Poštnina plačana v got*Ttni. ŠTEV. 263, •i-SiS.' Posamezna številka Din J - LETO m. fdk notranji imoči svojega naroda in imeti zavest, da nm bo narod sledil in sicer ne samo za trenutek, ampak do konca. Kajti tukaj je pot od besed do dejanj kratka, le prehitro se niora videz umakniti resničnosti. Vse to pa manjka v Italiji, zato se je videlo takoj, za koliko stopinj je padel termometer italijanske samozavesti, ko je pokazala Pred zbližanjem z Rusijo. Beograd, 22. nov. Naši politična krogi .pričakujejo s posebnim zanimanjem rezultate, ki jih bo imel sestanek ruskega ambasadorja Rakovskega s francoskim ministrom zunanjih poslov Briandom. Smatra sey da bo po sestanku, na katerem se 'bo razpravljalo o dolgovih Rusije Franciji, prišla v povoljnejši položaj tudi naša država. Naši politični krogi mislijo, da se bodo lahko potem storili službeni koraki med našo državo in Rusijo in da bi se po priznanju sovjetske Rusije z naše strani lahko pričela pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe, s katero bi Rusija dobila take olajšave, da bi mogla prevažati svoje proizvode preko naše države na Jadransko morje. O obnovi diplomatskih odnošajev med nami in Rusijo se govori zlasti zato, ker je Rusija že večkrat poskušala, da pride do trgovinskih stikov z nami. Ker se pa to ni godilo na diplomatski način, temveč na privatni osnovi in preko specialnih privatnih misij, je naša država vse to odbila zaradi tega, ker je smatrala, da bi sovjetska Rusija preko teh misij vodila samo propagandno politiko. Štefan Radič v Hercegovini. Mostar, 22. novembra. Včeraj dopoldne je bilo veliko zborovanje HSS v Mostarju, na katerem je bilo navzočih do 5000 ljudi. Stjepan Radič je najprej govoril o pasivnosti tega kraja. Povdarja, da o pasivnosti Hercegovine ne bi smelo biti govora, ker daje Hercegovina državi od monopola eno milijardo in pol, a prejema od nje vsega vkup 100 milijonov. V Hercegovini je nesreča v tem, da so propadli vinogradi, medtem ko so na Hrvatskem vinogradi obnovljeni. Gospodarstvo je treba oživeti in narod mora do-j biti zaposlenje v privatnih in v javnih delavnicah. Za to obnovo je treba vstva-riti na5r*. Nato govori Radič o Matiji Gub- cu in o programu seljačke stranke, nadalje o gozdovih, železnicah in cestah. Govoreč o politični situaciji naglasa, da današnji ministri čutijo svojo odgovornost pred narodom. Naša narodna politika ni politika hajduštva, nego politika obnove. Ako parlament ne bo delal, se lahko zgodi, da nastane volilna vlada, ki bi jo mogli dobiti tudi že v enem tednu ali dveh. Treba je začeti s čiščenjem vsega brezvestnega uradništva, ker se ne more poveriti izvedba volitev takim uradnikom. Treba je vse tako prečistiti, da bo mogel narod svobodno na volitve. Ako pašičevci — teh je malo, vsega vkup 20 do 30 — pravočasno ne spoznajo položaja, se bo šlo na volitve. Volilna vlada bo ena, ki uživa zaupanje drugega ustanovnega faktorja. Uzunovič nam SKUPNA SEJA RADIKALOV IN RADIČE VCE V O AGRARNEM ZAKONU. Beograd, 21. novembra. V radikalnem klubu se je sprožila ideja, da se vrši seja radikalnega kluba in radičevskega i kluba skupno. Na skupni plenarni seji naj bi se pretresali vsi važni zakonski načrti, ki so na dnevnem redu , da bi se doseglo soglasje in bi se tako povspe-šilo delo parlamenta glede sprejetja teh zakonskih projektov. V to svrho se bo od strani radikalnega kluba predlagalo Pavlu Radiču kot predsedniku HSK, da skliče takoj sejo. Ker se je skupna seja takrat, ko je šlo za uredbo o fakultativnem odkupu, vršila v radikalnem klubu, zato smatrajo radikali, da naj bo ta seja v Hrvatskem seljačke m klubu. Na tej seji naj bi se vzel zlasti v pretres zakonski načrt o likvidaciji agrarnih odnošajev v Dalmaciji. Pavle Radič je Francija, da bi ji znalo italijansko izzivanje sčasoma veindarle presedati. Zato je najbolje, da se pusti Italijo, da sama preživi in preboli’ sedanjo krizo, saj jo po vsej verjetnosti čakajo še hujše zunanjepolitične, na kateri bodo njeni sosedi mnogo bolj interesirani. Vsako umešavanje od zunaj bi za sedaj samo podaljšalo življenje sedanjemu režimu. Arbiter. je rekel, da se mora pripisati okrepitev radikalov cb občinskih volitvah v Srbiji samo politiki sporazuma. Muslimani so v sredi in bi ne bilo treba vprašati, kdo da več, temveč na kateri strani je pravica. O Davidovicu pravi, da ni privedel 50 brvatskih poslancev v Beograd. Mi smo vršili voljo naroda in ne Davidcviča. Šli smo v vlado, da pomoremo našemu Seljaku in da zaščitimo seljaštvo. Govor Stjepana Radiča je bil pozdravljen z velikim navdušenjem. Za njim je še govorilo nekaj govornikov. Zborovanje se je zaključilo z vzkliki: Živel kralj, živel narod, Srbov, Hrvatov in Slovencev, živel Mostar! ZBOROVANJE V ST0LCU. D.rugo zborovanje je imel Radič v Stol-cu, kjer ga je pričakovalo mnogo ljud-j stva in devet zastavonoš na konjih. Radič je govoril o propadanju naroda zaradi malarije, o turškem in nato o avstrijskem režimu. Mi smo sedaj dobili svojo državo in naša narodna vlada bo vse to popravila. Ne bo več puškinih kopit. Nekaj udeležencev je hotelo provocirati, a je zborovanje poteklo v redu. Samo pred kavarno je natal pretep v stoli in je moralo intervenirati orožništvo, da je napravilo mir: Radič je obljubil da pride v marcu, ker ni navajen, da bi govoril na trgu. Za njim je govoril Preka, nakar je odšel Radič v čapljino, ker je imel kratek govor. odgovoril, da bo dal odgovor, ko se v tej stvari sporazume s predsednikom stranke Stjepanoan Radičem. Interesantno je, da agrarno vprašanje v Dalmaciji zopet prihaja v ospredje in da je- med radikali v vladi v teni vprašanju različno stališče. Tudi bosanski radikali zavzemajo nasprotno stališče v primeri z radikalnimi tovariši v Dalmaciji. Ti zahtevajo, da se vsi speri, ki se v tem pojavljajo prepuste njim v rešitev. V radikalnih krogih se pričakuje, da se bo to vprašanje rešilo v teh dneh. Zofka Kvedrova umrla. Zagreb, 22. nov. Včeraj popoldne je umrla nagle smrti znana naša pisateljica Zofka Kvedrova-Demetrovič. Rojena je bila 1. 1878. Pisala je v »Ljubljani Zvon«, »Dom 'in Svet«, »Slovenski Narod«, »Slovenca« in v »Slovenko«. Pozneje je urejevala list »Sjelosc in »Domači prijatelj«. Bila je tudi dopisnica praške »Politike«, dunajskega dnevnika »Die Zeit« in lista »Frankfurter Zeitung«. V naši literaturi je znana zaradi mnogih študij, povesti in romanov. Bila je tudi odlična pobornica ženskega pokreta ter si je pridobila s svojim delom nevenljivih zaslug za naše žen-stvo. — Večna slava njenemu spominu! REZULTAT VOLITEV V ZAGREBŠKO PODPORNO DRUŠTVO. Zagreb, 22. novembra. Včeraj so se ves dan vršile volitve v jugoslovensko akademske podporno društvo. Od 5 tisoč slušateljev jih je vpisanih v društvo 1.500. Postavljenih je bilo pet list. Rezultat volitev je bil tale: Jugoslavija 460 glasov, Hrvatski vseučiliščni blok, t. j. radičevci, pravaši in Hrvatslca omladina 406, Do-! mogoj (klerikalci) 195, davidovičevci 108, marksisti 56. — Nato so se vršile manifestacije in je del dijakov vzklikal po ulicah Jugoslaviji, medtem ko je druga povorka vzklikala Hrvatski. UZUNOVIČ PRAVI, DA SE JE RADIČ POBOLJŠAL. Beograd, 22. nov. Sinoči je bil predsednik vlade Uzunovič na maršalatu dvora, kjer se je mudil dalje časa. Pri odhodu z maršalata je na vprašanje novinarjev odgovoril: Bil sem na marša-laitu. Vi veste, da, kadar ni kralja v Beogradu, pogosto pridem na maršalat dvora, da se razgovarjam. V situaciji ni nič važnega. Ko so novinarji opozorili predsednika vlade ua govor Stjepana Radiča v Hercegovini, je odgovoril Uzunovič, da Radič sedaj mnogo milejše govori, zato, ker so vplivali nanj napadi beograjskega tiska. NADVOJVODA ALBRECHT IŠČE POMOČ MUSSOLINIJA. Budimpešta, 22. nov. Bivši nadvojvoda Albrecht je odpotoval v največjem in-kognitu v Rim. V zvezi s tem potovanjem so se pojavile razne, vesti o zaroki s princeso Ileano. Na tozadevno vprašanje so v sekretariatu nadvojvode odgovorili, da je Albrecht odpotoval iz Budimpešte, a ni naznačeno, ne kam in ne v kakšno svrho. MUSSOLINI ZAGOVARJA SMRTNO KAZEN. Rim, 22. nov. O priliki sprejetja zakonskega načrta o uvedbi smrtne kazni v senatu je izjavil Musolini, da sprejetje tega zakona ni v zvezi s teroristično akcijo v državi, ki je izvedla nekoliko atentatov. Moram ponovno izjaviti, da me vsi atentati puste ravnodušnega in da se vsi oni, ki mislijo, da me bodo ostrašili .s streli iz samokresa, varajo. Naj se zgodi, kar se hoče, jaz ostanem na svojem mestu. To je> moj odločen sklep. Čeprav me ta teroristična akcija pušča