Četrtek, 28. oktobra 2004, št. 44, leto IX., ISSN 1408-0494, vsak četrtek, cena 550 SIT • 2,35 EUR • 36 HRK Demokracija Presenetljivi novi nadškof Za novega predsednika slovenskega državnega zbora je bil z veliko podporo poslancev izvoljen član ¡zmagovite SDS France Cukjati Z njim smo naredili intervju. POLITIKA Kako po zadnjih volitvah? m LOUENIJA ■dSf Bogatenje na račun šolarjev TUJINA Monika Mavric in Andrej Aplenc o Bushu in Kerryju knjigarna DEMOKRACIJA Knjige lahko naročite na številki 01-434-54-63 ali prek elektronske pošte obzorja.narocnine@siol.net CENE VSEBUJEJO DDV, POŠTNINO PLAČATE POSEBEJ. IVARHIVO^LOVENjKE POLITIČN-mUCIJE IZ ARHIVOV SLOVENSKE POLITIČNE POLICIJE TONE KUNTNER Komunistične tajne službe MATI SLOVENIJA od njihovega nastanka do leta 1950, vključno z imeni Pesmi pesnika slovenske njihovih vodilnih članov. pomladi, tradicije, vrednot. 519 strani, 5.000 SIT 72 strani, 2.200 SIT Janez Janša PREMIKI MILAN ZVER DEMOKRACIJA Avtor je razčlenil koncepte demokracije v politični misli na Slovenskem v prvi polovici 20. stoletja. 254 strani, 4.400 SIT . >)* -v- ' It latožba mlndirreka knfaa . ^ JANEZ JANŠA PREMIKI Kn jiga, ki je bila prodana z Janez Janša mi Pot slorenske države JANEZ JANŠA OKOPI Politični razvoj slovenske države do leta 1994. Politični razvoj slovensk države do leta 1994. Nastajanje in obramba slovenske države 1988-1992. 363 strani, cena 2.200 SIT 309 strani, 2.200 SIT Iz dnevnika češkega vojaka, ki se je udeležil bojev ob Soči in Piavi. 240 strani, 5.500 SIT iz množičnega v Kočevskem Rogu MILAN ZAJC, FRANCE KOZINA, FRANCE DEJAK UŠLI SO SMRTI Poročila treh rešencev iz množičnega grobišča v Kočevskem rogu leta 1945. 244 strani, 3.906 SIT IISS TT ■ - VasfalUavoia ' e VASJA KLAV0RA PREDEL 1809 Avtor je šel po sledovih vojaških spopadov Napoleona in Francozov z Avstrijci na Slovenskem leta 1809. 330 strani, 6.727 SIT > A*' _ TOfiflŽBiJDKJVIČ VZP011 KMlJUfi TK, PH£D ZnTOiJOil fiVSTSO-OfflSEE - ——1 ŽžZZmr' "¿SHr^ . * TOMAŽ BUDKOVIČ VZPON BOHINJA PRED ZATONOM AVSTRO-OGRSKE Bohinj od marčne revolucije naprej, v času graditve proge in od njenega odprtja naprej. 231 strani, 5.500 SIT MOC PREŽIVETJA \ V \ Vs S E M E N A RAZDORA JOŽE DEŽMAN MOČ PREŽIVETJA Knjiga opisuje krute zgodbe sirot, ki so jim partizani med 2. svetovno vojno pobili očeta ali oba roditelja. 336 strani, 6.510 SIT DUŠAN S. LAJOVIC MED SVOBODO IN RDEČO ZVEZDO Avtobiografska pripoved iz časa druge svetovne vojne. Knjigi je dodan seznam sodelavcev Udbe. 347 strani, 6.200 SIT DIMITRIJ ŽILEVSKI OTOK BREZ MILOSTI Pretresljiva avtobiografska izpoved iz pekla ju-goslavanskih komunističnih zaporov. 256 strani, 3.996 SIT IVE A. STANIČ PROTI Nad sto avtorjev pojasnjuje in razkriva pravo podobo revolucije in protirevoluci-je na Slovenskem. Prispevke je zbral in uredil publicist Ive A. Stanič. 288 strani, 3.900 SIT VIKTOR BLAŽIČ SEMENA RAZDORA Komunistična partija je nevihtno vojno ozračje izkoristila za obračun z drugače mislečimi in v ta okvir sodijo tudi politični umori. 196 strani, 6.770 SIT .'jistj^j JanP.Triska ^"pesj mati JAN F. TRISKA POZABLJENA FRONTA I. SVETOVNE VOJNE MILAN ZVER STO LET SOCIALDEMOKl-iACIJE Prikaz klasičnega obdobja slovenske socialdemokracije in njene vnovične oživitve konec prejšnjega stoletja. 125 strani, 2.200 SIT S?0B0D0 IN v RDEC0 ZVEZDO tretja stran ip®KSS> • ¡MRSI i ' ¥ ■ !Jg m I J - ¡^gsmm Nič še ni odločeno Odločitev predsednika Nove Slovenije Andreja Ba-juka, da ne bo kandidiral za mesto predsednika državnega zbora, je pokazala, da je Bajuk politik, ki ve, kaj hoče. Kljub željam nekaterih v njegovi stranki, ki bi ga radi videli na čelu državnega zbora, se je odločil za aktivno vlogo v novi vladi, kjer bo kot politik in strokovnjak zasedel finančno ali gospodarsko ministrstvo ter verjetno postal podpredsednik vlade. Kot pravi, bo s tem veliko laže uresničeval program svoje stranke, ki bo na ta način dobila večjo moč v vladi. Nedvomno je za delovanje vlade to dobro, saj so bili v preteklosti primeri, ko predsednik koalicijske stranke ni bil član vlade in ni prevzel realne odgovornosti v izvršilni veji oblasti, zaradi cesarje prihajalo do nepotrebnih konfliktov in razhajanj. Samo spomnimo se predsednika združene SLS+SKD Franca Zagožna, ki v Bajukovi vladi ni bil minister, kar je povzročilo njegovo oddaljevanje od Bajuka in Janše. Po drugi strani pa je predsednik združene liste Borut Pahor zadnja štiri leta vodil državni zbor, kar je v slabo voljo spravljalo člane njegove stranke, saj so menili, da zapostavlja stranko. Po njihovo bi bilo veliko bolje, če bi bil Pahor minister v Ropovi vladi, saj bi na ta način veliko bolje zastopal in predstavljal interese stranke. In kot kaže, bo tudi predsednik tretje morebitne koalicijske stranke Janez Podobnik minister v novi vladi. Izvolitev Franceta Cukjatija s skoraj dvetretjinsko podporo poslancev za predsednika državnega zbora je precejšnje presenečenje, ki delno napoveduje novo vladno koalicijo. Zanj so namreč glasovali poslanci SDS, NSi, SLS, DeSUS, SNS, poslanka madžarske narodnosti in še kakšen poslanec LDS ali ZLSD. Vendar zadeva še ni končana. Glasovi poslancev DeSUS in nacionalne stranke so ali pa niso. Predvsem pri Jelinčiču je očitno, da bo občasno pripravljen podpreti nekatere projekte prihodnje vlade, če bo seveda imel od njih koristi (tokrat je bila to izvolitev Saša Pečeta za podpredsednika državnega zbora). Pri stranki upokojencev je situacija nekoliko drugačna. Vodstvo stranke si očitno želi iti v vlado, vendar se pri tem sooča z nezadovoljstvom nekaterih lokalnih odborov, poleg tega pa je pod pritiskom "levičarskih" medijev, ki njihov morebitni vstop v des- nosredinsko vlado kritizirajo. Prav ti mediji in komentatorji so pred leti povsem drugače komentirali vstopanje SLS v "levo" vlado. Takrat je bilo to "državotvorno dejanje" ljudske stranke. Sedaj pa, ko ima stranka upokojencev možnost, da prvič realno prevzame odgovornost v vladi in tudi kakšno resno ministrstvo (ne samo ministrstva brez listnice kot v preteklosti), pa je deležna številnih očitkov. V združeni listi so zaradi Janševega neformalnega vabila za vstop v vlado razcepljeni in ne vedo, kaj bi storili. Do Janše gojijo številne negativne predsodke, ki jim onemogočajo trezno razmišljanje. Čeprav je torej realna možnost njihovega vstopa v vlado majhna, pa so presenečenja vedno mogoča. Nekaj podobnega velja za liberalno demokracijo, čeprav nekateri komentatorji, ki so blizu LDS, ne izključujejo možnosti oblikovanja nekakšne velike koalicije, ki bi jo sestavljale SDS, NSi ter LDS in ZLSD. Očitno so se v liberalni demokraciji po porazu nekaterim glave že nekoliko ohladile in bi naredili vse, da bi oblast vsaj delno obdržali v svojih rokah. Ob vsem tem je zanimivo Kučanovo povolilno sprenevedanje. Čeprav je prav on največji poraženec tokratnih volitev, saj je s svojim Forumom 21 odkrito podprl dosedanjo vlado, je v pogovoru za Delo-vo Sobotno prilogo izjavil, da bo poraženec, "če nova vladajoča garnitura ne bo spremenila doslej bolj ali manj uveljavljenega vzorca vladanja pri nas, in predvsem, če nova opozicija ne bo sposobna spremeniti vzorca vedenja, ki ga je vsiljevala dosedanja opozicija". Slednji očita, da je razumela vlogo opozicije predvsem "kot rušenje in izničevanje, ne pa kot nadzor in sodelovanje", pri čemer zamolči, da je prav opozicija odigrala ključno pozitivno vlogo pri vstopanju Slovenije v Evropsko unijo in Nato. Višek njegovega sprenevedanja pa se zrcali v besedah: "Moj odnos do vlade in do pričakovanj glede vzorca vladanja ni odvisen od njene barve. Pa tudi moj odnos do opozicije ni povezan z njenim političnim predznakom." V intervjuju je Kučan govoril tudi o oblikovanju vladne koalicije. Dejal je, da se je v preteklosti zavzemal za take koalicije, ki so segale čez delitev slovenskega političnega prostora, razdeljenega na podlagi kulturnega boja. In take koalicje so nedvomno razbile pomladne Stanke. Sedaj ko tudi Janša želi narediti širšo koalicijo za lažje vladanje, pa Kučan pravi, da se mu zdi "načelnejša in koristnejša čista situacija, ko so v vladi tisti, ki lahko zagotovijo programsko skupnost in so pripravljeni nositi odgovornost". /.../ "Močna je lahko tudi vlada s 45 poslanci, če se bo strankam uspelo odlepiti od dosedanjega vzorca vladanja." Seveda se prav v tem skriva nevarnost za novo vlado, saj je lahko vsakomur jasno, da vlada s podporo samo 45 poslancev ne more normalno vladati. In Kučan to dobro ve ... Metod Berlec Demokracija • Četrtek, 28. oktobra 2004 O kazalo 11 12 Poezija in Dejanje Edvarda Kocbeka sem osebno srečal v Munchnu pri založniku Trofeniku ob koncu sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Presenetljivi nadškof Prvi možje državnega zbora V petek, 22. oktobra, je bila na ustanovni seji uradno potrjena nova sestava državnega zbora. Mandat 2004-2008 je četrti v zgodovini parlamentarnih volitev v Sloveniji, predsedoval pa mu bo France Cukjati. 16 Kako po volitvah? Izidi zadnjih volitev nakazujejo, da se bo dosedanja vladajoča koalicija, ki nam v bistvu vlada že vse od leta 1945, morala zamenjati. Medtem so njene stranke že večkrat zamenjale ime, vse od OF prek komunistične partije, zveze komunistov, Stranke demokratične prenove do današnje ZLSD oziroma LDS. je kadr «sle m šaie A A 22 Bančne muke 24 Bogatenje na račun šoli 32 0 Bushu in Kerryju Čez nekaj dni bodo državljani Združenih držav Amerike odločili, kdo bo vodil državo naslednja štiri leta. Volitve, ki se bližajo, so brez dvoma ene najpomembnejših volitev v zgodovini ZDA, in sicer zato, ker bodo odločile, ali bodo v ZDA v naslednjih štirih letih imeli vlado, ki bo vodila državo na temelju načel zahodne civililizacije ali pa po načelih "sekulariziranega humanizma". 34 Nakopičilo se je preveč negativnih pojavov Pogovor s Francetom Cukjatijem Nakopičilo se je preveč negativnih pojavov, da bi jih lahko odtehtali pozitivni uspehi dosedanje vlade. Preveč, da volivci za njimi ne bi videli ali vsaj slutili usodno resnih ovir za nadaljnji razvoj. Kadar neka politična opcija znotraj svojih vrst ne more več obvladovati korupcije in klientelizma, je zadnji čas za politično prevetritev. 42 Cerklje med revolucijo 56 Planiške zdrahe Planiškim sporom ni videti konca. Najnovejši zaplet je povezan s finančnim poročilom o zadnjem svetovnem prvenstvu. Demokracija, p.p. 4315, SI - 1001 Ljubljana, obzorja@siol.net; telefon: 01-434-54-48 (uredništvo), 01-434-54-63 (tajništvo); faks: 01-434-54-62 Glavni in odgovorni urednik: Metod Berlec; tehnični urednik: Bojan Jovan; novinarji: Vida Kocjan, Denis Vengust, Mihaela Praprotnik, Monika Maljevič, Barbara Kavtičnik, Gašper Blažič, Aleš Kocjan, Gjyie Vishaj, Mitja Volčanšek; kolumnisti: dr. Janez Juhant, dr. Janez Jerovšek, dr. Matej Makarovič, dr. Janko Kos, mag. Andrej Aplenc, dr. Peter Starič, dr. Ljubo Sire, mag. Klemen Jaklič, Esad Babačič; stalni zunanji sodelavci: Esad Babačič, Igor Gošte, Miran Mihelič, Peter Čolnar, Lovro Kastelic; Vera Ban (p.p. 1716); lektoriranje: Joža Gruden; skeniranje: Matej Šoper; prelom: Tone Tehovnik, Matej Soper; realizacija: Nova orbita, d.o.o.; fotografija: Dane Kostrič (urednik), Reuters; tisk: Ma-tisk, d.o.o., Maribor; datum natisa: dan pred izidom; izhaja vsak četrtek; cena 550 tolarjev; izdaja: Nova obzorja, d.o.o.; direktor: Božo Predalič; naklada: 11.000 izvodov; TRR: 24200-9004125033, Raiffeisen Krekova banka, d. d., Maribor, poštnina plačana pri pošti 1102. Fotografija na naslovnici: Dane Kostrič Nenaročenih člankov in fotografij ne plačujemo in ne vračamo. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost {Ur. 1. RS, št. 89/98) sodi tednik Demokracija med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Naročniški oddelek: obzorja.narocnine@siol.net; Naročniki prejmejo položnico s prvo revijo v mesecu. Odjave sprejemamo pisno do 15. v mesecu z veljavnostjo prvega v naslednjem mesecu. Letna naročnina za države članice Evropske zveze znaša 260 evrov, za druge pa 288 USD. Demokracija • 44/2004 Priprava na druge čase (Stran 8) Ljudstvo moje drago, le k tebi sem živel (Stran 10) Svetniki o sečoveljskem incidentu (Stran 14) Ropovi zadnji zdihljaji (Stran 20) Čukova nebeška plača (Stran 21) Vandali na pohodu (Stran 26) Izbor šolskih knjig neprimeren (Stran 27) Zadnji evropski diktator (Stran 31) Najboljši booker (Stran 38) Umetnost tridesetih let (Stran 39) Sokratov zagovor (Stran 40) "Čiščenje" brezna (Stran 46) Zgodba koralnega grebena (Stran 48) Laibach Focus (Stran 58) Ko praznujejo čarovnice (Stran 60) Kralj valčka (Stran 62) Bučar obseden s "skrajno desnico" (Stran 66) pogovor Težo napak nosijo bolniki 0 stanju na Oddelku za radioterapijo na Onkološkem inštitutu Ijubljana smo se pogovarjali s predstojnikom oddelka Primožem Strojanom. V zadnjem času je bilo mogoče slišati, da se Oddelku za radioterapijo na onkološkem inštitutu obeta nov linearni pospeševalnih ki ga bo mogoče uporabljati že konec letošnjega leta. Vaša informacija je napačna. Pospeševalnik, o katerem govorite, je plod triletnih prizadevanj oziroma opozarjanj, kaj se bo zgodilo z obsevalno napravo, ki jc prej stala na mestu, kjer smo prav v teh dneh začeli montirati nov pospeševalnik, o katerem je govor. Ta linearni pospeševalnik je bil kupljen šele po dokončni okvari svojega predhodnika 25. 2. 2004, in sicer po mučnem postopku, ki se je srečno končal izključno zaradi javnega pritiska civilne družbe in medijev 16. 6.2004. Montaža pospeševalnika bo, če bo vse teklo po načrtih, končana v petih tednih, potem je na vrsti priprava naprave za klinično delo, t. j. zapletene in zamudne dozimetrične meritve, in priprava računalniškega sistema za načrtovanje obsevanja. Predvidoma bo nova naprava začela obratovati marca 2005. S tem bomo lahko odpravili tretjo izmeno, ki že od okvare februarja letos poteka na dveh od štirih delujočih obsevalnih napravah našega oddelka. Ali bo mogoče odpraviti tudi pošiljanje bolnikov na obsevanje v tujino, bo jasno po zagonu nove naprave. Govori se, da bi poleg omenjenega pospeševalnika potrebovali vsaj še dva ali tri. Ali ste že dobili kakšne obljube s strani ministrstva za zdravje, kdaj lahko računate na te? V letu 2003 smo obsevali v povprečju 286 bolnikov na dan. Ce želimo vsaj okvirno upoštevati standarde stroke in dostojanstvo bolnikov, kar pomeni, da bi na posamezni napravi obsevali štiri bolnike na uro in bi naprave efektivno (čas za redna dnevna preverjanja natančnosti delovanja naprav, za redno servisiranje in periodične okvare so odšteti!) delovale v dveh izmenah skupaj 11 ur dnevno, bi ta čas v Sloveniji potrebovali šest takšnih naprav in pol. Kolikor bi želeli izvajati tudi sodobnejša, učinkovitejša in varnejša obsevanja, kot sta stereotaktično in intenziteto modulirajoče obsevanje, ki sta del rutine v večini evropskih in ameriških radioterapevtskih centrov že od začetka oziroma srede 90. let prejšnjega stoletja, bi potrebovali osem obsevalnih na- prav ali več. Seveda pa je treba pri načrtovanju števila potrebnih obsevalnih naprav upoštevati tudi vsaj 3-odstotno letno rast števila novih primerov raka in proporcionalno s tem večje število bolnikov, ki naj bi bili obsevam. Žal za sedaj s strani ministrstva za zdravje razen ustnih napovedi nismo prejeli konkretnejših zagotovil, da se bo stanje na tem področju v doglednem času resnično izboljšalo. Bolniki z rakom naj bi sedaj na obsevanje čakali 8 tednov. Ali obstajajo norme, kako dolga naj bi bila čakalna doba na obsevanje? Priporočena dolžina čakalne dobe na obsevanje (od prvega obiska pri radioterapevtu do začetka obsevanja) naj ne bi bila daljša od dveh tednov. Seveda v večini radioterapevtskih centrov ne morejo slediti temu priporočilu. Res pa je, da so le redki, v katerih bolniki čakajo na obsevanje 7-8 tednov, kot se to dogaja zdaj v Ljubljani. Toliko znaša namreč čakalna doba na edinem visokoenergijskem obse-valnem aparatu za obsevanje tumorjev v globini telesa, t. j. v trebuhu in medenici. To pa ne pomeni nič drugega kot zmanjšanje verjetnosti, da nam bo posameznega bolnika uspelo pozdraviti. Zal se v zadnjem času daljšajo čakalne vrste tudi na drugih treh nizkoener-gijskih obsevalnih napravah, kjer nikjer niso krajše od štirih tednov. Kako intenzivno ste v preteklosti opozarjali na potrebo po nabavi novih in dodatnih linearnih pospeševalnikov? Ko sem konec leta 2002 zasedel mesto predstojnika oddelka za radioterapijo, sem se kot ene prvih zadev lotil revizije stanja obseval-ne dejavnosti v Sloveniji. Pisni dokument sem v decembru 2002 predložil svetu onkološkega inštituta, kjer predstavljajo večino člani, ki jih je kandidiralo ministrstvo za zdravje oziroma so njegovi uslužbenci. Za tem sem to problematiko še večkrat izpostavil tako na svetu ustanove kot tudi v medijih, podobno kot so to počeli že moji predhodniki zadnjih deset let. Trditev, da javnost ali pristojno ministrstvo ni bilo seznanjeno z zdajšnjimi težavami in tistimi, ki utegnejo nastati iz dane situacije, je neresno. Nasprotno, trdim, da ministrstvo ni zapopadlo resnosti problematike in ni ukrepalo, ko bi bil čas za to. Ker je urejanje te problematike vezano na daljši rok (od nakupa do zagona linearnega pospeševalnika za delo z bolniki je potrebnih vsaj osem mesecev, običajno pa leto dni), se nakopičenih težav ne da rešiti čez noč. Težo napak pa seveda nosijo bolniki. _Mihaela Praprotnik Čez sedem let vse prav pride! Minuli petek se je na prvi strani Dnevnika pojavil naslov Kriminalisti nad elektroposle družine Janša. Glede na to, da večina bralcev le površno bere časopise, bi lahko domnevali, da je v nečedne posle vpleten sam prihodnji mandatar za sestavo vlade Janez Janša. Toda celotna zgodba je opisana šele na strani 8 in nima nič skupnega s politiko. Očitno na Dnevniku poznajo pregovor, da čez sedem let vse prav pride, saj znova uporabljajo taktiko, ki so se je naučili v času Bajukove vlade. O tri pike... Nadškof Komaj so volitve mimo, žeje nastopila nova sprememba. Slovenija (pravzaprav ljubljanska nadškofija) je dočakala novega nadškofa in metropolita. Pravzaprav ga ni dočakala, saj je bil že ves čas v Sloveniji. In je, kot pravijo na Pop TV, ljudski človek s "pastoralne linije". Bistveno drugačen torej kot njegov predhodnik Seveda pa brez vprašanj o splavu ne gre. In tudi ne gre brez vprašanja o verouku v šolah. In seveda sociolog religije zaskrbljeno doda še to, da bo sedaj napočil čas za tihe dogovore. Desna oblast, "ljudski" nadškof- iz tega zna nastati kakšen čuden zvarek, si bržkone mislijo zaskrbljeni varuhi laicizma. In menda naj bi bila nova oblast bolj naklonjena Cerkvi kot prejšnja. Pravijo da zato, ker je desna, čeprav niti pri najboljši volji spodaj podpisani ne more ugotoviti, v čem je vendar tako narobe, če je nekaj desno. Vedno kar naprej to prerivanje levo-desno. Zadnje čase so se poslanci SDS in LDS udarih še za sredino v državnem zboru, čeprav ima tudi vsaka sredina svojo levo in desno polovico. No ja, naj jim bo. Saj tudi marsikateri izkušeni vozniški inštruktor pojasni vozniškemu kandidatu, da ima srečo, da so samo levi in desni ovinki. Kaj bi bilo, če bi bili še kakšni drugi? Zato smo lahko srečni, da imamo levico in desnico, čeravno sta obe tranzicijski. Toda vrnimo se k nadškofu. Pravijo, da novi nadškof rad zapoje. Kdor poje, slabo ne misli. Bo vsaj dober zgled ponesrečenim pevcem s političnega prizorišča, ki so zadnja štiri leta kar naprej "fušali". Novi nadškof menda tudi rad zvrne kakšen kozarček. Pa ga imamo, Ce-fizlja! Ima pa res srečo, da minister za (ne)zdravje Keber že pakira kufre. Čas majskih hroščev je pač za nami, sedaj je na vrsti jesen in s tem martinovo. Kdo ve, kako bosta novega nadškofa, o katerem se širi ljudski glas, da rad nazdravi z žlahtno kapljico, sprejela Tone Anderlič in Zmago Jelinčič Plemeniti. Morda se mu bo slednji, ki je zadnje čase prav tako zelo umirjen, hotel odkupiti in mu bo izročil kakšno zbirko cerkvenih kipcev, da bo lahko odslej sproščeno nazdravljal tudi v družbi cerkvenih mož. Anderlič pa bo pri nadškofu lahko naročil kakšno mašo, da bo spet postal vodja poslanske skupine, saj mu je to funkcijo v zadnjem času "odnesel" sam Tone Rop. Kot pa kaže, bo novi nadškof še bolj nevaren za zdravje Slovencev kot prejšnji. Pa ne zaradi kozarčkov, zaradi katerih se Keber drži za glavo. Menda je glavni razlog - radioaktivnost. Zaradi tega so predvsem zaskrbljeni naši religiologi in še fiziki, saj bomo v prihodnjih letih imeli veliko opravka z (osiromašenim?) uranom... Gašper Blažič diktafon h-umor "Hoja na sprehodu s psom pač ni enako kot hoja po modni brvi v manekenski opravi." (Najlepša Slovenka Živa Vadnov ima bogate izkušnje z različnostjo.) "Ni mi zaščitil hrbta, ko me je politika napadala, kar bi storil vsak dober šef." (Andrej Anžič, namestnik generalnega direktorja policije v odstopu, je zelo nezadovoljen z načinom dela generalnega direktorja policije.) "Slovenci celo v vladnih strukturah nimamo, razen predsednika Toneta Ropa, kakšnega izrazitega dedca." (Psihiater Janez Rugelj je opredelil, kdo je v dosedanji vladi pravi dedec. Kmalu bomo izgubili še tega.) "Velikega povečanja prodanih proizvodov pa Delo ne more pričakovati." (Tomaž Perovič, predsednik uprave, ne vidi več možnosti, da se bi naklada Dela lahko povečala. Tudi veliki imajo svoje omejitve.) "Če bi poslanci bolje pogledali svojo razprav-no dvorano, bi videli, da je njena sredina prazen prostor, okrog katerega so razmeščeni sedeži za poslance." (Novinar Marko Pečauer ne razume, kako se lahko stranke prepirajo za sedeže na sredini.) "To je bilo nekje konec šestdesetih let pri stricu v Ilirski Bistrici, ki je imel kokošjo farmo in tam sem mu pomagal čistiti drek z jajc." (Harmonikar Bratko Bibič se je harmoniko naučil igrati v precej neprijaznih okoliščinah.) M "Včasih se zdi, da davčna uprava išče le načine, kako na zelo enostaven način uloviti male ribe." (Direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj dr. Janez Suštaršič je nezadovoljen, kerslo-venski davkarji pletejo le majhne in goste ribiške mreže.) "Pustimo času čas." (Janez Potočnik, evropski komisar, o tem, da je Slovenija prešibka, da bi lahko uspešno lobirala v Evropski zvezi.) "Starši so nam govorili: če boš priden, boš šel v železarno, sicer pa na železnico. To skušamo zdaj spremeniti." (Župan Jesenic Boris Bregant se je lotil ustavljanja dosedanjih tokov, ki zaznamujejo njegovo mesto.) "Čevlje - tega sem se naučil v Italiji." (Kadar se nogometaš Sebastijan Cimirotič sreča z žensko, najprej opazi tisto, kar je najbolj pri tleh.) "Predvsem pa Forum 21 ni tekmoval v boju za oblast." (Milan Kučan, šef Foruma 21, je še vedno prepričan, da je samo Zbor za republiko tekmoval za oblast, čeprav je tudi Forum 21 javno podprl dosedanjo vladajočo koalicijo.) "Ko je bil Milan Kučan predsednik republike, so bile njegove politične analize najboljše v državi." (Novinar Dejan Pušenjak še vedno goji kult osebnosti.) "Gospodinjstva že zdaj plačujejo prepoceni elektriko." (Drago Fabijan, glavni direktor Holdinga Slovenske elektrarne, je izgubil vsak stik z realnostjo.) "Mi želimo spremeniti obvezno članstvo in monopol, ki ga zbornica vleče iz obdobja državnega socializma iz šestdesetih let." (Emil Milan Pintar je tako nazorno opisal delovanje Gospodarske zbornice Slovenije.) "Ma, super." (Franci Zavrl, partner in soustanovitelj agencije Pristop, je navdušen nad tem, da je Zoran Jankovič del oglaševanja prepustil hrvaški agenciji Imago.) © Demokracija • 43/2004 zgodbe Orionovo premoženje le delno zavarovano Potem ko se je državni tožilec Boštjan Penko pritožil na sklep senata Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki je zavrnilo predlog tožilstva za zavarovanje premoženja Oriona, je sodišče v ponedeljek končno ugodilo pritožbi in ljubljanski finančni družbi Orion prepovedalo odtujiti in obremeniti 58 nepremičnin. Vendar je bila ugoditev le delna. Po tej odločitvi lahko Orion z aktivnim premoženjem družbe še naprej prosto razpolaga. Spomnimo, da je Penko ob pritožbi dejal, da mora sodišče ukrepati hitro, saj je po presoji tožilstva možnost odtujevanja premoženja z vsakim dnem večja, ukrep pa je vsak dan manj smiseln. V začetku septembra, ko je tožilstvo predlagalo zaseg, je bilo premoženje vredno več sto milijonov tolarjev, koliko je danes, je neznanka. Zavarovanje premoženja je tožilstvo sicer predlagalo že 14. septembra, preiskovalni sodnik pa po skoraj dveh tednih o predlogu sploh ni odločal, temveč ga je izročil senatu, ta pa je negativni sklep sprejel v nekaj dneh. Vse skupaj se je tako vleklo do 25. oktobra, v tem času pa je Orion lahko veliko premoženja že "pospravil" na varno. Med drugim naj bi bil Lužar iz Oriona že odtujil premoženje v vrednosti najmanj 16 milijonov tolarjev, sam pa je ta čas na enem od karibskih otokov, kamor se je zatekel po znanih volilnih izidih in padcu LDS. Sicer pa naj bi bila od ponedeljka dalje prepovedana odtujitev tistih nepremičnin, ki so postale last Oriona na sporen način, in sicer potem ko so njihovi lastniki pri tej družbi najeli posojila in družbi za zavarovanje terjatev "prodali" svoje nepremičnine. Poleg tega je sodišče Od 1.200 pogodb naj bi jih bilo spornih le 137. 0rionu prep0veda|0 še razpolaganje z rabljenimi osebnimi avtomobili, ki so v lasti Oriona. Sodniki pa niso ugodili predlogu tožilstva za izdajo odredbe, po kateri bi dovolili prepoved odtujevanja in obremenitve na preostalem Orionovem premoženju. Med drugim naj bi bila to tri stanovanja, nekaj garaž in razkošne jahte; izdaja takšnega sklepa menda zaradi formalnih razlogov ni bila mogoča. Sicer pa je v primeru Orion spornih najmanj 137 posojil (odprtih posojilnih poslov je še vedno približno 1.200), ki so bila "zavarovana" s prodajo nepremičnine. Po novem naj bi Orion, ki ga vodi Milan Štimac, sporne pogodbe spremenil v navadna hipotekama posojila in s tem marsikoga rešil pred "propadom". V. K. Optimistični načrti za Dolenjsko Dolgo pričakovan in za dolenjsko gospodarstvo nujno potreben avtocestni del med Ljubljano in Obrežjem naj bi bil dokončno zgrajen predvidoma do konca leta 2007. Tako so pretekli teden sporočili iz Družbe RS za avtoceste in poudarili, da je zgrajenih že 43,3 kilometra avtoceste, 40 kilometrov še gradijo, nekaj manj kot 20 kilometrov avtocestnih odsekov pa je treba še umestiti v prostor. Celoten dolenjski avtocestni krak bo dolg 103,4 kilometra. Na avtocestnem odseku Korenitka-Pluska v dolžini 2,8 kilometra izvajalci del še opravljajo zemeljska dela in gradijo podvoz in naj bi bil predvidoma za promet odprt konec leta. Avtocestni odsek Hrastje-Lešnica v dolžini 7,8 kilometra naj bi skupaj z avtocestno vzdrževalno bazo za promet odprli predvidoma v juniju 2006. Avtocestni odsek Smednik-Krška vas v skupni dolžini 17,6 kilometra bo od Drnovega do Krške vasi v dolžini 9,2 kilometra v celoti odprt predvidoma do konca novembra. Do takrat bo delno dograjena tudi čelna cestninska postaja Drnovo in priključna cestninska postaja Krško. Med Dobruško vasjo in Smedni-kom v dolžini 3,9 kilometra naj bi promet po celotni avtocesti stekel konec novembra. Na avtocestnem odseku od Krške vasi do Obrežja v dolžini 12,3 kilometra so že dokončana dela na desni polovici avtoceste in bo kmalu odprt za promet. Odseke Pluska-Ponikve v dolžini 5,9 kilometra, Ponikve-Hrastje v dolžini 8,1 kilometra in Lešnica-Kronovo v dolžini 5,5 kilometra še umeščajo v prostor, Brez strehe nad alavo modrosti tedna "Šola je tista, ki bo pomembno sodoloča-la, kakšna bo moralna, narodna in kulturna zavest državljanov, ki bodo v prihodnosti našo družbo nosili, ohranjali in usmerjali. Šola kajpada ne more nadomestiti vzgoje staršev. More pa nadoknaditi to in ono, pri čemer domača vzgoja odpove." (Publicist in literarni teoretik dr. Matija Ogrin) ••• "Nezadovoljstvo z doseženim, hkrati pa prepričanje, da je stvari mogoče premakniti na bolje, je legitimno počelo demokracije. Brez tovrstnega nezadovoljstva in brez predlogov za drugačne rešitve ni ustvarjalnosti in ni napredka. Na pravkar minulih volitvah smo imeli možnost opozoriti politike na njihovo odgovornost in nevarnost, da se ne bomo ob vsej destruktivnosti, ki smo ji priča, ob slabem delovanju institucij in vse večji arbitrarnosti vladajočih nekega jutra zbudili in ugotovili, da je prepozno." (Tožilka Barbara Brezigar) državni lokacijski načrt zanje pa še ni bil sprejet. To pomeni, da Darsu še ni uspelo dobiti soglasja za umestitev tega odseka, zato se lahko načrti za dokončanje del še precej spremenijo. V. K. dom mesta in progami mestnega prometa ter s svetlobno vitrino, v kateri bo oglasni prostor. Sliši se lepo, vendar se ob vsem tem uporabniki javnega mestnega prometa že pritožujejo nad potekom del. Izvajalec se je del lotil v času, ko vreme za to ni najprimernejše. Stare nadstrešni-ce na postajah so odstranili, novih pa še ni. Ljudje se pritožujejo, da morajo čakati avtobus na dežju, da ni nobenega zavetrja itd. Izvajalec obljublja, da bo v prihodnjih dneh postavljenih približno 300 nadstrešnic, vsa druga potrebna dela pa bodo končana do decembra. Preostale nadstre-šnice namerava izvajalec postaviti šele spomladi prihodnje leto. Mihaela Praprotnik uiljjijiljjijju, Lu ^iiJijjjijJd 1'jjŽil -¿m. Ljubljana počasi dobiva novo podobo. No, nova bodo avtobusna postajališča potniškega prometa. Po nekajletnih zapletih tokrat vendarle kaže, da gre zares. Mestna občina Ljubljana je končno prišla do spoznanja, da je zadnji čas za postavitev novih nadstrešnic na avtobusnih postajališčih, kajti stare so popolnoma dotrajane. Obnova avtobusnih postajališč naj bi po do zdaj znanih podatkih stala milijardo tolarjev, tega pa ne bo krila mestna ob-čnina Ljubljana, temveč izvajalec del - Proreklam Europlakat, ki bo v zameno za ta vložek dobil pravico 15 let tržiti oglaševalska mesta na svetlobnih obojestranskih vitrinah na avtobusnih nadstreških. Ljubljančani bodo tako dobili moderne in funkcionalnej-še avtobusne postaje, kakršne poznajo v večini evropskih mest. Izdelane bodo iz nerjaveče kovine z informacijskim stebrom s košem za smeti, zemljevi- Demokracija • Četrtek. 