudi strokovnjakinji iz celjskega muzeja novejše zgodovine Tanja Roženbergar (levo) in Marija Počivavšek (desno). Glede na to, da so vse tri, skupaj z Marijo Deu Vrečer, predsednico TD Dobrna, nasmejane, domnevamo, da so zadovoljne s prenovo hotela po zgledu nekdanje podobe. NC, foto: SHERPA Pa ne, da je zunaj bolj lepo kot v prenovljenih prostorih Hotela Triglav na Dobrni? Tako bi lahko sklepali po fotografiji, na kateri smo ujeli radovedna župana. Na levi je žalski Janko Kos, na desni njegov kolega Martin Brecl z Dobrne. Morda pa sta le želela pomahati volivcem ... NC, foto: SHERPA