indiferntnega, pa ne more pri tem ostati indiferentnega, pa ne more pri tem ostati njih dneh se je. zapazilo, da celokupen narod želi, da se uporabijo izredne mere, ki naj napravijo konec atentatom. Nazadnje omenja Mussolini, da bodo -izredna sodišča sestavljena iz mož, o Sijih nepristranosti nihče ne more dvomiti. Ta sodišča ne bodo sodišča maščevalnosti, temveč sedišča praviee(?). ŠPORTNE VESTI. Zagreb, 22. nov. Včeraj so bile te-le nogometne tekme: Gradjanski proti Derbiju 2:1, Croatia : Concordia 2 : O, Sokol : Slavija 2 : 0, dočim so se v Beogradu vršile \ tek m e med Beograjskim športe kini klubom in Jugoslavijo z izidom 2 : 0 v korist Beograjskega sport-skega kluba. V Gradcu je igral Hašk proti GAG. Ta tekmo je. končala neodločeno z rezultatom 1:1. Sramotna nemarnost — Ljubljane. V zadnjih dneh je mnogo razburjenja v domovini zaradi fašistovskega nasilja nad našimi nesrečnimi brati onkraj meje. Po nekaterih krajih je prišlo celo do demonstracij proti Italiji, a v skupščini je bila viharna debata o trpljenju našega naroda tam preko. — Vse to pa je meni le nov dokaz, da imate v domovini od časa do časa edino le široka usta, kar nam po navadi več škodi nego koristi, ne znate pa govoriti in delati na pravem mestu in o pravem času. Evo dokaz! V današnjih nemških listih čitam, da je imela včeraj sejo Avstrijska liga Zveze narodov (Oesterreichische Vol-kerbundiiga), važno sejo, na kateri je poročal predsednik dr. Dumba o zborovanju Sveta Unije lig Zveze narodov v Solnogradu koncem septembra in na začetku oktobra. Iz tega poročila izvemo za prevažen sklep, da bo prihodnje zborovanje meseca marca 1927 v Bruslju, na katerem pride v razpravo sedanji položaj in mučeništvo Nemcev v Trenti-nu. Dalje čitam, da bo to zborovanje v Bruslju jako važno, ker bodo zastopane vse države, tudi Amerika. A kar je' posebno važno 'je pripominja, da se je to sklenilo v soglasju z italijanskim za-stopnikcm prof. Gianini, ki je Mussolinijev zaupnik in njegov državni tajnik. Nemci so s tem dosegli velikanski uspeh, da se bo obravnavalo vprašanje južnctirolskiih Nemcev pred kompetentnim forumom celega sveta, in ni dvoma, da bodo Nemci moralni zmagovalci na svoje grozovite in na drobno iznesene obtožbe. Nemška temeljitost se tu pokaže v polni meri. Oni imajo ves mate-rijal zbran do največje popolnosti in moremo si misliti, kako se bedo zastopniki vseh narodov čudili, da so še mogoče take ostudnosti v dvajsetem sto-letju. In državni tajnik fašistovske Italije je soglašal s to razpravo?! Kako je bilo mogoče priti do tega? Slučajno sem izvedel resnico, namreč, da je bil Gianini le vjet vsled neprevidne izjave. — On ie namreč trdovratno molčal na vse obtožbe Nemcev, ki jih je sicer pozorno poslušal. Na pripomnjo cd strani zastopnika Švice, ali ninra na vse te grozote ničesar pripomniti, je dejal, da ne more o teh vprašan jih govoriti v deželah, ki -o kakorkoli prizadete vsled sorodstva z manjšinami v Italiji. Nato je bil na predlog Švicarja sprejet bedeči kraj zborovanja Bruselj, a na dnevni red je že postavno vprašanje južnotirolskih Nemcev. -Do tu je vse prav in lepo in mi vsi privoščimo Nemcem tak lep vspeh. Želimo jim, da bi bili sklepi zborovanja y Bruslju za nje kolikor mogoče ugodni, želimo jim polno zmago v pravičnem boju. Ali takoj bodo tudi moji čitatelji vprašali: kje so pa Slovenci in Hrvatje, ki jih je skoro trikrat več nego Nemcev, zakaj ipa njihove muke -in vnebovpijoče krivice niso postavljene na dnevni red bodočega zborovanja v Bruslju? Zakaj Monakovo, 17. novembra. ne, kdo je kriv, da ne, in kaj bo z našimi brati, ako bodo celo v Zvezi narodov tako mačehovski zanemarjeni? Poglejmo si krivce! Na zborovanju v Solnogradu je bil navzoč za — beograjsko sekcijo lige prof. Fotič, ki pa ni odprl ust za naše brate. Poslušal je cele' filipike Nemcev o zatiranju njihovih sorojakov, a on ni imel poguma, da bi se jim v polnem obsegu -pridružil, da bi tudi on naslikal gorje naših zarobljenih bratov. Smejajte se in /akolnite z menoj: Zato je molčal, ker smo z Italijo v prijateljski zvezi!! — Zato tudi ni nihče postavil na dnevni red bruseljskega zasedanja analogno z Nemci: Sedanji položaj Slovencev in Hrvatov v Italiji. Tako znajo osvobojeni bratje misliti in delati za svoje trpine v Italiji! Pač znajo o nepravem času kričati in igrati demonstracije, a da bi resno delali, tega nihče ne poskusi. Ali ni tudi »Narodni Dnevnik . klical Ljubljano na delo, da ustanovi sekcijo lige? Ali je tako težko vso stvar malo resneje prijeti v roke in pozitivno kaj storiti in ustvariti si možnosti za bodoče uspešneje delovanje v prid našim manjšinam? — Taka nemarnost kriči do neba in priča o neču-veni sramoti, ki jo je zakrivila Ljubljana kljub vsemu kričanju in demonstracijam za nerešene brate. Pravkar čitam notico v nemškem dnevniku, da se je Zagreb te dni zganil in ustanovil svojo sekcijo. Da bodo imeli takoj dovolj ipojma, za kaj tu gre, je šel v Zagreb dr. Salkin z — o jej — Dunaja! V Ljubljani imate delavno »Jugoslovansko Matico«, zakaj ta ne proučuje takih stvari, zakaj vsaj ta ne čita izbornih člankov v Nar. Dnevniku« ter po tam dobljenih navtdilih tudi kaj ukrene? Pričakujem v najkrajšem času ljubljansko sekcijo. Potem bo v Bruslju poleg Fotiča že zastopnik Zagreba in Ljubljane! — Operite dosedanjo sramoto! Ko bo ustanovljena ljubljanska sekcija Unije lig pri Zvezi narodov, tedaj naj ta takoj prijavi centrali v Beogradu ter zahteva, da se prepusti vsaj enega delegata za zaborovanje v Bruslju njej. Seveda morate izbrati v to svrho moža, ki popolnoma obvlada ves matenijal, pa da zna vsaj francosko tako gladko, da bo mogel govoriti in debato vati. Nikar ne dopustite več, da bo edino kak Beograjčan zastopal naše manjšine na kongresih Unije! * Propaganda Nemcev za svoje zatirane rojake je jako spretna in živahna. Doma imajo celo vrsto časopisov, ki naj-kazljiveje zasledujejo vse krivice in na-silstva, kar točno beležijo in vedno pereče zabelijo, da ostajajo čitatelji v strupenem sovraštvu do vsega, kar je italijansko. Dosegli so, da je romanje v Italijo vedno slabejše fin volja za osveto vedno živa. Danes je vsak Nemec trdno prepričan, da pride do osvete in korenitega obračuna. Tujino pa preplavljajo z brošurami, ki v pregledni in poljudni obliki opisujejo fašistovske grozote nad Nemci v Trentinu. <— Pred seboj imam n. pr. brošuro: »The situatiou in south Tvrol 1915—1925«. — Tu je nagromadeno vse, kar je vredno, da izve ves kulturni -svet. Enako so poskrbeli za Francoze, Celo v ruske časopise vtihotapljajo poročila o zatiranju Nemcev. — Ali nismo Slovenci veliko premalo storili v tem oziru? Tako propagando bi morala voditi Ljub-I dna in Zagreb. Ko bo tudi v Ljubljani šolanja Unije lig, tedaj naj bi ta pohitela, da se dosedanje zamude popravijo. Ali bo tudi ta pobuda le glas upijočega v tujini?! G. N—st. Oblastne skupščine Po dolgem času se je centralna vlada vendar odločila, da razpiše volitve v poki ajinske spupščine. Tako centralisti kot avtonomisti razlagajo to kot zmago svoje ideje — in sicer po pravici. Kajti bodimo si na jasnem: zakon glede pokrajinskih skupščin je tako raztezen in skrčljiv, tako zmožen interpretacije, da cn sam, ki bi vendar moral bili glavna podlega vsemu, ne pove razen splošnih načel ničesar. Že s tem pa je dana smer, kje bo pravo težišče te skupine: Beograd! Ali bo imela pokrajinska skupščina ožje ali obširnejše polje, ali bc res izvrševala samoupravo ali pa bo samo pomožni organ vsakokratnega velikega župana, vse to je odvisno od Beograda. Zato se bo šele via faeti pokazalo, ali pomenijo oblastne skupščine definitivno zmago centralizacije ali pa začetek avtonomije. Pravim začetek, kajti tudi pri najliberalneijši razlagi zakona v prid slu kvečjemu začetek. Da se torej za sedaj politično samo reci, da pomeni razpis volitev v oblastne skupščine izvedbo ustave. Vendar ni omalovaževati tudi tega, kajti pri vseh hibah, ki jih ima, je pokazala ustava do sedaj, da je vendarle širokogrudnejša kot pa posamezne, dosedanje vlade. Nihče ni pričakoval in ne pričakuje, da bo avtonomija, pa makar je tako široka, ozdravila na mah vse rane, ki so po večini še dediščina iz vojne. A vsaka samouprava, tudi še tako okrnjena, pomeni za naše čase, ko še večina občinskih odborov ne posluje', veliko pridobitev. Prvič se bo s tem zopet zbudil v narodu čut za politično - gospodarska, predvsem gospodarska vprašanja, ki je po vojni tako zakrnel. Kajti danes se rešujejo vse zadeve s političnega, ali še točneje s strankarskega stališča, povsod pride