28. oktobra 2004 O pro&contra Smo priče preračunljivosti? Potem ko je postalo jasno, da bo novi mandatar najverjetneje predsednik SDS Janez Janša, smo pri nekaterih do nedavnega vodilnih ljudeh v Sloveniji zasledili zanimivo spremembo stališč. Če so denimo še pred časom v Janši videli glavno nevarnost za razvoj Slovenije, so v zadnjem času svoje mnenje temeljito spremenili. Lep primer za to sta nekdanji predsednik sveta LDS Gregor Golobic in nekdanji predsednik države Milan Kučan. Če je prvi še pred časom Janšo označeval za shizofrenika in paranoika, ki vsepovsod vidi strahove, je pretekli teden na družboslovnem večeru v Mariboru o njem govoril nadvse pohvalno. Tako je dejal, da se mu zdijo zdajšnje poteze Janše in njegove SDS pametne in daje Janša v zadnjem času zavzel umirjeno držo, ki ga, kot je dejal, spominja na držo Janeza Drnovška. Podobno kot Golobic je svoja stališča do Janše v zadnjih dneh zelo omilil nekdanji predsednik države Milan Kučan. Če je pred leti v Novi Gorici in ves čas svojih mandatov opozarjal ju v resnici kaj drugega, bolj zvitega? Če drži prvo, potem bi bilo prav mogoče, da je tudi Kučanu postalo jasno, da za vse stvari v Sloveniji ne moreta biti kriva Janša in opozicija. Navsezadnje je v vseh zadnjih letih s krajšimi premori vladala liberalna demokracija, zato nosi ta večino odgovornosti za stanje v državi. Ker so slednje na zadnjih volitvah očitno spoznali tudi volivci, \i> Pretekli teden je vlada v odhajanju potrdila nov štiriletni mandat Vincenca Janše, predsednika uprave družbe Elektro Ljubljana. Se pred vnovičnim imenovanjem pa je v javnosti izbruhnila afera o tem, da je Janšev sin (nista v sorodu s predsednikom SDS) Andrej Janša, kije bil prav tako zaposlen v Elektru, odšel iz družbe in se zaposlil pri konkurenčni Priprava na druge čase rovski odhod ne more vplivati na poslovanje podjetja. Sodbo o spoštovanju tega določila si lahko ustvari vsak sam, kaj je res in kaj ne, pa vedo le izbranci. Med drugimi je to Dorde Zebeljan, četudi stvari želi danes prikazati drugače. Zatrjuje namreč, da sam o tem, kaj seje dogajalo na Elektru, ni vedel nič vse dotlej, dokler o tem niso poročali novinarji. Nadzor- Stvari na področju elektrogospodarstva so alarmantne in potrebne takojšnje ureditve. bi bilo nesmiselno, če bi zdaj Kučan govoril proti Janši in s tem proti večini, kije volila pomladne stranke. Navsezadnje je Kučan vedno vedel, na čigavo stran se je treba postaviti. Druga možnost, ki smo jo omenili, je, da gre pri hvaljenju Janše le za spreten manever levice, s katerim si želita LDS in Kučan povrniti tisto sre-dinskost, ki staje izgubila pred zadnjimi državnozborskimi volitvami in ki jo je z umirjenimi nastopi po volitvah zasedel Janez Janša. Spomnimo se samo predvolilnih nastopov vodilnih el-deesovcev, ko so bolj kot na umirjene politike, ki so sposobni voditi državo, družbi Energy Financing Team (EFT). Družba EFT je registrirana v Veliki Britaniji, njeni lastniki naj bi bili srbskega rodu, na slovenskem trgu pa naj bi kmalu začeli ponujati energijo po bistveno nižji ceni od slovenske. Posamezniki, med njimi Dorde Zebeljan, predsednik nadzornega sveta Elektra Ljubljana in direktor di-rektorata za energetiko na ministrstvu za okolje, prostor in energijo, so zagnali vik in krik in od predsednika uprave Elektra zahtevali posebno poročilo. Vincenc Janša je to izdelal in nadzornemu svetu zagotovil, da prestop njegovega sina ne bo ogrozil So pohvale na račun predsednika SDS Janše iskrene ali so izrečene iz preračunljivosti? na grozečo nevarnost, ki prihaja s strani desnice in ji je ime Janez Janša, je v zadnji Sobotni prilogi Dela sodil, da bi bil Janez Janša lahko dober predsednik vlade, saj je, kot je dejal Kučan, navsezadnje "veteran v slovenski politiki, delaven, dober analitik, taktik in človek z ambicijami". Ob vseh teh pohvalah, ki jih v zadnjem času izrekajo predvsem tisti, ki bi si dali v preteklosti raje vrtati luknjo v koleno, kot pa Janši priznati njegove dobre lastnosti, se seveda postavlja vprašanje, zakaj kar nenadoma preobrat in čemu so namenjene tovrstne izjave. So iskrene ali je v ozad- spominjali na ekscentričnega Zmaga Jelinčiča, ali pa denimo Kučanovega Foruma 21, ki je s svojimi "kapitalističnimi" povezavami dajal vse prej kot vtis, da bo deloval v dobro ljudstva. Katera od dveh omenjenih teorij je prava, je za zdaj nemogoče reči, zelo verjetno pa je, da veljata obe. Kučan je namreč spoznal, da z najverjetnejšim novim premierjem, ki ima očitno podporo večinskega dela ljudstva, ni smiselno iti na nož, saj bi s tem škodil le sebi, po drugi strani pa ga (enako velja za LDS) pohvalne izjave na račun Janše ne potiskajo na skrajni levi rob slovenskega političnega življenja. Aleš Kocjan konkurenčne sposobnosti našega največjega elektrodistribucijskega podjetja. Pisno zagotovilo, da sin predsednika uprave ni imel dostopa do zaupnih podatkov o strankah, naj bi bil podal tudi Gregor Božič, izvršni direktor za prodajo električne energije upravičenim odjemalcem in zdaj že nekdanji šef Andreja Janše. Trditev je utemeljil s tem, da imajo zaposleni v pogodbi o delu varovalki, ki podjetje varujeta pred konkurenco; to je člen o varovanju poslovne skrivnosti in konkurenčno prepoved. Predsednik uprave je ob tem izrazil tudi prepričanje, da noben kad- ni svet je Vincenca Janšo predlagal v potrditev za naslednji mandat in vlada ga je brez pripomb na seji, ki je bila pretekli teden, potrdila, četudi so bili takrat že znani vsi navedeni podatki. Poleg tega naj bi obstajali tudi številni dokazi, daje predsednikov sin h konkurenci odnesel strategijo oblikovanja cen, diagram odjema elektrike in podatke o strankah, njihove bonitete in davčne številke. EFT naj bi bil odjemalcem energije že poslal ponudbo za dobavo električne energije vprihodnjemletu,vnjej pa naj bi ponujali za pol evra nižjo ceno za mega-vatno uro električne energije kot drugi distributerji. Po nam znanih podatkih naj bi EFT kupovala cenejšo elektriko na Balkanu, to je v državah nekdanje Jugoslavije, v Grčiji, Albaniji, Bolgariji, Romuniji in na Madžarskem. Zakaj tega ne delajo tudi slovenski distributerji, je drugo vprašanje. Zamislimo se lahko tudi nad izjavo Draga Fabjana, predsednika Hol-dinga Slovenske elektrarne, da gospodinjstva že zdaj plačujejo prepoceni elektriko, za kar naj bi bila kriva država. Izjava s prej navedenim ne gre skupaj in kaže, da so stvari na slovenskem elektroenergetskem trgu resnično alarmantne in potrebne temeljite prevetritve ne glede na to, kakšne politične barve je kdo med vpletenimi. Vida Kocjan O Demokracija • 44/2004 «L kolumna Poezija in Dejanje Dr. Ljubo Sire Edvarda Kocbeka sem osebno srečal v Miinchnu pri založniku Trofeniku ob koncu sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Zdel se mi je nekako zbegan, vse prej kot mož Dejanja. Pisal je lepo. delal pa mračno. Seveda sem nanj kot zaveznika komunistov naletel že davno prej. leta 1941. Ko smo študentje iskali zveze za odpor proti okupatorju, smo slišali, da so komunisti, kocbekovci in levi sokoli v senci dogovora med Stalinom in Hitlerjem ustanovili Proti-imperialistično fronto, ki je obsojala Francoze in Angleže kot kršilce miru, dasi smo imeli naciste in fašiste na glavi doma. Kocbek je te omled-nosti mirno požiral, medtem ko se je stara komunistka Angela Vode takim fintam uprla, bila izključena iz partije in bila posledično na Nago-detovem procesu obsojena na 20 let. Napad Hitlerja na Sovjetsko zvezo je protiimperializem preobrazil v antifašizem in v odpor proti Nemcem z geslom: Žrtve morajo biti! Žrtve so morale biti, toda tudi žrtve so smele biti samo pod komunistično hegemonijo. Osvobodilna fronta, kakor so preimenovali protiimperi-alistično, je prepovedala, da bi se kdor koli bojeval proti okupatorju zunaj te fronte, in grozila takim s smrtjo. Kocbek je bil za to, čeprav krščanska morala nikakor ne dovoljuje ubijanja, če se kdo ne pokori komunistom. Krščanskega socialista Kocbeka to ni motilo, motilo pa je Crtomirja Nagodeta, ki je bil prav kakor Kocbek iracionalno zagledan v stalinistično planiranje, vendar je ohranil moralno zavest. Končni rezultat: Nagodetova obsodba na smrt, usmrtitev in grob neznano kje. Ob privolitvi v ubijanje borcev proti fašizmu, ki se niso podredili komunistom, je Kocbek k programu OF prispeval še zahtevo, da je treba spremeniti slovenski značaj. Ker je nenehno napadal vpliv cerkvene hierarhije, je ta točka verjetno pomenila, naj bi se Slovenci ne vdinjali škofom. Koliko Slovencev je to prizadelo, ne vem, vem pa, da se je bil Kocbek, ki se ni vdinjal škofom, pripravljen pokoriti Kidriču. Ali naj bi se slovenski značaj spremenil v to smer? Očitno, saj se je Kocbek takoj vdal komunistični zahtevi, da smejo imeti partijo le komunisti, drugi naj pa vstopijo v OF - pod komunističnim vodstvom. Hvala lepa za tako spremembo narodnega značaja, še posebej ker je Kidrič hkrati grozil z nasiljem, če se krščanski socialisti ne vdajo. Če ne prej, bi moralo Kocbeku postati jasno tedaj, da komunisti niso socialni reformatorji, ampak oblasti žejni morilci. Sicer je pa tako in tako moral vedeti, da komunisti ubijajo vsevprek ne samo ljudi, ki jih razglašajo za ko-laborcioniste, temveč celo partizanske prostovoljce, ki jim niso všeč. Vedeti je moral tudi za množične pomore po vojni. Vedeli smo vsi, saj je vsakdo imel med pobitimi sorodnike, prijatelje ali znance. Nismo se le zavedali, da je grozota tako obširna. Tudi smo vedeli, da ubijajo partizane, ki so prišli z Angleži. Tako je izginil Lenščak, ki je prišel v Slovenijo z britansko misijo, a je prestopil k partizanom. Lenščak je bil iz katoliške družine in o njem se je nedvomno govorilo v krogih, ki jih je Kocbek najbolje poznal. Recimo, da je pozabil. Nekateri ugovarjajo, ker komunisti proslavljajo Kocbeka, češ da so ga na koncu preganjali. Seveda so ga, toda za komuniste to ni ovira. Po Leninovem nauku smeš vzeti za zaveznika vsakogar, ki ti koristi. Ko ti ne koristi več, se ga znebiš; dovoljeno gaje celo ubiti. Rekli boste, da nihče ni tako neumen, da bi jim šel še enkrat na limanice. Ne bodite pretirano optimistični: nedvomno prosvetljeno (podtalno) komunistično vodstvo spet lovi kaline. Ne mislite, da so komunisti sprejeli, da je zanje vsega konec. Celo naivneži na Zahodu se počasi zbujajo. Times 16. oktobra prinaša članek znanega profesorja Roberta Skidelskega, ki je med drugim napisal Keynesov življenjepis v treh zvezkih. Naslov članka je Nov sistem leze izpod sovjetskih ruševin. Gre za Belorusijo, kjer Lukašenko uvaja nov sistem, v katerem "o tranzi-ciji ni sledu". Po Skidelskem gre za nov tip politične ekonomije - diktatura z demokratičnimi elementi, uravnavana ekonomija s tržnimi elementi. Financira jo Putin z naftnimi dobički. Lukašenku se ni zdelo vredno niti spremeniti imena KGB. In Lukašenko je bil nedavno gost Milana Kučana v Sloveniji. Po drugi strani je madžarski ministrski predsednik Ferenc Gyurc-sani nedavno gostil udeležence "vrhunskega srečanja o progresivnem vladanju", ki so se ga udeležili predstavniki zmerne levice. Gyurcsani na široko govori o fleksibilnosti, prilagodljivosti in inteligentnosti, vendar je znan kot komunist ali vsaj sopotnik. Dandanes je multimili-jonar in predseduje vladi, ki na Madžarskem privatizira s tako ihto, da zmerna opozicija zahteva referendum, ki naj bi razdeljevanje kapitala (v roke komunistom) ustavil. Vas to na kaj spominja? Upanja, da bo Lukašenkov novi sistem prinesel blaginjo in visoke mezde, seveda ni, vsaj ne po mnenju tistih, ki so se kdaj resno ukvarjali s komunističnim gospodarjenjem. Lukašenko je ohranil produkcijo in zaposlenost s tem, da je Narodna banka dodeljevala posojila, čeprav so izdelki ostali neprodani in torej delo zaposlenih odvečno. To vse poznamo že od prej. Sedaj je seveda samo treba, da se najde kar največ naivnežev tipa Kocbek, ki bodo podprli komuniste pri njihovem novem zaletu, da ohranijo oblast in onemogočijo blaginjo. Govorili bodo, da hočejo obvarovati svet pred kapitalistično pogoltnostjo in da je Bush isto kot Al Kaida. Koristne budale, nastop! Nekateri ugovarjajo, ker komunisti proslavljajo Kocbeka, češ da so ga na koncu preganjali. Seveda so ga. toda za komuniste to ni ovira. Po Leninovem nauku smeš vzeti za zaveznika vsakogar, ki ti koristi. Ko ti ne koristi več, se ga znebiš: dovoljeno ga je celo ubiti. Demokracija • Četrtek, 28. oktobra 2004 O dogodki Pritožba na avstrijsko ustavno sodišče Podpredsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Rudi Vouk je pred kratkim na avstrijsko ustavno sodišče vložil pritožbo zaradi dvojezičnega napisa v Pliberku. Slednji je namreč zdaj napisan samo v nemščini, čeprav bi po Voukovem mnenju moral biti tudi v slovenščini. Kot je ob vložitvi pritožbe dejal Vouk, gre za isti primer kot v Škocjanu, pri čemer je v Pliberku še višji delež slovenskega prebivalstva kot v Škocjanu. Po ljudskem štetju iz leta 2001 se je namreč v Škocjanu za Slovence označilo 10 odstotkov prebivalcev, medtem ko je bil delež Slovencev v Pliberku v istem obdobju in po istem štetju 16,1-odstoten. Tudi zato Vouk verjame, da bo ustavno sodišče ravnalo podobno kot leta 2001 v Škocjanu. Tudi takrat so ustavni sodniki po pritožbi NSKS odločili, da za postavitev dvojezičnih napisov zadostuje 10 odstotkov slovenskega prebivalstva v daljšem obdobju. "Zanimivo pa bo, kako bo ustavno sodišče reagiralo na ugotovitev v pritožbi, da velikovško okrajno glavarstvo zavestno uporablja uredbo o eno-jezičnem napisu, čeprav ve, da je protiustavna In da bi moralo okrajno glavarstvo samo poskrbeti za dvojezične krajevne napise. Prav tako bo zanimivo, kako bo ustavno sodišče reagiralo na ugotovitev v pritožbi, po kateri bi moral neodvisni upravni senat pri ustavnem sodišču zahtevati preverbo uredbe, ki jo uporablja velikovško okrajno glavarstvo," pravi Vouk. Ob tem je zanimivo pogledati tudi stališče, ki gaje do te problematike slovenske manjšine v Avstriji zavzel najverjetnejši prihodnji mandatar Janez Janša. Kot je za avstrijski Die Pre- Novice _ . , „vrniti O-""0 ___.mll,«'twr«r'"1" - Vouk vložil pritožbo tudi sr v-i i zaH -------==; Podpredsednik NSKS Rudi Vouk je vložil pritožbo na avstrijsko ustavno sodišče zaradi manjkajočega dvojezičnega napisa pri Pliberku. sse nedavno dejal Janša, bi bil lahko položaj slovenske manjšine v Avstriji boljši, zato si bo njegova vlada prizadevala, da bo na dvostranski ravni naredila več za izboljšanje njenega položaja. Po njegovih besedah je sicer jasno, da Avstrija in Italija ne bosta spremenili svojih ustav in v njih, podobno kot je to storila Slovenija, manjšinam, predvsem slovenski, dali poslanske sedeže v parlamentu, vendar je po njegovih besedah še veliko drugih stvari, s katerimi je mogoče izboljšati položaj Slovencev v Avstriji. "Ko se pogovarjamo s pripadniki slovenske manjšine v Avstriji, se ti pritožujejo nad položajem dvojezičnih šol In vrtcev. Odprto vprašanje še naprej ostaja zastopanje manjšine v koroškem deželnem parlamentu..." Vse to so vprašanja, za katera lahko po Janševih besedah z avstrijsko vlado najdemo zelo dobre rešitve. O konkretnem problemu, ki ga je sprožil Vouk, pa Janša meni, da so dvojezični napisi obveznost, ki si jo je avstrijska vlada naložila sama. A. K, Ljudstvo moje drago, le k tebi sem živel V zamejstvu v Italiji so slav- našnje Evrope? Četudi aH prav zato, ker val, da bi pustil ob cesti ležati svoj prete- nostno počastili petdeseto obletnico smrti Ivana Trinka Zamejskega (1863-1954). Besede msgr. Ivana Trinka, zapisane v naslovu, so ponovili tudi na simpoziju o njem, ki je potekal od 13. do 16. oktobra na videmski univerzi in v občinski dvorani v Špetru. Simpozij akademikov mednarodne zasedbe zasluži, da o njem na kratko povzamemo vsaj dve temeljni misli. Prva je ta, da je bil Ivan Trlnko prerok nove Evrope, ker je znal uspešno nagovoriti vse ljudi vtem narodnostno raznolikem prostoru: Furlane, Slovence, Italijane In Nemce. Seveda pa je italijanska asimilacijska politika poskrbela, da ta enakopravnost razen za Italijane ni prišla dlje od njegovih priporočil, prizadevanj in blagoslovov, saj popolnoma slovenskemu prebivalstvu v Benečiji ni priznavala slovenske narodnosti In zato javne rabe slovenščine In ustanavljanja šol. Danes, ko to priznava, pa zakonodaje skoraj ne izvaja. In v čem je Trinko še prerok da- je bil visok verski učitelj, je tukaj Trinko ubral svojo pot. Svoje dušnopastirsko delo je neločljivo povezoval s politično akcijo v prid zatiranih, saj je menil, da to spada k uresničevanju evangelija. Zanimivo je, da mu to priznava tudi naša levica, v matični domovini pa javno delovanje kristjanov kot vernikov in Cerkve še vedno zmerja s klerlkalizmom. Krščanski etos Trinku ni dovolje- peni, na lastni zemlji izropani in ranjeni narod in iti farizejsko mimo, kot to dela današnja slovenska oblast, ko tudi po osamosvojitvi Slovenije brezbrižno gleda čez mejo. Svoje ljudi je želel vključiti v skupen slovenski kulturni prostor In italijanske kolege prepričeval, da sta morala Cerkve in morala države neločljivi in ne popolnoma ločeni, kot sta trdila komunizem in fašizem, katerima so se takrat že Od 13. do 16. oktobra je na videmski univerzi in v Špetru potekal slavnostni simpozij ob petdeseti obletnici smrti Ivana Trinka - Zamejskega. napadalno cedile sline po človeški krvi, kar pa je krščanstvo odločno zavračalo. Spomin na Ivana Trinka je vsaj v Sloveniji prekrilo spominjanje na Edvarda Kocbeka ob njegovi stoti obletnici rojstva. Žal bi tudi ob tem skoraj pogrešali nekaj krščanske soli, zanesljivo pa kanček čistega vina, da bi vse to splak-nili. Lahko bi naredili tudi primerjavo javnega delovanja obeh. Trinko se ni Istovetil z revolucionarnimi mlsionar-ji, ki so po Benečiji trosili semena boljševistične revolucije In prelili tudi nekaj nedolžne krvi. Namesto kulturnikov so med partizane poslali boljševistične politične agitatorje in vosovce. Od Trinka so zahtevali sodelovanje, vendar jim nI dal niti izjave. Trinko se je kot vodnik In buditelj beneškega ljudstva vztrajno zavzemal za jezik in pravice svojega naroda. Prošnje svojih rojakov je posredoval cerkvenim in posvetnim oblastem, si prizadeval za zadovoljevanje kulturnih potreb in uveljavitev slovenskega jezika ter bil tudi posrednik v tujem znanstvenem svetu. Njegovi občudovalci so ga Imenovali oče Beneških Slovencev. M. M. Demokracija • 44/2004 naslovna zgodba Presenetljivi novi nadškof V času po nedavnih volitvah so se v slovenski javnosti znova pojavile govorice o tem, kdo naj bi postal ljubljanski nadškof. Razlogov za to je bilo več kot dovolj, saj so viri s Svetega sedeža dali jasno vedeti, da bodo ime Rodetovega naslednika povedali šele po končanih volitvah oz. po konstituiranju državnega zbora. V ponedeljek, 25. oktobra, ob dvanajsti uri je nuncij Santos Abril y Castello na tiskovni konferenci v nadškofijskem dvorcu v Ljubljani slovesno razglasil, daje papež Janez Pavel II. za novega ljubljanskega nadškofa Imenoval dosedanjega pomožnega škofa msgr. mag. Alojza Urana. Novi ljubljanski nadškof Alojz Uran je zaradi svojega veselega značaja med verniki zelo priljubljen. Nadškof msgr. Alojz Uran bo moral zavzeti tudi določeno držo v odnosih z državo, in to kljub namigovanju medijev, da bo nova, desna oblast do Cerkve prijaznejša kot prejšnja. Zadnjo besedo o morebitnem priznanju verouka kot izbirnega predmeta pa bo vendarle imet državni zbor. Zunaj kroga favoritov Uranovo imenovanje za nadškofa je bilo gotovo veliko presenečenje, saj ni spadal v ožji krog favoritov, čeprav je nekako v navadi, da so za škofe imenovani kandidati, ki jih mediji ne postavljajo v ospredje. Podobno je bilo namreč že leta 1997, ko so izbirali naslednika dr. Alojzija Šuštarja. Takrat se je kot glavni favorit (!) omenjal pomožni škof Uran, poleg njega pa še dr. Anton Stres (profesor na teološki fakulteti), dr. Janez Grli (direktor in glavni urednik Družine) in dr. Borut Košir (tedaj še direktor Zavoda sv. Stanislava). Dr. Stresa so mediji tudi tokrat postavljali v ospredje, poleg njega so omenjali še dr. Antona Jamnika (direktorja Zavoda sv. Stanislava), Antona Slabeta (rektorja ljubljanskega semenišča) in apostolskega nuncija nadškofa dr. Ivana Jur-koviča. V ozadju so se pojavljali tudi nekateri drugi kandidati, na primer dr. Ivan Štuhec, pomožni škof dr. Jurij Bizjak, ljubljanski škofijski upravitelj msgr. Andrej Glavan in oba preostala škofa ordinarija dr. Franc Kramberger in msgr. Metod Pirlh. Msgr. Alojz Uran je bil tako rekoč na obrobju in mnogi tako v cerkvenih kot laičnih krogih nanj niso računali. Tako se je nekako znova uresničil svetopisemski izrek: Kamen, ki so ga zidarji zavrgli, je postal vogelni kamen. Od kaplana do škofa Msgr. Alojz Uran se je rodil 22. januarja 1945 v Spodnjih Gameljnah v župniji Šmartno pod Šmarno goro. Leta 1964 je maturiral na bežigrajski gimnaziji. Po študiju na Teološki fakulteti v Ljubljani ga je nadškof Jožef Pogačnik leta 1970 posvetil v duhovnika. 12. julija 1970 je Imel v domači župniji Šmartno pod Šmarno goro novo mašo. Svojo prvo duhovniško službo je kot stolni vikar (kaplan) nastopil v stolni župniji v Ljubljani, kjer je ostal do leta 1973. Od leta 1973 do 1977 je študiral v Rimu na katehet-skem inštitutu pedagoške fakultete Papeške salezijanske univerze, kjer je opravil katehetsko pedagoško specializacijo. Po vrnitvi v Ljubljano je Istega leta postal rektor malega semenišča pri sv. Petru v Ljubljani. Leta 1980 je bil imenovan za župnika v Šentvidu in to delo je opravljal vse do škofovskega Imenovanja. Poleg tega je bil pozneje dekan na novo ustanovljene dekanije Ljubljana - Šentvid. 16. decembra 1992 ga je papež Janez Pavel II. Imenoval za ljubljanskega pomožnega škofa, 31. decembra 1992 pa je bil Imenovan za kanonika in dekana stolnega kapitlja ter za arhidiakona. I\la praznik Gospodovega razglašenja šestega januarja 1993 ga je v škofa v Rimu posvetil papež Janez Pavel 11. Ob posvečenju si je za škofovsko geslo izbral geslo "Da, Oče". Je 34. rezldencialni škof ljubljanske nadškofije in četrti metropolit po obnovi ljubljanske metropolije leta 1969. Bil je med drugim član škofijskega in nadškofijskega katehetskega sveta, član in voditelj komisije za duhovne poklice in predavatelj na Teološko-pastoralni šoli. Bil je tudi voditelj škofijskega odbora za duhovne poklice in odgovoren za duhovne poklice pri Slovenski škofovski konferenci. Od leta 2000 je delegat SŠK za pastoralo med Slovenci po svetu. Pred odgovorno nalogo Novega ljubljanskega nadškofa in metropolita msgr. Alojza Urana, ki bo posle prevzel petega decembra letos, v prihodnosti prav gotovo čaka odgovorna naloga, saj bo poleg vodenja ljubljanske nadškofije tudi neke vrste najvišji zastopnik Cerkve na Slovenskem. Treba bo uresničiti sklepe plenarnega zbora Cerkve na Slovenskem In narediti Cerkev, ki bo še prijaznejša do mladih. Glede na to, da je bil Uran že doslej velik prijatelj mladih, verjetno pretiranih težav s tem ne bo imel. Novi nadškof pa bo moral zavzeti tudi določeno držo v odnosih z državo, In to kljub namigovanju medijev, da bo nova, desna oblast do Cerkve prijaznejša kot prejšnja. Kljub temu bo zadnjo besedo o morebitnem priznanju verouka kot Izbirnega šolskega predmeta imel državni zbor, kjer bodo za spremembo zakona, ki bo urejal področje religij-skega pouka, potrebni tudi glasovi iz opozicije. Glede na to, da je bil msgr. Alojz Uran doslej pomožni škof, bo verjetno kmalu prišlo tudi do imenovanja novega ljubljanskega pomožnega škofa, razen če bo vodstvo ljubljanske nadškofije presodilo, daje en pomožni škof (msgr. Andrej Glavan) dovolj za nemoteno pastoralno delo v škofiji. Kakšno politiko bo ubral novi ljubljanski nadškof, pa bo pokazal čas. Gašper Blažič Demokracija • Četrtek, 28. oktobra 2004 O politika France Bučar je bil zadnji predsednik skupščine RS, in sicer v mandatnem obdobju 1990-1992, in hkrati predsednik prve demokratično izvoljene skupščine. ^ Demokracija • 44/2004 V petek, 22. oktobra, je bila na ustanovni seji uradno potrjena nova sestava državnega zbora. Mandat DZ 2004-2008 je četrti v zgodovini parlamentarnih volitev v Sloveniji, predsedoval pa mu bo France Cukjati. Čeprav smo bili minuli teden priče prvi seji četrtega sklica DZ, je bil na njej izvoljen že šesti predsednik. Razlog je v tem, da sta dva predsednika, ki sta bila izvoljena na to mesto sicer za celoten štiriletni mandat, predčasno odstopila. Rigelnikova trda roka Prvi, ki je funkcijo predčasno končal, je bil Herman Rigelnik, prvi predsednik državnega zbora, ki je Prvi možje državnega zbora na volitvah leta 1992 nastopil kot nestrankarski kandidat, vendar s podporo liberalne demokracije. Rigelnik je prišel v politiko iz gospodarskih krogov in nekateri pravijo, da je od tam s seboj prinesel precej trdo roko, s katero je vodil državni zbor. V času opravljanja te funkcije je nemalokrat celo trmasto vztrajal pri nekaterih usmeritvah, ki marsikomu niso bile pogodu. Lahko bi rekli, da so mu politično avtoriteto priznavali vsi poslanci, tako tisti na strani opozicije kot tisti na strani pozicije. Večkrat je bilo mogoče slišati, da je Rigel- nik vodil seje državnega zbora kot tehnokrat, sam pa pravi, da drugače sploh ni bilo mogoče. "Državni zbor sem dejansko vodil na način dobrega tehnokrata s posluhom za politični dialog," je o svojem vodenju državnega zbora dejal njegov prvi predsednik Herman Rigelnik. Za časa Rigelnikovega vodenja je bilo treba veliko truda vložiti v proceduralna pravila dela in vodenja državnega zbora, da bi le-ta dobil pravo veljavo. Cilj, ki naj bi ga dosegli, je bil, da bi bile seje produktivnejše. Da bi do tega prišlo, je Rigelnik začel vodje poslanskih skupin vabiti na kolegij, ki ga je poslovnik državnega zbora določil kot posvetovalno telo, in kar je pomenilo prav tako korak naprej, je bilo to, da so seje tega organa odprli za javnost. Način dela vkolegiju je dopuščal nekoliko večjo možnost, da je tudi opozicija lahko predstavila svoj pogled, v grobem pa je bilo mogoče ugotoviti tudi stopnjo soglasja o nameravanih odločitvah in si priti na jasno, ali je pri nekem vprašanju mogoče doseči konsenz. Rigelnik se je prav gotovo v zgodovino predsednikov državnega zbora zapisal po tem, da je zelo rad vztrajal pri tem, da poslanci delajo pozno v noč in da parlamentarne dvorane ne zapustijo, dokler ne sprejmejo sklepov. Kot sam pravi, je tudi zato med drugim že na začetku svojega mandata sprejel sklep, ki poslancev ni navdušil, in sicer sklep o omejitvi alkohola v poslopju državnega zbora. In zakaj se je tako odloči.? "Povod je bil jasen. Potrebovali smo trezne glave ljudi, ki so z izvolitvijo za poslance sprejeli tudi odgovornost za državo, ne pa samo skrbi, ali so upravičeni do poslanskih plač in poslanskih privilegijev," je svojo odločitev komentiral Rigelnik Herman Rigelnik, predsednik državnega zbora v mandat Jožef Školč je bil predsednik državnega zbora v letih Janez i; nem obdobju 1992-1996; s funkcije je predčasno odsto- 1994-1996; je edini predsednik DZ, zoper katerega dobju 1 pil leta 1994 s pojasnilom, da ga zanimajo novi izzivi. je bila vložena zahteva za razrešitev, ki pa ni uspela, zbora, politika Mladi Školč zamenjal Rigelnika Po dveh letih vodenja državnega zbora je Rigelnik odstopil s te funkcije. Kot je takrat dejal, je prišlo do prevelike polarizacije političnih interesov, ki so jih posamezni politični akterji postavili pred interese države in naroda. In ker tega ni mogel sprejeti, se je vrnil tja, od koder je prišel - v gospodarstvo. Za seboj je pustil parlamentarno obdobje, za katerega lahko rečemo, da se je veliko delalo in tudi veliko naredilo, saj so poslanci in poslanke dobesedno orali njivo parlamentarne demokracije. Sredi prvega mandata je tako državni zbor dobil novega predsednika, mladega Jožefa Školča, ki ni imel prav močne podpore v državnem zboru, kar je pokazalo tudi glasovanje o njegovem imenovanju, saj je bil za predsednika izvoljen šele v drugem poskusu. Škol-čev mandat je zaznamovalo kar nekaj dogodkov z bolj negativnim kot pozitivnim predznakom. To je bilo obdobje spreminjanja razmerja političnih sil, razpada Demosa, razmerje opozicija - pozicija seje spreminjalo in zapletalo zaradi prehodov poslancev iz ene politične skupine v drugo, interpelacije zoper ministre so se vrstile kot po tekočem traku, prišlo je do ustanavljanja več preiskovalnih komisij, in kar je še posebej zaznamovalo Škol-čev mandat, je bil razpis trojnega referenduma o volilnem sistemu, katerega konec so naredili šele v naslednjem mandatu. Čas Školčeve-ga mandata je zaznamovala tudi vroča tema vračanja nacionalizira- Za novega predsednika DZ je bil z 58 glasovi podpore izvoljen član SDS France Cukjati. nega premoženja (denacionalizacija) in vračanje gozdov Cerkvi. Če smo za Rigelnika zapisali, da so se z njegovim hudim tempom in strogim vodenjem državnega zbora sprijaznili poslanci iz pozicije in opozicije, tega ne moremo zapisati za Školčevo predsednikovanje, kar dokazuje tudi zahteva skupine poslancev nekdanje SDS in SLS ter samostojne poslanske skupine, ki sta predlagali celo Školčevo razrešitev. No, do nje ni prišlo, Školč kot predsednik je prvi mandat državnega zbora pripeljal do konca. Od opozicijskega poslanca do predsednika državnega zbora Sledile so