v poštev vprašanje moči in politične koristi ne pa potrebe. Ne samo ceste in železnice postajajo že politikum, poli-tikum so že celo podpore vsled elementarnih katastrof. Upajmo, da bodo pokrajinske skupščine tudi v svejem skromnem 'sedanjem obsegu dajale drugačen zgled. Da se ne bo vprašalo, kaj je politično in zlasti strankarske, ampak kaj je gospodarsko potrebno, kaj koristi celoti in ne stranki. Potem je mogoče, da bedo s časema prišli iz pokrajinskih skupščin v centralno skupščino ljudje, ki ne bodo gledali na državo samo s strankarskega stališča in na volilce samo kot na glasovalni aparat. V tem oziru postanejo lahko pokrajinske skupščine šola elementarnih političnih naukov. Drugič bo pa ljudstvo zopet enkrat videlo kontrolirano javno gospodarstvo. Pri nas imamo sicer do 'sitega dovolj kontrol, vendar je v ljudstvu globoko vkoreninje-no prepričanje, da sc te kontrole samo zato, da — ni mogoča nobena kontrola! To vpliva demoralizujcče, če se tako hote ali nehote postavlja narod v neko nasprotje z državo, kajti narod dobi občutek, da je država tukaj samo zato, da jemlje. In temu ni malo krivo dejstvo, da do danes še nimamo nobenih računskih zaključkov o posameznih budžetnih letih. Zato ne bo nič napak, če se praksa o polaganju končnih letnih računov pokrajinskim skupščinam prenese polagoma tudi v centralno skupščino. Ali samo izvedba ustave, ali začetek samouprave: oboje je napredek proti sedanjemu stanju, zato je volitve v oblastne skupščine odkrito pozdraviti z obžalovanjem, da se niso izvršile že davno. A rM ta r. PO TROCKI JEV I KAPITULACIJI. Sedaj doali moskovski časopisi omogočajo natančnejšo- aodbo • o kontroverzii, ‘kii ie nastala zadnji dan komimiei&vega zborovanja po velikem obtoževa-lnem govoru Stalina, med opozicijo in njim. Predvsem velja sedaj, da ne smatrajo »kapitulacije« Trockija, Kamen jeva in Zinovjeva niti oni sami in niti večina stranke in delavstva kot kako uklonitev. »Kdo naj veruje, da sta Trocki in Ziinov-jev .prostovoljno podpisala svojo deklaracijo?« se vprašujejo v časopisih številni dopisi iz delavskih vret. Ilegalni letaki opozicije, med njimi je znana zlasti neka ostra Zinovjeva brošura, so se razširili celo po zaključku moskovske konference. Stalin se n-ajbrže tudi ne udaja iluzijam in ni v svojem govoru prav nič -namiga val na kako spravo, nego je le bolj izražal svojo zavest zmage. Opozicija hoče Ameti »svoje uho pri /.etnija«, se norčuje Stalin. »Zakaj ni potemtakem spoznala da sta se stranka in delavski razred odvrnila od njih? Bolna ušesa imate, so-drugi, dajte si jih preiskati od zdravnika!« Zanimiva je nato zahteva, ki jo je naslovil Stalin na Trockega: »Ce je izgubil vero v notranjo moč luske revolucije radi tega, ker je izostala svetovna revolucija in se zato boji, da bo sporazum s kmeti škodoval proletariatu, potem pa naj osnuje »čisto proletarsko« stranko in na.j jo potem postavi otidelni, ne popolnoma proletarski stranki nasproti. Toda za to manjka opoziciji poguma. Trocki je branil svoje stališče v sijajnem govoru, ki se zaznamuje kot »nova charta opozicije« in naglašal, da se ne more govoriti o kakem popuščanju v nazirainjlh. On in njegovi prijatelji pa le nočejo še bolij poostril* frakcijskega boja. Kakor prej, tako so tudi sedaj prepričani, da »obrača« sedanja vlada »hrbet socializmu . »Pravda« komentira nastop opozicionailnih voditeljev tudi s tem, da so »ti sodrugi tudi v naprej odločeni, voditi ta boj proti ideološkim temeljem leninizma s. »Izvestja« pa groze: »Ali razumejo sodrugi iz opozicije, tla je stranka z ozirom na .njihove prejšnje zasluge in zmožnosti še enkrat poskusila, da jim vrne njihovo mesto v prvih vrstah bojujočega se .proletariate? če tega ne razumejo, potem se bodo morali odstraniti s poti«. J. Suehy: POPOTNI AHASVER. Vezuv ni »špas«, ne kar se tiče izdatkov za Cookovo vzpenjačo na vrh Vezuv, ne kar se tiče tiste peklenske žcepljene sopare, ki ti bruha v oči, y nos, v grlo, da solziš, da kihaš, da kašljaš. Jojmene. In za vsak ki hi ja j in kašelj moraš plačati — hakšiš vodniku, češ, glejte, če bi mene ne bilo poleg, bi padli v žrelo. Mlini. — 1300 m smo vzvišeni nad morjem. In val dima valovi nad drugim. Tako nekako mora biti v peklu. Včasih meče tudi kamenje in bruha ogenj. Ter sem zvečer sedel tam v Tassih fondih« v Napolu v predmestni kavarni sredi široke ulice, kamor so me privabili groteskni akordi: velikega bobna, harmonike, trompete in kastanjet. Predmestje: vrvenje, prerekanje, trušč instrumentov, petje in — aplavzi. Sinfo-nija za ušesa. Ne daleč od katedrale sv. Genera, čigar čudež se godi dvakrat v letu. Tu so kar trije kini na vkup. So pa opombe vredni radi tega, ker stoji sredi ulice velik orkestrion ali po domače »leier kosten«, ki igra za vse tri kine, najsi le-ti izvajajo drame, vesele igre ali pasijon, eno in isto melodijo marš, valjček ali pa kako mehalonično napoljsko popevko. Praktično. Prvič dobe (orkestrioni namreč) denar od kinov, drugič ga pa pobirajo tudi od pouličnih pohajalcev itd. In sredi vsega tega valovanja promenirata moža postave, ka-rabinerja Castor in Pollux . Skoraj se je začelo daniti, ko je izginil zadnji sladoledni voz raz pozorje ter so začeli pospravljati mize in stole v varno zavetje. Tuintam vidiš Še kako pnšečo damico, ki te vabi seboj za znižano ceno ,ciuque lire«, pa nemoj, zakaj v postranski ulici čaka nanjo >il sfrultatore« izkoriščevalec, ki z mogočno gesto mentorja damice in s še bolj vsiljivo prožnostjo roke zahteva za svoj placet najmanj isto vsoto, ne glede na to, da riškiraš poleg njene i njegovo družbo. Sicer pa le malokdo pade v tajbo«, zakaj te babnice so vse sila grde, umazane in namazane ter suhljate, kar je v čudnem kontrastu k siceršnjemu okroglemu ženstvu Napola. Že ob štirih zjutraj se pojavijo na ulicah prve kolone koz in krav, 20, pozneje 50 do 2(X) v krdelu. Mularija, ki spremlja kavalkado, čaka spodaj na ulicah na abonente in odjemalce mleka. Ob petih je že precej šumiva na ulicah. 'Dvokolesne velikanske cize s trojico konj odnosno mul, do vrha napolnjene s košarami premoga, se pomikajo v smeri proti kolodvoru. Nepregledne vrste. Nad Vezuvom se kopičijo oblaki di- ; ma, ki zajemajo in objemajo observato- | rijski poslopji, čijih eno je manjše, dingo večje, na način, kakor bi se- fraka i vozil po Vezuvu. In evo ju zopet. Dim, ki se vali iz žrela, sugerira očem to fato ■ morgano. Napoličani so pni vsem svojem nar v nem in kričavem krščanstvu vendar dobri epikurejci, ki urnejo živeti. s,Arniči miei, magnammo e bevinimo, Anfine che 110 e 1’ uoglio ala lucerna, Chi sa si ali’ anto munno 110 e ved iin 1110, Chi sa si ali’ anto munno 110 e taverna? Čisto po naše: pijmo ga pijmo, dokler živimo • . Kdor se v Napolu ali v Capri hoče duševno oživeti, kdor se hoče spojili s to nebeško naravo ter njeni tajinstveni čar no samo na zunaj vdihavati skozi oči in znojnice,- marveč tudi znotraj, naj se vpraša: so li bili oni abstinenti, P1^' prijatelji vode, ki so pred več nego .< ) leti 'ustvarili one marmornate čudeže, ki jih občuduješ v napolitanskem muzeju? Ki so, glave okrašujoč si z venci iz trt stopali okrog plapolajočih oltar- jev, pevajoč nesmrtne ode nesmrtnim bogovom in smrtnim ženam? Ki so pom-pejanske templje in terme polnili s svojim solnčnim življenjem? — Ne, to so bili bakanti, ki so se »še pred sredino dneva napili bistrega falerna in ki se niso zgražali, ako jim je vina in ljubezni žejni Horatius Flaecus razodel pravi namen svojih izletov v Neapolis z besedami: ■Ako stopim doli do morja, želim vino žlahtno in rujno, ki me z mladostjo prikupi svoji ljubici v Lukanu. -Mrzlično se vse pripravlja na odhod velikega parnika, ki zapušča Napoti oh pol osmih zvečer. Fijakarji in auti brze, kakor bi jim bili fašisti ža petami. \ pristanišču je veliko viveuje. Zadnje priprave Tulenje sirene, enkrat, dvakrat, trikrat in točno na minuto krene velikan. Zadnji pozdravi onih »» f™ iu že smo izven notranje luke- veliki svetilnik je prižgal svoje vrteče se luci, ki bi si jih bil lahko prihranil, zakaj danes žari Vezuv -v vsem svojem Škrlatni" rdečem siiaju. Čarobna slika. Konture Napota »te le v tieiiotneni razmahu žarečega Vezuva lazvidljvve ni morje luči se pojavi očem le še kot s^e *a 'j” nija na sicer temnem obzorju. Capri je ■>.t> za nami. Na visokem morju. Naše železnice. V odboru Skupščine so sicer precej mncgo govorili o naših železnicah, ali nihče ni dovoljno naslikal žalostnega položaja, v kakršnem se v resnici nahajajo. Naša javnost sicer vidi marsikaj, pa se polne resnice še ne zaveda dovolj, ker železnice končno še vedno vozijo. Ali Ali naši trgovci, obrtniki, izvozndčarji ia dobavitelji železniškega materijala pa imajo dovolj prilik, da občutijo na lastni koži neznosne in nevzdržne razmere, dani tudi oni ne poznajo vse gnilobe železniške uprave. Položaj naših železnic je vsak dan slabši in poznavalci govorijo o neizogibni katastrofi, ako merodajni faktorji še v zadnjem trenutku ne krenejo na boljšo poi. Vzrok je iskati pred vsem v centralni upravi naših železnic, da imajo oblastna ravnateljstva kar dvoje instanc nad seboj: ministrstvo in glavno ravnateljstvo. To dejstvo ovira že samo na sebi dobra uradovanje in ustvarja stvarne in osebne spore. Na stotine je važnih aktov, ki niso rešeni ali pa se rešitev zavlačuje. Nesrečni sistem državnega računovodstva je zopet vzrok, ki jako neugodno učinkuje na poslovanje železnic in povzroča, da gre v izgubo mnogo denarja in sicer že zaradi številnega v to potrebnega osobja, radi počasne nabave materijala, potrate velikanskega kupa papirja in vsled silno slabe kontrole prejemkov, posebno v južni Srbiji, ker so načelniki postaj kakor mali ruski guvernerji po načelu: car daleko a Bog visoko. Ker sc pri nas zamud, obresti načeloma ne plačujejo, je treba nabave mnogo dražje plačevati, in če hoče imeti kdo iz državne blagajne svoj pošteni denar, mora navadno sam poprej globoko poseči v svoj žep. Namen tega državnega računovodstva — tako slabega sistema ni na vsem svetu! — je navadno, da prepreči korupcijo Da se pa ta namen ne doseza, nasprotno, da pa cvete bujno korupcija ravno pri državnih nabavah, to je zač vsakomur znano. Naše železnice so prišle glede materijala in vzdrževanja vseh potrebnih naprav v prav žalosten, da naravnost katastrofalen položaj. Proge so v dezolatnem stanju, ni kreditov, ni denarja, ni mate-_rijc,la, ni delavcev, vsled tega morajo vo- ‘ i vlaki na raznih progah z znižano br- zino, in to celo mednarodni vlaki. Poglejmo n. pr. zakaj mora imeti zju-tranji brzovlak proti Zagrebu na Zidanem mostu nad pel ure zamude. — Ko pride vlak na Zidani most, morajo lokomotivo odkopoiti in da mora čez most do okretnice, da jo obrne. Ko je to opravljeno, mora lokomotiva po drugem tiru mimo vlaka na zadnji konec do skladišča premoga. Ko so natovorili premog, potegne vlak malo dalje do vodovoda, in šele ko je rezervoar napolnjen, odide vlak ! proti Zagrebu. Nad pol ure je za vse to potrebno. In zakaj vse to? Edino radi tega, ker na tako važni postaji ni rezervne lokomotive, ki bi čakala že popolnoma opremljena na brzovlak, da bi mogel ta v petih minutah oditi. Ali ni ta slučaj tipičen za našo mizerijo na železnicah? je z našim voznim parkom, to Kako vidi vsakdo, ker so naše proge nabasane s pok\urjenimi lokomotivami in vozovi. Ker stoji na tisoče teh vozil že leta in leta, je nastala škoda ogromna, v prometu Pa pomanjkanje. Poprayljanje vozov je skoro na mrtvi točki, oziroma se vrši brez sistema. De-lavnice ne morejo delati s polno kapaci- | teto, ker občutno pomanjkuje potrebnega j materijala. Vrhu tega mora n. pr. delav- i uica v Mariboru popravljati izposojene ' Vagone, da jih morejo vrniti in se tako j ješiti dnevne pristojbine po — pet zla- j tih frankov. Povedali so mi, da je bilo in je se na tisoče tako izposojenih vagonov, ki so bili škandalozno prevzeti. Brez za-dostne revizije so bili prevzeti, za porabo aiti niso bili sposobni, stali so mesece neporabljeni, a lastniki v inozemstvu so prejemali po pet zlatih frankov na dan, a ko se jih naga Uprava hoče iznebiti, jih mora najpoprej popraviti. In tako gredo težki milijoni v zrak, a naši vozovi čakajo na popravilo. ,.Pa ne samo v vozovni službi ni materijam, tudi o vseh drugih strokah se slišijo enake pritožbe. Vzrok te mizerije je, kakor že omenjeno, državno računovodstvo in pomanjkanje denarja, ker so železnice po nepotrebnem deficitne. V odpoimoč tolikemu zlu je d.rž. uprava posegla po jako nesrečnem sredstvu, začela je krajšati itak borne plače usluž- bencem, ki jih tira v čedalje večjo bedo. Naši drž. uslužbenci, torej tudi železničarji, so v celi Evropi (edino v Italiji je morda enako) v najslabšem gmotnem položaju. In tu hočejo štediti. Ni čuda, da se je pričela korupcija pasli tudi tam, kjer je doslej še ni bilo. Splošno je znano, kako se vrše za ra d e na višjih mestih, manj znano pa je, da se zgublja tudi na nižjih mestih, posebno j v vshodnih delih mnogo denarja, da kar ! izgine sled za njim in nihče ne ve, kam j je izginil. Manipulacija z denarjem in j kontrola den. službe v tistih krajih je jako j pomanjkljiva. — Tako gredo v izgubo j ogromne svote državnega denarja, in | vendar krivcev navadno ne zasleduje-! jo, ker jih varuje strankarska pripad-j nost. Iz političnih razlogov se vrše ime-! novanja in premestitve, ki stvarno niso ! utemeljene in so navadno v škodo dobre službe. | Tu navedene razmere kažejo, da se na-' še železnice bližajo gospodarskemu po-: lomu — in na merodajnih mestih se že , razmišlja eventualnost, da bi oddali železnice v privatne roke. Če je tudi v splošnem privatna eksplo-, atacija železnic priporočljiva, se je vendar bati, da bi bila ta sprememba zopet hud udarec za naše gospodarstvo, kajii I bržkone se pri tozadevnih pogajanjih zo-: pet izgubi mnogo denarja, oziroma bodo družbe cb prevzemu zahtevale znatne koncesije za v naprej plačan denar, kar bo le v škodo narodnega gospodarstva in železniškega osobja. Da se obvarujejo železnice — ta važen instrument gospodarstva in države, posebno v kritičnih časih — popolnega poloma, ali da se vsaj zabrani ostra gospodarska kriza, je treba, da merodajni krogi ob dvanajsti uri krenejo na edino pravo pot: da izločijo železnice popolnoma iz političnega vpliva in popravijo nesrečni sistem državnega računovodstva. Saj imajo na razpolago dovolj strokovnjakov, ki so imeli dobro šolo, čeprav je ta bila — avstrijska.Če imamo še zdaj celo vrsto predpisanih starih avstrijskih zakonov, ki so celo v Avstriji že davno popravljeni po zahtevah modernega časa, tedaj bi mogli tudi računovodstvo popraviti po njihovem lepem vzorcu. ^ Ker ni dosti upanja, da se vse to izvrši, hi bilo priporočati, da postanejo železnice privatno podjetje države, popolnoma samostojno in neodvisno od političnih strank. — V to svrho naj se ustvari upravni svet drž. železnic, ki naj ga tvorijo samo nepolitični, samo za gospodarstvo vneti saktorji, ki naj bi jih volile trgovske zbornice, kmetijske družbe, zveze industrijalcev... Na tak način bi imela država železnice v svojih rokah in vendar bi bile proste vsakršnega birokratskega in političnega vpliva. O ustroju takega upravnega sveta in generalnega ravnateljstva vseh naprav — železnice, plovitva, zrakoplovstvo itd. — bi morda govorili o priliki, ako se bo kak poslanec za to zanimal. žavo, ako tujci govorijo: Res krasno je v Dalmaciji kar jej je dala mati narava, ali drugače je vse — orijentalsko! A. G. Značilna vrzel. Še nekaj kar spada k prometu. Revizija potnih listov na meji je dandanes povsod že jako enostavna, ker so vzroki večinoma že minuli. Le pri nas jemljejo to za silno važdo in resno. Vsakega potnika morajo temeljito zapisati v posebno knjigo in imeti evidenco o potnikih. Inozemce pa, ki potujejo v Beograd in ki so vendar bili že na meji temeljito pregledani, čaka še prav neprijetno iznenadenje. Oddati morajo potni list orožniku in potem na postaji v Beogradu čakati nanj še najmanj pol ure, kar je posebno zvečer neprijetno, ko se vsakomur mudi, da si poišče prenočišče. Unikum v Evropi! Za Dalmacijo in naše Primorje se dela zadnje čase prav izdatna reklama, ki ima tudi lepe uspehe. Toda na Sušaku je še vedno dosti starega šlendrijana in ne-prilik, ki kriče po remeduri. Hoteli v Dalmaciji nam ne delajo časti in so z reklamo v kričečem navskrižju, kar nič priporočljivem za bodočnost. Mnogo tujcev pravi: Enkrat in nikoli več! — Glavna napaka je — nesnaga, primitivnost, nemarnost, v marsikaterem hotelu je na milijarde stenic, niti stranišč ni v redu in po evropskem okusu. — Ali ne bo še pameti? Mar ti dalmatinski hotelirji menijo, da tujci morajo k njim? In cene so včasih horendne. V tem pogledu so tam doli res velikopotezni in velemestni! Ni ravno častno za našo dr- »Jutro« piše o oblastnih skupščinah in seveda ugotavlja, da ima najveoje zasluge za razpis oblastnih volitev in za priprave, ki so za redno funkcioniranje samouprav potrebne, — ljuba SDS. Med drugim poroča »Jutro«, zakaj da niso bile oblastne volitve že preje razpisane in pravi, da so bili klerikalci in radi-cevci proti tem volitvam in da so samo pod • tem pogojem podpirali radikalno homogeno vlado. Zato da SDS pri naj-• boljši volji ni mogla doseči že preje i razpisa volitev. Kajti po zakonu o obči upravi so morali biti imenovani veliki župani do konca 1. 