volitve leta 1996 in državni zbor je začel s svojim drugim mandatom. Njegovo vodenje je prevzel Janez Podobnik, in sicer šele v drugem poskusu, ker v prvem ni prišlo do političnega soglasja. Podobnik je predsednik državnega zbora postal po opozicijski izkušnji mandata 1992-1996, in kot sam pravi, se je kot opozicijski poslanec po- gosto počutil diskriminiranega, kajti razmere za delovanje opozicije so se po njegovem mnenju bistveno razlikovale od razmer, v katerih so delali poslanci vladnih strank. Zanimiva je izkušnja, ki jo je Podobnik doživel, ko je prevzel predsedniško funkcijo. Kot pravi, je prišel v dobesedno prazen kabinet: ni bilo računalnikov ne faksov in ne osebja. V kabinetu je ostala le tajnica in tudi ta je odhajala, ena od svetovalk pa je bila na porodniškem dopustu. Podobnik je imel, kot pravi, občutek, da je prejšnja oblastna struktura, ki je skoraj v celoti nadzirala državni aparat, s posmehom čakala, da se bo v vodo vrženi plavalec utopil. No, to se ni zgodilo. Podobnik je začel voditi državni zbor in v štiriletnem mandatu je poskušal vnesti kar nekaj načel, ki so bila razmeroma nova. Najprej je zahteval absolutno spoštovanje vsake poslanke in poslanca, veliko skrbi je posvečal temu, da je državni zbor vzdrževal stalno in enako spoštlji- vo komunikacijo tako z različnimi institucijami države kot tudi z institucijami civilne družbe, nevladnimi organizacijami, neposredno pa tudi z državljankami in državljani. Tako so bile po prvem letu delovanja uvedene prve redne mesečne tiskovne konference, na katerih so javnosti skušali predstaviti opravljeno delo v preteklem in predstaviti najpomembnejše teme v prihodnjem mesecu. Skratka, parlament se je začel odpirati javnosti. V času Podobnikovega mandata se je zakonodajalec soočal z vprašanji, kot sta avtocestni program in proračun, z vprašanjem lastninjenja bank in zavarovalnic, ta mandat državnega zbora pa se je začel tudi z zelo kritičnim bremenom, ki je ostalo nerazrešeno iz prejšnjega mandata, to je potrjevanje sporazuma o pridružitvenem članstvu v Evropski uniji, postavljenega na t. i. španskem kompromisu, kije ponudil izhod iz situacije, ko je Italija grozila z vetom, če Slovenija ne sprosti svoje nepremičninske zakonodaje. Ena osrednjih pozornosti zakonodajnega telesa je bila v celotnem mandatu usmerjena v prilagajanje in oblikovanje slovenske zakonodaje v skladu s standardi EU. Opazen je bil tudi poskus opozicijske politične opcije, da bi zmanjšala vpliv največje parlamentarne stranke, in sicer v korist bolj demokratično porazdeljenemu političnemu vplivu. Ne smemo pa prezreti, da je bil zadnji del Podobnikovega mandata močno obremenjen s temo t. i. trojnega referenduma. Ustavno sodišče je z odločbo odločilo, da je nik, predsednik DZ v mandatnem ob- Borut Pahor je prevzel mesto predsednika DZ po volitvah leta 2000. Za- Predsednik države Janez Drnovšek je na prvi seji DZ spodbu-!000; bil je prvi predsednik državnega radi izvolitve za poslanca v evropskem parlamentu je s predsedniške funk- dil poslance k uspešnemu in premišljenemu delu. Poslanci so rihajal iz stare oblastne strukture. cije predčasno odstopil, na njegovo mesto pa je bil izvoljen Feri Horvat, njegov nasvet vzeli resno, saj so takoj Izvolili novo vodstvo. Demokracija • Četrtek, 28. oktobra 2004 politika Jožica Velišček je po dveh mandatih odšla s funkcije generalne sekretarke DZ, na njeno mesto pa je bil izvoljen Lovro Lončar, dosedanji sekretar poslanske skupine SDS. Sašo Peče (SNS) in desusovec Vasja Klavora bosta v tem mandatu zasedala mesti podpredsednikov DZ; eno mesto ostaja prosto za kandidata največje opozicijske stranke. bil predhodni zakonodajni referendum o volilnem sistemu uspešen (kljub manj kot polovični podpori kateri od treh ponujenih rešitev, od katerih je največ podpore dobila rešitev večinskega volilnega sistema). Prav tako za časa Podobnikovega predsednikovanja državnemu zboru se odločitev ustavnega sodišča ni spoštovala in v ustavo je bilo zapisano, da imamo v Sloveniji proporcionalni volilni sistem. Še to. Ob koncu drugega mandata državnega zbora je bila izglasovana tudi nezaupnica Drnovškovi vladi in dobili smo novo desnosre-dinsko vlado Andreja Bajuka, katere mandat se je končal skupaj z drugim mandatom državnega zbora. RADIO U NI VOX 107.5 MHz Pahor iskal kompromisne rešitve Sledilo je leto 2000 in tretje dr-žavnozborske volitve. Za predsednika državnega zbora je bil izvoljen Borut Pahor, ki pa je zaradi izvolitve v evropski parlament predčasno odstopil s predsedniškega mesta. Za mandat državnega zbora 2000-2004 bi lahko rekli, da je minil v znamenju premoči strank velike vladne koalicije in posledično v znamenju na rob potisnjene opozicije. Prav v takšnih situacijah, ko je razmerje sil neenakomerno porazdeljeno, je nadvse pomembna vloga predsednika državnega zbora. Pahor se je v tej vlogi kar dobro znašel, upoštevajoč dejstvo, daje bila tudi njegova stranka (Združena lista socialnih demokratov) del velike koalicije. Kar nekajkrat pa se je kot predsednik parlamenta znašel v nemilosti vladnih strank, tudi svoje. Ker je poskušal iskati kompromisne poti med precej razdeljenima opozicijo nega zbora so poslanci veliko časa in energije porabili za sprejemanje evropske zakonodaje in druge priprave Slovenije na vstop v EU in Nato. Zaradi velikega obsega zakonodaje, ki jo je bilo treba sprejeti, so poslanci velikokrat delali pod hudim časovnim pritiskom in tako smo večkrat imeli občutek, da jim nekaterih rešitev ni uspelo najbolje dodelati in sprejeti. Na to je opozoril tudi predsednik države Janez Drnovšek na ustanovni seji novega državnega zbora minuli petek in izrazil upanje, da bo četrti sklic državnega zbora v tem smislu lahko normalnejši. Bo Cukjati prinesel nov veter? Da bo res tako, bo lahko veliko pripomogel tudi novi predsednik RUMENE STRANI SLOVENIJATEL državnega zbora France Cujkati, poslanec SDS. Da gre za človeka, ki je vreden zaupanja v funkciji predsednika državnega zbora, sta menili skoraj dve tretjini vseh poslancev, ki so mu izrekli podporo. Kot je po izvolitvi dejal Cukjati, tolikšne podpore ni pričakoval, še posebej ne zaradi razmerja sil v državnem zboru. Kljub prepričljivi podpori Cukjatiju pa tega ne moremo povezovati s prav takšno podporo novemu mandatarju vlade, ki bo najverjetneje Janez Janša. Res je, da so Cujkatija podprli tudi poslanci SNS in DeSUS, vendar je še nekoliko preuranjeno trditi, da se bosta ti dve stranki tako odločili tudi pri glasovanju o novi vladi. Pustimo času čas. Mihaela Praprotnik INTER MARKETING in pozicijo, je bil dele- q i^^Tv www.rumenestrani.com tretjem sklicu držav- ^ Demokracija • 44/2004 periskop ........, Svetniki i sečoveljskem incidentu Čeprav se je glavnina dogajanja v parlamentu pretekli teden vrtela okoli prve seje državnega zbora, o seji podrobneje pišemo na 15. in 16. strani, se je v ozadju odvilo tudi nekaj drugih, sicer manj opaznih, a nič manj pomembnih dogodkov. Tako je pretekli torek najverjetnejši mandatar Janez Janša v prostorih poslanske skupine SDS v državnem zboru sprejel predsednika vlade nemške zvezne dežele Hessen Ro-landa Kocha. Ugledni gost je Janši najprej čestital za uspeh na volitvah, ki ga, kot je dejal, niso napovedovale niti javnomnenjske raziskave, nato pa sta se pogovorila o aktualnih političnih razmerah v Sloveniji v povo-lilnem času in oblikovanju prihodnje vladne koalicije. Koch je Janši predstavil tudi gospodarski položaj dežele Hessen in se pri tem zavzel za okrepljeno gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in deželo Hessen, hkrati pa tudi za okrepitev sodelovanja med CDU in SDS ter med zvezno deželo Hessen in Slovenijo. Del nemške delegacije, v kateri je bil poleg Kocha tudi predsednik parlamenta nemške zvezne dežele Hessen Norbert Kertman, se je isti dan sešel tudi s predstavniki vodstva NSi in SLS. V imenu NSi je delegacijo sprejel predsednik stranke Andrej Bajuk in Kertmanu predstavil aktualno politično dogajanje v Slo- veniji ter vlogo Slovenije v razšitje-ni Evropski zvezi, v imenu SLS pa je Kertmana sprejela podpredsednica stranke Nada Skuk. Tudi Skuko-va je nemškemu sogovorniku predstavila najnovejše politično dogajanje po zadnjih parlamentarnih volitvah, hkrati pa tudi pogled stranke na širitev EZ. Vsi so se ob tem strinjali, da bo najpomembnejši kriterij pri presojanju, ali so prihodnje članice Romunija, Bolgarija, Turčija in Hrvaška primerne za vstop v EZ, izpolnitev pogojev, ki jih za vstop zahteva zveza. Svetniška imuniteta Zupanu Preteklo sredo se je po enem mesecu, kolikor je minilo od zadnje seje, na redni seji znova sešel državni svet. Na seji so svetniki s 25 glasovi za, enim proti in tremi vzdržanimi sprejeli sklep, da se svetniku Adolfu Zupanu, članu LDS in podžupanu občine Novo mesto, prizna svetniška imuniteta. Kot je znano, je Zupana novomeško okrajno sodišče pred nedavnim spoznalo za krivega kaznivega dejanja ponarejanja listin. Ker je bilo v fazi pritožbenega postopka na ljubljanskem višjem sodišču ugotovljeno, da je Zupan državni svetnik, je Višje sodišče v Ljubljani državni svet povprašalo, ali dovoli nadaljevanje postopka na višjem sodišču, slednji pa je z zadnjim sklepom odločil, da nadaljevanja postopka ne dovoli. Zupan je tako že drugi svetnik, prvi je bil Branko Kodrič, nedavni visoki predstav- nik koprske LDS, ki mu je državni svet podelil svetniško imuniteto in s tem preprečil, da bi se postopek na sodišču zoper njega nadaljeval. Državni svetniki so na zadnji seji največ pozornosti namenili znamenitemu incidentu na mejnem prehodu Sečovlje, do katerega je prišlo nekaj dni pred državnozborskimi volitvami in v katerega je bil vpleten predsednik SLS Janez Podobnik Državni svetniki so v burni razpravi ostro obsodili takratno ravnanje hrvaške policije, po njej pa sprejeli več sklepov. Tako so z enim izmed sklepov v celoti podprli sklepe vlade in sldepe odbora državnega zbora za zunanjo politiko, ki sta jih organa sprejela kmalu po incidentu in katerih pomembnejši poudarek je, da se je incident zgodil na slovenskem ozemlju. Hkrati so svetniki novo vlado pozvali, naj tudi zaradi tega incidenta reševanje odnosov s Hrvaško uvrsti med prednostne naloge svojega mandata, hkrati pa preveri, ali priprava gradiv za morebitno arbitražo oziroma mediacijo s Hrvaško in lo-biranje v institucijah Evropske unije poteka tako, kot je potrebno. Cisto na koncu so svetniki vlado še pozvali, naj od Hrvaške nemudoma zahteva premestitev mejnega nadzora Plo-vanija na območje, ki ni sporno, hkrati pa ugotovi, kako se izvaja celotna jurisdikcija oziroma zakonodaja na obravnavanem slovenskem območju, kar naj vključuje tudi postopke gradbenih dovoljenj, geodetsko upravo, davke, volitve in drugo. Utrjevanje odnosov s Srbijo Čeprav najverjetnejši prihodnji mandatar zdaj največ časa posveča sestavljanju nove vladne koalicije, očitno najde tudi nekaj časa za visoke obiske iz tujine. Tako je predsednik SDS v petek skupaj s predsednikom odbora za zunanje zadeve strokovnega sveta SDS Dimitrijem Ruplom v prostorih poslanske skupine SDS v državnem zboru sprejel podpredsednika srbske vlade in predsednika tamkajšnje stranke G - 17 plus Miroljuba Labusa. Na srečanju je l^a-bus Janši najprej čestital za uspeh na državnozborskih volitvah, in sicer tudi, kot je dejal, v imenu predsednika srbske vlade Vojislava Koštunice, nato pa so vsi trije govorili o odnosih med Slovenijo in Srbijo. Kot je ocenil Labus, so gospodarski in politični odnosi med Slovenijo in Srbijo dobri, kljub temu pa bi si želel, da bi se v prihodnje še okrepili, ker si Srbija želi, da bi postala članica Evropske zveze in ker ji lahko v tem dolgotrajnem in težkem procesu pomaga tudi Slovenija. S slednjim sta se strinjala tudi Janša in Rupel in Srbiji obljubila pomoč pri njenih prizadevanjih. Na srečanju so Janša, Rupel in J^abus govorili tudi o Kosovu. Kot je dejal Labus, je to za Srbijo težko emocionalno in politično vprašanje, Dimitrij Rupel pa gaje ob tem spomnil, da bo Slovenija leta 2005 predsedovala Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi, pri čemer bo lahko odigrala pomembno vlogo pri stabilizaciji razmer za zahodnem Balkanu. Aleš Kocjan Demokracija • Četrtek. 28. oktobra 2004 © diskurz_______ Izidi zadnjih volitev nakazujejo, da se bo dosedanja vladajoča koalicija, ki nam v bistvu vlada že vse od leta 1945, morala zamenjati. Medtem so njene stranke že večkrat zamenjale ime - vse od OF prek komunistične partije, zveze komunistov, Stranke demokratične prenove do današnje ZLSD oziroma LDS. Tudi naša nekdanja država se je po koncu vojne imenovala Demokratična federativna Jugoslavija (DFJ), podobno kot Deutsche De- mm 0 m i m m g A if .11 m^^HI " M v« i 1 £ JsOs*ššfiis K Ip' ■E ■ fSJi JI J RjU «S 1 5 rli^feC m m j ; S) • "¿¿J 12 §L «g iS mokratische Republik (DDR) in še nekatere druge države vzhodnega bloka. Razen v samih imenih je bilo v teh državah bolj malo, če sploh kaj demokracije. Tam so vladali komunisti, ki so bili v ideološkem pogledu pa tudi sicer močno navezani na Sovjetsko zvezo, ki jim je varovala hrbet in obstoj. Na vsakokratnih "volitvah" so volili le predstavnike ene same stranke, kajti vse druge so bile onemogočene in prepovedane. Nekdanji komunisti obvladujejo tranzicijo Potem ko seje socializem, kakršnega so prakticirali komunisti, izrabil, je ves sovjetski imperij razpadel in narodi, osvobojeni tiranije, so dobili možnost, da vpeljejo resnično demokracijo, in ne da jo imajo le v imenu države. S tem ko so se osvobodili komunizma, pa še zdaleč ni bilo vse narejeno, kajti ostali so še komunisti. Njihov idol ZSSR, "prva dežela socializma", po kateri so se zgledovali v satelitskih državah, rahlo manj pa tudi pri nas, jim je sicer šla po zlu. Iz prejšnjega vladanja pa so jim ostale "pridobitve revolucije" v obliki materialnih dobrin in položajev, ki se jim nočejo odreči. Raje so se odrekli svojim revolucionarnim idealom. V tem smislu so komunisti bolj ali manj obdržali oblast tudi po tranziciji. Pri nas jim je na primer postopoma uspelo spremeniti zakonodajo ali zamujati z Kako po volitvah? zakoni tako, kot je to njim in njihovim somišljenikom najbolj ustrezalo. To je omogočilo nekdanjim samozvanim predstavnikom delavskega razreda, da so se spremenili v kapitaliste, čez katere so v prejšnjih časih najbolj grmeli. Največji med njimi so se pod vodstvom nekdanjega predsednika CK celo povezali v Forum 21. Pri tako luknjastih ali celo neobstoječih zakonih so nekateri iz njihovih vrst čedalje bolj goljufali in povzročali državi škodo, ki gre v milijone ali celo milijarde. Če so pri tem dali - seveda "pod mizo" - primeren delež vladajočim, se jim ni nič zgodilo, kar dokazujejo primeri Zbijski gaj, banka SIB, zadeva Petek, Elan, Rdeči križ, policijski čoln, mariborska orožarska afera in podobne zadeve, kjer še nobeden od krivcev ne sedi v "kehi". Celo nekdanji direktor Hita Danilo Ko- vačič, ki je bil že obsojen in bi moral iti "sedet", se že dve leti uspešno izmika zaporu. Pri zadnjih volitvah je bil celo med kandidati. Značilno za sedanjo oblast je, da v doslej odkritih aferah organi pregona praviloma ne zasledujejo denarnih tokov od neposrednih krivcev pa vse do točke, kjer je denar nazadnje pristal. To bi lahko pripeljalo tudi do verjetnih "podmiz-nih poslov", kar pa je za zdaj še tabu. Francoski zgled Ankete, ki jih objavljajo v naših časopisih, odkrivajo, da smo državljani skoraj popolnoma izgubili zaupanje v sodstvo. Zato bi si morala morebitna nova vlada predvsem prizadevati, da pretrga povezave med zakonodajno, izvršno in sodno oblastjo, kakršne sedaj občutimo. Pri tem pa je mogoče, da jim Nekdanji komunisti in njihov podmladek so skupaj z nekdanjim šefom slovenske partije Milanom Kučanom vsa leta tranzicije bolj ali manj obvladovali Slovenijo. bodo predstavniki do sedaj vladajočih strank precej nagajali. V zvezi z oblikovanjem nove vlade je zelo poučen primer povojne Francije, kar lahko povzamemo iz obsežne, tisoč strani debele avtobiografije z naslovom The Complete War Memoirs of Charles de Gaulle (ISBN 0-7867-0546-9). Čepravje primer že precej star, pa je podoben naši polpretekli zgodovini, le da se je pozneje v Franciji zasukalo precej drugače. Za boljše razumevanje francoskih razmer moramo poseči v medvojne čase. Kot vemo, so junija 1940 to državo zasedli Nemci. Pod neposrednim nadzorom so obdržali približno tri petine Francije, to je od sto do več sto kilometrov širok pas Biskajskega zaliva in še precej širšega v Ro-kavskem prelivu, kije zajemal tudi Pariz. V preostalem delu pa so oblikovali marionetno t. i. vichyjsko republiko, ki so ji pustili sredozemsko obalo. V njej so kot v posmeh za predsednika postavili že 84-letnega maršala Philippa Petaina, ki jih je v bitki pri Mami premagal v prvi svetovni vojni. (Novembra 1942 so Nemci zasedli tudi vichyjski del). General Charles de Gaulle, ki je pobegnil v Anglijo, te vlade ni priznaval in seje postavil na čelo gibanja za osvoboditev Francije. ZDA, ki ob ustanovitvi vi-chyjske vlade še niso bile v vojni, so to vlado priznavale, kar je bil vzrok za številna poznejša nesoglasja med Demokracija • 44/2004 diskurz «¡»«H de Gaullom in Rooseveltom. 7. avgusta 1940 sta de Gaulle in Churchill podpisala dogovor, ki ga lahko štejemo kot formalno ustanovitev francoskega odporniškega gibanja Comité National de Résistance (CNR). Kaj pa francoski komunisti? Ti so leto dni od nemške zasedbe vse do napada naZSSR22. junija 1941 stali ob strani. Pač niso marali škodovati Hitlerju, ki je bil v tem obdobju še Stalinov zaveznik. Spornega zavezništva pa niso navajali kot razlog za nesodelovanje pri osvoboditvi svoje dežele, temveč so se izgovarjali, da ne marajo sodelovati v "imperialistični vojni". To je veljalo predvsem Veliki Britaniji pa tudi Franciji, kajti obe državi sta imeli svoj kolonialni imperij. (Pri nas so na pobudo komunistov ustanovili najprej Protiimperi-alistično fronto, nato pa so mirovali vse do napada Nemčije na ZSSR. ) Po napadu na Sovjetsko zvezo so komunisti kar čez noč spremenili mnenje. Ne le da so začeli sodelovati v odporniškem gibanju (in v "imperialistični vojni"), hoteli so si ga kar najhitreje podrediti in prevzeti nekakšen monopol nad celotnim osvobodilnim bojem. Postopoma jim je uspelo vriniti svoje člane v vse celice odpora. Če jim je bil kdo od CNR preveč napoti ali če ni maral sodelovati z njimi, so se ga odkrižali; tudi tako, da so ga izdali sovražniku. O tem je veliko napisanega v omenjeni de Ga-ullovi knjigi. Lotevali so se drznili akcij, ki pa so dostikrat veliko bolj škodovale lokalnemu prebivalstvu kot pa sovražniku. Kajti Nemci so za povračilo streljali talce, uničevali naselja in pobijali prebivalce. Slo je po načelu, kakršnega poznamo tudi iz naših logov: žrtve morajo biti! Dva dni zatem, ko je francoska vojska pod vodstvom de Gaulla osvobodila Pariz, je general preprečil komunistom, da bi bodisi prevzeli ali ustanovili kakršno koli vzporedno oblast. Razpustil je vse njihove organizacije, jih pomešal med redno vojsko in jih poslal na fronto. Razmere pa so se zaostrile takoj po vojni, ko je mandatar de Gaulle hotel sestaviti novo vlado. Komunisti so hoteli imeti vsaj eno od ministrstev: za zunanje zadeve, za vojsko ali za notranje zadeve. Druge stranke pa so glede tega mencale. Vendar je de Gaulle odločno nasprotoval, da bi se komunisti polastili ministrstev, ki predstavljajo temelje države: diplomacije, ki zastopa državo navzven, vojske, ki jo varuje, ali notranjega ministrstva, ki zagotavlja red in zakonitost v državi. Seveda ni šlo brez trdega boja. Komunisti so mu celo očitali, da so žrtvovali 75.000 svojih, ki so padli pod sovražnikovimi kroglami. Na kratko jim je povedal, da je resnično število njihovih žrtev petkrat manjše, po drugi strani pa, da so se bojevali za Francijo in ne za partijo. Ko je zagrozil, da bo vrnil svoj mandat, če teh pogojev ne sprejmejo, so vse stranke razen komunistov glasovale za njegov predlog. In komunisti, ki niso bili v večini, so se morali ukloniti. Po takem razpletu so de Gaullu celo obljubili, da bodo z njegovo vlado kar najtesneje sodelovali. (V svojih spominih general omenja, da o iskrenosti tega zagotovila ni bil prepričan.) Od takrat do danes so se v Franciji raz- V Franciji je Charles de Gaulle (na sliki na naslovnici revije Time leta 194?) po drugi svetovni vojni preprečil, da bi se komunisti polastili ministrstev, ki predstavljajo temelje države. mere že močno spremenile. Komunisti so tam postali obrobna politična skupina, za kar je krivo predvsem njihovo stremljenje po popolni oblasti, pri čemer so izključevali vse sodržavljane drugačnih nazorov. Nujen je sklad za pluralizacijo medijev Kaj torej lahko pričakujemo pri nas od nekdanjih komunistov, potem ko ne bodo mogli več vladati čisto po svoje? Dejstvo je, da stabilne vlade ne bo mogoče sestaviti brez vsaj ene od do sedaj vladajočih strank; to utegneta biti bodisi DeSUS ali ZLSD, morda pa celo obe stranki. V tem primeru bi bilo mogoče ustvariti nekakšno vlado narodne enotnosti, ki nam je nujno potrebna, če hočemo pretrgati s staro delitvijo na partizane in belogardiste. A če upoštevamo, kako so glavni mediji, ki so še vedno podrejeni vladajočim strankam, udrihali po Janši in opoziciji, bo strankam, ki bi se pridružile pomladni koaliciji, zelo težko kar nenadoma prestaviti v vzvratno prestavo. To lahko že sedaj ugotovimo iz Barometra priljubljenosti, ki gaje objavilo Delo 11. oktobra, torej dober teden po volitvah. Čeprav so demokratične volitve zdaleč bolj zanesljivo sredstvo za preverjanje priljubljenosti kot še tako obsežna anketa, so v barometru prvih šest politikov razvrstili takole: 1. Borut Pahor, 2. Janez Drnovšek, 3. Janez Potočnik, 4. Lojze Peterle, 5. Tone Rop, 6. Matej Lahovnik in 7. Dušan Mra-mor. Zmagovalculetošnjih volitev Janezu Janši so namenili šele 8. mesto, Andreju Bajuku 18., Janezu Podobniku pa 19., tik pred Viko Potočnik, kije na zadnjem mestu. Zlasti preseneča ogromna razlika med Peterle- tom in Bajukom, saj sta si v barometru narazen kar za 14 mest, čeprav sta v isti stranki! Zal v Delu niso napisali, kdo je avtor barometra, po kakšni metodi so ga sestavljali in koliko je bilo anketirancev. Koliko so nekdanje vladajoče stranke pripravljene delati v skupno dobro, pa smo začutili ob novinarski stavki. Čeprav velja "mün-chenska deklaracija", katere uveljavitev naj bi bila razlog za stavko, že kakih deset let, je zelo nenavadno, da so se novinarji spomnili nanjo prav na dan volitev. Stavka je še en dokaz, da so glavni mediji še vedno pod močnim vplivom vladajočih. Iz tako koordinirane akcije smo nekateri začutili tudi dolgo roko malega botra. Vse omenjeno nakazuje, da bomo morali takoj ustanoviti močan sklad za pluralizacijo medijev, sicer bo prihodnja vlada zelo kratkotrajna. Slovenci nujno potrebujemo vsaj en nevtralen dnevnik, kot sta na primer Neue Zürcher Zeitung ali Frankfurter allgemeine Zeitung, če omenimo le dva zgleda iz naše bližnje okolice. Novo vlado čaka veliko dela Če bodo pomladni koaliciji pridružene stranke zavzele konstruktivno stališče v dobro Slovenije, bodo postavljene pred težko preizkušnjo, ko bo nova vlada začela "kidati naš Av-gijevhlev". To delo, ki bo moralo imeti kar največjo prednost, je nujno potrebno za izboljšanje kredibilnosti naše države, gospodarstva, splošnega življenjskega standarda in zaupanja naših ljudi v sodstvo. Ljudje, ki bodo pri tem izpostavljeni, bodo po vsej verjetnosti njihovi ideološki sopotniki. Bo tedaj prevladala "partijska solidarnost" ali pošteno delo za Slovenijo, našo skupno državo? Veliko vprašanje pa je, kaj lahko pričakujemo od prihodnje opozicije. Če bo opozarjala na napake vlade, bo prav, saj je opozicija nujno potrebna v vsaki državi. Mogoče pa je tudi, da bo začela s svojim neokrnjenim partij-sko-finančnim aparatom novi vladi kar najbolj nagajati, da bi tako prikazala njeno nesposobnost v smislu, saj smo vas vseskozi opozarjali, pa ste jih vseeno izvolili! Če bodo tako ravnali, lahko na daljši rok pričakujemo bankrot države ne glede na to, kako bo sestavljena nova vlada. Vendar pa - ali ni takšnih metod naš čas že povozil? Dr. Peter Starič Demokracija • Četrtek, 28. oktobra 2004 politika Vlada je v zadnjih treh mesecih izpeljala nekatere obsežne kadrovske menjave. Politično higienično bi bilo, če bi jih prepustila novi vladi. vlado prej, kot je marsikdo na levici mislil in upal. Če bo šlo namreč vse po sreči, bi lahko novo vlado dobili že prej kot v mesecu dni, kar pomeni, da se bo morala zdajšnja vlada takrat posloviti. Tega dejstva se čedalje bolj zavedajo tudi v njenih dveh največjih strankah, zato skušajo zadnje dni na oblasti izkoristiti za kadrovske menjave. Tako je vlada na svojih zadnjih sejah izpeljala obsežne kadrovske zamenjave, s katerimi si je za naslednja štiri leta (ali celo pet let) na nekaterih pomembnih položajih zagotovila sebi lojalne kadre. Pa si poglejmo. Na 93. seji, ki je potekala štiri dni po volitvah, je vlada v strokovni svet ene pomembnejših finančnih agencij, Agencije za trg vred- nostnih papirjev, imenovala Alenko Selak in mag. Mojco Majič. Posebnost njunih imenovanj je v tem, da gre za imenovanji za pet let, torej tudi za čas prihodnje vlade, in da za to praktično ni bilo nobene potrebe, saj pred tem iz sveta agencije ni izstopil nobeden izmed njegovih članov. Veliko obširnejše zamenjave je vlada izpeljala na 95. seji pretekli teden. Po hitrem postopku in brez posebne razprave je imenovala vršilce dolžnosti v kar treh generalnih direk-toratih, ki delujejo v okviru ministrstva za kulturo - direktoratu za kulturno dediščino, direktoratu za umetnost in direktoratu za medije. Za vršilca dolžnosti na direktoratu za kulturno dediščino je imenovala Sta- nislava Mrviča, za vršilko dolžnosti na direktoratu za umetnost Simono Karduma, za vršilca dolžnosti na direktoratu za medije pa Saša Gazdi-ča. Čeprav so bili vsi omenjeni vršilci dolžnosti na položaj imenovani do takrat, ko bodo po postopku pred uradniškim svetom izvoljeni novi predstojniki direktoratov, je očitno, da so na vladi z njihovim imenovanjem zelo hiteli in da so si še pred prihodom nove vlade na teh položajih hoteli zagotoviti svoje ljudi. Nova vlada lahko vršilce dolžnosti razreši le ob primerni odškodnini oziroma šele potem, ko bo prek na-tečajnega postopka imenovani njihovi direktorji. Ta postopek pa se lahko včasih precej zavleče, kar po- meni, da bodo imenovani na tem položaju vsaj kakšno leto dni. Dokaz za to, da si je vlada hotela zagotoviti sebi lojalne ljudi na direkto-ratih, je tudi v tem, da je bilo imenovanje vršilcev dolžnosti brez vsakršne realne potrebe. Do zdaj so namreč direktorate, tudi omenjene, vodili državni sekretarji in ni bilo slišati, da bi šlo zaradi tega kaj narobe. Obsežne menjave v Kliničnem centru in mariborski bolnišnici Omenjene zamenjave pa nikakor niso bile edine kadrovske menjave, ki jih je na vrat na nos izpeljala zdajšnja vlada. Na isti seji je tako za predsednika uprave Elektra Ljubljana, gre za javno podjetje za distribucijo elek- Vladi Antona Ropa se čedalje bolj mudi, zato skuša dneve, ki so ji še ostali do konca mandata, izkoristiti za še zadnje kadrovske menjave. Mudi se tudi generalnemu direktorju policije Darku Anželju. V zadnjih dneh postaja čedalje verjetneje, da bo relativni zmagovalki letošnjih volitev in njenemu predsedniku Janezu Janši uspelo sestaviti Kadrovske menjave so znamenje, da se je LDS končno začela zavedati realnosti, da se bo morala najverjetneje že prej kot v mesecu dni posloviti iz vlade. Tako kot stari vladi se s kadrovskimi menjavami zelo mudi tudi generalnemu direktorju policije Darku Anželju. Glede na stanje, ki ta čas vlada na policiji, ne bi bilo presenečenje, če bi se moral po prihodu nove vlade posloviti tudi sam. Stanje na policiji je vse prej kot rožnato. Zamenjave in odstopi se vrstijo, v javnost prihajajo različne ano-nimke, policisti pa so čedalje bolj nezadovoljni. ^ Demokracija • 44/2004 politika Nekdanji namestnik generalnega direktorja policije dr. Andrej Anžič Pretekli teden ste odstopili s položaja namestnika generalnega direktorja policije. Kakšni so bili glavni razlogi za odstop? Razlogi za moj odstop so dvoji - osebni in strokovni. Osebni razlogi so, da imam že precej načeto zdravje, poleg tega pa tudi nimam več strokovnih izzivov, saj sem zaradi petih let namestništva izgubil "na-mestniški izziv". Na moj odhod je vplival tudi generalni direktor policije Darko Anželj. Takšne ustanove, kot je generalna policija, namreč po mojem mnenju ni mogoče voditi "pravno", ampak je treba med drugim upoštevati etiko. Med strokovnimi razlogi pa so notranje dogajanje v policiji, kjer so se odnosi poslabšali. Delo ne teče najbolje, veliko je anonimk, veliko policistov se upokoji, nihče pa si ne prizadeva, da bi izkušen kader obdržali. Poleg tega so problemi tudi s sistematizacijo. LDS in ZLSD sta svoj kader za štiri leta zagotovili tudi v svetu Kliničnega centra. trične energije, imenovala Vincenca Janšo, ki je bil na ta položaj izvoljen za naslednja štiri leta z možnostjo vnovičnega imenovanja. Prav tako je potrdila nove člane svetov Kliničnega centra Ljubljana in Splošne bolnišnice Maribor. V svet Kliničnega centra so bili imenovani visokošolska sodelavka-asistentka na ekonomski fakulteti Petra Došenovič, upokojenec Valter Drozg, predsednica Zveze potrošnikov Slovenije Breda Kutin, sekretarka na ministrstvu za zdravje Tanja Mate, docent na fakulteti za družbene vede Andrej Rus in sekretar na ministrstvu za zdravje Igor Velušček; v svet Splošne bolnišnice Maribor pa so bili imenovani direktor Splošne bolnišnice Trbovlje Rudi Zupan, državni sekretar na ministrstvu za