1922. To se je zgodilo. Volitve v oblastne skupščine pa 'se tedaj niso mogle razpisati, ker je dne 3. decembra padla radikalnodemokratska vlada. Prišel je nato radikalni homogeni režim, ko se je v Markovem protokolu radikalna stranka zavezala, da ne likvidira pokrajinskih uprav. Tu nastane prva značilna vrzel v referatu »Jutra«, ki nadaljuje: Tako je stvar stala do jeseni 1924, ko jo silovite krize z nastopom davidovi-eeve vlade in na jesen z razpustom 'kupšeine zaprečile izvedbo ustave«. Ampak ni vse tako, kajti pred Davi-dovičevo vlado je bila vlada Pašič-Pri-bičevič, ki je bila imenovana že 24. marca 1924. Ta vlada je imela tri mesece čas, Wa razpiše (oblastne volitve, toda ni tega storila. Zakaj ne? Ali mor-■ da SDS, ki je bila tedaj v vladi, ni tega 1 zahtevala? 1 In pride še druga značilna vrzel v j »Jutrovem« poročilu. »Jutro« namreč nadaljuje takole: »Volitve so odločile za ustavo. Kapitulacija HSS je* potem prinesla novo koalicijo.« Tudi ta vrzel je značilna, kajti pred »kapitulacijo« HSS je bila na ‘krmilu vlada PP in SDS njen sestavni del. Ta vlada je imela v skupščini večino in je bila mesec dolgo na krmilu, pred-110 jo je zamenjala vlada RR. Zakaj v teh mesecih niso bile razpisane oblastne volitve? Ali morda SDS tudi tedaj ni tega zahtevala? Takšna je resnica in samohvala SDS, da je njena zasluga, če so sedaj razpisane oblastne volitve, je manj vredjia ko počen groš. Kljub vsemu tisku SDS bo vendarle v zgodovini zapisano: da so bile oblastne volitve razpisane pod vlado sporazuma, dočim vlada »nacionalnega« bloka teh volitev nd razpisala, pa čeprav je imela dvakrat priliko za to in čeprav se je ponašala, da samo ona spoštuje ustavo. Tako bo zapisala zgodovina in vse pisanje SDS tega ne izpremeni. Politične vesti. = Ukaz o razpisu oblastnih volitev je bil kralju predložen v podpis že v soboto in bo torej v kratkem objavljen. Med osmim in 25. dnevom po objavi ukaza je treba vložiti kandidatne liste. Za dobrih deset dni se bo torej že začela prva faza volavnega 'boja za oblastne skupščine. Vse kaže, mi. Uporniki so razširjali letake velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča. Kmetje ko prodrli do mesta Ostrov, dočim je Pskov v rokah sovjetskih čet. V Pekovu je bilo aretiranih 20 oseb, med njiimi 12 bivših častnikov. Če je vest resnična, ^vedo zaenkrat samo berlinski emigranti. Poljska monarhistična stranka se je osnovala te dni pod vodstvom kneza Radzivila. Stranka predstavlja del narodne desnice in se govori, da jo podpira tudi Pilsudski. Šefa irske republikanske armade Rolin in 30 oficirje/v je aretirala v Belfastu policija, ker so snovali zaroto. NARODNI DNEVNIK, 22. novembra 1926. m.——OTirinnri-wrmmi i im iuii—in »i ■■ n i n'in nii iB -in- »iTn"B - r-T ir i Dnevne vesti, PRAVICE NAŠE SKUPŠČINE. Na seji skupščine je pasi. dr. Drije-vič vehementno napadel žandarmerijo v Kolašinu v Črni gori, ker pretepa ljudi. Med drugim je dejal, da v kclašinskem srezu ni komit, razven srezkega poglavarja in njegovih žandarjev. Podpredsednik Subotič je nato odredil, da se te besede izbrišejo iz stenografskega zapisnika, ker se s terni besedami kievečejo javni organi. To odreja v smislu čl. 120 poslovnika. Dr. Drljevič je proti temu protestiral in navedel, da je v lirvatskem saboru mogel izaklicati pol. Tuškan, da bodo šli Hrvati s puško na Dunaj in besede so ostale v stenografskem zapisniku. Navedel je dalje še bolj drastičen primer, da je bil g. Uzunovic ves perplek-.-.en. In navedli bi tudi mi lahko, da je mogel reči v dunajskem parlamentu nemški poslanec: »Die Erzherzoge ver-meliren sich \vie Ratzen« in »Arbeiter Zeitung« je to nekaznovano objavila. Ampak pri nas bi kaj takega ne> bilo mogoče in kupščina je tudi v resnici odobrila postopanje dr. Subotiča in izključila dr. Drljeviča od treh sej. Komentar k temu pač ni potreben. LJUULJANA IN ZAGREB. Zagrebška mestna občina si prizadeva že dolgo, da dobi cenen električni tok in dovolj toka. Kakor znano si je zagrebška mestna občina v to svrho zagotovila že izrabo vodne sile pri Krškem. Načrti za to veliko napravo so že izdelani, tudi koncesijo imajo Zagrebčani že v žepu in v najnovejšem času so se začela že tudi jako resno pogajanja z močnimi finančnimi skupinami, ki naj hi dale Zagrebčanom na razpolago potrebni kapital. V odločilnem momentu pa se je oglasila v Zagrebu elektrarna na Fali, ki je predlagala zagrebški mestni upravi, da bi ona sama napravila daljnovod od Fale do Zagreba na svoje stroške, če se zaveže zagrebška občina jemati od nje gotovo množino toka po primerni ceni, vsekakor pa po nižjii ceni, kakor bi Zagrebčane veljala lastna hidroelektrična naprava. Ako smemo verjeti zagrebškim listom, ki so vsi do zadnjega to ponudbo jako toplo pozdravili, je jako verjetno, da bo zagrebška občina to ponudbo tudi sprejela, in tako bo elektrarna na tali dobila krepkega odjemalca, Zagreb pa po ceni elektriko. Kako pa je z Ljubljano? Znano je, da so kalorične centrale, kjer se proizvaja elektrika z dragim premogom, najdi až-je. V Ljubljani plačujemo kilovat po 7 do 8 dinarjev približno. Pred leti so nekateri krogi začeli že jako resno misliti na vodno električno centralo na Savi, toda iz neznanih vzrokov je vse skupaj padlo v vodo. Na Falo menda ni nihče mislil, čeprav je daljnovod izpeljan že od Fale do Trbovelj. Že sedanja naprava na Fali še zdaleka ni izrabljena, je pa mogoče že obstoječo napravo še iznatno razširiti in povečati. Fala ima elektrike dovolj za Zagreb in za Ljubljano. In tu nastane vprašanje: Ali se ne bi dala električna sila Fale dobiti tudi za Ljubljano? Dovolj elektrike in to cenene elektrike je za Ljubljano življensko vprašanje, ker se z dragim premogom ne dajo ustvarjati zlahka nove industrije in obrti, še manj pa se da brez cenene električne sile rešiti tako pereče prometno vprašanje v Ljubljani. Ljubljana raste naglo, razdalje so velike, razširjenje cestne železnice je krvava potreba. Vse to nam da Fala. Toda za rešitev tega vprašanje je potreben — občinski svet. Tega pa ni! — Maltretiranje naših ljudi v Zadru. »Obzor« piše: Naši ljudje v Zadru so izpostavljeni vsem mogočim šikanam od strani italijanskih oblasti. Nič boljše pa se ne godi našim ljudem, ki potujejo v Zadar po opravkih. Pri prihodu, oziroma odhodu jih preiskujejo italijanski državni organi, če nimajo pri sebi naših časopisov ali celo letakov. Gonijo jih na policijo, na carinarnico in zopet na policij«, dokler jih ne pridrže v zaporu, nakar jih končno izpuste, češ, da se jim ne more dokazati nobena krivda. Vse to delajo italijanske oblasti, samo da pokažejo našim ljudem svojo »veliko moč« iz mrž-nje n apr a m našemu elementu. Mi pa vzdržujemo Zadar z našim kruhom, diu-gimi živili, valuto in vsem ostalim. Če i bi imeli naše ljudje količkaj smisla za | bojkot in naše oblasti nekoliko več ener-| gije, bi skovali okrog Zadra železen go-i spodarski obroč in potem bi se videlo, j ' kaj pomenijo ti »strašni« fašisti. — Uniiikacija pouka. V novi načrt finančnega zakona za leto 1927-19*28 je unesena odredba, s katero se pooblašča minister prosvete, da uvede, še predno se izvede izenačenje potom zakona, s predhodnim odobrenjem ministrskega sveta na vseh v njegov resor spadajočih šolah enoten učni načrt. — V ministrstvu prosvete je izdelan daljši ukaz o napredovanju učiteljev, ki imajo na podlagi službenih let pravico do pomaknitve v višjo skupino. Ukaz obsega okoli 100 učiteljev, oziroma učiteljic. — Dijaške štipendije. Predlogi o podelitvi visokošolskih štipendij na vseh naši univerzah so predloženi prosvetnemu ministrstvu. Čim podpiše minister' odlok, se prične takoj z nakazovanjem štipendij. — Dijaške čepice. Kot smo poročali, se uvedejo po vsej državi za srednješolsko dijaštvo posebne čepice. V Zagrebu se je to te dni že zgodilo. Čepice so modre barve ter imajo srebrn pas. Spredaj je označen z veliko rimske številko razred, ki ga no&itelj, oziroma nosite!jica obiskuje. | — Zakon o špionaži. V min. pravde je izdelan nov načrt zakona za pobijanje špionaže. Načrt se predloži v kratkem Narodni skupščini. Podpore za zgradbo novih osnovnih šol. V novem proračunskem načrtu prosvetnega ^ministrstva ministrstva je predviden kredit 12 milijonov dinarjev za podpore siromašnih občin za zgradbo osnovnih šol. — Posnemanja vredno. Praška poštna direkcija je obelodanila te dni razglas, v katerem izjavlja, da so odslej brzojavke, ki vsebujejo v naslovu ali tekstu okrajšave in okrnjene besede, ki nasprotujejo duhu jezika, od prometa izključene. — Naredba o fondu za zgradbo uradniških stanovanj. >Službene novine« objavljajo naredbo o fondu za zgradb.; uradniških tanovanj. Sredstva fonda bedo: 1. vsota 12 milijonov dinarjev, odobrenih s členom 43 navedenega zakona v budželnih dvanajstinah; 2. vsote, ki jih bo država naknadno dovoljevala; 3. dotacije samoupravnih; teles in razna darila; 4. obresti fondovega kapitala. — Manifestacija spiritistov za vojne žrtve. Pod predsedstvom znanega .romanopisca Conan Doyle-a so imeli te dni angleški spiritisti v Londonu zanimivo spominsko slavnost. Conan Doyle je Poudaril v svojem govoru, da v vojni padli niso -umrli, temveč, da žive v naši sredi dalje. On sam jih je videl -in slišal njihov glas. Nato je prosil one izmed prisotnih, ki so občevali z mrtveci prav-tako kot on, da se dvignejo s sedežev. Od 9000 prisotnih se je dvignilo s sedežev 6000 oseb. Conan Doyle je zaključil nato zborovanje z besedami: »Bogu se zahvaljujem, da nas je toliko, obenem prorokujem: če bom stavil čez 5 let isto vprašanje na tem mestu, ne bo nikogar, ki ne bi vstal. „ — Devet vdov in en mrtev moz. V kaznilnici v Clingtonu (Severna Amerika) je umrl te dni neki možakar, ki je imel odsedeti radi bigamije krajšo kazen. Sodišče je obvestilo o njegovi smrti vseh devet njegovih žen, ki so se res tudi vse udeležile pogreba. — Madjarski škof Zadravec odstavljen. [ Madjarski škof Zadravec, ki je bil kot ' znano, zapleten v afero falzificiranja i francoskih frankov, se nahaja trenutno na božji poti po Palestini. Doma ga čaka neprijetno iznenadenje. Papež ga je suspendiral ter mu zabičil, da se ne sme nikdar več pečati s politiko. — Mostarski seljaki so sklenili, da ne bodo prodajali več tobaka. V Mostaru in okolici se širi med seljaki agitacija za to, da bi seljaki letošnjega tobaka ne pioda-li. Vzrok temu je dejstvo, da plača država za tobak manj kot stane seme. Razen tega se pripeti, da uvrste državni organi tobak najfinejše kvalitete v II. kategorijo; včasih celo v III. Aretacija defravdanata. Kot smo svoječasno poročali, je poneveril blagajnik davčnega urada v Kovačiču Dušan Komon 140.000 Din državnega denarja ter pobegnil na Madjarsko. Državno pravdništvo je izdalo za njun tiralico. Kljub temu je trajalo nad leto dni, pred- Enrilo Splošno prilju&ljen kavni nadomestek. olcusen i cenen. Dobiva se v vseQ dobro asorliranifi kolonijalniš> trgovina^. no je prišel pravici v pest. Živel je elegantno, veselo in potratno v Szegedinu. Ko je bil te dni na zahtevo naših oblasti aretiran, so našli pri njem šamo še 2000 Din, vse ostalo je bil že potrošil, Komona so izročile madjarske oblasti našim, nakar so ga prepeljali v preiskovalni zapor v Pančevo. — Roparski napad na cesti Zagreb— esvete je pojasnjen. Policija je aretirala cigana Milana Nikoliča in njegovo ženo Kato, ki sta vse priznala. Ciganka Kata Nikolič je namreč prodajala cigarete, ki :o jih odvzeli roparji neki trgovki iz Se-sveta iz voza. To je privedlo policijo na - led. Cigan Milan Nikolič je priznal, da je izvršil ta in še druge roparske napade v družbi ciganov Janka in Branka Nikoliča, ki sta neznanokam pobegnila. — Velik požar v Nišu. Te dni je izbruhnil v mlinu Okrožne banke v Nišu nenadoma velik požar. V par urah je [pogorela zgradba do tal. Pogorelo je tudi okrog 40 vagonov, natovorjenih z moko, ki s1 j stali pred mlinom. Škoda se ceni na več kot 10 milijonov dinarjev.^ —Trgovski koledar za teto 1927 je izšel v založbi Trgovskega društva »Merkur za Slovenijo v Ljubljani. Uredil, je koledar zopet g. Fran Zelenik. — Vsebina koledarja je •/.ek> i>estra in praktična. Posebno nam je omeniti sestavke: Organimoi-ja .trgovske pisarne, knjigovodstvo žage, vinska trgovini a, razni ’ praktični migljaji trgovskemu perso-nalu itd. itd. Ta koledar je prepotreben va-demecum aa vsakega trgovca, podjetnika in nameščenca. Cena lično v platno vezanemu izvodu je s poštnino vred Din 15.—, ka r go-tovo ni pretirano. — Naroča se pri Trgov-skem društvu »MeHkur« za Slovenijo v Ljubljani, Gradišče 17/1. najnovejši gumijasti plašči in usnjati jopiči. Gričar &. Mejač Šelenburgova ulica štev. 3 Ljubljana. 1— Predavanje v društvu »Pravniku«. Ta teden prične društvo »Pravnik« zopet z rednimi predavanji, na katera vabi in , poživlja, da se jih udeležijo v obilnem i številu, članstvo, akademično mladino m , vse, ki jih zanimajo pravni problemi. ' Vrsto predavanj otvori dr. Milan Škerlj. »O najnovejši redakciji načrta za edin slven trgovinski zakonik«. Predavanje se bo vršilo v sredo, dne 24 novembra 1926 , ob 18. uri popoldne v sodni palači, dvorana št. 79. j l— Akademikom — abstinentom! Va- . bimo vas na prvi redni sestanek Aka- ; domskega društva »Treznosti«, ki se vrši dne 23. t. m. ob 15. uri v sobi st. 77 s sledečim dnevnim redom: 1. Vpfc alkohola na doraščajočo ndadino: preda-va br. dr. Mikič; 2. Razgovor o bodočem delu ter sprejemu novih članov tei .. Razno. Vabimo na sestanek vse aka-I demike-abstinente in vse abstinenci na-I klonjene tovariše. - Za pri pr. odbor j Treznosti: Fr. Kristan, t. č. predsednik; i Boris Kermavner, t. č. tajnik. _ . „ j i— Porotno zasedanje v Ljubljani, j nes se prične v Ljubljani i no zasedanje. Prva razprava s s - p ■ Ivano Trebušakovič iz Toplic pri Zagorju ki je ubila svojega spečega moža. Raz-! prava bo zanimiva. 1— Velika nesreča na Selu pri Ljubljani. V soboto popoldne se je pripetila na Selu pri Ljubljani velika nesreča. Sin meščanskega župana Drago Oražem in županov zet, železniški uradnik Drago Pavšek sta montirala na poslopju ze-: arne župana Oražma radijsko anteno. Pri tem jima je padla po nesreči ne-izolirana bakrena žica preko električnega voda na tla. To je povzročilo smrt dveh ljudi. Na tleh ležeči konec žice je pazil Oražniov hlapec Dominik Resnik. V svoji nevednosti ga je hotel pobrati. Ko je žico prijel, je ni mogel več dzpu-titi in ubil ga je električni tok. Na pomoč mu je> prihitel sedlar Alojzij Slamič, ki je zagrabil, prav .tako v svoji nevednosti, električno žico z mokro cunjo, v sled česar je ubil tudi njega električni tok. 1— Pri dijaški predstavi dne 6. t. m. se je našel v garderobi, parter desno, damski dežnik. Dobi se pri vratarju v drami. Senzaiiionelni spomini © 1 prično izhajati PROPOVEDNIK AMERIŠKE PROHIBICIJE MR. JOHNSON V LJUBLJANI. V soboto dopoldne je prispel z beograjskim brzovlakom v Ljubljano vodja ameriškega abstinenčnega gibanja Mr. Johnson. Na kolodvoru so ga svečano sprejeli zastopniki našega abstinenčnega pok reta, skavtov in tabornikov. Nato se je vršil opoldne banket v-brezalkoholni restavraciji »Pod Lipo«, ki so se ga udeležili mnogi pristaši abstinence. V nedeljo dopoldne je Mr. Johnson prisostvoval sprejemu novih članov v »Dr. Doničevo kolo« na realki in obiskal prostore skavtske organizacije v istem poslopju. Ob 11. uri je priredil predavanje v Mestnem domu« o ameriški prohibiciji. Predavanje jo otvoril predsednik »treznosti« dr. Mikič, ki je pozdravil Johnsona v imenu slovenskih abstinentov. Predavanju je prisostvoval tudi zastopnik ljubljanskega velikega Župana dr. BorStnar. Mr. Johnson je predaval v angleščini, katero je spretno prevajal g. Miklaucic. Predavatelj je uvodoma omenil, da m ameriška prohibicija nikak nov poskus v svetovni zgodovini ter so jo uvedli ze stari Babilonci. Poizkusi, uvesti prohibicijo, so se v zgodovini večkrat ponavljali' vendar so vsled svoje neodločnosti vselej propadli. Amerikanci so prišli do spoznanja, da' radi zavživanja * trpe toliko oni, ki jo uživajo, neg » bolj njihove družine. Zato S(’ met 1 splošno prohobicijo, hoteč enkra za vselej onemogočiti ogromno- škodo ki jo povzroča alkohol. Prohibicija se je v Ama riki v vsakem oziru sijajno obnesla. . lavski prihranki so zUatno nar^^ P _ na blaginja se je v Ameriki 1 s1. Z z njo vred pa tudi vse socijalne in higijenske razmere. Ni res, kar trdijo v ’ Evropi gotovi Amerikanci z rdeču sovi, ki nimajo doma nobenega zam* , ’ ic ljudstvo naveličalo pioiuDicije. Nasprotno: od uvedbe prohibicije so bi e ^ Ameriki šlinkrat volitve « | lo bili './.voljeni v »I vedno odloiinej,,. Štev. 263. in številnejši pristaši prohibicije. Za uvedba prohibicije so složno in \ zvesti si laslne koristi delovali delojemalci in delavci, učitelji 'in številne ženske organizacije. Ljudstvo v Ameriki je danes še ravnotako za prohibicijo, kakor je bilo