zdravje Simon Vrhunc, član uprave NKBM Matjaž Kovačič, dekan Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani Maks Tajnikar, Vesna Vuk Godina, podsekretarka na ministrstvu za zdravje Bojana Leskovar, podsekretarka na ministrstvu za zdravje Vesna K. Petrič in podpredsednica GZS Mateja Mešl. Čeprav naj bi bila vlada omenjena imenovanja uradno izpeljala zato, ker naj bi bil nekaterim članom svetov Kliničnega centra in mariborske bolnišnice potekel mandat, bi bilo, kakor so v zadnjem času že večkrat poudarili strokovnjaki za javno upravo, predvsem nekdanji sekretar na MNZ dr. Grega Virant, politično higienično, če bi sedanja vlada imenovanja prepustila prihodnji vladi (če sklepamo po imenih, gre pri menjavah večinoma za preverjen kader LDS in ZLSD, torej so to posredno tudi politična in ne strokovna imenovanja), saj gre za imenovanja za dobo naslednjih šti- rih ali petih let, ko bo vladala in za delo imenovanih ljudi tudi posredno odgovarjala nova vlada. Kadrovske rošade tudi na policiji Sicer pa se z imenovanjem svojih kadrov očitno ne mudi samo vladi, ampak tudi nekaterim državnim organom, kjer očitno vlada strah, da bo nova vlada menjala ključne ljudi. Slednje se je pokazalo v slovenski policiji, kjer je generalni direktor Darko Anželj v zadnjih tednih uprizoril pravi kadrovski pogrom. Tako je še pred volitvami zamenjal tiskovnega predstavnika policije Mirana Korena. Čeprav je Anželj kot razlog za zamenjavo na tem mestu navedel različne poglede, ki naj bi jih imela s Korenom na vodenje policije, je bilo v ozadju jasno čutiti, da je Koren nezaželen zato, ker je na policiji veljal za t. i. Pogorevčev kader. Kmalu za Korenom je s položaja odstopil direktor uniformirane policije Stanislav Veniger, ki je na upravo v policiji prišel v času Marka Pogorev-ca. Veniger je kot pojasnilo za svoj odstop navedel osebne razloge, vendar je bilo čutiti, da odstopa zato, ker se ne strinja s politiko generalnega direktorja policije. No, slednji je po volitvah izpeljal še eno menjavo neposredno, drugo pa posredno. Najprej je s položaja vodje specialne enote policije razrešil znanega nasprotnika razvrednotenja vloge policije v času osamosvajanja in "izbrisanih" Zlatka Haliloviča in ga imenoval za direktorja Policijske uprave Slovenj Gradec, na njegovo mesto pa imenoval dozdajšnjega direktorja te uprave Srečka Kropeta, kmalu zatem pa je zaradi omenjene zamenjave sam odstopil Anželjev namestnik Andrej Anžič. Anžič je kot Nekateri menijo, da gre pri nekaterih zadnjih zamenjavah na policiji - pri zamenjavi tiskovnega predstavnika policije Mirana Korena in vodje specialne enote policije Zlatka Haliloviča - za obračun generalnega direktorja s t. i. Pogorevčevim kadrom. Menite tudi vi tako? Tu lahko rečem samo, da sam gospoda Korena ne bi menjal. Kar se tiče gospoda Haliloviča, pa je sam rekel, da je vesel novega položaja, zato tukaj ne vidim večjih problemov. razloge za svoj odstop poleg manjših osebnih navedel tudi nestrinja-nje z Anželjevo politiko in delom. Kako vse te kadrovske menjave vplivajo na policijo, lahko seveda ugibamo, zagotovo pa ji ne bodo prinesle nič dobrega. Slednje dokazujejo izjave, ki jih je v ponedeljek za našo revijo dal Anžič. Kot pravi, je stanje po zadnjih kadrovskih pretresih v policiji na psu. "Odnosi so se poslabšali. Delo ne teče najbolje, veliko je anonimk, veliko policistov se upokoji, nihče pa si ne prizadeva, da bi izkušen kader obdržali," pravi Anžič. Samokritično tudi pravi, da je delno za slednje kriv sam, velik del krive za to pa nosi zdajšnji generalni direktor, saj je, kot pravi, odgovoren za stvari, ki bi jih lahko spremenil, pa jih ni. Glede na vse lahko sklenemo, da pred prihodom vlade v nekaterih krogih vlada strah, zato želijo, da bi še pred prihodom nove vlade na pomembne položaje postavili čim več lojalnih ljudi. Koliko je bojazen upravičena, bomo seveda še videli, že zdaj pa je jasno, da bo nova vlada, če bo seveda hotela vladati, morala izpeljati nekatere kadrovske menjave. Nadvse potrebna in tudi upravičena bi bila gotovo menjava v vrhu policije. Aleš Kocjan Kakšno ozračje po vseh zadnjih menjavah in odstopih, poleg vas je namreč s svojega položaja že pred časom odstopil direktor uniformirane policije Stanislav Veniger, vlada v policiji? Ozračje znotraj policije je zelo slabo - tako v samem vodstvu kot med policisti. Veliko jih namreč pravi, da bo direktor kmalu zamenjan, in delajo stvari nekoliko po svoje. Naj pri tem izkoristim priložnost in opozorim vse policiste in zaposlene v policiji, daje njihova dolžnost delovati v interesu varnosti državljanov ne glede na to, kdo je ali bo še direktor policije. Kaj bi bilo treba po vašem mnenju narediti, da se pretresi na policiji končajo? Nujno bi bilo, da se čim prej sestavi nova vlada in da ta imenuje takšnega notranjega ministra, ki bo stvari znal postaviti na svoje mesto. Bi moral novi minister zamenjati sedanjega direktorja policije? Bilo bi zelo nekorektno, če bi se zdaj izjasnjeval o tem, ali ga je treba zamenjati ali ne, je pa dejstvo, da je odgovoren za nekatere stvari, ki bi jih lahko spremenil, pa jih ni. Demokracija • Četrtek. 28. oktobra 2004 cn >u o Demokracija • 44/2004 Že pred meseci smo iskali različne odgovore pri pristojnih, pa so nas vsi po vrsti podobno kot zdaj ignorirali. Ker je potem prišlo novo šolsko leto, smo stvari spet poskušali preveriti in znova naleteli na zaprta vrata. Ob tem smo se znova prepričali, da je zgodba o Založbi Izolit, ki deluje na Ljubljanski cesti v Domžalah, zelo živa. Zmagovita kombinacija uspeha Predstavljamo zgodbo, kako se da na hitro zaslužiti z zalaganjem učbenikov. Šteje le prava podjetniška ideja. In kakšna je zmagovita kombinacija v naši zgodbi? Mož, ki ima podjetje, se ne ukvarja s knjigami, ampak z izolacijo fasad, žena, učiteljica slovenščine, pa ima prijatelja, ki predava na pedagoški fakulteti in hkrati sedi v odboru za izbor šolskih učbenikov. "Kupiš" človeka, ki lahko poskrbi za to, da bodo pravi učbeniki uvrščeni na seznam potrjenih učnih gradiv. Svojega človeka, ki bo napisal učbenik, že imaš. Potrebuješ še založbo, ki bo učbenik izdala; pod- jetnik čez noč presedla z izolacije hiš na posel z učbeniki. Danes gre vsem vpletenim v zgodbo z učbeniki zelo dobro in se vozijo z mercedesi. Ko smo to ugotovili, nas je zanimalo, kdo so tisti, ki odločajo o tem, koliko učbenikov se na leto izda za posamezni predmet in kdo vse ima pravico biti urednik teh učbenikov. Koliko lahko neka založba zasluži z izdajanjem učbenikov in koliko pri tem zaslužijo knjigarne, ki ji prodajajo učbenike? Vprašanja smo poslali na Založbo Izolit, DZS in Založbo Rokus in upali na odgovor. Do zaključka redakcije odgovorov nismo prejeli. Prav tako smo nekaj vprašanj naslovili na ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, ki ga vodi Slavko Gaber. Odgovora sicer še nismo prejeli, pomagali pa smo si z odgovorom, ki so nam ga poslali že pred meseci. Popolna anarhija Ko smo raziskovali, kako se šole odločajo za posamezne knjige, smo izvedeli, da na tem področju vlada popolna anarhija. Učbenike za posamezni razred potrdi strokovni Koliko zaslužijo z zalaganjem učbenikov in kako je to področje urejeno, smo poskušali preveriti tudi pri vodstvu DZS, ki ga vodi Bojan Petan. Vse kaže, da imata Založba Izolit oz. zakonca Grginič (in še kdo) in DZS na področju izdajanja učbenikov poseben dogovor. 0 tem, da na področju izdajanja šolskih učbenikov vlada velika anarhija, smo v našem tedniku že pisali, vendar Slavko Gaber tega področja ni uredil, kar je razvidno tudi iz zadnjih dogodkov letošnjega šolskega leta. posamezniki pa služijo mastne denarce. Rente od knjig so namreč večne; tudi za dediče zdajšnjih "avtorjev". Slovenija svet pri ministrstvu za šolstvo, za posamezni predmet tudi po več hkrati. Nato se vsak učitelj na osnovni šoli samostojno odloči za to, katerega bo uporabljal pri svojem učnem načrtu. Učiteljev predlog nato potrdi ravnatelj osnovne šole, skupaj se nato odločijo, ali bodo knjige kupili prek knjigarn ali pri založnikih. Po naših podatkih se večina osnovnih šol odloča za nakup knjig neposredno pri založbi, kar je še posebej pomembno zato, ker osnovne šole knjige kupujejo za svoj t. i. knjižni sklad, katerega namen je izposoja učbenikov. Za slednje se je lani na primer odločila večina staršev šolarjev (skoraj 9 desetin vseh). Nekdanji ravnatelji in učitelji v osnovnih šolah, s katerimi smo se pogovarjali, pravijo, da je prav škandalozno, da imajo lahko na vsaki osnovni šoli učenci različne obvezne šolske knjige. Tako se dogaja, da imajo na primer v 1. a razredu en učbenik, v paralelki pa drugega. Nasploh med našimi sogovorniki prevladuje prepričanje, da se na področju založništva (učbenikov) dogajajo pravi "mafijski posli", pritiski posameznih založb na učitelje naj bi bili veliki in podobni tistim, ki jih doživljajo zdravniki in farmacevti pri izbiri posameznega zdravila. pripravi" (že več mesecev, op. av.), med drugim stran o predstavitvi založbe, zasledimo pa lahko le pet elektronskih naslovov z imeni in priimki sodelavcev. Med njimi je prej omenjeni Matej Grginič. Bogata je le stran t. i. kataloga knjig, iz katerega je razviden obseg izdanih del, med katerimi je kot avtorica prva Marija Grginič. V katalogu zelo pogrešamo cene učbenikov, kar je pri drugih založbah običajno. Nasploh smo se v knjigarnah lahko prepričali, da so knjige, ki jih izdaja Izo-lit, med najdražjimi. Poleg Grgini-čeve, ki velikokrat nastopa kot edina avtorica knjig, je večkrat soavtor tudi Igor Saksida, sodelavec Milice Antič Gaber. Naši sogovorniki so nam še pojasnili, da so tudi drugi soavtorji večinoma sodelavci Marije Grginič in Milice Antič Gaber. V nekaj letih bogataši Medtem ko je večina manjših založb, ki izdajajo knjige, v čedalje večji poslovni stiski, saj so naklade knjig čedalje manjše, njihova prodaja pa se zmanjšuje, smo ugotovili, da gre Založbi Izolit v zadnjih petih letih pravzaprav zelo dobro. Njena edina dejavnost je izdajanje šolskih knjig, podjetje se je iz naslova Spru-ha 32 v Trzinu preselilo na eminent-no lokacijo na Ljubljanski cesti 1 v Domžalah. Po nekaterih podatkih naj bi bila tudi nova zgradba na lokaciji v Domžalah v lasti družbe. Zgodovina omenjene založbe je pisana. Po podatkih iBON-a, kjer so zbrani vsi podatki o poslovanju in bonitetah vseh slovenskih gospodarskih družb, izhaja, da je bila Založba Izolit ustanovljena konec leta 1997. Osnovni kapital je bil 1,5 mi- Po ustanovitvi obvodnega podjetja in pridobitvi milijonskega posla zalaganja knjig za devetletko, ki jih piše Grginičeva s prijatelji, si je Izolit na Ljubljanski c. 1 v Domžalah zelo finančno opomogel. Po naših podatkih je tudi zgradba na Ljubljanski cesti njegova last. Ali le družine Grginič, pa je že drugo vprašanje. lijona tolarjev, v dveh mesecih je založba dosegla 4,9 milijona tolarjev celotnega prihodka. V letu 1998 ga je bilo že v višini dobrih 83 milijonov tolarjev, v letu 1999 so se povzpeli na slabih 125 milijonov in v letu 2000 na 132 milijonov tolarjev; lani je bilo prihodkov v višini dobrih 262 milijonov tolarjev. V družbi je zaposlenih 5 oseb, kot vrsta lastnine pa je v sodnem spisu vpisana zasebna lastnina. Bilanca Založbe Izolit za leto 2003 kaže, da družba svoj prihodek iz leta v leto povečuje, hkrati pa posluje z minimalnim dobičkom (v višini dobrega milijona tolarjev). Kapital ima naložen v premoženju. Dodajmo, da je v Sloveniji družb, ki so registrirane za tovrstno dejavnost, kar 344, Založba Izolit pa med vsemi dosega nadpovprečne dohodke. Vrednost osnovnih sredstev, kamor sodijo zgradbe in avtomobili, presega 203 milijone tolarjev. Kljub visokim prihodkom in petim zaposlenim pa za plače namenjajo le malo denarja, le dobrih 25 milijonov tolarjev letno, izredno visoke pa so postavke za storitve. Očitno je torej, da se je Založba Izolit po letu 1997 finančno zelo okrepila, podatki, do katerih smo se prikopali, pa kažejo, da se jim za prihodnost ni treba bati. Ob tem dodajmo, da so med stroški storitev knjiženi tudi honorarji tistim, ki knjige pišejo. To je večinoma Marija Grginič, lastnikova žena. Ker je med njimi tudi Igor Saksida, smo že v drugo poskušali dobiti njegovo mnenje o tem, a na naša vprašanja ne odgovarja. Žena piše, mož izdaja, starši plačujejo Glede na to, da Založba Izolit izdaja učbenike le nekaterih "novo-pečenih" avtorjev šolskih knjig, in še to le za devetletko, smo se pozanimali, kako je s tem. Izvedeli smo, da gre (večinoma) za osebne prijatelje Milice Antič Gaber, žene šolskega ministra Slavka Gabra. Igor Saksida je eden vodilnih pri tem. Marija Grginič, ki je avtorica večjega števila učbenikov, naj bi bila žena Zdravka Grginiča, lastnika in direktorja Založbe Izolit. V zadnjem času je v družbi zaposlen tudi njun sin Matej Grginič. Lastnik Zdravko Grginič naj ne bi delal v založbi oziroma naj bi se še naprej ukvarjal s svojo prvotno dejavnostjo, to je izolacijo fasad. Dovolj zgovorna je spletna stran Založbe Izolit. Večina spletnih podstrani je še vedno "v Založba Rokus se z izdajanjem učbenikov ukvarja trinajst let. Podatki o poslovanju družbe kažejo počasno, a vztrajno pot navzgor. O dejanjih, kot smo jim priče v Izolitu, v tej družbi ni ne duha ne sluha. lit. Bo kdo naredil temu konec? Vida Kocjan Nekateri delajo drugače Ker se z založništvom šolskih učbenikov že več kot desetletje ukvarjajo tudi v Založbi Rokus, smo preverili tudi njihove podatke o poslovanju in ugotovili, da je v založbi okrog 30 zaposlenih, njihov celotni prihodek pa se giblje okrog 800 milijonov tolarjev. Rast družbe je drugačna od Izolitove, bilance pa kažejo tudi na drugačno poslovanje družbe. Podatki o v zadnjih nekaj letih izdanih učbenikih kažejo, da se ta družba s težavo prebija s t. i. novimi naslovi, saj so ti več kot očitno rezervirani za Izo- Demokracija • Četrtek, 28. oktobra 2004 O Slovenija Da ne bo pomote, ne govorimo o germanskem plemenu, ki je pred stoletji strašilo po Evropi, temveč o naraščanju primerov poškodovanja javne lastnine v prvi vrsti kulturnih in umetniških spomenikov. Tovrstna dejanja postajajo žal čedalje pogostejša, posebej v večjih mestih. Slovenska prestolnica je bila zadnje čase v tem pogledu najbolj na udaru. Naj navedemo le nekaj najzgovornejših primerov. škodovali vodnjak, delo arhitekta Borisa Kobeta, ki je bil izdelan in postavljen že leta 1941. Porušili in razbili so kamnito stebrno kompozicijo nad podstavkom vodnjaka. Stebra sta bila pri tem odlom-ljena s podstavka, pri padcu pa sta se močno poškodovala. Venec-pre-klada, ki je povezoval omenjena stebra, je bil prav tako poškodovan. Pred komaj dobrim tednom, natančneje 19. oktobra, je na spomeniku demonstracijam žensk na Kongresnem trgu pred stavbo Kazine, le nekaj korakov od omenjenega vodnjaka, izginila bronasta figura dečka z venčkom. Pri izginulem kipu bronastega dečka, visokega približno 40 centimetrov, avtorja kiparja Boža Pengo- va, je šlo za pomembno umetniško delo. A ne glede na to je bila s tem iznakažena podoba Kongresnega trga kot celote, ki skupaj s parkom Zvezda tvori spomenik kulturne dediščine. Spomenik je bil postavljen v spomin na demonstracije žensk leta 1943, ki so od italijanskih okupacijskih oblasti zahtevale konec streljanja talcev, mučenja v zaporih ter izpustitev mater, otrok in bolnikov iz zaporov. Če še ostanemo pri Ljubljani, zgroženi ugotavljamo tudi oskrum-bi počivališča številnih velikih Slovencev - Navja s srbofilskimi napisi navijačev Crvene zvezde in "sveže" postavljenega spomenika Edvardu Kocbeku v Tivoliju ob stoti obletnici rojstva slavnega književnika. MOL: za okoli pol milijarde škode Ob primerih vandalizma, ki so v zadnjih mesecih prizadeli parka Tivoli in Zvezda, je mestna občina Ljubljana (MOL) 13. oktobra pripravila tiskovno konferenco. V MOL opažajo precejšnje povečanje vandalizma v zadnjih dveh letih. Samo v prvih devetih mesecih letos je bilo kar za 475 milijonov tolarjev povzročene škode. V mestnem središču je najpogostejši predmet izživljanja javna razsvetljava, še posebej na območju Jakopičevega sprehajališča v Tivoliju. V celoti znašajo stroški vandalizma in poškodb na napravah javne razsvedjave v MOL od 70 do 80 milijonov tolarjev letno. Precej škode utrpi tudi cestnoprometna signalizacija; slednja vsako leto znaša okrog 90 milijonov. Zaradi voženj in parkiranja pa nastane večina poškodb na zelenih površinah. Vandalizem je tudi kraja cvetja na gredah in v koritih. Našteti dejavniki nanesejo za približno 28 milijonov tolarjev škode na zelenih površinah. Po navedbah MOL postajata nočno druženje in pijančevanje v parkih in na otroških igriščih reden pojav. Tovrstno druženje pa ni prav nič ne- o Demokracija • 44/2004 Ljubljanska županja Danica Simšič je mnenja, da ima razvijanje pozitivnega odnosa do javne lastnine prednost pred represijo. Zapuščina nogometnih huliganov na ljubljanskem Navju (na sliki nagrobni spomenik dr. Antonu Korošcu) je le eden izmed številnih primerov oskrum-be občega zgodovinskega spomina. Poškodovani in izginuli spomeniki V noči na 9. avgust so v ljubljanskem parku Zvezda neznanci po- £ j Precej ukoreninjen stereotip vali krivdo za vandalska dejanja na mlade. Problem pa ni tako preprost in ga ni mogoče omejiti le na neko skupino. dolžno, saj posledično poškodovanje opreme in onesnaževanje omenjenih površin olajšata mestni proračun za približno 42 milijonov tolarjev. Vandali ne prizanašajo niti zapornim stebričkom in ograjam na mostovih; skupna škoda na cestni opremi znaša nič manj kot 36,6 milijona tolarjev. Škodni primeri na vodnjakih znašajo slabih 17 milijonov. Med opaznejše probleme sodijo tudi t. i. črno plakatiranje in grafiti na nedovoljenih mestih (spomnimo se večkratnega "krašenja" zidov frančiškanske cerkve). Za primerjavo navajamo podatek, ki so ga navedli na tiskovni konferenci: MOL letno porabi 1,1 milijarde tolarjev za vzdrževanje zelenic, čiščenje javnih površin in vzdrževanje semaforjev. Slovenija šuje s sodelovanjem različnih subjektov. Ministrstvo za kulturo oz. inšpektorat za področje kulturne dediščine tako večkrat sodeluje s policijo. Jerneja Batič z omenjenega inšpektorata nam je pojasnila, da pri predmetih kulturne dediščine stroške vzdrževanja in obnove nosi lastnik, inšpektorat pa pri ugotavljanju pomena poškodovanih predmetov oz. objektov ponudi svoje strokovno znanje policiji, ki vodi postopke. Najpomembnejša je vzgoja Po mnenju županje Danice Simšič, ki ga je izrazila na prej omenjeni tiskovni konferenci, represija ni pravi instrument za spopadanje z vandaliz-mom, temveč bi moral vsak razviti pozitiven pristop v odnosu do naše Podstavek še stoji, bronasti deček v parku Zvezda pa je izginil neznano kam. Gmotna škoda, ki ni zanemarljiva, pri tem seveda ni edina. Kako ukrepati? Vandalizem se dogaja v nočnih urah in je zato storilce izredno težko odkriti. Nič čudnega, daje bil po podatkih MOL v zadnjih štirih letih obravnavan in razrešen na sodišču en sam primer vandalizma. Problem je tudi prepad med nujnostjo izboljšanja dostopnosti do dediščine, ki predstavlja eno od prednosti kulturnega ministrstva s ciljem "povečati njen... vzgojni potencial", na eni strani in javnim interesom njenega vzdrževanja in obnavljanja ter preprečevanja njene ogroženosti, kot to določa zakon o varstvu kulturne dediščine iz leta 1999, na drugi. Povsem jasno je, da se stopnja ogroženosti dediščine povečuje z njeno dostopnostjo. Ker gre pri vandalskih dejanjih za precej zapleten problem, se le-ta re- skupne lastnine. Načeloma se človek lahko strinja s to trditvijo, vprašanje pa je, kako je oblast do sedaj dejansko vzgajala posameznike, kako jim je pomagala razviti primeren odnos. Kultura namreč niso le prazne besede, pri vandalizmu ne gre samo za zmanjšano prisebnost zaradi vpliva alkohola in/ali drugih substanc. Vandalizem je prej vprašanje vrednot, spoštovanja človeka in predmetov, ki nosijo neko sporočilo. S tega vidika pa je povsem razumljivo, da zgledi "umetniškega" vandalizma, kakršen je bil požig stru-njanskega križa, postanejo za mlade sprejemljiva, celo normalna ali razumna dejanja, kolikor se meje med umetnostjo in vandalizmom čedalje bolj brišejo, v bran samooklicanim umetnikom pa se postavijo marsikateri kulturniki, mediji in celo sodstvo. Mitja Volčanšek V pobudi za I šolo po meri I človeka opozarjajo na vzgojni učinek literature Izbor šolskih knjig neprimeren Predstavniki društva Pobuda za šolo po meri človeka so 21. oktobra na tiskovni konferenci v Ljubljani poudarili pomen literature pri oblikovanju osebnosti mladega človeka. Prav zaradi tega so naslovili vrsto kritik na izbor obveznega šolskega branja. Namen pobude ni poseganje v stroko ali presojanje kakovosti knjižnih del, so poudarili. Drži pa, da "starši niso igrača", kot je poudaril član društva Lojze Cemažar, in da je treba upoštevati tudi njihovo mnenje. Nasprotovanje je izzvala izbira knjig za Cankarjevo tekmovanje, domače branje oz. za maturo. Na tiskovni konferenci so predstavili negativen odziv nekaterih staršev na izbiro knjige Janje Vidmar Princeska z napako za šolsko leto 2002/03, saj po njihovo opis dogajanja v knjigi zahteva od bralca kritičnost, utemeljeno na življenjskih izkušnjah, ki jih osnovnošolci še nimajo, zaradi česar je knjiga vzgojno neprimerna. Iz tega razloga se nekateri šolarji niso udeležili tekmovanja, ki prinaša točke za vpis v srednjo šolo, sledil pa je protest staršev, ki so ga naslovili na Zavod RS za šolstvo (ZRSŠ) in na Slavistično društvo Slovenije. Protest je podpisalo več kot 800 ljudi. Slavistično društvo in ZRSŠ sta izbor utemeljila z dejstvom, da ga opravi strokovna komisija, razpis pa sprejema državna tekmovalna komisija. Podpisniki so odgovor ocenili za zaničljivo ignoranco in s protestnim pismom seznanili javnost. Kritike ne letijo na račun kakovosti knjige, podpisniki pa pričakujejo vključitev staršev v razpravo o vzgojnih vplivih tovrstnih knjig. Nekateri starši se niso strinjali niti z izbiro knjige Cimre Maje Novak za lansko Cankarjevo tekmovanje, podobno mnenje pa so izrazile tudi mentorice gorenjskih osnovnih šol ter pisateljica Berta Golob. Starši so bili nezadovoljni tudi s knjigo za maturo Menuet za kitaro Vitomila Zupana, vsiljevanje katere so na konferenci označili za izvrševanje mentalnega nasilja. Na Državnem izpitnem centru so nezadovoljnim staršem odgovorili, da spada Zupan med sodobne slovenske klasike in upošteva razvojno stopnjo učenca. Ena od govork je dejala, da so starši in pedagogi ogorčeni, razočaram in prizadeti zaradi izbire nekaterih knjig za obvezno branje, saj "spodkopavajo naše vzgojne pravice in prizadevanja". Problematičen naj bi bil predvsem način obravnavanja prezgodnje spolnosti. Pri pobudi so predlagali, naj se pri prihodnji izbiri bolj upoštevajo razvojno-psihološki in pedagoški vidiki ter vzgojni učinki, pri odločitvah pa naj strokovnjaki izbirajo starše, otroke in dijake, ki jim ni vseeno, o čem razpravljajo. Poleg tega naj bi namesto enega obveznega literarnega dela za maturo ponudili več besedil, izbiro pa naj bi prepustili mladim oz. staršem. M. V. / Demokracija • Četrtek, 28. oktobra 2004 © Strunjanski kamniti križ v plamenih: če se vandalsko ravnanje skrije pod krinko umetnosti, podprejo pa ga samooklica-ni kulturniki in celo sodstvo. globus lijona ponarejenih dolarjev in opremo za tiskanje in jo zaplenila. Ponarejeni bankovci za 100 evrov oziroma dolarjev naj bi bili izvrstne kakovosti, do razbitja prekupče-valske verige pa je prišlo po večmesečnem tesnem sodelovanju med francosko in kolumbijsko policijo. Kolumbijske tajne službe so že julija na jugu Bogote odkrile tiskarno evrov in dolarjev. Takrat so odkrili ponarejene bankovce v vrednosti 54.400 evrov in 104.700 dolarjev. Največji optični teleskop V ameriški zvezni državi Arizoni so odprli največji optični teleskop na svetu, ki so ga gradili osem let. Postavali so ga na hribu, ki 1 ndijancem predstavlja sveti hrib. Raziskovalci lahko odslej vesolje opazujejo natančneje kot kadar koli prej. Veliki binokularni teleskop (LBT) ima desetkrat večjo zmogljivost kot vesoljski teleskop Hubble in bo raziskovanje vesolja dvignil na čisto novo raven. Okoli 120 milijonov dolarjev vreden teleskop bo deloval kot ogromen daljnogled z dvema zrcaloma. Obe zrcali bosta lahko skupaj prestregli več svedobe kot kateri koli drugi teleskop. Zaradi tega bodo z njim astronomom vidna tudi tista vesoljska telesa, ki oddajajo šibkejšo svetlobo. Po izračunih nekega nemškega raziskovalca naj bi bilo s tem teleskopom mogoče zaznati svetiobo goreče sveče, oddaljene 2,5 milijona kilometrov. Ambasadorka Maria Teresa, velika vojvodinja luksemburška, je bila imenovana za ambasadorko danskega pravlji- ga Vosslerja, ki je sin Schroderjeve matere, je zaposlil industrijski izdelovalec kruha, njegova mesečna plača pa bo 2.400 evrov. Vossler, ki je po poklicu informatik, je zadnja leta preživel med brezposelnostjo in manjšimi deli. Med drugim je bil vratar v toplicah blizu kraja Paderborn, inšpektor za kanalizacijo in celo vodnik nemških turistov na španskem otoku Mallorca. čarja Hansa Christiana Andersena, čigar 200. obletnico rojstva bo Danska proslavljala leta 2005. Maria Teresa je prva osebnost modre krvi med približno 50 umetniki, pisatelji in športniki, ki so jih že izbrali za Andersenove ambasadorje, da bi širili poznavanje dela danskega pravljičarja po svetu. Kanclerjev polbrat Lothar Vossler, doslej nezaposleni polbrat nemškega kanclerja Gerharda Schroderja, je našel zaposlitev prodajalca kruha. 57-letne- Cesaričin rojstni dan Japonska cesarica Mičiko je praznovala 70. rojstni dan. Ob tem jubileju je cesarica svoje življenje kljub velikim odgovornostim in strahovom ob prihodu na dvor, da bo osramotila družino, ki je po izročilu nebeškega rodu, opisala kot čudovito. Mičiko je ob tej priložnosti dejala, da ji je mož, cesar Akihito, nenehno stal ob strani od dne, ko sta se pred 45 leti poročila. Cesarica Mičiko je hči industrialca in je študirala na katoliški univerzi. Njen oče Hidesaburo Soda je ustanovil največje japonsko podjetje za mletje moke Nišin. S prestolonaslednikom Tenom Aki- Ponarejeni evri Kolumbijski policisti so zasegli dva milijona ponarejenih evrov, gre pa za doslej največjo zaplembo ponarejene gotovine skupne evropske valute v Latinski Ameri- hitom sta se spoznala pri igranju teki. Policija je odkrila tudi dva mi- nisa, poročila pa sta se 10. aprila 1959. Njuna poroka je bila v japonskih občilih deležna veliko pozornosti v času, ko je Japonska še vedno okrevala od posledic II. svetovne vojne. Po poroki in prvi japonski pravljični zgodbi je bila mlada cesarica nenehno na očeh javnosti. Poleg tega so močan pritisk nanjo izvajali drugi člani družine, vključno s cesarico Dovager Nagako, ki se ni strinjala s tem, da je ne-plemkinja vstopila v cesarsko družino. Prav zaradi teh izkušenj je Mičiko v zadnjem času večkrat podprla snaho, princeso Masako, ki zaradi podobnih pritiskov trpi za motnjami prilagajanja. Poginuli tigri V živalskem vrtu za tigre 60 kilometrov jugovzhodno od tajske prestolnice Bangkok je zaradi ptičje gripe poginilo 23 tigrov, preiskave pa so pokazale, da so bile živali okužene s ptičjo gripo. Zveri so se najverjetneje okužile z okuženo perutnino, s katero so jih hranili. Poleg tega kaže znake obolelosti še 30 živali, zaradi česar so že napovedali začasno zaprtje živalskega vrta Shi Racha. Z virusom ptičje gripe se poleg ptic lahko okužijo tudi sesalci, kot so prašiči in mačke, pa tudi ljudje. Ta bolezen je od začetka leta v Aziji zahtevala že najmanj 31 smrtnih žrtev, od tega 20 v Vietnamu in 11 na Tajskem. Sto milijonov piščancev in druge perutnine so preventivno poklali ali pa so poginili zaradi ptičje gripe. Hitreje na Mars Ameriška vesoljska agencija NASA je povečala financiranje raziskav t. i. plazmatskega pogona, s katerim bi lahko pot na Mars in nazaj z dveh let in pol skrajšali na vsega 90 dni, z magnetiziranim plaz-matskim pogonom pa bi hitra potovanja proti oddaljenim delom Sončevega sistema lahko postala rutina. S tem bi bile dane tudi večje možnosti za uspeh različnih Demokracija • 44/2004 globus Demokracija • Četrtek, 28. oktobra 2004 nad številom slonov, pa so jih v Južnoafriški republiki vseeno veliko pobili, da bi populacijo zadržali v obsegu, ki ga je mogoče nadzirati. Največ kozmetike Francozinje so daleč pred vsemi drugimi v Evropi pri uporabi koz- prihodnjega leta postala last finančne policije, ki bo tam izobraževala svoje prihodnje sodelavce. 