prej. Kadar bo ljudstvo proti, bo prohibicija odpadla sama cd sebe. To pa se ne bo zgodilo! Nato je Johnson omenil, da se prohibicija sicer tudi krši, toda kateri zakon se kje še ni prekršil? V Ameriki ima alkohol isto stališče kakcr pokvarjeno meso: nihče nikcmur ne brana uživati alkohola, prepovedano pa ga je producirati, prevažati in prodajati. Predavanju je prisostvovalo zelo lepo število prijateljev treznostnega gibanja. Po govoru Mr. Johnsona, kateremu je občinstvo priredilo živahne ovacije, je dr. Mikic zaključil predavanje s pozivom, naj se vsi abstineti srtnejo v organizacije, ki se bedo potem mogle lažje boriti za dosego svojih ciljev. Ob dvajsetletnici smrti Simona Gregorčiča. Društvo »Soča« je priredilo ob priliki dvajsetletnice smrti našega goriske-ga pesnika Simona Gregorčiča lep spominski večer, na katerem je o Gregorčiču predaval pesnik dr. Jože Lovrenčič. Predavanje se je vršilo v soboto ob 8. zvečer v udobnih prostorih restavracije »Ljubljanski dvor«, ki si jo je »Soča« v zadovoljstvo vseh svojih članov izbrala za svoje prireditvene prostore v te,j sezoni. Deloma aktualnost vsebine, deloma Pa osebnost predavatelja sta privabila k predavanju številno občinstvo, ki je do zadnjega kotička zasedlo dvorano. Toplo pozdravljen od občinstva je pričel dr. Lovrenčič svoje predavanje s čustvenimi pesniškimi besedami posvečenimi goriški zemlji An njeni usodi ter spominu njenega pesnika Simona Gregorčiča. Nato je v kratkih besedah očrtal razvoj narodnega prebujenja na Goriškem, Imfcenši z »vikšim ogledom« Valentinom Staničem ter njegovima učencema Kocijančičem in Marušičem, preko leta 1848, ko je zasijala prva zarja svobode goriškim Slovencem, do leta 1861, ko je Jakob Filip Kafol prvi izpregovoril besedo goriških Slovencev in zahteval v njihovem imenu Združeno Slovenijo, pa do leta 1870, ko sta šla najplemenitejša moža Goriške dr. Lavrič in dr. Tonkli v Ljubljano in tam jasno izjavila, da spada tudi Goriška v jugoslovansko sfero. In pesnik te zemlje je bil Simon Gregorčič, pevec njene duše, njenih sanj in njenega hrepenenja, pesnik iz njenega ljudstva. v muli gorski vasici Vrsno pri Libuš-njem na Goi-iške m je'bil dne 15. -oktobra 1844 rojen deček Šimen, poznejši slovenska pesnile. Planine njegove domače zemlje so pustile v mladi nežni duši trajne sledove in planinsko domotožje je eden glavnih akordov njegove pesmi. Na Vršnem je rastel Komolcev šimen v detinska leta in pasel ovčice svojega ■očeta, kakor pravi sam v svoji pesmi •Veseli pastir«: Zakrivljeno' palico v roki, za trakom pa šopek cvetlic, ileot kralj po planini visoki pohajam za 'tropom ovčic. Predavatelj je nato očrtal s spretnim vpletanjem citatov' iz Gregorčičevih poezij življenski potek mladega šimna, kako je obiskoval šolo na Libušnjah, kier ga je učil prve učenosti njegov bližnji sorodnik vikar Anton Gregorčič, dalje, kako se je moral posloviti z dvanajstim letom ©d Vršnega in iti v Gorico v gimnazijo in kako je v daljnem mestu občutil bridko domotožje za domačimi planinami. V Gorici je rad pohajal k »nemirni hčeri planin« bistri Soči ter tešil tu svoje domotožje ob znanki, ki je prihajala iz njegovih ljubljenih planinskih višav. V Gorici je bil Simon Gregorčič \7 prvih letih v deškem semenišču. Ze v gimnazijskih letih je pričel z literarnim ustvarjanjem, ki ga je nadaljeval tudi pozneje v bogoslovju. Iz te dobe izvirajo nekatere njegove najlepše, pesnvi, kakor na primer priljubljena pesem »Njega ni!« Kot kaplan je najprej služboval v Kobaridu, kjer je imel zelo naklonjenega ■mu predstojnika dekana Antona Jak-šeta, Kateremu je ob njegovi smrti postavil trajen spomenik v posmrtnici »Vrlemu možu!« V Kobaridu se je Gregorčič mnogo bavil z društvenim življenjem. Ustanovil je »Narodno čitalnico«, osnoval pevski zbor, ki ga je vodil sam. Na čitalničinih prireditvah je pogosto nastopil z resno in šaljivo besedo. V Kobaridu je tudi pričel sodelovati pri Stritarjevem »Zvonu«. Ko je Stritar debil prve Gregorčičeve' prispevke, je vzkliknil: »Hvala Bogu, vendar enkrat prava poezija!« Leta 1873 je moral v »deželo rajsko milo«, v Rihemberk v Vipavski dolini, kjer pa ni dobil blagega Jakše ta za prdstojnika, nego osornega župnika, ki ni rad videl, kako se Gregorčič literarno udejstvuje. Ko se je pesnik poslavljal iz Rihemberka, je napisal lepo prigodni-co »Slovo iz Rihemberka«, kot zahvalo j za ljubezen, ki so mu jo izkazovali nje- [ go vi župljani. V Rihemberku je spisal | ■tudi pesem »Nazaj v planinski raj!«, ki 1 jo je sam najbolj ljubil in v kateri izraža vse svoje neizrekljivo domotožje po domačih planinah. Gregorčič je pozneje sodeloval pri novo ustanovljenem »Ljubljanskem Zvonu« ter je bil tudi urednik pesniškega dela Hribarjevega »Slovana«. Leta 189JL je izdal zbirko svojih poezij, ki jo je kritik Franc Levec po pravici nazval »zlata knjiga«. Prvi zvezek njegovih poezij je slovenska javnost sprejela z navdušenjem in je bil v enem letu razprodan. Mnogo hladnejše je javnost sprejela drugi zvezek njegovih poezij,^ ki ga je izdal Grgorčič deset let kasneje. ' To in pa napadi dr. Mahniča so pesnika zelo potrli. K temu so se pridružile še razne materijalne skrbi, kar je vplivalo, da je Gregorčič obmolknil. Zadnjih deset let se je bavil Gregorčič s prevodom Joba iz Sv. pisma ter psalmov. Umiri je v Gorici dne 17. novembra 1906, zadet od kapi. Njegov veličastni pogreb je dokazal, kako bridka izguba je doletela tedaj Slovence. , Svoj krasni govor o Simonu Gregorčiči« je dr. Lovrenčič zaključil ob bur-. nem aplavzu občinstva z vzklikom, da : naj se izpolni Gregorčičeva želja I Bog živi vse Slovene | j)od streho hiše ene! Na narodni praznik 1. DECEMBRA zvečer UUBLJANA MARIBOR Hotel Union Narodno gledališče DVA VELIKA KONCERTA na korist novinarskega penzijskega fonda Ur. I. R.: »Klub svobodnih akademikov". P|ed tednom dni približno je prinesel »Narodni Dnevnik rezultat volitev v akademsko reprezentanco v Ljubljani. Neuspehu liste svobodnih akademikov najde vzrok v pomanjkanju stalne organizacije svobodnih (akademikov«. — Misiim, da ima prav. Trdno sem prepričan, da je lista svobodnih akademikov po svojem članstvu pri zadnjih volitvah v SSLU kvalitativno daleč presegala vse ostale dni-P6- Toda ravno veliko število jakih iu-divid\ta]J10Sti slabi njeno enotnost in ovira morda upostavitev enotnega stalnega progpauUl Kako torej organizira?5 stalni klub svobodnih akademikov in na kateri podlagi? Menda je bila lista svol>odnih akademikov sestavljena ad hoc iz kluba »Njive«, marksističnega kluba in neorganiziranih« akademikov. Morda so celo ti poslednji bili v večini. 'Vsaj v eSi-1 I zadnjih volitev «a kot taki nastopili. I V se te skupine bi mogle tvoriti en j enoten »nad-klub«, kjer bi ,bili posamezni klubi v član jet li ali pa, kjer bi obenem bili njih člani tudi še člani tega kluba, n. pr. kluba svobodnih akademikov; kdor pa sploh ni organiziran bi bil včlanjen samo v njem. Toda tak klub (ali tako društvo) bi moralo imeti svoj program. Ta se da ustvariti; ker v bistvu že obstoja, zavedno ali nezavedno, pri vseh ali vsaj pri večini svobodnih akademikov«. Vsi ti svobodni neorganizirani akademiki so iskatelji. In česa iščejo? Da takoj povem, Ta klub najboljših naših akademikov bi mogel postati nekak slovenski »slavjanofilskk klub naših visokoSolcev. — Naj se me prav razume. Ko mi je pred letom dni pisal eden j 'mojih prijateljev, ki se je leta in leta najintenzivneje bavil z religioznimi in filozofičnimi problemi, je zaključil pismo nekako tako: "Sicer pa veš; jaz sem prenehal tam iskati. V bistvu nam je vendar to vse tuje. Zdaj sem prenesel ležišče k nam in za nas iščem. Tudi budizem in vse to nam je tuje. Mi še sebe ne' poznamo, naših slovenskih problemov in naše poti in našega cilja. Tudi ti tu išči!