75-letnega Riino, znanega pod vzevkom Bestia (zver), so po aretaciji leta 1993 obsodili na dosmrtno ječo, prestaja pa jo v strogo varovanem zaporu Marino del Tron-to v osrednji Italiji. Riina, ki je med drugim leta 1992 naročil umore protimafijskih sodnikov Giovanni-ja Falconeja in Paola Borsalina, je v preteklih mesecih doživel dve srčni kapi in prestal več srčnih operacij. Brez narave Raziskave so pokazale, da so otroci v Hongkongu izgubili vsak metičnih izdelkov. Porabijo jih toliko kot Britanke, Nemke in Španke skupaj, ugotavlja raziskava bri- Neverjeten preobrat Vila Tota Riine, nekdanjega šefa vseh šefov siciljanske mafije Co-sa nostra, v mestu Corleone bo poslej v lasti italijanske policije. Župan tega siciljanskega mesteca Nicolo Nicolosi je sporočil, da bo pred leti zasežena vila v začetku raziskovalnih misij. Prvi preizkusi naj bi bili izvedljivi v petih letih, vendar je treba za to nameniti več milijard dolarjev. Preveč slonov Sloni v južnoafriških državah so se tako namnožili, da že ogrožajo okolje. Na tem območju živi namreč skoraj polovica populacije vseh afriških slonov. Približno 60.000 slonov živi na območju Bocvane, v Namibiji in Južnoafriški republiki pa še po 12.000. Strokovnjaki vztrajajo, da na tem območju lahko ostane samo 50 odstotkov od obstoječega števila slonov. Medtem ko so številni protesti po svetu leta 1994 preprečili odstrel kot način nadzora stik z naravo. Kar šest od desetih jih namreč še nikoli ni bosih hodilo po travi. V raziskavi je sodelovalo 1.300 otrok iz 16 vrtcev, osnovnih in srednjih šol. Le 40 odstotkov jih je že slišalo piš vetra v bambusovem gozdu, 36 odstotkov jih je objelo drevo, le 29 odstotkov jih je že taborilo in manj kot petina jih je videla bodice ježevca, živali, ki je v Hongkongu doma. tanske družbe za raziskave trga. Prodaja izdelkov za nego obraza naj bi v tem letu v Franciji dosegla 2,2 milijarde evrov, kar predstavlja 40 odstotkov evropske porabe. Francozinjam v porabi kozmetičnih izdelkov sledijo Italijanke s predvideno porabo v višini 1,1 milijarde evrov. Britanke za kozmetične izdelke porabijo najmanj, in sicer samo 791 milijonov evrov. Približno 65 odstotkov Britank sploh ne uporablja kreme za obraz, saj menijo, da je pogosto pitje mineralne vode prav tako učinkovito. Večja prometna varnost Potem ko je Hrvaška julija letos sprejela nov prometni zakon, po katerem voznik ne sme imeti v krvi nič alkohola, se je na hrvaških cestah bistveno zmanjšalo število mrtvih in prometnih nesreč. Število mrtvih se je najbolj zmanjšalo v letošnjih prvih devetih mesecih, in to za kar 43 odstotkov. Julija lani je na hrvaških cestah umrlo 83 ljudi, letošnjega julija pa 47. Tudi avgusta letos je bilo število mrtvih v nesrečah za četrtino nižje kot v istem obdobju lani. Septembra je bilo še bolje, saj je na cestah umrlo za več kot tretjino manj ljudi kot septembra lani. Skupaj je v prvih devetih mesecih letos na hrvaških cestah umrlo 471 ljudi, kar je za sedem odstotkov manj kot lani, ko je bilo 508 primerov prometnih nesreč s smrtnim izidom. Trend izboljšanja prometne varnosti na hrvaških cestah se nadaljuje tudi v jesenskih mesecih. Zdrav hibiskus Kitajski zdravniki so ugotovili, da hibiskus, rastlina, ki jo uporabljamo za napitke in zeliščna zdravila, lahko pomaga v boju zoper bolezni srca in ožilja na enak način kot rdeče vino in zeleni čaj. Izvleček cveta hibiscusa sabdariffa, znanega tudi kot indijanska kislica ali floridska brusnica, vsebuje močne antioksidante, ki imajo lahko zdravilen učinek. Pripravke iz hibiskusovih cvetov na Tajvanu uporabljajo za zdravljenje visokega krvnega daka in jetrnih težav, po vsem svetu pa iz njih pripravljajo osvežilne napitke in čaje. Ta raziskava je prva, ki dokazuje, ^^^ da tudi hibiskus zmanjšuje raven holesterola in ^^^^^ kopičenje maščob v arterijah. _ THE GUARDIAN Lahko se poruši Začele so se raziskave, ki bodo pokazale, ali se Tadž Mahal, eno od čudes sveta, zares pogreza. Posebno zaskrbljiva je reka Džamna, ki se je v zadnjem času skoraj že posušila. Strokovnjaki pravijo, da je bila rečna voda sestavni del konstrukcije Tadž Mahala in da je stabilizirala njegove kupole in minarete. Če želijo rešiti palačo za prihodnje rodove, morajo torej najprej rešiti reko. Tadž Mahal je postavil mongolski zavojevalec Šah Džahan kot grobnico za svojo ljubljeno ženo Mumtaz Mahal, ki je umrla na porodu. Palačo drugače imenujejo tudi Solza na licu časa. V letošnjem letu jo je obiskalo že več kot tri milijone ljudi. Zadnja leta so varstveniki okolja opozarjali, da lahko onesnaženje škodi tej čudoviti stavbi iz snežno belega marmorja. Po tem so v Agri, industrijskem mestu, ki je zraslo okoli Tadž Mahala, zaprli na desetine največjih industrijskih onesnaževalcev. Veliko krivdo za negotovo stanje palače Tadž Mahal pa pripisujejo tudi začetkom graditve velikega trgovskega središča v njeni neposredni bližini. FRANKFURTER ALLGEMEINE ZEITUNG Druga Anna Frank V krajevnem arhivu nizozemskega mesta Tilburg so odkrili pred-smrtne zapiske judovskega dekleta, ki je umrlo v koncentracijskem taborišču. Podobni so svetovno znanemu dnevniku Anne Frank. Na enaindvajsetih straneh šolskega zvezka 18-letna Helga Deen piše o svojih mislih in trpljenju, ki ga je prestala v nizozemskem taborišču junija 1943. Potem so jo skupaj z družino poslali v poljsko taborišče Sobibor in jih tam usmrtili. Njen dnevnikje omenjenemu arhivu v začetku letošnjega leta izročil sorodnik človeka, s katerim je Helga v tistem času prijateljevala in ki mu je pravzaprav namenila vse napisane besede. Dnevnik je bil iz taborišča pretihotapljen v ženski torbici skupaj s pismi, svinčnikom, pramenom las in robčkom. V dnevniku je videti dekletovo željo po preživetju, ko opisuje evakuacijo otrok in grozo ob medicinskih posegih, ki so jih izvajali na taboriščnikih. Po enem mesecu bivanja v nizozemskem taborišču je še vedno upala in se javila na delo v tovarni Philips, da bi se izognila deportaciji v Sobibor. LA REPUBBLICA Restavracija za anoreksične Njena mora je trajala 15 let. Bila je nasprotnik, za katerim so se skrivali še drugi. Zavračati obstoj bolezni je pomenilo zavračati vse, tudi sebe. Skoraj do smrti. Toda danes se Katja Eichen-baum, ki ima 32 let, hrane ne boji več. Rešila seje anoreksije, ve pa, da zaradi nje trpi še veliko ljudi. Prav zato ji je prišla na misel zanimiva ideja: naslednji mesec jo bo v Berlinu uresničila z odprtjem prve restavracije na svetu za vse tiste, ki trpijo za anoreksijo in bulimijo. V restavraciji bo 50 mest za goste, zaposleno bodo imeli natakarico z bulimijo in glavno kuharico z anoreksijo. Recepte za uravnotežene in okusne jedi pa jim je seveda pripravil dietolog. Z jedilnega lista so odstranili vsa imena za hrano ter sestavine in pustili samo privlačne naslove za jedi, kot so Čao, Radovednost, Duša itd Obroki bodo običajno veliki, cena jedi pa prav tako - manj kot 10 evrov vsaka. Restavracijo, ki bo kmalu zaživela v Berlinu, eni hvalijo, datgi pa kritizirajo, češ da prav gotovo ne bo imela komercialnega uspeha, ker bodo bolniki z anoreksijo najverjetneje nekoliko zmedeni CORIERRE DELLA SERA Pohod robotov Konec leta 2003 se je v hišah na petih celinah premikalo 610 tisoč robotov, pri čemer se jih je v bivališčih 400 tisoč pojavilo v zadnjem letu. Njihovo delo je predvsem avtomatično pospravljanje sob in košnja trat. Dodajte jim še 700 tisoč takšnih, ki so narejeni za zabavo ali pa krasijo hiše. K tem sodijo tudi psički, ki se igrajo z otroki in delajo družbo starčkom. Situacija se zelo hitro spreminja in s svetlobno hitrostjo se približuje svet človeških robotov, o katerih je pisal znanstveni fantastik Isaac Asimov. V industrijskih obratih so roboti začeli zamenjevati delavce že konec 70. let, naslednji poskok uporabe robotov pa je bil leta 2003, ko se je njihova uporaba v svetu povečala za 19 odstotkov v primerjavi z letom poprej. Letos pa so bili že zdavnaj potolčeni vsi rekordi, že pred meseci je bilo zabeleženo 18-odstotno povečanje uporabe robotov. Najmanj robotov je v uporabi na stari celini, največ pa v azijskih državah; daleč največ na Japonskem, kjer v avtomobilski industriji pride en robot na deset delavcev. Ugodnosti za nove naročnike revije Demokracija • prvi mesec boste revijo prejemali brezplačno • brezplačno prejmete majico Demokracija • sodelujete v žrebanju za eno od knjig naše založbe Naročnina na revijo Demokracija je lahko tudi darilo. Naročilnica aiifijjii - m mumj - jra fej; tejjmudi Plačilo s položnico • Uredništvo revije Demokracija • p.p. 4315,1001 Ljubljana | Demokracija ime in priimek: pošiljati začnite dne: i datum rojstva: datum: i ulica: podpis naročnika: ! i kraj, poštna št: Davčni zavezanec: □ da □ ne Če želite 8-odstotni popust pri naročnini, vas prosimo, d cena: 550 SIT a označite status, ki ga imate: □upokojenec □invalid □brezposeln □ študent ali dijak Demokracija • 44/2004 Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je pravi specialist za volilne in referendumske manipulacije. Zadnja mu je prejšnji teden odprla pot do praktično dosmrtnega predsedniškega položaja in mu oblikovala parlament po njegovem lastnem okusu - kot kaže, brez enega samega opozicijskega poslanca. Leta po padcu berlinskega zidu Evropska zveza na svojem vzhodu še vedno meji na klasično diktaturo, ki temelji na ustrahovanju in manipu- tujina Aleksander Lukašenko. beloruski diktator, hoče biti dosmrtni predsednik. stava Gallupa, ene najuglednejših raziskovalnih agencij na svetuje pokazala, da večina Belorusov ne podpira Lukašenkovega predloga za spremembo ustave. Lukašenkove volilne zmage tako omogočajo šele neposredne volilne goljufije, kar so potrdili tudi mednarodni opazovalci OVSE. Nekatere volilne skrinje so bile že vnaprej napolnjene, celo na fotografijah je bilo mogoče videti glasovnice, ki so imele označen "pravilen" odgovor, še preden so sploh prišle v roke volivcem, in podobno. Na Zadnji evropski diktator lacijah. Čeprav kažeta avtokratska nagnjenja tudi ruski in ukrajinski režim, je Belorusija nedvomno najbolj avtoritarna država na širšem evropskem ozemlju. Po desetih letih Lukašenkove vladavine je bolj izolirana in gospodarsko šibkejša kot kadarkoli prej. Zanimivo je, da je bila Belorusija med najrazvitejšimi deli nekdanje Sovjetske zveze, popolna odsotnost reform, privatizacije, liberalizacije in odpiranja proti zahodu pa je iz nje naredila državo revežev. Kot sneg pozimi... Kot za vsakega tipičnega diktatorja tudi za Lukašenka velja: večjo škodo povzroča svojemu narodu, bolj membo ustave, ki je bil prejšnji teden potrjen na referendumu. Prejšnja omejitev na dva predsedniška mandata od zdaj naprej ne velja več in pot do dosmrtne vladavine je - s pomočjo še nekaj volilnih goljufij - odprta. "Dvomiti, ali bo Lukašenko vladal našim beloruskim bratom v bližnji in morda daljni prihodnosti, je tako, kot dvomiti, ali bo sneg padal pozimi," je zapisala ruska Komsomolskaja Pravda. Nekdanji direktor kolhoza se je v politični vrh začel vzpenjati v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja. Pred desetimi leti je bil s precejšnjo večino prvič izvoljen za predsednika. Že dve leti kasneje si je mandat s pomočjo referenduma podalj- spominja na tisto iz časov komunizma? Prav mogoče je, da del Belorusov Lukašenka iskreno podpira, del pa se zaradi revščine in vsakdanjih problemov s preživetjem niti ne more ukvarjati z vprašanjem, kdo jim vlada. Toda volilnih izidov, ki j ih diktator dosega, ne bi bilo brez njegovega skoraj popolnega nadzora nad mediji in sistematičnega zastraševanja. Represija in prevara Nasprotniki, kot je voditelj opozicijske Združene državljanske stranke Anatolij Lebedko, ki so ga Luka-šenkovi policisti med opozicijskimi protesti tako pretepli, da je moral ostati v bolnišnici, so imeli še srečo. Volitve in referendum v nekdanji sovjetski Opozicijski protesti po beloruskem re- Milan Kučan je eden redkih politi republiki Belorusiji kot velika prevara. Dr- ferendumu: demonstranti so kot obi- kov v EZ. ki se je pripravljen pogo žava je še daleč od normalne demokracije, čajno postali žrtev policijskega nasilja, varjati z beloruskim diktatorjem. verjame v lastno nenadomestljivost. "Že leta z največjo skrbnostjo nosim kristalno vazo, ki se imenuje Belorusija. Bojim sejo izpustiti, ker je preveč krhka in občutljiva. Nočem, da bi lepota, ki smo jo ustvarili, prišla v roke neodgovornim politikom." S takšnimi izjavami je diktator po desetih letih oblasti utemeljeval predlog za spre- šal za dodatnih pet let, do leta 2001. Takrat je bil znova izvoljen za predsednika, njegov drugi mandat pa se izteče leta 2006. Po ustavni spremembi, ki mu jo je prinesel referendum, se ga Belorusi niti takrat po vsej verjetnosti ne bodo mogli otresti. Toda kako si diktator zagotavlja volilno podporo, ki po številčnosti Nekateri drugi, na primer nekdanji namestnik premierja Viktar Hančar in nekdanji notranji minister Jurij Zaharanka, so preprosto izginili. Toda represija in medijska propaganda še ne zagotavljata volilne zmage. Edina neodvisna raziskava javnega mnenja pred referendumom, ki jo je izvedla baltska izpo- parlamentarnih volitvah so mnogim opozicijskim kandidatom z aretacijami in administrativnimi omejitvami otežili ali onemogočili volilni nastop. Od skupno 692 kandidatov jih je smelo na volitvah nastopiti le 406. Redki prijatelji EZ in ZDA, ki so Lukašenka označile za "zadnjega evropskega diktatorja", zavračajo sodelovanje z beloruskim režimom, pa tudi ta režim išče zaveznike predvsem na vzhodu in med drugimi podobnimi odpadniškimi režimi. Eden od nekdanjih zaveznikov, Slobodan Milo-ševič, je že dolgo v zaporu. Preostali politiki v EZ, ki so se še pripravljeni pogovarjati z Lukašenkom, so redki in pogosto še sami v političnem zatonu, na primer nekdanji slovenski predsednik Milan Kučan. Celo Putinova Rusija, ki ji Lukašenko sicer ponuja vnovično združitev in ima z Belorusijo še najboljše odnose, težko sprejema nekatere dik-tatorjeve poteze. Rusko zunanje ministrstvo je na primer prejšnjo sredo zahtevalo pojasnilo glede dveh skupin poročevalcev ruske televizije, s katerimi so Lukašenkovi policisti grdo ravnali in jim uničili kamero. Ne glede na to je Putin sokriv za Luka-šenkovo diktaturo. Belorusija je namreč gospodarsko in predvsem energetsko tako močno odvisna od svoje večje sosede, da bi lahko kombinacija zahodnega in ruskega pritiska že zdavnaj spravila njen režim na kolena - če bi za to le obstajala volja. Gjyle Vishaj Demokracija • Četrtek. 28. oktobra 2004 ^ tujina Odločanje o V naslednjih vrsticah bom sku- pogled, ker zastopa toliko različnih šala bralcu razložiti stališče vsakega mnenj in pozicij v različnih temah od obeh kandidatov glede različnih in si ti pogosto tudi nasprotujejo, tem. Seveda vem, daje veliko dru- Tako je na primer glede Iraka naj-gih tem, o katerih bi se tudi dalo prej zastopal eno mnenje, potem govoriti, a ker se je treba omejiti, spet drugega. Ljudje, ki hočejo, da sem izbrala dve področji, ki se mi se nadaljuje z načrti v Iraku, in tudi zdita v tem primeru posebej po- tisti, ki hočejo, da se čim prej odide membni, to sta zunanja politika in iz Iraka, so lahko od Kerryja slišali, socialne zadeve. Menim namreč, da kar so si želeli in so hoteli slišati, prav to dvoje lahko bralcu pomaga, da si ustvari precej jasno mnenje, Posledice morebitnega poraza kateri od obeh kandidatov bi bil naj- Katere so lahko posledice vojaš-primernejši za predsednika. kega poraza? V tem primeru bomo morali računati še z mnogo številčnejšimi terorističnimi napadi, kot so ga imele ZDA 11. septembra 2001 Slovenka dr. Monika Mavric Beltrami je sodnica na metropolitanskem cerkvenem sodišču v Chicagu in je ameriška državljanka. Čez nekaj dni bomo državljani Združenih držav Amerike volili in tako odločili, kdo bo vodil državo naslednja štiri leta. Volitve, ki se bližajo, so brez dvoma ene najpomembnejših v zgodovini ZDA, in sicer zato, ker bodo odločile, ali bomo v ZDA v naslednjih štirih letih imeli vlado, ki bo vodila državo na temelju načel zahodne civililizacije ali pa po načelih sekulariziranega humanizma. Homoseksualna zakonska zveza Predsednik Bush podpira ustavni popravek, s katerim bi opredelili zakon kot "zvezo enega moškega in ene ženske". Senator Kerry je glasoval proti predlogu za obrambo zakonske zve- prihodnosti in ga je imela AMIA v Buenos Aire-su. Postopno se bomo zbudili v svet, v katerem bosta vladala strah in negotovost, svet, v katerem bosta uspeh in razvoj samo izjemi. SOCIALNE ZADEVE Splav Bush nasprotuje državni podpori za splav. Kerry je za državno podporo za splav. Bush podpira predlog, da se obvestijo starši, preden se mladoletni hčerki naredi splav. Kerry temu nasprotuje. Bush nerojene otroke priznava kot "žrtve", kot take, ki so bili umorjeni ali ranjeni zaradi t. i. nasilnih zločinov (violent crimes). Kerry je proti. Bush je podpisal zakon, po katerem se absolutno prepoveduje tako imenovani delni splav ob rojstvu (partial birth abortion). To je splav od petega meseca naprej, ki obstoj i v tem, da otroka v celoti, razen glavice, potegnejo iz maternice, prebo-dejo lobanjo in ven posrkajo možgane. Kerry je glasoval proti temu zakonu. Bush je o imenovanju ze (defense marriage act) in ni hotel niti tega, da bi se dovolila razprava o tem predlogu. Evtanazija Predsednik Bush in njegovo pravosodno ministrstvo sta na sodišču v Oregonu nasprotovala zakonu za pomoč pri samomoru. Kerry je izjavil, da čeprav je osebno proti zakonu za pomoč pri samomoru, ne bo nikoli proti ore-gonskemu zakonu ali zakonu katere koli druge zvezne države, ki bi ta zakon podpirala. sodnikov za vrhovno sodišče rekel, da bo imenoval samo take sodnike, ki bodo razlagali ustavo strogo po črki. Kerry je dejal, da bo imenoval samo take sodnike, ki zagovarjajo svobodno izbiro, ki obstoji v tem, da se vsak sam odloči, ali je za splav ali ne. ZUNANJA POLITIKA Vojna v Iraku Bush: Zakaj je treba doseči svobodo za Irak in v Iraku? V Iraku smo zato, da branimo svojo svobodo in svojo državo pred terorizmom. Ko se bo v Iraku uveljavila demokracija, bo ta kot svetilnik razsvetljevala z lučjo svobode in čedalje večje blaginje tudi vse sosednje dežele, v katerih sedaj vladajo verski fundamentalizem in fanatizem, nasilje in absolutno pomanjkanje vzgoje in nespoštovanje človekovih pravic. Če to uspe, bo to povzročilo radikalno spremembo v arabskem muslimanskem svetu. V demokratični ureditvi teh dežel ne bo več mesta za radikalni islam. Kerry, med svetlobo in temo Zelo težko je opisati Kerryjev Raziskavanje izvornih celic? Bush se je odločil odpraviti državno finančno pomoč za raziskovanje izvornih celic človeških zarodkov (embryonic stem cell) iz spoštovanja do človekovega življenja. Se naprej podpira raziskovanje izvornih celic pri odraslih (adult stem cell). Kerry pravi, da bo preprečil Bus-hevo nasprotovanje financiranju raziskovanja izvornih celic človeških zarodkov. Kloniranje človeka Bush je dejal, da je kloniranje človeka "moralna zabloda", in pozval javnost, naj se kloniranje prepove. Kerry pa nasprotuje temu, da bi se o tem razpravljalo, in leta 2004 je podprl svoj lastni zakonski predlog, po katerem naj bi bilo kloniranje človeka dovoljeno. © Demokracija • 44/2004 tujina Vzgoja Bush se zavzema za to, da imajo starši pravico odločati o tem, katere šole bolje dosegajo cilj dobre vzgoje ali omogočajo vzgojo, ki jo starši želijo za svoje otroke. Starši morajo imeti izbiro med zasebnimi in javnimi šolami. Kerry se zavzema za to, da bi državno finančno pomoč dobivale samo državne šole. Različna pogleda na svet To kratko razmišljanje bi rada sklenila z mislijo, da letošnje volitve v bistvu niso izbira med Demokratsko in Republikansko stranko, ne med Bushem in Ker-ryjem, ampak bolj med Bushem ali tistim, ki je proti njemu. Zakaj? Ker ima Bush drugačen pogled na svet in na vlogo etike v njem, kot ga imajo njegovi nasprotniki, kot jo ima sekularizirani humanizem. Bush in Kerry predstavljata dva nasprotna si pogleda na svet. Ta dva pogleda v globaliziranem svetu jasneje prihajata do izraza, imata pa svoje korenine v prejšnjih stoletjih, v katerih sta se pojavila in se potem polagoma razvijala. George W. Bush veruje v božjo Previdnost, kakor jo oznanja krščanstvo, in veruje tudi v božje razodetje. John Kerry predstavlja se-kularizirano gledanje na svet in dogajanje v njem je okuženo z moralnim relativizmom, po katerem ni nič dokončno resničnega v življenju posameznika in družbe. Kaj je moralno dobro, kaj moralno slabo, je prepuščeno sodbi vsakega posameznega človeka. Za nas, katoličane, ni boljšega načina biti zvesti državljani kot to, da svojo versko dediščino branimo in ohranimo za prihodnje rodove. Ce smo zvesti svojemu katoliškemu mišljenju, brez dvoma pravilno služimo svoji državi. Ko bomo Američani 2. novembra oddali svoj glas, bomo odločali ne le o tem, kdo bo naslednja štiri leta naš predsednik in katera stranka bo vladala, ampak bomo odločali o mnogo važnejšem - o ideološki usmeritvi prihodnje vlade. Dr. Monika Mavric Beltrami dy za časa kubanske krize. Zaradi angažiranosti velikega dela oboroženih sil ZDA v Iraku ta grožnja sedaj praktično ni operativna, kar se že kaže v nepopustijivosti Irana in Severne Koreje pri razvoju atomskega orožja. Tu bo predsednik ZDA potreboval zelo premišljeno diplomacijo, pri čemer ima Kerry s svojim načrtom mednarodnega sodelovanja veliko večje možnosti za uspeh. Vprašanje virov energije kandidata rešujeta zelo različno. Bush želi nadomestiti nafto s Srednjega vzhoda z nafto z Aljaske, Kerry pa se zavzema za varčno in učin- Izenačeno do konca Volitve v ZDA so ameriška zadeva, na njih pa Američani in ne Slovenci izbirajo svojega predsednika. Nam ne bi bilo prav, če bi se ameriški komentatorji vtikali v naše volitve, zato se v tem komentarju ne bom opredeljeval za Kerryja ali Busha. V ZDA so uredništva medijev politično različno usmerjena, kar pa je razvidno le iz uredniških strani, poročanje je objektivno. New York Times in Washington Post pa kljub svoji demokratski uredniški politiki objavljata tudi republikanske komentatorje. To je seveda nekaj svedobnih let daleč od naših medijev - ni slovenskega medija, ki ne bi pred našimi volitvami hvalil LDS. Ob koncu kampanje časopisi objavijo komentar, v katerem se opredelijo za enega ali drugega kandidata. Chicago Tribune se je odločil za Busha, New York Times in Washington Post pa za Kerryja. Ameriški časopisi so objavljali kritične analize stališč obeh kandidatov na vseh področjih. Od njih omenjam tu le nekatere. Irak in terorizem Irak je bil središče volilne kampanje, vendar tu med stališči obeh kandidatov ni velikih razlik, razen seveda glede upravičenosti samega napada. Sedaj je treba ustaviti nasilje in vzpostaviti nekakšno demokracijo. Kandidata se tu razlikujeta le v načinih, kako to doseči, Kerry izpostavlja kot nujno mednarodno sodelovanje. Boj proti terorizmu je bil pomemben v kampanji. Po mnenju analitikov ima tu Bush v javnem mnenju prednost, čeprav niti on niti Kerry nista bila zelo prepričljiva. Mogoče tudi zato, ker bo terorizem nedvomno zelo pomemben mednarodni problem in napovedati načine zmage v tem času pravzaprav ni mogoče. Zunanja politika in energija Kandidat Kerry se zavzema za drugačno politiko do Evrope, kjer je treba uskladiti ameriške, francoske, nemške in ruske interese. Analitiki menijo, da ima Kerry neprimerno večje možnosti, da obnovi čezatlant-sko sodelovanje iz druge svetovne vojne in na Balkanu. Preventivni samoobrambni napad je druga težava. Za časa hladne vojne je ta grožnja obojestransko delovala in edini, ki jo je ob odobravanju Zahoda učinkovito uporabil, je bil predsednik Kenne- kovito rabo vseh vrst energije. Njegov cilj je energetska neodvisnost, ki bi bistveno vplivala na zunanjo politiko in povečala nacionalno varnost. Proračunska luknja in okolje Javne finance so ena izmed šibkih točk predsednika Busha. Proračunski presežek Clintonove administracije je izginil, letošnji primanjkljaj bo večji kot 420 milijard dolarjev in ni jasno, kako bi ga v naslednjih štirih letih bistveno zmanjšali. Finančni problem je tudi državna pokojnina (Social Security). Bush tu nima prepričljivega načrta, ponuja le delno privatizacijo državne pokojnine in zagovarja še večje znižanje davkov, kar se po mnenju analitikov ne izide, posledica bi bil še večji primanjkljaj. Kerry ne bo privatiziral državne pokojnine in se zavzema za večjo obdavčitev vseh, ki zaslužijo več kot 200.000 dolarjev na leto. Obljublja znižanje primanjkljaja, tako kot ga je znižal Clinton. Kadidata se zelo razlikujeta v stališčih do okolja, kjer so njune prednostne naloge zelo različne. Bush zagovarja potrebe industrije in nasprotuje uvedbi ukrepov, ki bi zmanjšali izpuste CO,, medtem ko je Kerry znan po svojem dolgoletnem zavzemanju za uravnoteženo obravnavanje gospodarstva in okolja. Dosledno se je tudi zavzemal za zakone o čisti vodi in čistem zraku (Qean Air,Qean Water acts). Tik pred volitvami sta kandidata praktično izenačena vjavnem mnenju, odločitev je pa v rokah Američanov. Mag. Andrej Aplenc Demokracija • Četrtek, 28. oktobra 2004 intervju Rodil se je leta 1943 v Sentgotardu pri Trojanah. Po opravljeni srednji gradbeni šoli in prvi stopnji gradbene fakultete je leta 1964 stopil v jezuitski red. V Zagrebu je opravil študij filozofije, nato v nemškem Frankfurtu študij teologije. Po vrnitvi v Slovenijo je nekaj časa opravljal duhovniški poklic. Začel je študirati medicino. Leta 1978 je postal zdravnik in začel delati v javnem zdravstvu. Leta 1991 je postal direktor zdravstvenega doma na Vrhniki, nato je prešel med zasebnike s koncesijo. Bil je aktiven pri novoustanovljeni zdravniški zbornici. Leta 2000 je bil kot predstavnik SDS izvoljen v parlament, dve leti kasneje pa je postal vodja poslanske skupine Slovenske demokratske stranke. Gospod Cukjati, za mesto predsednika državnega zbora ste bili izvoljeni s skoraj dvetretjinsko podporo poslancev. To je verjetno spodbuda za nadaljnje delo? Občutek, da si za veliko večino sprejemljiv, je seveda temelj za nadaljnje uspešno delo, ki ne bo ne enostavno in ne lahko. Na podlagi prejšnjih koalicijskih pogovorov sem računal le na 51 glasov. Zato sedem nepričakovano dodanih glasov pomeni prijetno presenečenje. Pred glasovanjem je poslanec LDS Pavel Gantar dejal, da bi na tem mestu raje videli človeka, ki bo znal bolje povezovati, imel občutek za dialog in spoštoval napisana in nenapisana pravila državnega zbora. Niti malo si ne umišljam, da sem najboljša mogoča izbira. Ni se še zgodilo, da bi bil za katero koli politično funkcijo izbran absolutno najboljši kandidat, pa naj gre za predsedniško ali pa ministrsko funkcijo. Prepričan pa sem, da niti najslabša izbira nisem. O svoji sposobnosti povezovanja in dialoga ter spoštovanja poslovnika pa res ne morem sam presojati. Verjetno niti gospod Gantar ne, saj še nikoli prej nisva skupaj sedela v poslanskih klopeh. vaša stališča glede na izide obeh referendumov podobna stališču večine slovenskih državljanov. V liberalni demokraciji so vas kljub temu želeli prikazati kot nekakšnega nasprotnika človekovih pravic. Ponosen sem na to, da sem bil sopodpisnik stališč, ki jih je kasneje na referendumu potrdila presenetljivo velika večina državljanov. Meni kot poslancu je v največje zadovoljstvo, kadar dobim nedvoumno potrditev, da v državnem zboru verodostojno zastopam stališča volilcev. Trditev, da sem nasprotnik človekovih pravic, pa je bolj provokativne narave in sodi v besednjak pavšalnih retoričnih obsodb, kot so "nestrpnost do drugačnosti", "kse-nofobija" itd. Omenjali so predvsem vašo izjavo: "Umetno oplojevati samsko plodno žensko je, kot če bi zdravemu človeku predpisali invalidski voziček. Če ima samska plodna ženska, ki si želi otroka, tako hud psihični odpor do moških, potem taka pacientka potrebuje psihiatrično ali psihoterapevtsko pomoč." Takrat je šlo za to, da bi tudi samski plodni ženski uzakonili pravico do umetne oploditve. Zagotavljanje pravice do umet- taknila in bo še burila duhove. Kako naj Zato sem ta nesmisel primerjal z zahtevo človeka, ki ima zdrave noge, da mu država zagotovi invalidski voziček. Človek se nehote vpraša, zakaj bi mu iz zdravstvenih sredstev zagotovili voziček, ko pa ni niti denarja, da bi vsem invalidom preskrbeli solidne invalidske vozičke. Pa tudi v primeru, če pacient res ne more hoditi, je treba najprej ugotoviti, zakaj ne more hoditi. Morda pa gaje mogoče ozdraviti in ne bo potreboval vozička. Poznam konkretne primere, ko je imelo dekle zaradi žalostnih doživetij v otroštvu globoko zakoreninjen odpor do moških. S pomočjo obravnave kliničnega psihologa in s pomočjo pozitivnega okolja seje ženska tega odpora osvobodila, se poročila, rodila otroke in ustvarila povsem normalno družino. Čeprav vsaka primerjava šepa, je bila ta z ivalidskim vozičkom v tem primeru še kar ustrezna. Ustaviva se še pri tako imenovanih izbrisanih. Verjetno bo moral državni zbor v tem mandatu zadevo pospraviti z dnevnega reda. Zagotovo! Če nam bo uspelo z opozicijo uskladiti stališča in zagotoviti dvetretjinsko večino, bomo takoj začeli s postopkom sprejemanja ustavnega zakona, ki naj bi to vprašanje ustrezno in dokončno razrešil. Ob tem naj omenim, da je pred nami še veliko krivic, ki jih je povzročila ta država, pa jih doslej še ni "opazila", ni priznala ali pa jih je kratko malo "izbrisala", kot da jih nikoli ni bilo. Ni prav, da govorimo le o eni kategoriji izbrisanih, o drugi kategoriji krivic, ki so bile mnogo večje, hujše in usodnejše, pa molčimo. Se ena žgoča zadeva je, ki sva se je že do- Nakopičilo so |o provoč negativnih pojavov Poslanca LDS Majda Sirca in Jožef Školč vam zamerita nekatera vaša stališča, povezana z referendumom o oploditvi zdravih samskih žensk z biomedicinsko pomočjo, to, da ste bili med podpisniki referenduma o tehničnem zakonu o t. i. izbrisanih in vaša stališča, povezana z zakonom o istospol-nih zvezah. Pri prvih dveh zadevah so bila ne oploditve pa državo veliko stane, zato je ta pravica dana le tistim, ki jo potrebujejo, le neplodnim parom. Če bi tudi tistim samskim ženskam, ki so zdrave in bi lahko do oploditve prišle po naravni poti, država ponujala tako drage storitve, bi na primer onkološki bolniki še bolj čutili pomanjkanje sredstev in bi še hitreje umirali. Pogovor s Francetom Cukjatijem bi se ustrezno zakonsko uredilo vprašanje istosopolnih zvez? Zakon, ki ga je predlagala prejšnja vlada, ni tako slab, da bi ga bilo treba v celoti zavrniti. Treba pa ga je dodelati s pravicami in dolžnostmi partnerjev. Neselektivno enačenje dolžnosti in pravic istospolnih partnerjev s pravicami in dolžnostmi za- Demokracija • Četrtek, 28. oktobra 2004 © intervju konskih partnerjev po mojem mnenju ni najprimernejša rešitev. Mnoge pravice in dolžnosti zakonskih partnerjev namreč niso same sebi namen in njihov prvi cilj ni v zagotavljanju večjih ugodnosti partnerju, ampak so v službi zagotavljanja primernega okolja za rojstvo in življenje otrok. Kaj bodo glavne naloge državnega zbora v tem mandatu? To, kar so glavne naloge državnega zbora v vseh mandatih: nemoteno, učinkovito in državotvorno delovanje zakonodajne veje oblasti. Pomembne specifike, ki bodo v tem mandatu po svoje obarvale verjetno tudi delo državnega zbora, pa bodo umeščanje Slovenije v evropske tokove ob sočasnem ohranjanju slovenske identitete, razvoj svobodne podjetniške pobude ob sočasni ohranitvi in poglobitvi socialne pravičnosti, umik države iz gospodarstva ob sočasnem nadzoru nad državnim premoženjem itd. No, dotakniva se še nedavnih parlamentarnih volitev. Vas je tolikšna podpora vaši stranki presenetila? Da, pričakoval sem tesnejši izid. Kje vidite vzroke za tak preobrat? Nakopičilo se je preveč negativnih pojavov, da bi jih lahko odtehtali pozitivni uspehi dosedanje vlade. Preveč, da volivci za njimi ne bi videli ali vsaj slutili usodno resnih ovir za nadaljnji razvoj. Kadar neka politična opcija znotraj svojih vrst ne more več obvladovati korupcije in klientelizma, je zadnji čas za politično prevetritev. V vsakem zdravem organizmu se ob razbohoteni bolezni prej ali slej prebudijo spontani obrambni mehanizmi. Naloga demokracije je v tem, da obrambnih mehanizmov ne duši, ampak jim celo pomaga, da se artikulirajo v civilizirani in učinkoviti obliki. Nekdanji predsednik sveta LDS Gregor Golobic j e pred dnevi izj avil, da so te volitve bolj poraz LDS kot pa zmaga SDS. Po njegovo bo SDS resnična zmagovalka, šele če jo bodo čez štiri leta volivci spet tako močno podprli. Skratka, morala se bo šele dokazati. Poraz ali zmaga posamezne stranke se merita le v odnosu do drugih strank. Kolikor je ena poražena, toliko je druga zmagovalna in obratno. Na voljo je le določeno število glasov. Če jih nekdo dobi več, jih pač drugemu ostane manj. Seveda se bo morala SDS še izkazati. Do- 1| tJš P / i Pred nami še veliko krivic, ki jih je povzročila ta država, pa jih doslej še ni "opazila", ni priznala ali pa jih je kratko malo "izbrisala", kot da jih nikoli ni bilo. Ni prav, da govorimo le o eni kategoriji izbrisanih, o neki drugi kategoriji izbrisanih krivic, ki so bile mnogo večje, hujše in usodnejše, pa molčimo. slej te priložnosti sploh ni imela. Vsak zasuk oblasti je na neki način tvegan. A brez tveganja ni napredka. Brez novega koraka se ne bomo premaknili z mesta. Šele ko bodo volilci preizkusili novo politično opcijo, bodo lahko primerjali kakovost in učinkovitost posamezne opcije. Šele ko bodo imeli na voljo medije, ki tudi v novi politični opciji znajo odkriti pozitivne elemente, bodo lahko postali bolj kritični. Kar še nekaj poti nas čaka do normalne in sproščene demokracije. Do take, v kateri je povsem normalno, da se občasno zamenja oblast. In do take, v kateri lahko sproščeno pokritiziraš kakršno koli politično opcijo, ne da bi se moral pri tem bati za službo ali državno subvencijo. Kakšno vladno koalicijo pričakujete? Se je ta pokazala ob petkovem glasovanju v državnem zboru? Že dalj časa se bolj ali manj kažejo najverjetnejši obrisi prihodnje koalicije. SDS, NSi in SLS, ki imajo skupaj 45 glasov, kar je seveda premalo za učinkovito vodenje države. Bolj ali manj obetavni pogovori tečejo tudi z DeSUS in ZLSD, a pri obeh strankah se poleg pripravljenosti nakazujejo tudi znaki odpora do sodelovanja z nami. Pri ZLSD bolj kot pri DeSUS. Ob vstopanju manjše "desne" stranke v koalicijo z "levo" vladno večino se v dosedanjih mandatih ni ideologiziralo, nasprotno, slišali smo celo pohvale tako s strani takratnega predsednika države kot tudi s strani medijev. Sedaj pa je ob pomisli, da bi na primer "leva" ZLSD vstopila v koalicijo z večjimi "desnimi" stranicami, nanadoma polno velikih in nepremostljivih ideoloških ovir. Manjša stranka je na neki način vedno v podrejenem položaju. Kje piše, da mora biti vedno v podrejenem položaju ena od desnosredinskih strank? Ne bo se podrl svet, če bo enkrat na takem mestu levosredinska stranka. Naučiti se moramo namreč takih koalicij, kjer majhnost stranke ne bo pomenila boleče in ponižujoče podrejenosti, ampak bomo sčasoma vendarle vzpostavili višjo kulturo sodelovanja. Ko že govoriva o združeni listi, menim, da bi njena vključitev pomenila tudi ideološko obogatitev desnosredinske koalicije. Dosedanje izkušnje namreč kažejo, da ni dobro, če je vladna koalicija ideološko preveč enobarvna. Tudi trditev, da ideoloških tem ne bomo odpirali, je treba pravilno razumeti. Če bo namreč državni zbor postavljen pred vprašanja, ki so tudi ideološko obarvana, bomo morali najti način, da spregovorimo tudi o ideoloških vprašanjih. Ne v smislu "kulturnega boja", ampak v smislu strpnega, sproščenega in državotvornega pogovora. Izogibati pa se moramo ideoloških tem, ki le razdvajajo, razprava o njih pa je nepotrebna in umetno izzvana. V zadnjem delu intervjuja bi se dotaknila še vaše zanimive življenjske poti. Leta 1964 ste po končani prvi stopnji gradbene fakultete stopili v jezuitski red, kije znan po tem, da so njegovi člani daleč najbolj izobraženi med redovniki. Je odločitev za to pri vas dolgo časa zorela? No, take stvari se gotovo ne zgodijo čez Šele ko bodo volilci preizkusili novo politično opcijo, bodo lahko primerjali kakovost in učinkovitost posamezne opcije. Šele ko bodo imeli na voljo medije, ki tudi v novi politični opciji znajo odkriti pozitivne elemente, bodo lahko postali bolj kritični. Demokracija • 44/2004 intervju noč. Gre za odločitev, ki tudi v mojem primeru ni bila muha enodnevnica, ampak je imela elemente življenjske odločitve. Zakaj sem se takrat tako odločil, bi težko razložil v enem samem pogovoru, pa tudi vprašanje je, ali bi me bralci prav razumeli. Vsekakor gre za zelo rahločutno intimne zadeve, za "posebno kamrico v srcu", kot pravi Ivan Cankar. Za kamrico, katere ključ nosi človek vedno s seboj in ga ne posodi nikomur. Gostu odpre gosposko izbo, te kamrice pa še bratu ne. Tudi sam stopi vanjo le ob največjih praznikih, ob urah usodnega spoznanja. V Zagrebu ste pri jezuitih opravili študij filozofije, v Frankfurtu pa še študij teologije. Kakšne spomine imate na ta leta? Zelo lepe. V Zagrebu sem študiral čisto fizolofijo. Predihali smo najpomembnejše filozofske smeri od Tomaža Akvin-skega do Kanta, od Aristotela do Marca in Engelsa. Pa ne tako, da bi se učili njihov nauk, ampak smo pri iskanju odgovorov na temeljna življenjska vprašanja o človeku in družbi preizkušali tudi njihove odgovore. Slo je torej za eksistencialna vprašanja kot taka, pri čemer so nam pri iskanju odgovorov pomagala tudi spoznanja velikih mislecev. V Frankfurtu pa sem bil deležen zelo sodobne teologije, ki mi je obogatila živ- ljenje. Ne z denarjem, ampak s spoznanjem, vedenjem, čutenjem, z neko novo dimenzijo vsakdanjih dogodkov. Imel sem tudi zelo dobre profesorje. Svojo diplom- govorili: razočaran je, ženske so ga zmešale. Po nekaj letih zakona so me spraševali, ali mi je kaj žal, da sem pustil duhov-ništvo. Nikoli se nisem trudil, da bi ko- Menim, da bi vključitev združene liste pomenila tudi ideološko obogatitev desnosredinske koalicije. Dosedanje izkušnje namreč kažejo, da ni dobro, če je vladna koalicija ideološko preveč enobarvna. sko nalogo vsakih nekaj let vzamem v roke in vedno znova ugotavljam, kako zelo so v njej obdelana vprašanja aktualna. Takrat ste bili posvečeni tudi v duhovnika? Posvečen sem bil v Ljubljani. Nato sem bil eno leto kaplan v Mariboru pa v Borovnici in še kot kaplan sem vpisal medicino. In kako je potem prišlo do odločitve, da zapustite jezuitski red? To je dolga in zanimiva zgodba, primernejša za kak ljubezenski roman kot pa resen intervju s predsednikom državnega zbora. Po temeljitih pogovorih in posvetovanjih z vodstvom slovenskih jezuitov sem se odločil za svojo pot. Razšli smo se kot prijatelji in celo papež mi je uradno dovolil cerkveno poroko. Kakšen pa je danes vaš odnos do vere? Ko sem izstopil iz jezuitskega reda, so mur koli dokazoval ali ga prepričeval, da gre za mojo življenjsko pot, tako zelo mojo in tako zelo usklajeno z mojo vestjo, da drugačna kratko malo ni mogla biti. Užival sem kot gradbenik. Statika je bila moj hobi. Študij filozofije in teologije me je docela izpolnil. Duhovniško delo je bilo tako lepo, da se ga še sedaj z veseljem spominjam. Nato pa sem največji del življenja preživel v ambulanti splošne medicine. Vsi napori, vse obremenitve, vsa dežurstva ne odtehtajo notranjega zadovoljstva, ki mi ga je dajalo zdravniško delo. Sem pač takšen, da kar koli delam, delam s srcem in dušo. Vsaka naloga me celega použije. Nikoli ne iščem sebe in prav zato verjetno tudi v vsaki nalogi, ki mi jo na pot postavi življenje, najdem samega sebe. In moj odnos do vere? Če vero pojmujete kot oseben odnos z Bogom, potem lahko rečem, da nikoli - hvala Bogu - nisem imel težav z vero. Prvo demokratično izvoljeno slovensko skupščino (parlament) je vodil nekdanji oznovec, sedaj ste na čelu državnega zbora (parlamenta) vi, ki ste bili nekoč jezuit in duhovnik. Je to znamenje, da se slovenska družba končno normalizira in da smo čedalje bliže pravi demokraciji? Hmm. Razlika je v tem, da meni zgodovine ni treba skrivati. Ponosen sem nanjo, saj je bila v službi duhovne bogatitve mojega življenja in življenja drugih ljudi. Dejstvo, da mi je velika večina poslancev s tajnim glasovanjem izrazila zaupanje ne glede na moje versko prepričanje, pa bi res lahko bilo znamenje čedalje bolj normalnih demokratičnih razmer. Metod Berlec Demokracija • Četrtek. 28. oktobra 2004 kultura Dobitnik letošnje britanske nagrade, imenovane booker (Man Booker Prize), je Alan Hollinghurst z romanom Linija lepote (The Line of Beauty). Odmevna nagrada je vredna 50 tisoč funtov. Alan Hollinghurst seje rodil leta 1954 v Stroudu v grofiji Gloucestershire, študiral je na Magdalen Collegeu v Oxfordu. Prvi roman z naslovom The Swim-ming-Pool Library je objavil leta 1988, leto kasneje je zanj dobil nagrado Somerseta Maughama. Njegova knjiga The Folding Star je že bila v ožjem izboru za bo-okerja, in sicer leta 1994. Pisatelj, ki živi v Londonu, pogosto piše o spolno nedolžnost izgubi najprej z nepomembnim funkcionarjem in nato z libanonskim plajbojev-skim multimilijonarjem. Dvajsetletni študent Oxforda sčasoma odkrije tudi svet kokaina. Tokrat so bookerja prvič v 36 let dolgi zgodovini podeljevanja nagrade namenili romanu z gejev-sko tematiko. Vendar je Chris Smith, prvi britanski minister, ki je odkrito govoril o svoji homoseksualnosti, zagotovil, da "dejstvo, da gre za gejevski roman, sploh ni bilo tema razprave o vsebini knjige". Smith, sicer nekdanji britanski minister za kulturo, je kot predsednik žirije roman označil za "vznemirljiv in bleščeče napisan, ki globoko pronikne v bistvo tačerizma osemdesetih let". "Iskanje ljubezni, spolnosti in lepote je bilo redkokdaj izpovedano na tako izbran način," je dejal. V žiriji so bili še romanopisec Tibor Fischer, pisatelj in profesor Najboljši booker gejevskih temah. V ožjem krogu so bili še David Mitchell z delom Cloud Atlas, Irec Colm Toibin s Alan Hollinghurst he Line of Beauty V \ knjigo The Master, Južnoafričan Achmat Dangor s knjigo Bitter Fruit ter še dva britanska pisatelja - Sarah Hali z delom The Electric Michelangelo in Gerard Woodward s knjigo I'll go to Bed at Noon. Nagrado so Hol-linghurstu prejšnji teden podelili na slovesnosti v Royal Horticultural Hallu v Westmin-stru v Londonu. Ob novici o nagradi pa je nagrajenec dejal: "Zame je nenavadno, da dolgotrajen, osamljen proces pisanja romana lahko privede do takšnega trenutka, kot je tale." Zgodba o geju Hollinghurst je s svojim izrazito gejev-skim romanom, ble- ščečo satiro o Veliki Britaniji v obdobju vladavine nekdanje konservativne ministrske predsednice Margaret Thatcher, za las premagal Davida Mitchlla s knjigo Cloud Atlas, ki je veljal za favorita. The Line of Beautv je zgodba o mladeniču, ki se znajde v svetu premožnih. Roman, ki gaje izdala hiša Pi-cador, opisuje tudi razmah aidsa, njegov glavni junak Nick pa svojo Robert Macfarlane ter urednik revije za erotiko Rowan Pelling. Angleški častnik Guardian je zapisal, da seje Hollinghurst "potrdil kot eden najbolj pronicljivih opazovalcev bogataških slojev vse od Anthonyja Powlla. Roman ima dovolj širine, da naslika celoten družbeni spekter Velike Britanije v 80. letih - geje in običajno usmerjene, bogate in revne". Barbara Kavtičnik 1 Na kratko Aškerčevi dobitniki Podeljene so tudi letošnje Aškerčeve nagrade in Aškerčeva priznanja. Aškerčevo nagrado za izjemne prispevke k razvoju slovenske arhivistike je letos prejel Vladimir Zumer, Aškerčevo priznanje za objave in popularizacijo arhivskega gradiva pa dr. Milko Mikola. Nagrado in priznanje podeljuje Arhivsko društvo Slovenije ob 20. oktobru, dnevu slovenskih arhivov. Podelitev je bienalna in je letos potekala drugič ^^ ; % v JHMF '(TN ^ Demokracija • 44/2004 kultura V Moderni galeriji si lahko ogledate prvi del razstave Umetnost tridesetih let iz zbirk Moderne galerije, ki jo je avtor dr. Igor Kranjc skupaj s kustosinjami galerije zasnoval kot "študijski projekt". Projekt je sestavljen iz treh enakovrednih razstav, na katerih bo predstavljen reprezentančen izbor del, nastalih * pred drugo svetovno vojno. Igor Kranjc na postavitvi ne predstavlja samo tistega, kar je iz- • brala zgodovina, ampak "pano- ramski pregled 30. let". Opozarja torej tudi na avtorje, ki niso tako imenovana prva liga. Iz depojev Umetnost tridesetih let Tone Kralj, Nikolaj Pirnat, Lojze Dolinar, Peter Loboda, Karla Bu-lovec Mrak, Tine Kos, Frane Gor-še, ameriški slikar slovenskega rodu Gregor Perušek ter italijanski slikar in grafik Giorgio Morandi. Ideološki naboj Spodnjo mejo razstavne trilogije, leto 1928, je Kranjc izbral iz več razlogov. Pravi, da so to počeli že čas in ki se morebiti niso obdržali v zgodovini, a so bili pomembni, nekateri morda celo zanimivejši v svojem času kot velika imena, ki so se ohranila. V prvem delu trilogije, ki je omejena z letoma 1928 in 1934, je razstavljenih 35 del 26 slikarjev in kiparjev. To so Veno Pilon, Gojmir Anton Kos, France Košir, Bara Remec, Franjo Stiplovšek, Božidar Ja-kac, Fran Tratnik, France Pavlovec, Marij Pregelj, Jan Oeltjen, Gabrijel Stupica, Miha Maleš, Stane Kregar, Albert Sirk, Ante Trstenjak, Maksim Sedej, France in Moderne galerije namreč povleče tiste, o katerih mogoče še nikoli nismo slišali, in jih postavi zraven velikih imen, ld jih je slovenska umetnostna zgodovina že tisočkrat potrdila. Pa ne zato, da bi revidiral zgodovino in opozoril na zanemarjene avtorje; kar razstavo najbolj zanimale "koncept časa". Ne gre samo za politični, socialni kontekst, ampak tudi za posameznike, umetnike. ki so soustvarili ta starejši kolegi, ker v tem času zamre zagon ekspresionizma in nove stvarnosti, ker se konča konstruktivistič-no obdobje avantgardizma in pride do novega umetniškega razmaha. V tem času nastane precej spomeniške plastike, posvečene padlim v vojni, med letoma 1928 in 1930 je močno izpostavljen ideološki naboj, predvsem vloga države kot naročnice umetniških del, medtem ko politično dogajanje tega leta zaznamuje uboj hrvaškega politika Stje-pana Radiča v Beogradu. Zgornja meja pa je leto 1934, leto atentata na kralja Aleksandra v Marseillu. To obdobje je Jugoslaviji prineslo mo-narhistično diktaturo - Modernizem v času diktature je tudi naslov Kranjčevega prispevka v "študijskem zvezku", v katerem je še zajetna dokumentacija, ki stajo zbrali Janja Intihar Ferjan in Bojana Rogina - svetovno gospodarsko krizo in razmah ideoloških totalita- rizmov. V tem času se vloga ideologije v umetnosti čedalje bolj krepi in pride do precejšnjih preobratov, prerazporeditve sil, je poudaril Kranjc. Ce so se starejši kiparji in slikarji še izobraževali na Dunaju, v Miinchnu in Pragi, se z mlajšimi umetniki, šobnimi na Visoki umetniški šoli v Zagrebu, med katerimi so tudi ženske, zač-nejo pojavljati nove ustvarjalne poetike, ki napovedujejo realizme tridesetih let. Razstava bo odprta do 5. decembra. Barbara Kavtičnik Demokracija • Četrtek. 28. oktobra 2004 kultura Na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega je konec prejšnjega tedna zaživela predstava Sokratov zagovor, ki je po besedah dramaturga Igorja Lamprehta "majhen prispevek k prepoznavanju žlahtnosti, ki nam jo tako zelo primanjkuje, in želi biti tudi prispevek k poznavanju demokracije". Sokratov zagovor je druga uprizoritev letošnje gledališke sezone na Mali sceni MGL, za katero je besedilo po knjigi Platon -izbrani dialogi in odlomki v prevodu Gorazda Kocijančiča priredil Zvone Sedlbauer in predstavo tudi režiral. Dramaturgijo je pripravil Igor Lampret. Vasilija Fi-šer je zasnovala scenografijo, kos-tumografija pa je delo pokojne Ane Sfiligoj. Za glasbo je poskrbel Bojan Jurjevčič - Jurki. V glavni vlogi nastopa gostujoči igralec Aleš Valič, ob njem pa še Matjaž Turk, Tomaž Pipan in Jože Mraz. na leta 403 pred Kr., Sokratu ni zaupala, čez nekaj let pa je proti njemu celo napisala obtožnico. 0 režiserju Zvone Šedlbauer (1944, Ljubljana), hišni režiser MGL (v letih 1983-1987 in 1993-1997 tudi umetniški vodja MGL) in redni profesor za gledališko režijo na AGRFT, zase pravi, da je komplementarna osebnost v smislu totalne zavezanosti gledališču; dramsko igro in režijo pojmuje kot spoj enega in istega, zato se kot režiser skuša čutno spojiti z igralcem. Že med študijem gledališke in radijske igre na AGRFT (študij je končal leta 1972 z diplomsko predstavo Gospa ne bo zgorela Christop-herja Frya) seje profesionalno ukvarjal z gledališčem in radiem. Kot režiserje debitiral leta 1966 v ljubljanski Drami z uprizoritvijo Dveh bratov Petra Božiča; je eden izmed ustanoviteljev Eksperimentalnega gledališča Glej. V njegovi režiji je v slovenskih gledališčih in tudi v tujini do danes nastalo skupno okoli sto petdeset dramskih in opernih predstav. Za svoje delo je bil večkrat nagrajen; med drugim Sokratov zagovor Po režiserjevem mnenju gre za gigantsko igralsko delo s kompliciranim, okoli 40 strani dolgim filozofskim besedilom, ki mora biti doživeto interpretirano. Besedilo sicer zajema prvine iz vseh treh Pla- tonovih tekstov o Sokratu - iz Apologije, Fajdona in Kritona. Kaj je zagovarjal Sokrat? V antični filozofiji se s Sokratom (469-399 pr. Kr.) začenja novo obdobje. Njegovi filozofski pogledi - zanimala so ga izključno etična vprašanja -so ohranjeni predvsem po zaslugi njegovih učencev, še posebej Platona, saj Sokrat ni nikoli ničesar zapisal. S filozofijo seje ukvarjal tako, da seje pogovarjal s someščani o aktualnih mo- vel je v času, ko sta se na oblasti menjavali aristokratska klika in ljudska, demokratična vlada. Mnogi med njegovimi učenci so bili politično zelo aktivni aristokrati. Demokratična vladavina, vzpostavlje- je prejel nagrado Prešernovega sklada za uprizoritvi F. Wedekin-da Pomladno prebujenje in J. Ar-dna Živite kot svinje, Sterijevo nagrado za Jovanoviceve Karamazo-ve in tri Borštnikove diplome. Barbara Kavtičnik ralnih vprašanjih, na primer, kaj je pogum, kaj je ljubezen itd.; odgovore je nato dodatno raziskoval in jih ponavadi spodbijal. Ži- | Naš čas. d.o.o., Kidričeva 2a. Velenje © Demokracija • 44/2004 Caj Založba Kmečki glas Pitje čaja, polnega zdravju koristnih snovi, antioksidantov, zavira staranje, podaljšuje življenje in odganja mnoge kronične bolezni, tudi raka in bolezni srca... Dovolj razlogov torej, da si vsak dan znova vzamemo čas za čaj. Tako (Čas za čaj) je tudi podna-slovljena knjiga Ca/ki jo je napisal Dano Cortese, ki je v zadnjih letih izdal vrsto priročnikov za zdravo naravno (Matej Hriberšek), Terminološka analiza korpusa starogrških medicinskih izrazov (Nina Cengič), Monu-mentum Wiesthalerianum: Wiestha-lerjev latinsko-slovenski slovar 1894—2005 in Spletne strani za di-daktiko klasičnih jezikov I (Matej Hriberšek), Latinski pregovori pri pouku latinščine (Nevenka Medija). Rafael Podobnik Goriški muzej Rafael Podobnik se že 45 let ljubiteljsko ukvarja s fotografskim ustvarjanjem. Njegova fotomonografija Osojna Primorska (1989) je ena najboljših tovrstnih knjig. Se posebej je močna s svojim pretresljivim prikazom doline Trebuše, sveta, ki izginja. Dokumentarni in izrazni fotografiji postavlja enake zahteve in merila. Vztrajno poudarja, da mora biti tudi dokument(ama fotografija) tehnično Podobnik ©~1 GOR1ŽKI MUZEJ Grad Kromberk hrano, znan pa je tudi po svojih izvrstnih potopisnih reportažah. Knjiga, ki obsega zavidljivih 190 strani, o čaju pove zelo veliko. V prvem delu je nanizanih veliko podatkov o čaju kot čudežni pijači, od sestavin do morebitnih nezaželenih učinkov. Osrednji del je namenjen štirim najbolj znanim vrstam čaja: zelenemu čaju, pu-erhu, rooibosu in kombuču. V zadnjem delu pa je na kratko predstavljenih še dvanajst svetovnih okusov čaja, od tibetanskega, pakistanskega, indijskega, nepalskega, iranskega, turškega, maroškega, zanzibarskega, ruskega do angleškega in holandskega. Keria Založba ZRC Revijo Keria izdaja Društvo za antične in humanistične študije Slovenije. Prva številka (letnik VI, 2004) prinaša naslednje prispevke: Aristotelova šola v Miezi (Maria Lilibaki-Aka-mati), O treh prizoriščih Aristotelovega življenja: antična Stagira — Mi-eza—Atene (Valentin Kalan), Društvo prijateljev humanistične gimnazije: Branik klasično-humanistične izobrazbe v času med obema vojnama , - ', i dodelan(a), kompozicijsko urejen(a), lepo podan(a) in da z izraznim nabojem samo pridobi. Po drugi strani brez pomisleka žrtvuje dokumentarno vrednost posnetka, če mu s tem poveča izrazno moč. Za njim je že 24 razstavljenih ciklusov, ki so bili vsak nekaj posebnega. Nekaj naslovov: Zapuščene domačije, Srečanja z naravo, Povožene živali, Med Alpami in Jadranom, Les, Naplavine, Barve, Živosrebrne rude, Zaznamovani kamni, Okna ... Pričujoča knjiga je vodnik po vseh fotografovih ciklusih. Ženske v zgodovini Založba *cf. Založna *cf. je v zbirki Delajmo Evropo izdala knjigo Ženske v evrop- ski zgodovini avtorice Gisele Bock, profesorice zgodovine zahodne Evrope na Svobodni univerzi v Berlinu. Vemo, da zgodovina ni bila enako pravična do obeh spolov in da so si ženske šele v 19. stoletju, še bolj pa v 20. stoletju izbojevale pravice, ki jih danes v zahodnih družbah jemljemo kot samoumevne (npr. volilna pravica). Avtorica se osredini na evropsko zgodovino, deloma še severnoameriško, medtem ko se z drugim svetom posebej ne ukvarja. V središču knjige je querelle, spor o spolih in med spoloma, predstavitev argumentov in besednjaka, ki so ga v povezavi z ženskami uporabljali ženske in nasprotniki njihovih pravic od srednjega veka do danes. Prikazala je tudi zgodovinski pregled družbenega položaja žensk v diktaturah 20. stoletja, ki so vsaka po svoje skušale z raznimi metodami mobilizirati ženske za svojo politiko. Slovenija in evroregije Krožek Virgil Šček Krožek za družbena vprašanja Virgil Šček iz Trsta je ob sodelovanju Mladike v zbirki tako imenovanih belih priročnikov izdal knjigo Egidi-ja Vršaja Slovenija in evroregije. Osrednja tema knjige je regionalizem v Evropi in vse, kar je z njim povezano, ter umeščanje Slovenije v regijsko stvarnost, ki naj bi predstavljala prihodnost Evrope. Regionalizacija je ena temeljnih politik držav članic Evropske zveze. Za nekatere države, kot so Nemčija, Avstrija, Španija in Belgija, je to že tradicionalna politika, druge, npr. Francija, se ji počasi bližajo. Glavnina, od Velike Britanije recenzije do Italije, je nekje vmes. Povsod pa se uveljavlja praksa, po kateri regije prevzemajo pristojnosti, ki so prej pripadale osrednjim vladam. Te so se dobro zavarovale, da ne prepustijo lokalni ravni nobene od pristojnosti, ki bi lahko vplivale na državno politiko. Avtor temo nazorno prikaže z analizo stanja v vseh najpomembnejših zahodnoevropskih državah. El Conde Založništvo tržaškega tiska Claudio Magris (1939), profesor nemščine na tržaški univerzi, je danes ugleden italijanski esejist in pisatelj. V pripovedi El Conde gre za drobne zgodbe o ljudeh, ki so po trenutku življenjske moči, po resničnem ali samo namišljenem vzponu spoznali svojo šibkost in ranljivost ter se morajo zato svojim načrtom in sanjam odpovedati. Pa vendar se ne prepuščajo obupu, temveč vztrajajo, da bi svojo nemoč spremenili v dostojanstvo. Ti ljudje so tudi v središču Magrisovih esejističnih del. Skrivnosti Zahoda Založba Mladinska knjiga Knjiga Skrivnosti Zahoda je bogato ilustriran kulturnozgodovinski pregled verskih čudežev, skrivnih znanosti in nepojasnjenih pojavov v zahodnem svetu. Razgrinja panoramo svetih krajev, mite o izginulih svetovih, bajnih kraljestvih in skrivnostnih krajih duhovne prenove. Bogastvo antičnih legend odpira pogled globoko v človekovo dušo, mistični nauki pa pričajo o doživljanju božjega in želji po spoznanju. M. B. Demokracija • Četrtek, 28. oktobra 2004 O revolucija Cerklje med revolucijo Potem ko so pred kratkim v občini Kamnik izdali že drugo dopolnjeno izdajo Zbornika žrtev 2. svetovne vojne v občini Kamnik, je še ena gorenjska občina dobila podobno knjigo. Tokrat občina Cerklje, njen avtor je domačin Alojzij Kalinšek, njen na-slovje Občina Cerklje na Gorenjskem med okupacijo in revolucijo. Avtor jo je izdal v samozaložbi, pri njenem izidu pa so pomagali občina Cerklje, občinski odbor NSi, družina Osenar iz ZDA, Peter Kepic in Peter Hribar. Avtor je v uvodnem delu knjige nanizal nekaj misli o našem odnosu do resnice, o značilnostih dogajanja med drugo svetovno vojno na Slovenskem, v nadaljevanju pa je na kratko predstavil geografske značilnosti občine in razvoj prebivalstva. V tem delu, napisal ga je Janez Košnik, je predstavljeno tudi župnijsko življenje. V zadnjih sto letih je župnija Cerklje namreč dala 24 duhovnikov. Posvečeni in zamolčani Glavnina knjige je namenjena zamolčanim žrtvam vojne in revolucije na območju občine Cerklje. Te so predstavljene v sklopu treh župnij: Cerklje, Velesovo in Šenturška Gora. Teh žrtev je bilo kar 182. Vsaka med njimi je predstavljena s krajšim, nekatere pa tudi z nekoliko daljšim besedilom, večina pa tudi s fotografijami. Ta del knjige je zelo izčrpen in prav vzorno pripravljen. Gotovo se za zbiranjem množice objavljenih podatkov skriva dolgotrajno in požrtvovalno delo avtorja knjige in vseh tistih, ki so mu pomagali. V zadnjem delu knjige so objavljeni spomini preživelih ter poglavje, kije nekaj povsem novega v naši literaturi. Pod naslovom Cerkljani po svetu je objavljen dolg in zelo podroben seznam, za katerim se gotovo skriva mnogo potrpežljivega dela, oseb, ki po rodu izhajajo iz cerkljanske občine in so razseljene po svetu. Branje tega seznama je zanimivo tudi za nedoma-čina, kaj šele za današnje Cerkljane. Na koncu knjige sta objavljeni dve preglednici, ki ju je s svojo znano natančnostjo sestavil Jože Kočar, avtor zelo koristne publikacije bibliografskega pregleda člankov prvih tridesetih številk Zaveze, zdaj pa je končal izdelavo bibliografije za še dvajset naslednjih številk. Pr- va preglednica prikazuje zamolčane žrtve po posameznih krajih (ime in priimek, letnici rojstva in smrti, kraj in vzrok smrti in status žrtve), druga preglednica nam natančneje prikaže status zamolčanih žrtev po vaseh; najprej skupno število, potem pa po kategorijah: domobranci, nemški mobiliziranci, četniki, orožniki, jugoslovanski vojaki, partizanski "dezerterji", civilisti in duhovniki. Skupno število žrtev komunistične revolucije v občini Cerklje je bilo torej vsaj 185 (če tu AlofS} Kalinšek : OBČINA CERKLJE no Gorenjskem ud okupacijo i h rct brane rončel izza odra (vps 23.20) infokanal Kanal A 9.00 tv prodaja 9.10 Ameriška pravljica, risani film 10.30 E+, ponovitev » Demokracija • Četrtek, 28. oktobra 2004 tv program 12.30 TV prodaja 13.00 Čarovnice, 3. sezona, 14. del ameriške naniz. 13.50 Mladi in nemirni, 4. sezona, 5. del ameriške nadaljevanke 14.45 Vsi moji otroci, 160. del ameriške nad. 15.35 TV prodaja 16.05 Obalna straža na kolesih, ameriška nanizanka 17.00 Oh, ta sedemdeseta, 1. sezona, 16. del ameriške humoristične nanizanke 17.30 Jimova družina, 2. sezona, 16. del ameriške humoristične nanizanke 18.00 E+ 20.00 Rocky 5, ameriški film ^ 22.00 Vsi županovi možje, 5. sezona, 10. del ameriške humoristične nanizanke 22.30 Raymonda imajo vsi radi, 7. sezona, 18. del ameriške hum. nanizanke 23.00 Radijska postaja, 4. sezona, 18. del ameriške humoristične nanizanke 23.30 Ruby Wax, pogovorna oddaja Pop TV PCJ> 7.55 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje 8.45 Rubi, ponovitev 38. dela mehiške nadaljevanke 9.40 Klon, ponovitev 144. dela brazilske nadaljevanke 10.30 TV prodaja 11.00 Zrelo srce, ponovitev 9. dela mehiške nadaljevanke 11.50 Vrtnarjeva hči, ponovitev 72. dela mehiške nadaljevanke 12.40 Športna scena, ponovitev 13.40 TV prodaja 14.10 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.00 Vrtnarjeva hči, 73. del mehiške nadaljevanke 15.55 Zrelo srce, 10. del mehiške nadaljevanke 16.55 Klon, 145. del brazilske nadaljevanke 17.55 24UR-vreme 18.00 Rubi, 39. del mehiške nadaljevanke 19.00 24UR 20.00 Naša mala klinika, 1. sezona, 8. del slovenske nanizanke 20.55 Sedma nebesa, 8. sezona, 8. del am. naniz. 21.50 Urgenca, 10. sezona, 8. del ameriške naniz. 22.45 XXL premiere 22.50 Zakon in red: Enota za posebne primere, 5. del ameriške nanizanke 23.45 Zamera, ameriški film 1.45 24UR, ponovitev 2.45 Nočna panorama TevePika 11.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 11.30 Yu-Gi-Oh, risana serija 12.00 TV prodaja 12.30 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 13.00 TV prodaja 13.30 Promocijski spoti 15.00 Supernova, ponovitev 17.00 Sto izložb, sto strasti, 302. del italijanske telenovele 17.30 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 18.00 Yu-Gi-Oh, risana serija 18.30 TV prodaja 19.00 Promocijski spoti 00.00 TV prodaja TOREK, 2.11.2004 Slovenija 1 a is 9.