« Pravzaprav mi sebe res ne poznamo. Koliko zanimivosti, ko seim poslušal predavanja o slovenskih gorskih pravdah, prigodbe o naših slovenskih kme-tih-sodnikih, o tem našem če tudi malem slovenskem jusu. Mislim, da je bila in še obstoja čisto slovenska juristi-ka ali vsaj slovenske črte v njej. Za filozofa pa velja isto. Pravijo, da imamo v srednjem veku celo vrsto večina cerkvenih filozofov, ki so pisaji v latinščini. A ko primerjamo slike v umetnostni galeriji iz raznih časov slovenske sreče in nesreče, zakaj ne bi imeli tudi filozofov. In isto velja za verski problem. Slovenska črta mora gotovo tudi tu postajati. Jaz ne verjamem, da bi slovenski vernik ali slovenski duhovnik od nekdaj vse slepo in brez misli podpisal, kar se mu je serviralo. Toliko bolj, ker pridejo tu v poštev čisto formalna, šo-iastična in juridična ali organizatorno cerkvena vprašanja. Sebe samega in svojega značaja se pa človek odreči ne more. (Mogoče se še med nami kak na-polheretik — Strossmayer na rimskem koncilu — najde.) AH kako naš narod, naša slovenska gospa iz Gadjega gnezda ali nas zdravi kovač Kalan o veri in zveličanju misli? Vsi menda vendar ne točno in brez pogreška po kudeksu juriš cancnici. Ali pa? Kaj če, in kai, če ne? Ali slovenski socialni čut? Katera ureditev nam najbolj odgovarja? Saj pravzaprav, je vseeno, ali parlament ali brez parlamenta, ali monarhija ali republika, kar nam odgovarja, to je glavno. Mi vsega tega ne vemo. Prepričan sem, da bi ta klub imel najzanimivejša in najenotnejša predavanja od vseh. In tudi najpotrebnejša. Kajti res se še ne poznamo. Govoril sem samo o slovenstvu, ker vem, da smo vsi Jugoslovani. To pove čisto primitivno osebno čustvo. Kri in instinkt in ni treba razmišljanja o tem. 1 oda kako pot in kako violino bomo igrali mi Slovenci — in kot Slovenci — v jugoslovanstvu, v jugoslovanski kulturi. civilizaciji, socialnem, gospodarskem življenju, v politiki? ' Spomnil sem se Tagorejevih besed, ko je bil v Beogradu: »Vi ste tukaj povsem drugi ljudje, kakor so oni na za-padu. Njihova civilizacija je stara, izgrajena, mehanična. Pri njih je vse izgotovljeno. O vsemu se je razmišljalo, o vsemu je stvorjen fiksiran pojem. A vi? \i na Balkanu'ste bolj primitivni, mladi, bujni, še v toku razvijanja. Vi -e še formirate. Všeč mi je, da pri Vas še ni vse v ravnovesju. To je znak mladosti, zlat mladosti, ki jamči v bodočnosti zrelo, solidno starost z močno novo kulturo in civilizacijo, ki zamore tudi prekositi zapadno. Ma Slovenci snTo gotovo nekoliko starejši od onih. Toda, kje bo naš vpliv prevagal in kje se bomo naučili in pomladili? To vse so vprašanja, ki jim je treba odgovora in na katera bo ravno današnja naša doraščajoča generacija morala odgovarjati. Zato ne smemo biti nepripravljeni kakor tolikokrat doslej. In zato ne vidim višjega in bolj vrednega združevanja slovenskih akademi- kov kot na tej podlagi. Ker proučava-nje dosedanje naše usode, je še ustvarjanje nove — to pot pa res naše in naše skupne — kulture in civilizacije. Treba pa, da poznamo komponente, da borno mogli potegniti rezultanto. Dote-daj pa držimo se našega in 'bodimo pre»-vidni proti tujemu. Mislim, da bi to bil program slovenskih akademikov — res svobodnih akademikov. Obleke lastnega izd Ika Van nudi najceneje JOS. ROJINA, Ljubljana Aleksandrova c. 3. FRANCOSKO - ITALIJANSKO RAZ-MERJE. M. M. Miloševič priobčuje v zagrebških •Novostih« daljši članek, v katerem raz-motriva razmerje med Francijo in Italijo. Ob priliki štiriletnice fašistovskega pohoda je skoro ves francoski tisk posvetil mnogo pozornosti fažislovski Italiji in razmerju med obema državama. Po zadnjem atentatu je Mussolini grozil Italiji, fašistična drhal pa je priredila antifran-cbske demonstracije. Ko se je vse pomirilo, se sedaj smatra, da se vodijo med Parizom in Londonom diplomatske konverzacije, ki naj sondirajo teren za sporazum med Francijo, Italijo in Anglijo. Povdarjati je treba, da je vprašanje razmerja med Francijo in Italijo največje važnosti za našo državo. Vedeti je treba, da je Mussolini preprečil podpis pakta francosko - jugoslovanskega prijateljstva, ker da to škoduje Mussolinijevim balkanskim načrtom. Obstoji namreč možnost, da Francija žrtvuje Balkan in bližnji Vzhod Mussolinijevim zahtevam, da tako odvrne njegove osvajalne smernice od ! Sredozemskega morja. Cotyju, uredniku pariškega »Figara«, ki posebno propagira latinsko vzajemnost, je Mussolini izjavil, da so Dodekanez, Tirana in Reka izhodne točke ekonomske in politične ekspanzije Italije proti Vzhodu. To odrivanje Italije s strani Francije in Anglije k Vzhodu daje poln smisel ratifikaciji nettunskih konvencij, ki kažejo ves smisel možnosti italijanskega prodiranja na Balkanu. Italija je sveječasno sklenila s Francijo ugodne konvencije glede Italijanov v Tunisu. Italija smatra danes Tunis za ! iredentistično zemljo, istotako, kakor Dalmacijo. Te konvencije so potekle le-leta 1919 in Francija jih noče več obnoviti. Italija bi rada, da ji Francija odstopi Tunis pod naslovom mandata Društva narodov. Briand je osebno antipatično razpoložen proti Mussoliniju in proti njegovim metodam vladanja. Francoski italofili, zlasti francoski fašisti pa sanjajo o velikem latinskem bloku, ki bi obsegal 100 milijonov ljudi in ki bi organiziral vso Evropo proti anglosaškemu bloku. Ti italofili so večinoma zelo neprijaleljsko razpoloženi proti Jugoslovanom in so radi žrtvovali Reko, kakor bi radi žrtvovali vso Dalmacijo na oltar himeričnega latinstva. Večji del francoskih politikov in javnih delavcev pa gleda mnogo realneje na od-nošaje z Italijo ter dobro ve, da je Italija antifrancosko razpoložena. Demokratski in napredni krogi v Franciji smatrajo, da pomenja Italija resno nevarnost za svetovni mir. Pristaši francoske demokracije so odločni nasprotniki fašistovske Italije in smatrajo Mussolinija za karnevalskega Cezarja, ki zna onesrečiti italijanski narod in izzva-i ti novo krizo v Evropi. zlate tkanine., novo z zlatimi nitmi vezano trikot-blago. Blago vsled zlate vezenine nikakor ne izgubi na mehkosti ter je lepo v vseh barvah. Najlepši in injfinejši pa mogoče v beige-barvi. D> čim se je preje pogosto kombiniralo trikot blago s Crepe de Chine, se kombinira /sedaj to blago s kasho. Pri tem se ne uporablja več Crepe Yersey, temveč groba v dveh barvah melirana pletenina, ki harmonira glede barve s kasho. Tako vidimo n. pr. pogosto mičen kom-plot, obstoječ iz krila iz kashe in pletenega jumperja, ki ima ovratnik, manšete in pas iz kashe. Tudi gube krila so podložene- z isto pletenino. K temu kompletu se nosi cape, 'ki cbstoji na eni strani iz pletenine, na drugi iz kashe •ter se more uporabljati double face. Takih domislekov je ne.brjj — moda pletenin je sploh zelo bogata na idejah ter iznajde številne dražestne detalje. bov (v nasprotju z giletom prejšnje se-zije, ki se je zavezoval). Dama hoče biti toplo in praktično oblečena, kar odgovarja tej devizi, se ji zdi elegantno, tudi če ni — drago. Raz ve ii tega dovoljuje meda pletenin tudi elegantni dami majhne pikantne originalnosti. Tako so prišle v modo trikotaže, ki posnemajo prav spretno angleško volneno blago. Iz Pariza prihaja celo sledeče modni smeri, ki ljubi vse Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateHem in znancem, d» je naš srčnotjubljeni sin ozir. brat, gospod v soboto, dne 20. t. m. po kratkem in mukapolnem trpljenju nenadoma preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v pondeljek, dne 22. novembra ob 3. uri popoldne iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Kr žu. V Ljubljani, dne 22. XI. 1926. ŽdlujoHa rodbina Resnik. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. Modno pism o. VOLNENA MODA. Jumper-kostum je še vedno tako moderen kot je bil. Četudi ustvari tisoč idej lisce varijacij, bistvo obleke iz finega trikeja ostane. — Najbolj priljubljeni sta pri tej obleki kasha in vinsko - rdeča barva. Kar se tiče pletene obleke, jo je videti letos v lepih pisanih barvah. Iz Pariza prihaja nova podjetna športna jopica. Pa tudi Anglija diktira letos karirana pletena krila, ki se nosijo večinoma k lumber-jacku. Moda lahkih plaščev, kožuhov brez va-telina, zahteva eleganten gilet iz volne. Dama nosi svežebarven gilet brez, gum- tiskarna MERKUR LJUBLJANA SIMON GREGORČIČEVA UL. NajboljSa, najcenejša Kolesa in Šivalni stroj «o edino Za vsako beiedo «e plaJa 50 par, aa debelo ti*kano Pa Dtn 1.—. Gospod trgovsko naobralen, La neeljiv, kateri ima veHe;-no pisarniško prakso iii* primernega mesta najraje v Ljubljani. Službo lahko nastopi takoj. Ponudb« prosi na upravo U»ta p<>^ sZnneeljivc. se priporoča Za naročila o tiskarsko široko spadajočih del ______________„_______4* Gospodinja išče mesta pri boli**** gospodu event. vdovcut dvemi ali tremi oiroKi Vaienn ie vs®11 hišnih del kakor tudi Šivanja. Pa-nudbe l>r06I na uprav* lista P0(i »Dobra gospodinja«. C1JSKI BUBEAU LJUBLJANA, Kolodvorska alica 41 P— bnojavkaui ,080M*. Teieion mi. at. PODRUŽNICE x Maribor, Jesenice, Rakek. Obavlja mite stroko »padajoč« posls naj hitra}« Is pod km-lantnlmi pogoji. lailopnlkl družbe spalnih to* 8. O. M. sa r ekspresne poSUJke. c Proda se Becker Weltgeeohich*«, »Ljubljanski Zvotk tar pahalasta palma (Fticker palme). Naslov pav« uprava lista. Oglašujte v Narodnem Dnevniku