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 9.30 Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež, pon 10.00 Predah v gibanju, pon 11.00 Razgledovanja, potopisna reportaža, pon 11.30 Do zdravja tudi tako, pon 12.00 ABCD, svet avtomobilizma, pon 12.30 Klepet z jasnovidko Maručo, pon 13.00 Trenja POP TV, pon 14.30 Z glavo na zabavo, pon 14.45 Glasbeni mozaik 17.30 Zavod za alternativno izobraževanje, šola duhovnih srečanj se predstavi, pon 18.00 Štiri tačke, oddaja o hišnih ljubljencih, pon 18.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja 19.00 Computer line, oddaja o računalništvu, pon 19.30 A TO |E TO!?, poučno zabavna oddaja z Rezo, pon 20.00 Na piki, aktualna pogovorna oddaja, prvič 21.00 Jana, oddaja o sončni strani življenja 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 23.00 E+ 01.00 Glasbeni mozaik 7.00 9.00 9.05 9.05 9.15 9.30 9.55 10.15 10.35 11.25 12.25 13.00 13.20 13.35 13.35 14.05 15.00 16.30 16.50 17.30 17.45 18.15 18.40 18.55 19.00 19.35 20.00 20.55 22.00 22.50 23.45 1.25 1.25 2.20 2.40 3.10 3.30 4.20 5.10 dobro |utro (vp5 07.00) poročila (vps 09.00) tedenski izbor ciak junior- razum, irski kratki film radovedni taček: zbirka ŽELVjl otok, risana nanizanka, 14/26 hiša eksperimentov: vrtavkologija, poučno-zabavna nanizanka, 6/8 sprehodi v naravo življenje sesalcev, angleška poljudnoznanstvena serija, 10., zadnji del hri - bar alpe-donava-jadran, podobe iz srednje evrope poročila, Šport, vreme infokanal tedenski izbor pisave večerni gost šef klinike, francoska nadaljevanka, 4/12, ponovitev mostovi - hidak: potepanja • barangoljsok (vps 15.55) poročila, šport, vreme (vps 16.30) zlatko zakladko: muzej na stari gori (vps 16.50) knjiga mene briga ■ urban golob: na beli steni, ponovitev (vps 17.10) odpeti pesniki (vps 17.30) življenje prestolnice, izobraževalno-dokumentarna oddaja, 5/6 (vps 17.45) duhovni utrip (vps 18.15) risanka (vps 18.40) vreme (vps 18.55) dnevnik vreme, magnet, šport mednarodna obzorja: amerika (vps 20.00) pod žarometom (vps 21.00) odmevi, kultura, šport, vreme (vps 22.00) onkraj bodeče žice, ameriška dokumentarna oddaja (vps 22.50) spomin in odpuščanje, italijanska drama, 1/2 (vps 23.45) nočni izbor dnevnik, šport dnevnik zamejske tv (vps 02.25) življenje prestolnice, izobraževalno-dokumentarna oddaja, 5/6 duhovni utrip mednarodna obzorja: amerika pod žarometom infokanal Prva TV B H0 Slovenija 2 6.30 INFOKANAL 07.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 9.05 GLASNIK, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 09.05) 07.30 Yu-Gi-Oh, risana serija 9.35 DOBER DAN, KOROŠKA, PONOVITEV 08.00 TV prodaja 10.05 OTROŠKI INFOKANAL 08.30 Promocijski spoti 11.00 TV PRODAJA 09.00 TV prodaja 11.30 ZABAVNI INFOKANAL 09.10 Automobille 11.55 TV PRODAJA 09.25 Promocijski spoti 12.35 TEDENSKI IZBOR 10.00 TV prodaja 12.35 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA 10.30 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 16.25 IZZIVI 16.55 17.25 18.25 19.00 19.10 20.00 0.05 0.35 ŠTUDENTSKA (VPS 16.50) STUDIO CITY, PONOVITEV VIDEOSPOTNICE, PONOVITEV ^ SKOZI ČAS (VPS 18.45) ZLATA SRCA, ANGLEŠKA LITERARNA NADALJEVANKA, 1/4, PONOVITEV FRASIER, AMERIŠKA HUMORISTIČNA NANIZANKA, 4/24 (VPS 20.05) MILANO: LIGA PRVAKOV V NOGOMETU, INTER • VALENCIA, PRENOS (VPS 20.25) RESNIČEN ČLOVEK, DANSKI FILM (VPS 22.35) VIDEOSPOTNICE: MONO (VPS 00.05) ^ INFOKANAL 19.00 Na piki, aktualna pogovorna oddaja, pon 20.00 Koncert -žametne vrtnice' Kamnik, vodi: Boris Kopitar, prvič 21.00 Jana, oddaja o sončni strani življenja 21.30 24 UR, Informativna oddaja 22.30 Poslovni studio, dnevno Informativna oddaja, pon 23.00 Naša mala klinika, slovenska nanizanka 00.00 Glasbeni mozaik Prva TV B OS 07.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 07.30 Yu-Gi-Oh, risana serija Kana A A 08.00 Tri v vrsto 08.30 Spomin 09.00 TV prodaja 8.55 TV prodaja 09.30 Risanke 9.05 Ameriška pravljica 2, risani film 10.00 TV prodaja 10.30 E+, ponovitev 10.30 Risanke 12.30 TV prodaja 11.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 13.00 Čarovnice, 3. sezona, 15. del ameriške 11.30 Yu-Gi-Oh, risana serija nanizanke 12.00 TV prodaja 13.50 Mladi in nemirni, 4. sezona, 6. del ameriške 12.30 Sto izložb, sto strasti, ponovitev nadaljevanke 13.00 TV prodaja 14.45 Vsi moji otroci, 161. del ameriške 13.30 Tri v vrsto, ponovitev nadaljevanke 14.00 Spomin, ponovitev 15.35 TV prodaja 14.30 Promocijski spoti 16.05 Obalna straža na kolesih, ameriška nanizanka 15.15 Angelske oči, ameriška romantična drama, 17.00 Oh, ta sedemdeseta, 1. sezona, 17. del 2001 ^ ameriške humoristične nanizanke 17.30 Sto izložb, sto strasti, 303. del Italijanske 17.30 Jimova družina, 2. sezona, 17. del ameriške telenovele humoristične nanizanke 18.00 Yu-Gi-Oh, risana serija 18.00 E+ 18.30 TV prodaja 20.00 Akcija: 19.00 3 v vrsto Ugrabljeni virus, kanadsko-ameriški film ^ 19.30 Spomin 21.50 Vsi županovi možje, 5. sezona, 11. del 20.00 Črna kronika, 1. del bosanske nanizanke ameriške humoristične nanizanke 20.30 Leteči štart, razvedrilna oddaja 22.20 Raymonda imajo vsi radi, 7. sezona, 19. del 21.30 Agencija h Francoski poljub, 1. del 2. sezone ameriške hum. nanizanke ameriške nanizanke 22.50 Radijska postaja, 4. sezona, 19. del ameriške 22.30 A n JUS za vsak okus, ponovitev humoristične nanizanke 23.00 Automobille 23.20 Ruby Wax, pogovorna oddaja 23.15 Red Buli - Pororoca 23.30 TV prodaja Pop TV TOP . _tv" i 7.55 8.45 10.30 11.00 12.45 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 21.00 22.45 22.50 23.45 2.05 3.05 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje Rubi, ponovitev 39. dela mehiške nadaljevanke Klon, ponovitev 145. dela brazilske nadaljevanke TV prodaja Zrelo srce, ponovitev 10. dela mehiške nadaljevanke Vrtnarjeva hči, ponovitev 73. dela mehiške nadaljevanke Sedma nebesa, 8. sezona, ponovitev 8. dela ameriške nanizanke TV prodaja Ricki Lake, pogovorna oddaja Vrtnarjeva hči, 74. del mehiške nadaljevanke Zrelo srce, 11. del mehiške nadaljevanke Klon, 146. del brazilske nadaljevanke 24UR - vreme Rubi, 40. del mehiške nadaljevanke 24UR Preverjeno Življenjska zgodba: Zmaga nad slepoto, kanadski film XXL premiere Zakon in red: Enota za posebne primere, 6. del ameriške nanizanke Meso in kosti, ameriški film 24UR, ponovitev Nočna panorama 3JL2QM Slovenija 1_[] TevePika [M 9.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 9.30 Zavod za alternativno Izobraževanje, šola duhovnih srečanj se predstavi, pon 10.00 Samozdravllna energetska metoda Rudija Klarlča 10.30 Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež, pon 11.00 IDOL 2004, pon 12.30 To morate vedeti!, kontaktna oddaja, pon 13.30 Glasbeni mozaik 17.00 Kulturne drobtinice 17.30 Computer line, oddaja o računalništvu, prvič 18.00 V harmoniji z naravo 18.30 Poslovni studio, dnevno Informativna oddaja, živo 6.20 6.20 6.30 7.00 9.00 9.05 9.05 9.20 9.40 9.45 10.10 10.35 10.50 11.05 11,35 11.55 12.20 13.00 13.15 13.15 13.40 14.10 15.00 15.55 16.30 16.50 17.25 17.45 18.40 18.55 19.00 19.35 TEDENSKI IZBOR KULTURA ODMEVI DOBRO |UTRO (VPS 07.00) POROČILA (VPS 09.00) TEDENSKI IZBOR CIAK JUNIOR - KONEC, IZRAELSKI KRATKI FILM TELEBAJSKI, OTROŠKA NANIZANKA, 10/45 RISANKA MARCELINO KRUH IN VINO, RISANA NANIZANKA, 20/26 ZLATKO ZAKLADKO: MUZEJ NA STARI GORI KNJIGA MENE BRIGA - URBAN GOLOB: NA BELI STENI ODPETI PESNIKI ŽIVLJENJE PRESTOLNICE, IZOBRAŽEVALNO-DOKUMENTARNA ODDAJA, 5/6 DUHOVNI UTRIP PESEM REFORMACIJE ČISTO BLIZU NAS, DOKUMENTARNI FILM POROČILA, ŠPORT, VREME TEDENSKI IZBOR NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR ZAKLADI SVETA, NEMŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 17/21 MEDNARODNA OBZORJA: AMERIKA POD ŽAROMETOM, PONOVITEV MOSTOVI-HIDAK (VPS 15.55) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) POD KLOBUKOM (VPS 16.50) VOLKOVI, ČAROVNICE IN VELIKANI, RISANA NANIZANKA, 29/39 (VPS 17.25) VOLJA NAJDE POT: PUSTITE VSE CVETOVE, NAJ CVETIJO, DOKUMENTARNI FILM (VPS 17.45) RISANKA (VPS 18.40) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK VREME, MAGNET, ŠPORT Demokracija • 44/2004 tv program 22.00 22.55 0.05 0.05 1.00 1.20 4.15 5.20 SEDMI PEČAT: REZERVNI DELI, SLOVENSKI FILM (VPS 20.00) ^ HOP, SKIP, |UMP, SLOVENSKI KOPRODUKCI|SKI KRATKI FILM (VPS 21.25) ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) STANA BERGOČ: VMESNI ČAS, TV IGRA (VPS 22.55) NOČNI IZBOR DNEVNIK, ŠPORT DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.00) VOLJA NAJDE POT: PUSTITE VSE CVETOVE, NAJ CVETIJO, DOKUMENTARNI FILM VOLTAIROVA KRIVDA, FRANCOSKI FILM (VPS 02.10) STANA BERGOČ: VMESNI ČAS, TV IGRA INFOKANAL Slovenija 2 6.B0 9.05 9.05 9.35 10.05 11.00 11.30 16.30 17.10 18.10 18.45 19.00 20.00 0.00 0.30 infokanal tedenski izbor city folk, ljudje evropskih mest mostovi • hidak: potepanja - barangoljsok otroški infokanal tv prodaja zabavni infokanal tv prodaja predsednikov tiskovni predstavnik, ameriška dokumentarna oddaja, pon. videospotnice: mono, ponovitev ^ skozi čas (vps 18.45) končnica, ponovitev športna sreda: liga prvakov v nogometu, bayern ■ juventus, prenos (vps 20.00) videospotnice: top (vps 00.00) infokanal Kanal A Pop TV 7.55 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje 8.45 Rubi, ponovitev 40. dela mehiške nadaljevanke 9.40 Klon, ponovitev 146. dela brazilske nad, 10.30 TV prodaja 11.00 Zrelo srce, ponovitev 11. dela mehiške nadaljevanke 11.50 Vrtnarjeva hči, ponovitev 74. dela mehiške nadaljevanke 12.45 Preverjeno, ponovitev 13.40 TV prodaja 14.10 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.00 Vrtnarjeva hči, 75. del mehiške nadaljevanke 15.55 Zrelo srce, 12. del mehiške nadaljevanke 16.55 Klon, 147. del brazilske nadaljevanke 17.55 24UR-vreme 18.00 Rubi, 41. del mehiške nadaljevanke 19.00 24UR 20.00 TV kriminalka: Koča ob jezeru, ameriški film_ 21.45 Monk, 1. sezona, 9. del ameriške nanizanke 22.40 XXL premiere 22.45 Zakon in red: Enota za posebne primere, 7. del ameriške nanizanke 23.40 Zadnja stanovalka, ameriški film 1.25 24UR, ponovitev 2.25 Nočna panorama TevePika BE 9.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 9.30 Kulturne drobtinice 10.00 Štiri tačke, oddaja o hišnih ljubljencih, pon 10.30 Jana, oddaja o sončni strani življenja 11.00 Koncert 3žametne vrtnice' Kamnik, 2 del, vodi: Boris Kopitar, pon 12.00 Naša mala klinika, slovenska nanizanka, pon 13.00 Glasbeni mozaik 16.30 To morate vedeti!, kontaktna oddaja, pon 17.30 V družbi s Favnom 17.45 Z glavo na zabavo, pon 18.00 Do zdravja tudi tako 18.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, živo 19.00 Razgledovanja, potopisna reportaža 19.30 jana, oddaja o sončni strani življenja 20.00 ABCD, svet avtomobilizma, prvič 20.30 Jana, oddaja o sončni strani življenja 21.00 Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 Poslovni studio, dnevno informat, oddaja, pon 23.00 Preverjeno POP TV 00.00 Glasbeni mozaik Prva TV B QS 3.50 TV prodaja 9.00 Sneguljčica, mladinski film 10.30 E+, ponovitev 12.30 TV prodaja 13.00 Čarovnice, 3. sezona, 16. del ameriške naniz. 13.50 Mladi in nemirni, 4. sezona, 7. del ameriške nadaljevanke 14.45 Vsi moji otroci, 162. del ameriške nadaljevanke 15.35 TV prodaja 16.05 Obalna straža na kolesih, ameriška nanizanka 17.00 Oh, ta sedemdeseta, 1. sezona, 18. del ameriške humoristične nanizanke 17.30 Jimova družina, 2. sezona, 18. del ameriške humoristične nanizanke 18.50 E+ 20.00 Ekstra magazin ^ 20.50 Lepotni čarovniki, ameriška dokumentarna oddaja 21.50 Vsi županovi možje, 5. sezona, 12. del ameriške humoristične nanizanke 22.20 Raymonda imajo vsi radi, 7. sezona, 20. del ameriške hum. nanizanke 50 Radijska postaja, 4. sezona 20. del ameriške humoristične nanizanke 20 Ruby Wax, pogovorna oddaja 07.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 1.40 07.30 Yu-Gi-Oh, risana serija 08.00 Tri v vrsto 2.20 2.50 3.45 4.15 08.30 Spomin 09.00 TV prodaja 09.30 Risanke 10.00 TV prodaja 10.30 Risanke 11.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija Sle 11.30 Yu-Gi-Oh, risana serija 12.00 TV prodaja 12.30 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 6.30 13.00 TV prodaja 9.05 13.30 Leteči Start, ponovitev 14.30 Agencija, 1. del 2. sezone ameriške nanizanke 9.35 15.20 Valentinovo jamskega človeka, ameriška 10.05 drama, 2001 ^ 11.00 17.00 Sto izložb, sto strasti, 304. del italijanske 11.30 telenovele 15.05 17.30 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 15.45 18.00 Yu-Gi-Oh, risana serija 15.45 18.30 TV prodaja 19.00 Tri v vrsto 16.40 19.30 Spomin 20.00 Črna kronika, 2. del bosanske nanizanke 17.40 20.30 Supernova 18.15 22.30 Janja, ponovitev 18.30 23.00 Reporter X 23.30 TV prodaja 20.00 20.30 PCP _ TV ČETRTEK, 4.11.2004 11.30 AFRIKA-POGLED S TAL, ANGLEŠKA POLJUDNOZNANSTVENA SERIJA, 13., ZADNJI DEL 11.55 POTOVANJE PREDALEČ, DOKUMENTARNA SERIJA, 6/7 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME 13.15 ZABAVNI INFOKANAL 13.30 SPET DOMA, PONOVITEV 15.20 FRANCOSKE KN|IŽNICE, DOKUMENTARNA ODDAJA (VPS 15.20) 15.55 MOSTOVI ■ HIDAK: BREZ MEJA - HATjRTALAN (VPS 15.55) 16.30 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) 16.50 ENAJSTA ŠOLA, ODDAJA ZA RADOVEDNEŽE (VPS 16.50) 17.25 |ASNO IN GLASNO: OKOLJE - KAJ DOGAJA?, KONTAKTNA ODDAJA ZA MLADE (VPS 17.25) 18.05 HUMANISTIKA (VPS 18.10) 18.40 RISANKA (VPS 18.40) 18.55 VREME (VPS 18.55) 19.00 DNEVNIK 19.35 VREME, MAGNET, ŠPORT 20.00 TEDNIK (VPS 20.00) 21.00 OSMI DAN (VPS 21.00) 21.30 KNJIGA MENE BRIGA - GIORGIO AGAMBEN: HOMOSACER (VPS 21.30) 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) 22.50 GLASBENI VEČER 22.50 FURTVVANGLERJEVA LJUBEZEN, NEMŠKI FILM O DIRIGENTU (VPS 22.50) 23.55 DEBUTJUNGERS/NGER-R. SCHUMANN: LJUBEZENSKE PESMI OP. 138, POSNETEK KONCERTA S FESTIVALA BREŽICE (VPS 23.55) 0.25 NOČNI IZBOR 0.25 DNEVNIK, ŠPORT 1.20 DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.20) JASNO IN GLASNO: OKOLJE - KAJ DOGAJA?, KONTAKTNA ODDAJA ZA MLADE HUMANISTIKA TEDNIK OSMI DAN SPET DOMA INFOKANAL EVROPSKI MAGAZIN, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 09.05) MOSTOVI ■ HIDAK, PONOVITEV OTROŠKI INFOKANAL TV PRODAJA ZABAVNI INFOKANAL TV PRODAJA TEDENSKI IZBOR ONKRAJ BODEČE ŽICE, AMERIŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA ZIBELKE SVETOVNIH KULTUR, NEMŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 4/12 VIDEOSPOTNICE: TOP, PONOVITEV ^ SKOZI ČAS (VPS 18.15) TEMPETIP, AVSTRALSKI FILM, PONOVITEV (VPS 18.30) ŠPORT (VPS 20.05) PESARO: EVROLIGA V KOŠARKI, SCAVOLINI - UNION OLIMPI|A, PRENOS (VPS 20.30) 22.35 POSEBEN POGLED: SOLZE ČRNEGA TIGRA, TAJSKI FILM (VPS 22.35) 0.10 VIDEOSPOTNICE: VROČE (VPS 00.10) 0.45 INFOKANAL 22.00 23.05 Slovenija 1 g Kanal A 6.20 6.20 6.30 7.00 9.00 9.05 9.05 9.15 9.20 9.30 10.05 10.40 TEDENSKI IZBOR KULTURA ODMEVI DOBRO JUTRO (VPS 07.00) POROČILA (VPS 09.00) TEDENSKI IZBOR CIAK JUNIOR ■ SMS, KRATKI IGRANI FILM TV KOPER-CAPODISTRIA RISANKA VOLKOVI, ČAROVNICE IN VELIKANI, RISANA NANIZANKA, 29/39 POD KLOBUKOM ZGODBE IZ ŠKOL|KE VOLJA NAJDE POT: PUSTITE VSE CVETOVE, NAJ CVETIJO, DOKUMENTARNI FILM 8.45 TV prodaja 8.55 Princ in berač, mladinski film 10.30 E+, ponovitev 12.30 TV prodaja 13.00 Čarovnice, 3. sezona, 17. del ameriške naniz. 13.50 Mladi in nemirni, 4. sezona, 8. del ameriške nadaljevanke 14.45 Vsi moji otroci, 163. del ameriške nad. 15.35 TV prodaja 16.05 Obalna straža na kolesih, ameriška nanizanka 17.00 Oh, ta sedemdeseta, 1. sezona, 19. del ameriške humoristične nanizanke 17.30 Jimova družina, 2. sezona, 19. del ameriške humoristične nanizanke 18.00 E+ 20.00 Krimič: Umori na podeželju: Onkraj groba, angleški film Mrtve priče, 3. sezona, 3. del angleške nanizanke Samo bedaki in konji, 6. sezona, 5. del angleške humoristične nanizanke Ruby Wax, pogovorna oddaja Pop TV RP ; _ tv " •>, 7.55 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje 8.45 Rubi, ponovitev 41. dela mehiške nad. 9.40 Klon, ponovitev 147. dela brazilske nad. 10.30 TV prodaja 11.00 Zrelo srce, ponovitev 12. dela mehiške nad. 11.50 Vrtnarjeva hči, ponovitev 75. dela mehiške nadaljevanke 12.45 Monk, 1. sezona, ponovitev 9. dela ameriške nanizanke 13.40 TV prodaja 14.10 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.00 Vrtnarjeva hči, 76. del mehiške nadaljevanke 15.55 Zrelo srceo, 13. del mehiške nadaljevanke 16.55 Klon, 148. del brazilske nadaljevanke 17.55 24UR-vreme 18.00 Rubi, 42. del mehiške nadaljevanke 19.00 24UR 20.00 Trenja 21.30 Popolni četrtek: Seks v mestu, 6. sezona, 10. del ameriške nanizanke 22.10 Alias, 2. sezona, 10. del ameriške nanizanke 23.05 XXL premiere 23.10 Zahodno krilo, 5. sezona, 9. del am. naniz. 0.05 Skrivni prijatelj, angleški film 1.55 24UR, ponovitev 2.55 Nočna panorama TevePika BE 9.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 9.30 Computer line, oddaja o računalništvu, pon 10.00 Na piki, aktualna pogovorna oddaja, pon 11.00 Jana, oddaja o sončni strani življenja, pon 11.30 V harmoniji z naravo, pon 12.00 ŠKL, šolska košarkarska liga 13.00 Samozdravilna energetska metoda Rudija Klariča, pon 13.30 Preverjeno, POP TV, pon 14.30 Glasbeni mozaik 17.00 Jana, oddaja o sončni strani življenja, pon 17.30 Znani in zanimivi 18.00 Zrela leta z Melanijo Šter in Farmedico 18.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, živo 19.00 Kulturne drobtinice 19.30 Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež, pon 20.00 To morate vedeti!, kontaktna oddaja 21.00 A TO JE TO!?, poučno zabavna oddaja z Rezo 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 23.00 Ekstra magazin 0.00 Glasbeni mozaik Prva TV B HS 07.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 07.30 Yu-Gi-Oh, risana serija 08.00 Tri v vrsto 08.30 Spomin 09.00 TV prodaja 09.30 Risanke 10.00 TV prodaja 10.30 Risanke 11.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 11.30 Yu-Gi-Oh, risana serija 12.00 TV prodaja 12.30 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 13.00 TV prodaja 13.30 Supernova, ponovitev 15.20 K-PAX, ameriška fantazijska drama, 2001 17.00 Sto izložb, sto strasti, 305. del italijanske telenovele 17.30 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 18.00 Yu-Gi-Oh, risana serija 18.30 TV prodaja 19.00 Tri v vrsto 19.30 Spomin 20.00 Črna kronika, 3. del bosanske nanizanke 23.30 HočeS nočeš, razvedrilna oddaja 21.00 Govorica angelov, ameriška drama, 1998 22.50 Maščevanje marincev, ameriški akcijski film, 2001 ^ 00.40 TV prodaja Demokracija • Četrtek. 28. oktobra 2004 radijski program PETEK 05.00 Pogumno v novi dan 05.10 Vreme, ceste 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Biser za dušo 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.15 Bim-bam-bom 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 Jezikovni brevir 08.00 Kmetijski nasvet 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 09.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 11.15 Knjižne minute (presoje) 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Komentar tedna 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 Ob petkih pospravljamo podstrešje 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 2. in 4. Skriti zaklad 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Iz Mohorjeve skrinje 21.15 Ponovitev Komentarja tedna 21.30 Mozaik dneva 22.00 Klasična glasba Ponovitve: 23.00 Doživetja gora in narave 24.00 Srečno na poti 04.40 Radio Vatikan SOBOTA 15.00 15.30 15.50 16.00 17.00 18.00 18.15 19.30 19.45 20.00 20.20 20.30 21.00 21.15 22.00 23.00 24.00 04.40 INFO oddaja Osmrtnice, obvestila Koledar prireditev Mali oglasi Slovenc' Slovenca vabi Poročila, Vaša pesem Naš gost Poročila Sejalec seje besedo (ponov.) Radio Vatikan Kaj bo jutri na R.O.? Radijska molitev Škofov govor pred nedeljo 1. Gospod kliče 2.-4. Vodnik po Sv. pismu 3. Jezus živi Ponovitve: Za življenje Obala neznanega Slovenc' Slovenca vabi Radio Vatikan NEDELJA 05.00 Pogumno v novi dan 05.10 Vreme, ceste 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Biser za duSo 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Škofov govor za nedeljo (ponov.) 07.00 Zvonjenje 07,30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 |ezikovni brevir 08.00 Iz življenja vesoljne Cerkve 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Prenos sv. maSe 10.00 Oznanila 10.15 Graditelji slovenskega doma 11.00 Poročila, osmrtnice, obvestila 11.15 Kmetijska oddaja 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za duio 12.15 Voičilo PRO-jevcem 12.30 Glasbena voičila 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 Slovencem po svetu in domovini 18.30 Sakralna glasba 19.30 Za otroke 19.45 Škofov govor za nedeljo 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Obala neznanega - Izzivi vere 21.30 Radijski roman Ponovitve: 22.00 Nai gost 23.00 Iz življenja vesoljne Cerkve 23.30 Sobota ob 21.15 00.30 Graditelji 04.40 Radio Vatikan PONEDELJEK 05.00 Pogumno v novi dan 05.10 Vreme, ceste 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Biser za dušo 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 Jezikovni brevir 08.00 Naravoslovne zanimivosti 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Sobotna iskrica 10.30 Poročila, Vaša pesem 11.00 Za življenje, danes in jutri: 1. Besede mičejo 2. Zakonci 3. Svet oblikuje mlade 4. Betanija 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Glasbena voščila 13.30 Stare, ma lepe 07.00 Zvonjenje 14.00 Kratke novice 07.15 Bim-bam-bom 14.05 Napovednik 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 14.15 GV v etru 07.50 jezikovni brevir 14.30 Kulturni utrinki 08.00 Kmetijski nasvet 15.00 INFO oddaja 08.30 Koledar prireditev 15.30 Osmrtnice, obvestila 08.45 Spominjamo se 15.50 Koledar prireditev 09.00 Poročila 17.00 1. Zdravstvena 2. O šolstvu 3. Pravne 09.15 Napovednik zagate 4. Za streho nad glavo 10.00 Poročila 18.00 Poročila, Vaša pesem 10.15 Srečno na poti 18.15 Glasovanje za Vašo pesem 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 19.00 Glas Amerike 12.00 Zvonjenje 19.10 Kratke novice 12.05 Biser za dušo 19.15 Napovednik 12.15 Voščilo PRO-jevcem 19.30 Za otroke 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 13.00 Zlati zvoki 20.00 Radio Vatikan 14.00 Kratke novice 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 14.05 Napovednik 20.30 Prijatelji radia Ognjišče 14.15 GV v etru 21.30 Mozaik dneva 14.30 Kulturni utrinki 22.00 1. Zanimivosti nočnega neba 15.00 INFO oddaja Ponovitve: 15.30 Osmrtnice, obvestila 23.00 Sakralna glasba 15.50 Koledar prireditev 24.00 Slovencem po svetu in domovini 16.00 Mali oglasi 04.40 Radio Vatikan 17.00 18.00 18.15 Pogovor o Poročila, Vaša pesem Aktualna tema TOREK 19.00 19.10 Glas Amerike Kratke novice 19.15 19.30 Napovednik Za otroke 05.00 Pogumno v novi dan 05.10 05.30 Vreme, ceste Poročila 19.45 20.00 Sejalec seje besedo (ponov.) Radio Vatikan 05.45 06.00 06.10 Napovednik programa Svetnik dneva Biser za dušo 20.20 20.30 21.30 Kaj bo jutri na R.O.? Sveta vera bodi vam luč (radijska kateheza) Mozaik dneva 06.20 Prognostik 22.00 Glasba z znamko 06.30 Kratke novice Ponovitve: 06.35 06.45 Kličemo 113 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje 23.00 04.40 Šport na Radiju Ognjišče Radio Vatikan besede z razlago) 05.00 Pogumno v novi dan 19.30 19.45 20.00 20.20 20.30 05.10 Vreme, ceste 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Biser za dušo 21.30 22.00 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje 23.00 besede z razlago) 24.00 07.00 Zvonjenje 04.40 07.15 Bim-bam-bom 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 Jezikovni brevir < 08.00 Kmetijski nasvet 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 05.00 09.00 Poročila 05.10 09.15 Napovednik 05.30 10.00 Poročila 05.45 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 06.00 11.15 Iz založbe TDO 06.10 12.00 Zvonjenje 06.20 12.05 Biser za dušo 06.30 12.15 Voščilo PRO-jevcem 06.35 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 06.45 13.00 Mali oglasi 07.00 Zvonjenje 07.15 Bim-bam-bom 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 Jezikovni brevir 08.00 Kmetijski nasvet 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 09.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Glasbena voščila 17.00 Šport na Radiju Ognjišče I. 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Šport na Radiju Ognjišče II. 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik Za otroke Sejalec seje besedo (ponov.) Radio Vatikan Kaj bo jutri na R.O.? 1. Luč v temi, 3. Vstani in hodi 2.4. in 5. Juretov večer Mozaik dneva 1. in 3. Sončna pesem, 2.4. in 5. Svetloba in sence Ponovitve: Ponedeljek ob 17.00 Prijatelji radia Ognjišče Radio Vatikan ČETRTEK SREDA besede z razlago) 05.00 Pogumno v novi dan 05.10 Vreme, ceste 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Biser za duio 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.15 Bim-bam-bom 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 |ezikovni brevir 08.00 Kmetijski nasvet 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 09.15 Napovednik 09.30 Založba Družina 10.00 Poročila 10.15 Doživetja gora in narave 11.00 Kratke novice, VaSa pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za duio 12.15 VoSčllo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Komentar Družine 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15,50 Koledar prireditev 16.00 Glasbena voičila 18.00 Poročila, VaSa pesem 18.15 1.-3. Dijaška oddaja 2.-4. Skavtski potep 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Karavana prijateljstva I. 21.30 Mozaik dneva 22.00 Karavana prijateljstva II. Ponovitve: 23.00 Pogovor o 24.00 Sveta vera bodi vam luč 04.40 Radio Vatikan © Demokracija • 44/2004 športna kolumna Esad Babačič Mednarodna nogometna zveza se sicer trudi, da bi čim bolj poenotila sodniški kriterij in se tako izognila neljubim napakam, toda to ji zelo slabo uspeva. Sodniki so še vedno posebna kasta in kot takšni zelo nagnjeni k čudnim odločitvam. Zavarovani in samozadostni Tako smo tudi v zadnjem času videli kar nekaj izjemno nezrelih reakcij, zaradi katerih so bili nekateri klubi hudo oškodovani. Navsezadnje je bila med žrtvami tudi naša reprezentanca, ki je v Oslu doživela pravcati masaker v režiji Rusa Ivanova. Kaj je ena od temeljnih nalog dobrega sodnika? Da prepreči grobo igro enega ali obeh moštev. In kaj je storil Ivanov? Mirno je gledal, kako so Norvežani z grobimi štarti ustavljali naše tehnično bolj podkovane igralce. Mar ni bil glavni namen selektorja norveške reprezentance zatre-ti naše že v kali? Iz tega zornega kota lahko mirno ugotovimo, da je bil glavni sodnik dodatni igralec domačih. Ob poštenem sojenju bi si morali Norvežani priigrati vsaj en rdeči karton, če ne še kakšnega več. Toda takšnega mnenja ni bil Ivanov, ki je gledal na eno oko in se celo nasmihal, ko so se naši valjali v bolečinah. Sodniki so pisci scenarijev, ki se ponavadi udejani-jo tudi v praksi. Na prvi pogled je sicer videti, kot daje tako zaradi moči enega ali drugega moštva, toda tako je lahko samo navidezno. Sodniki so tisti, ki podelijo orožje. Če bi Norvežani dobili zaslužen rdeči karton, bi ga dali nam in takrat bi se srečanje odvijalo drugače. Prejšnji teden smo bili priče derbiju Arsenala in Manchestra Uniteda, ki se je končal v prid domačih. Toda tudi tokrat so tekmo zrežirali sodniki, natančneje glavni sodnik, ki je nasedel premetenemu Rooneyju. Ta se je v pravem trenutku vrgel čez obramb- nega igralca in v maniri najbolj izkušenih nogometašev padel za enajstmetrovko. Že res da je bila točka odigrana brez napake, toda sodnik vendarle ne bi smel nasesti. Navsezadnje ima tudi stranska sodnika, s katerima se lahko posvetuje o dvomljivi situaciji. Toda ne, njegova je morala obveljati. Arsenal je bil oškodovan za enajstmetrovko, kar je v tako izenačeni tekmi prevesilo tehtnico na stran domačih. Drugi zadetek je bil samo pika na vse dogodke in Rooney je postal junak večera tako kot nekoč davno mali zeleni, ki je uka-nil ves svet in Angleže poslal s svetovnega prvenstva. Mimogrede naj spomnim, daje izšla biografija Diega Armanda Maradone, v kateri je veliko zanimivega branja Navsezadnje gre za človeka, ki je ci resni in disciplinirani ljudje, ki težko kršijo pravila. Toda tudi tam obstajajo "slepi" sodniki tako kot tisti, ki je pred dvema koloma prezrl roko, čeprav je bila še očitnejša od tiste, ki jo je Maradona poimenoval božja roka. Tudi v tem primeru se je glavni sodnik pozabil posvetovati s stranskim in mimo pokazal na sredino. Toda Nemci ne bi bili to, kar so, če strelca neregularnega zadetka ne bi pozneje kaznovali z dvema tekmama. Informacije o tem, ali je bil kaznovan tudi glavni sodnik, nimamo, sem pa prepričan, da so zadevo uredili v družinskem krogu, kot je to navada pri sodnikih. Zadnja zgodba prihaja iz Slovenije, natančneje iz naše ljube prve lige, ki vse bolj tone in tone. Tudi takšni igralci, kot je Cimerotič, Sodniki so povsod glavni, seveda tudi v nemški prvi ligi, kjer bi človek pričakoval najbolj pošten odnos. Navsezadnje so Nemci resni in disciplinirani ljudje, ki težko kršijo pravila. Toda tudi tam obstajajo "slepi" sodniki. precej duhovit, kadar ga k temu prisili situacija. Nazadnje je pripovedoval anekdoto o svojem bivanju v umobolnici: "Tam v tisti bolnišnici so bili vsi nekaj drugega. Eden je bil Napoleon, drugi Hitler, tretji Mozart, ko pa sem se oglasil jaz in dejal, da sem Maradona, mi ni nihče verjel..." Toda pustimo Maradono, da se v miru spočije od vseh mogočih praškov, ki jih je za-užil v zatonu svoje igralske kariere. Sodniki so povsod glavni, seveda tudi v nemški prvi ligi, kjer bi človek pričakoval najbolj pošten odnos. Navsezadnje so Nem- niso varni pred samopašnimi sodniki, ki so radi glavni. Tako je moral Cime na klop zaradi domnevnega udarca, ki to ni bil. Kralj driblinga mora zdaj počivati, čeprav se je ravno dobro ogrel. Škoda tako ni bila narejena le njemu in Olimpiji, temveč tudi selektorju Oblaku in naši reprezentanci, ki bi nadvse potrebovala našega junaka. Tako dolgo smo čakali, da je Cime sestavil nekaj dobrih partij zapored brez poškodbe, zdaj pa ga je ustavil sodnik. Še en dokaz, da so sodniki svet zase in da so zavarovani, kot se le da. Demokracija • Četrtek, 28. oktobra 2004 © šport Planiškim sporom, kot kaže, ni in ni videti konca. Najnovejši zaplet je povezan s finančnim poročilom o svetovnem prvenstvu v smučarskih skokih, ki bi ga organizacijski komite Planice moral sprejeti že pred šestimi meseci, a se to do konca preteklega tedna še ni zgodilo. Kaj bo s Planico v prihodnje? Potem ko so odgovorni za izpeljavo tekmovanj v Planici konec prejšnjega leta sprejeli sklep, da se začne stara 120-metrska Bloudkova velikanka, ki se je pred tremi leti podrla pod težo na njej nakopičenega snega, obnavljati, je nekaj časa kazalo, f J r_J rJ- r da se bodo spori in zdrahe, ki že nekaj let pretresajo Planico in tekmovanja v njej, pomirili, a se je kmalu izkazalo, da so bila pričakovanja znova preveč optimistična. Obnova skakalnice tako še ni stekla, saj se Smučarska zveza Slovenije (SZS) in Športno društvo (ŠD) Planica ne moreta dogovoriti glede krivulje hrbtišča, strasti pa v zadnjem času razburja tudi finančno poročilo za februarsko Planico, ki bi ga Organizacijski odbor Planica 2004 moral pripraviti že pred šestimi meseci, pa ga še ni. Propadla skupščina Vse razsežnosti tega ne več naj- novejšega spora so se prvič pokazale na redni letni skupščini SZS sredi letošnjega leta, ki so jo predstavniki ŠD Planica predčasno zapustili in s tem povzročili njeno nesklepčnost. Kot formalen razlog za takšno odločitev so v društvu navedli domnevno dejstvo, naj bi bila skupščina nelegitimna, saj naj bi bila sklicana en dan prezgodaj, v zakulisju pa je bilo mogoče slišati, da se je slednje zgodilo zato, ker naj bi bili v ŠD Planica želeli preprečiti, da bi skupščina SZS obravnavala poslovanje OK Planica 2004. Slednje bi utegnilo držati, saj je dejstvo, da pri organizaciji, predvsem pa pri finančni plati feb- ruarskega tekmovanja v Planici ni bilo vse tako, kot je treba. Kot naj bi pokazala revizija, ki jo je po naročilu SZS opravila ena izmed revizijskih hiš, naj bi si bil OK Planica 2004 pri svojem poslovanju privoščil več napak in nepravilnosti. Tako naj poslovanje OK Planica 2004 ne bi bilo v skladu z računovodskimi standardi. Prav tako naj bi bili štirje vodilni možje OK Planica 2004 že leta poslovali s svojih računov za OK Planica, sredstva naj se ne bi porabljala v skladu s sklepi OK, poslovanje pa naj bi bilo netransparentno. Predsednik SZS Stane Valant, ki že dlje časa opozarja na nepravilnosti v OK Planica 2004, se s takšnimi ugotovitvami strinja, predsednik tekmovalnega odbora v OK Planica 2004 Janez Gorišek pa skuša ugotovitve revizorjev čimbolj minima-lizirati. Kot pravi, naj kakšnih večjih nepravilnosti pri poslovanju OK Planica 2004 ne bi bilo. Bile naj bi le manjše pri izračunu, pa še te naj bi njihova računovodkinja pregledala in ugotovila, da je imela prav ona. Poročila še vedno ni Kaj od navedenega je res, ni mogoče ugotoviti, javnost revizijskega poročila niti po treh mesecih, odkar je bilo narejeno, ni dobila na V ft x v Obnova stare 120-metrske Bloudkove skakalni- OK Planica 2004 do konca preteklega tedna še ved- ce se kljub lanski odločitvi, da jo bodo začeli ob- Čedalje več je skakalnic, ki bi bile zelo vesele, če bi names- no ni uspelo pripraviti finančnega poročila, čeprav bi navijati, praktično še ni začela. to ene tekme v Planici izpeljali dve pri njih. Ena teh je Kulm. moralo biti na mizi SZS že pred šestimi meseci. Demokracija • 44/2004 šport V letošnji sezoni je Planica še uvrščena na koledar tekmovanj v smučarskih skokih, vendar je veliko vprašanje, ali bo v naslednjih letih še tako. vpogled, da pa je moralo biti pri poslovanju OK Planica 2004 nekaj hudo narobe, kaže tudi zaključno finančno poročilo, ki bi ga OK Planica 2004 moral sprejeti že pred šestimi meseci, pa mu to nikakor ne uspe. Slednje jim ni uspelo niti na nedavni seji OK Planica 2004 pretekli teden v Ljubljani. Po seji, ki je potekala za zaprtimi vrati, so bili udeleženci o razlogih, zakaj jim poročila ni uspelo sprejeti, zelo redkobesedni. Kot je dejal Janez Gorišek, naj bi jim bilo večino poročila us- pelo uskladiti, medtem ko naj bi se jim bilo zataknilo pri nekaterih podrobnostih in te bi morali še obravnavati. Nekoliko zgovornejši je bil predsednik SZS Stane Valant. Kot je dejal, poročilo ni bilo sprejeto zato, ker so se v predlogu poročila pojavili nekateri novi stroški in neplačani računi, ki jih v prejšnjih delnih poročilih ni bilo. Zato naj bi bil Valant generalnemu sekretarju Branku Dolharju in SD Planica postavil nov sedemdnevni rok, v katerem mora biti poročilo končano. Obetajo se spremembe Kakršno koli bo že poročilo - tisti, ld dobro poznajo dogajanje, pravijo, da ga še ne moremo pričakovati prav kmalu -, je dejstvo, da se bo moralo vplaniškem organizacijskem komiteju v prihodnosti nekaj temeljito spremeniti. Slednje ugotavlja tudi predsednik SZS Stane Valant, ki pravi, da v OK Planica 2005, SZS naj bi ga imenovala že v nekaj dneh, zagotovo ne bo nekaterih ljudi, ki so sedeli v OK Planica 2004. "V prihodnjih dneh bomo razpustili OK 2004 in imenovali OK 2005, ki bo postavljen brez nekaterih starih članov, okrepljen pa bo z osebami, ki bodo delo opravile v skladu z zahtevami Mednarodne smučarske zveze (FIS) in SZS ter računovodskimi standardi," pravi Valant. Kakšne spremembe se obetajo, je za zdaj težko reči. Skoraj zagotovo - menda zaradi zaslug v preteklih letih - bo po naših informacijah v komiteju sedel Janez Gorišek, v njem pa naj ne bi bilo sedanjega generalnega sekretarja Branka Dolharja, ki je po mnenju poznavalcev najbolj odgovoren za sedanje dogajanje v OK Planica 2004. Kaj bo s Planico 2005? Ob vsem teh zapletih in zdrahah, ki se v zadnjih letih pojavljajo okoli Planice, se seveda upravičeno postav- lja vprašanje, kako vse ti zapleti vplivajo na Mednarodno smučarsko zvezo (FIS) in ali bo Planica v prihodnjih letih sploh še gostila tekme za svetovni pokal. Tekmo FIS v Planici so letos še uvrstili na koledar tekmovanj za svetovni pokal, vendar se iz ozadja pojavlja čedalje več bolje opremljenih skakalnic (predvsem avstrijski Kulm in češki Harahov), ki bi si želele, da se namesto tekmovanja v Planici izpeljejo dve tekmovanji pri njih. Mogoče pa se bodo spori, ki se v zadnjih letih pletejo okoli Planice, umirili šele takrat, ko bo FIS tem pritiskom popustila in skoke iz Planice prestavila drugam. A takrat bo že prepozno. Aleš Kocjan do njihove tekmice igralke norveškega Tertnesa iz Bergna, španske El-de Prestigo in srbskega Niša. Glede na to, da ekipi norveškega Tartnesa iz Bergna in srbskega Niša ne veljata za najmočnejši, uvrstitev v četrt-ftnale za krimovke ne bi smela biti vprašljiva. Tako bodo letošnji nastopi krimovk zanimivejši šele v četrt-finalu, ko se bodo, če se seveda bodo, pomerile s prvo- ali drugouvrš-čeno ekipo iz skupine C, v kateri so danski Slagelse, makedonski Kome-tal iz Skopja, ukrajinski Motor iz Za-porožja in ruska Lada iz Toljatija. Dokičeva se je pobotala z očetom Nekdanja četrta teniška igralka sveta iz Srbije in Črne gore Jelena Dokič je očitno zakopala bojno sekiro s svojim očetom Damirjem, s katerim ni govorila kar dve leti. Kot so namreč pretekli tedne pisale beo- grajske Večernje novosti, sta se Dokičeva in njen oče nedavno srečala na domu na Fruški gori, kjer naj bi bila družina zgladila svoj spor. Do spora med Dokičevo in njenim očetom, ki je bil tudi njen trener, je prišlo zaradi njegovega neo-dobravanja hčerine ljubezenske zveze z brazilskim dirkačem formule 1 Enriquejem Bernoldijem. Ugodne kroglice za krimovke ________________ Nedavni žreb za evrop- Danny Williams se bo po Taysonu lotil še Klička. sk01 igo prvakinj je bil za slo- rajincem z nemškim potnim lis- venske prvakinje, rokometašice Kri-tom Vitalijem Kličkom. "To je ma Eté Malizie ugoden. Krimovke uresničitev mojih sanj. Bojevati se bodo nastopile v skupini D, kjer bo- Kučko - Williams na usodni datum Britanski boksar Danny Williams, ki je z zmago pokvaril vrnitev kontroverznega Američana Mikea Tysona, se bo 11. decembra v Madison Square Gardnu v New Yorku pomeril s svetovnim prvakom po različici WBC, Uk- za to, za kar so se že mnogi odlični borci, kot sta Ali in Dempsey. Potrudil se bom, da bom čim več potegnil iz tega dvoboja," je dejal Williams. Kličko je postal prvak, potem ko je aprila s tehničnim nokavtom premagal Južnoafričana Corrieja Sandersa. "Danny Williams je uničil moje sanje bojevati se s Tysonom. Bil sem zelo razočaran, ko ga je Williams premagal, po drugi strani pa tudi navdušen nad njegovim boksanjem," je dejal Kličko, ki zaradi tega pravi, da ima prav poseben motiv proti Williamsu. Demokracija • Četrtek, 28. oktobra 2004 popkultura Galerija Photon iz Ljubljane je pripravila prvi pregled fotografij o skupini Laibach. Retrospektivna fotografska razstava o legendarni skupini nosi naslov LAIBACH - FOCUS in je na ogled na ljubljanskem gradu (Galerija S), poseben del pa tudi v Galeriji Photon na Slovenski 14 v Ljubljani. Pri pripravi razstave sta organizatorje vodili dve izhodišči. S kronološko preglednostjo so želeli izpostaviti nekatere pomembne trenutke v delovanju kolektiva. Izbor po drugi strani temelji na avtorskem pristopu sodelujočih fotografov, ki so mu dali prednost pred aktualis- j tično dokumentarnostjo pregleda- } nega gradiva. Razstava LAIBACH -FOCUS je tematsko razdeljena v tri .jubljana 1984 Laibach svoje koncerte pogosto poživi z nežnejšim spolom. sklope: SPEKTAKEL (izbor foto- šek, Vojko Flegar, Bojan Salaj, Ja- založniška hiša Delo in je izšel kot pri- van kot razstavni projekt z dolgo živ- grafij s posnetki nastopov od leta nez Pelko, Igor Škafar, Aleksander loga časopisa na dan odprtja razsta- ljenjsko dobo, saj bo v naslednjih le- 1982 do 2004), STUDIO ("režira- Remec, Igor Modic, Matej Družnik, ve. V manjši nakladi je katalog izšel tih gostoval na za slovenske razmere ni" posnetki) in OFF THE RE- Diego A. Gomez, Aleš Serajnik. tudi v različici s trdimi platnicami. V rekordnem številu tujih razstavišč. K CORD ("družinski album" skupi- našem prostoru zelo odmevna raz- temu veliko pripomore "dinamičen" ne). Slednji del razstave je v Gale- Katalog stava bo kasneje gostovala po Evro- značaj projekta; na poti po tujih raz- riji Photon, gre pa za gradivo, ki Katalog razstave vsebuje izbrane pi in ZDA; v drugi polovici novem- staviščih se bosta namreč spreminja- ga je na zadnjih turnejah posnel reprodukcije razstavljenih fotografij bra se seli na Dunaj, januarja 2005 la tako obseg kot izbor fotografij, saj Sašo Podgoršek. Avtorji, ki sode- in besedila dr. Marine Gržinič in gostuje v Galeriji Forum v Zagrebu, se bodo po Ljubljani v razstavo vklju- lujejo na razstavi, so: Antonio Živ- dr. Alexeia Monroa (Anglija), ki ve- čevali tudi tuji avtorji! Razstavo, ki si kovič, Jože Suhadolnik, Božidar ljata za izjemna poznavalca skupine Ni Še konec! vsekakor zasluži omembo, si lahko Dolenc, Jane Štravs, Sašo Podgor- Laibach. Katalog je izdala časopisno- Projekt Laibach Focus je načrto- ogledate do 7. novembra. B. K. Cankarjev dom. Ljubljana 1997 Razstava o skupini Laibach je v Galeriji S na ljubljanskem gradu in Galeriji Photon v Ljubljani. 58 oglasi u?u7u?.rddioijur.5i horosko Ilismo največji, nismo najboljši, nismo najlepši in nismo najbolj trapasti. 01. / 520 5000 _________________ _ Škorpijon (23. oktober - 21. november) Dobro premislite, preden boste kaj investirali ali pa kaj velikega kupili. Potrudili se boste, samo da bo v hiši mir. Ne pustite, da bi se nekateri člani vaše družine izogibali dolžnosti in odgovornosti. V petek vas čaka zabava. Strelec (22. november - 20. december) Bodite pripravljeni, da se bo v ponedeljek zgodilo nekaj nepričakovanega, in se nikar ne bojte nasprotovati, če se bo pojavilo kaj, kar bo za vas neprijetno. Splača se potruditi, čeprav se zdi položaj brezizhoden. Kozorog (21. december - 19. januar) Po vsej verjetnosti se boste morali precej potruditi, da boste obdržali situacijo v tirnicah, ki ste si jih zamislili. Priznanje, ki ga pričakujete s strani nekega vašega znanca, boste zaman čakali. Poglejte problem z druge plati. Vodnar (20. januar - 18. februar) Povabite na zabavo tudi osebo, ki vas pravzaprav ne zanima. V njej boste odkrili vse dobro, kar si le morete predstavljati. Nova energija bo preplavila vaše življenje in delo, ker boste vedeli, da je nekje človek, ki mu zlahka zaupate. Ribi (19. februar - 20. marec) Nekoliko si uredite status, pa se boste počutili bolje. Nič hujšega ni kot to, da v sebi zadržujete vse, kar vas teži. Ob koncu tedna si privoščite užitek in sprostitev pred televizijo ali pa se odpravite kam v naravo. Oven (21. marec - 20. april) V ponedeljek bi bilo dobro, če bi se ugriznili v jezik - priljate-Ijev res ne boste pridobili tako, da boste izustili vse, kar vam pride na misel. Ne zanemarjajte svoje družine preveč, zato ker imate veliko dela zaradi kariere. Bik (21. april-21. maj) V ponedeljek ne sprejemajte tveganih finančnih odločitev, ker naložbe nikakor ne bodo uspele. S svojimi načrti nadaljujte v torek ali sredo, ko bodo razmere ugodnejše. Bodite dobre volje in ne delajte ničesar, kar bi vas vznemirjalo. Dvojčka (22. maj - 21. junij) Lahko ste popolnoma prepričani, da ste kompetentna oseba za opravljanje posla, ki ga je pokvaril vaš sodelavec. Naj vam ne bo preveč mar, kaj mislijo drugi o vaših odločitvah. Vztrajajte pri tistem, za kar menite, da vam bo zares koristilo. Rak (22. junij - 21. julij) Zadeva, ki jo tuhtate že nekaj časa, vas bo spravila v slabo voljo. Ne pustite se preveč sprovocirati. Samo tanek led vas loči od težav, zato se potrudite svoje delo opravljati čim bolj natančno in vestno. Sodelavci vas bodo podpirali. Lev (22. julij - 21. avgust) Romantika se dogaja, če ustvarite romantično ozračje, zato se potrudite in svoji predragi polovici kupite kaj lepega, s čimer jo oziroma ga boste razveselili. Ne bo slabo, če boste ohranili mirno kri in se osredinili samo na eno stvar. Devica (22. avgust - 21. september) Čim bolj boste neprijetni do drugih, tem bolj bodo ti neprijetni do vas. Sredi tedna boste doživeli blokado navdiha, ki vam bo onemogočala normalno delovanje. V soboto boste prekrižali osebne načrte neke pomembne osebe. Tehtnica (22. september - 22. oktober) Vaši posli bodo šli bolj gladko, kakor ste predvidevali. Osebno vam bo šlo dovolj dobro, da se boste počutili več kot drugi. V soboto vas čaka presenečenje, ker vam bodo uredili obisk pri osebi, ki ste si jo že dolgo želeli spoznati. Demokracija • Četrtek, 28. oktobra 2004 © eki ELEKTROPROM EVJ ♦ projektiranje strojnih in elektro instalacij ELEKTROPROM d.o.o. in geodetske storitve Loke 22 ♦ bar sedmica 1412 KISOVEC ♦ lokalna televizija ETV tel.: 03 56 57 150 ♦ trgovina EVI Center fax: 03 56 71 488 ♦ elektroinstalacije ♦ centralne kurjave, vodovod, plinske instalacije www.elektroprom.si ♦ kabelsko komunikacijski sistemi ♦ grafitne ščetke ♦ tiskana vezja ♦ delovni stroji in nizke gradnje Praznujemo. Okroglo. Saj že veste, ne? Radio Ognjišče. Veliki gala koncert ob 10. obletnici bo točno na naš rojstni dan 28. novembra v Cankarjevem domu ob 15h in 19h, pred tem pa bo v ljubljanski stolnici zahvalna sveta maša ob 12.30. 01/512-11-26 prazniki Med vsemi prazniki, ki jih praznujejo čarovnice, je noč čarovnic edini, ki je še vedno razširjen med ljudmi. Čeprav je to večinoma praznik za mlade in je dandanes le večer za maškare, ima dolgo in zanimivo tradicijo. Lahko bi rekli, da smo se tudi Slovenci že nalezli praznovanja noči čarovnic. Pa poglejmo, kaj to sploh je in zakaj prav 31. oktobra. Rekli boste, da je noč čarovnic noč svedečih se buč, hoje od vrat do vrat, oblačenja v kostume itd. Res je, a kdo se je tega spomnil? Zgodovina piše, daje noč čarovnic keltski praznik, ki so ga imenovali Samhain. Ko praznujejo čarovnice In zakaj ga praznujemo 31. oktobra? Na praznik smrti so ljudje verjeli, da če bi mrtvi ljudje želeli, bi se za en dan vrnili k svoji družini in praznovali z njo. In tako so na Irskem vsako noč čarovnic izkopali velike luknje na svojih poljih in jih osvedili z baklami, da bi mrtvi našli pot. Pri mizi so pripravili poseben prostor s krož- Bučni napitek za noč čarovnic SESTAVINE: 1 muškatna buča ( cca 5 kg) 5 pomaranč 10 cl pomarančnega likerja 6 žlic sladkorja v prahu po pol žličke cimeta, kardamo- na, zmletega ingverja noževa konica zmletih klinčkov 1 liter suhega belega vina 500 ml bele penine 500 ml ledeno mrzle radenske Bučo izvotlimo. Pol kilograma bučnega mesa zrežemo na koščke, prav tako na koščke zrežemo pomaranče. Vse dišave zmešamo, dodamo liker in vino in vse skupaj za dve uri postavimo na hladno. Preden ponudimo, seveda iz izvotlene buče, dodamo penino in mineralno vodo. Tako preprosto in tako zabavno za noč čarovnic! nikom, na katerem je bila hrana, da bi se mrtvi najedli. Seveda pa je bila ta noč idealna tudi za vse čarovnike in čarovnice. Ti so množično prerokovali vsem ljudem, in sicer iz kart za tarok, kavne usedline, kristalnih krogel itd. Naj omenimo eno do prerokovanj: na kos papirja, na katerega so napisali abecedo, so položili polža. Polžje, ko seje pomikal po listu, prevozil začetnice človeka, ki ti je usojen. Kristjani so praznik spremenili v praznik mrtvih Zanimivo pri tem je, da so tudi kristjani sprejeli praznik in z njim povezano prerokovanje, čeprav se jim zdi napovedovanja prihodnosti nesmiselno in nelogično. Tako so noč čarovnic spremenili v praznik mrtvih, ampak ne vseh mrtvih, temveč le tistih, ki so bili krščeni. Tako smo dobili praznik, ko se spomnimo na mrtve, to je 1. november. Zamisli za noč čarovnic To je pravi trenutek, da se spomnite vseh tistih, ki ste jih imeli radi; pred vrati ali v okolici hiše pustite hrano kot daritev za mrtve, izrezljate bučo in jo osvetlite, na okna obesite maske, specite bučno pito itd. Pa ne pozabite pripraviti bučnega napitka po receptu, ld vam ga predlagamo. Mihaela Praprotnik 0 Demokracija • 44/2004 nagradna križanka KNJIŽNI KLUB SAMOROG Dalmatinova 1, 1000 Ljubljana ČLANSTVO V KLUBU SAMOROG VAS NE OBVEZUJE K NAKUPU CENEJŠE VSTOPNICE V GLEDALIŠČIH IN DRUGIH KULTURNIH USTANOVAH POPUSTI PRI NAKUPU KNJIG IN CD PLOŠČ OD 10 - 50% v • ■. J\ c SESTAVIL: MIRAN ERCEG VRSTA SIRA POSODA ZA KRMLJENJE ŽIVINE IRANSKO NOMADSKO PLEME STARO, ODPADNO ŽELEZO NEKDANJI SLOVENSKI ALPINIST (FRANCI) telefon: 01 433 40 74, e-mail: info@samorog.com, www: samorog.com DRUGO NAJVEČJE MESTO JAPONSKE ČEŠKI EKONOMIST ŠIK MAŠČOBNO TKIVO PRI PRAŠIČIH VELIK, VČASIH STRUPEN PAJEK MESTO V POVPREČJE KRIŽANKE: 4,75 ČRKE ZAPUŠČINA KOS BLAGA ALI USNJA ZDRAVILO PROTI VROČINI NICOLAS CAGE AMERIŠKI DIRIGENT DORATI POKOJNI IGRALEC SEVER MESTO V KITAJSKI PROVINCI SHANDONG ORGANSKE SPOJINE REKA V KITAJSKI GESLO PREPOJENI POMARANČNI OLUPKI GRAFITNI VLOŽEK ZA SVINČNIK NATAŠA DOLENC KUNI PODOBNA ŽIVAL HRVAŠKA PEVKA JUVANOVA PRIPRAVA ZA PISANJE KEMIJSKI ZNAK ZA KOBALT OLIVER CROMWELL DELO NA KMETIJI GRŠKI BOG VOJNE STOJALO SKUP. SUD, ČRNCEV VOJAŠKA STOPNJA KAKTEJA (ZASTARELO) PREBIVALEC MANILE PREBIVALEC REKE ITALIJANSKA AGENCIJA ZDRUŽ. TISKA ANGLEŠKO SVETLO PIVO JOSIP IPAVEC OLGA REMS MARIBORSKI TEDNIK MESTO V MREŽASTA TKANINA TONE PAVČEK i LITOVSKA DENARNA ENOTA VOZNIK RELIJA VATANEN INDUSTRIJSKA RASTLINA ZOFAZ NASLONI BARVILO ZA LASE HUMORIST GAŠPERIČ NASIČEN OGLJIKOVODIK STVAR, PREDMET NAČRTOVANJE TROPSKA PAPIGA DRUGO IME ZA PRŠICE TIBETANSKO KpSp GOVEDO R||gKU REKAV EVROPSKEM DELU RUSIJE rešitev prejšnje križanke II naoraienci 42. številke ADANA, LONICA, ELITIS, KES, RT, SN, REE, KEJ, LAN, POTRESANJE, ALI, ORESTEJA, ODSEK, LAS, INA, ATI, TNT, KI, NAVOR, GALEOT, AVALON, SUMATRA, TEČINA, ATENA, RAE, AVIT, NANA, PLAMENICA, ANT, TERAN, NAN 1. nagrada: RADO FRECE, Prešernova 20, 3230 Šentjur 2. nagrada: SABINA KUMAR, Zdolec, Novi log 7,1430 3. nagrada: Hrastnik ZDENKA ODAR, Koritno 43,4260 Bled Dobitnikom čestitamo in jih hkrati prosimo, da nam pošljejo svojo davčno številko. naarade 1. nagrada: bon v vrednosti 7.000,00 tolarjev za nakup knjige iz knjižnega kluba Samorog 2. nagrada: bon v vrednosti 5.000,00 tolarjev za nakup knjige iz knjižnega kluba Samorog 3. nagrada: bon v vrednosti 3.000,00 tolarjev za nakup knjige iz knjižnega kluba Samorog i Nagradno križanko izrežite in najpozneje do i 4. 11. 2004 pošljite na naš naslov: i Demokracija, p.p. 4315, 1001 Ljubljana, i s pripisom "Nagradna križanka". Demokracija • Četrtek, 28. oktobra 2004 kronika časa včeraj, danes, jutri... • 25.10. 1241 je bil izvoljen prvi papež, ki so ga kardinali izvolili v konklavu. Celestin IV. je bil na papeškem prestolu le dobrih 14 dni, to je do smrti. • 25.10.1838 se je rodil francoski skladatelj Ge-orges Bizet, mojster svetovne opere, ki je doživel priznanje šele po smrti. • 25. 10. 1881 seje rodil francosko-španski slikar Pablo Ruiz y Picasso. • 26.10.1850 se je v Poljanah nad Škofjo Loko rodil slovenski slikar Janez Subic, avtor cerkvenih slik in romantičnih študij. • 26.10.1911 se je rodila slavna pevka črnskih nabožnih pesmi Mahalia Jackson. • 27.10.1539 je bil v Kostajnici ubit vojaški poveljnik in kranjski deželni glavar Ivan Kacija-nar, ki je kranjskim četam poveljeval v boju proti Turkom. • 27.10.1782 se je rodil italijanski violinski vir-tuoz Niccolo Paganini. • 27.10.1835 se je v Podreči pri Mavčičah rodil slovenski pesnik Simon Jenko. • 27.10.1864 se je v Drakovcih rodil pionir slovenskega filma Karol Grossman. Bil je odvetnik v Ljutomeru in pomemben narodni budi-telj. Leta 1905 je posnel prvi slovenski amaterski film z naslovom Odhod od maše v Ljutomeru. • 28. 10.1928 je bilo slovesno uradno odprtje Radia Ljubljana. Slovenski radio so ustanovili, ko je katoliška Prosvetna zveza sklenila z državo 15-letno pogodbo o najemu radio-oddajne postaje v Domžalah, sama pa zgradila studio v Ljubljani. Popoldne sta prvič po radiu v slovenščini govorila Oton Zupančič in Fran Šaleški Finžgar. • 29.10.1783 je umrl francoski matematik in filozof Jean le Rond d'Alembert. Rekel je: "Filozof je človek, ki se vse življenje muči, da bi o njem govorili po smrti." • 29. 10. 1918 je v Ljubljani slovenski Narodni svet razglasil odcepitev Slovenije od avstrijske monarhije in vključitev v Državo Slovencev, Hrvatov in Srbov. Na zboru, ki se ga je udeležilo 30.000 ljudi, je nadporočnik dr. Mihajlo Rostohar s sabljo v roki odpovedal prisego habsburškemu cesarju in obljubil zvestobo novi državi. • 30.10.1941 so Nemci na dvorišču sodnih zaporov v Mariboru ustrelili 30 talcev. • 31.10.1517 je Martin Luther na grajsko cerkev v Wittenbergu nabil 95 tez za reformacijo Cerkve, kar pomeni tudi začetek refomacije. • 31.10.1918 je predsedstvo Narodnega viječa v Zagrebu kot vrhovna oblast v Državi SHS na predlog Narodnega sveta v Ljubljani imenovalo vlado za Slovenijo. To je bila prva slovenska nacionalna vlada. V njej so bili predstavniki vseh tedanjih slovenskih političnih strank. ooled nazaj 25.10. do 1.11. 9 Kralj valčka Avstrijski skladatelj Johann Strauss ml., kralj valčka, se je rodil 25. oktobra 1825. Bil je najstarejši od treh sinov slavnega očeta, skladatelja in dirigenta Johanna Stra-usa st., ki pa so vsi dosegli glasbeno slavo. Ker mu je oče prepovedal poklicno ukvarjanje z glasbo, je začel kot bančni uradnik. Violino se je učil na skrivaj in 1844 ustanovil svoj plesni orkester. Po očetovi smrti je svoj orkester združil z očetovim in se podal na evropsko turnejo, med katero je igral tudi v Rusiji in Angliji. Leta 1870 je prepustil orkester bratoma Josefu in Eduardu, sam pa se je lotil pisanja glasbe. Pri tem je bil zelo uspešen in osvojil vso Evropo in Ameriko. Johann Strauss mlajši je skupaj z bratoma tako razvil dunajski valček, da je prerasel plesne dvorane in se umestil v koncertne. Strauss je poleg več kot 500 orkestralnih skladb, med katerimi je najslavnejši valček Na lepi modri Donavi iz leta 1867, napisal tudi 16 scenskih del. Njegovo delo je postalo nesmrtno. Omenimo samo nekaj najbolj znanih: Na lepi modri Donavi, Pripovedke iz Dunajskega gozda, Dunajska kri, Cesarski valček, opereti Netopir in Cigan baron. Kaznovano slovenstvo V dragi polovici 19. stoletja so na avstrijskih univerzah delovali trije slavni slovenski fiziki: na Dunaju Jožef Štefan, v Innsbrucku Nace Klemenčič in v Gradcu Simon Subic. Simon Subic, avtor prve fizikalne razprave v slovenščini, se je rodil 28. oktobra 1830 v Brodeh v Poljanski dolini. Do smrti je ostal trdno povezan s svojim narodom. Kot zaveden Slovenec ni dobil delovnega mesta v domačih krajih. Kot mnogo drugih so ga skušali uporabiti kot nemškega civilizatorja drugih nenemških narodov in ga poslali na Madžarsko. Že leta 1861, po koncu neoabsolutizma, so ga iz Pešte skupaj z drugimi "Nemci" izgnali iz Ogrske. Od leta 1867 je predaval na graški univerzi, vendar brez prejemkov. Prejemal je le kolegnino od slušateljev. Ker je bil razglašen za slovenskega agitatorja, mu je bila pot do napredovanja zaprta, tako daje ostal do upokojitve 1903 neplačani izredni profesor. Ponudbo, da bi na zagrebški univerzi prevzel stolico za fiziko, je zavrnil. Su-bičeve znanstvene razprave so bile prve znanstvene fizikalne razprave v slovenščini in so to ostale skoraj sedemdeset let. Umik jugoslovanske armade Nekaj minut čez polnoč v noči na 26. oktober 1991 se je končal dokončen umik Jugoslovanske armade z ozemlja Republike Slovenije. Iz Kopra je odplul zadnji trajekt z vojaki. Umik je zaradi slabe organizacije potekal z zastoji. Zadnji vojaki JA so se vkrcali na dve ladji že pred polnočjo 25. oktobra. Ker sta ladji pluli pod tujima zastavama, so tako zadnji vojaki zapustili Slovenijo uradno že 25. oktobra, čeprav sta odpluli iz pristanišča šele nekaj minut čez polnoč. Komisija, sestavljena iz predstavnikov Slovenije in JA, se je pred tem uspešno pogajala, kaj od tehnike bo vojska pustila v Sloveniji. Na koncu je Sloveniji uspelo pridobiti več kot 200 tankov in drugih oklepnih vozil, 700 vagonov najrazličnejše opreme in opremo vojaške bolnišnice v Ljubljani v skupni vrednosti okrog 500 milijonov dolarjev. Jugoslovanska armada je zapustila Slovenijo namesto iz Trsta iz koprskega pristanišča. Vojaki so lahko odnesli s seboj samo osebno oborožitev. Po umiku je bila v Kopru proslava. Slavnostni govornik je bil Milan Kučan, pozdravna govora pa sta imela tudi takratni minister za notranje zadeve Igor Bavčar in minister za obrambo Janez Janša. Demokracija • 44/2004 poštni predal 4315 tpCHC Spoštovani bralci, uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja pisem, ki presegajo dolžino 45 vrstic. Pisma bralcev objav- D K \10 h Ijamo v skladu z 5SŠS ( načelom profesi- ggp? * onalne novinarske etike, katere namen je služiti interesom javnosti ne „; glede na politično, ^JJ* svetovnonazorsko " ali kakršno koli drugo prepričanje. *" Drvioj^^UA fm\ f k NsftMl IH i, ,Wj]b : |i*l TnsepTi anketam Z radostjo naprej Gospodu predsedniku janežu Janši čestitam za zmago! Ko iz drugega zornega kota opazujem dogajanje na Slovenskem, se bojim, da bi to spet lahko postala Pirova zmaga in dokončen pokop naše neodvisnosti od nomenklature. Dejstvo je, da se je v Sloveniji na vseh ravneh nakopičilo toliko težav, zank in ugank, da bi jim bil kos le kak čudodelnik. Spet bo treba izvajati mnoge umazane, nepriljubljene ukrepe, da bi se vzpostavilo za demokratični svet normalno stanje. To pa vesoljni Sloveniji žal še ni jasno! To bo po zaslugi spretno vodene politike nomenklature s pomočjo medijev močno vznemirilo javnost, kar bo seveda idealna priložnost za širjenje intrig med Slovenci. Treba bo namreč obrniti veter v svoja jadra. Češ, poglejte, kaj delajo, kakšni so. Čeprav bi vse potekalo pravično in v bistvu v prid vsem nam, bo to slovenski javnosti predstavljeno kot nekaj nezaslišanega in groznega, česar "oni" ne bi nikoli počeli, saj delajo vedno in povsod za dobro vseh prebivalcev Slovenije, saj so se vedno zavzemali za ljudstvo, vedno so imeli pred seboj izključno blaginjo vsega slovenskega ljudstva. Človek ne more verjeti kakšna hinavščina, kakšna perverznost! Tako kot zrušitvi Peterletove vlade bi se lahko sedaj tudi pomladnikom ob naslednjih volitvah "zgodilo ljudstvo" (ni problem, če imaš v rokah vse medije). Scenarijev za tako ravnanje je več. Za sedaj se še nič ne ve. Morda pa bi bilo modro, da bi izvajanje nepriljubljenih ukrepov (beri čiščenje Avgijevega hleva) prepustili kar nomenklaturi, ki bo tako morala sama oddelati vse najbolj umazano. V nasprotnem primeru, ko bi to oddelali po-mladniki, bi se nomenklatura lahko spet zmagoslavno trkala po brezhibno belem telovniku. Kot ovnov rog zvita nomenklatura bi utegnila znova zavrteti isto ploščo, ki se je pokazala za izjemno uspešno ob osamosvojitvi leta 1991! Spet bo (navidez) užaljena zaigrala sestop z oblasti z namenom, da sploh ne sestopi. Izkušnje z neukimi Slovenci (Sašo Hribar: folk je glup) so pozitivne, naivni so in otročje zaupljivi. Vse verjamejo, še posebej tisto, kar jim sporočajo tiste čudovite modre oči, kajti le oni znajo in so sposobni VLADATI. Kljub čistemu rezultatu pomladnih strank (ta čas 45:43,brezpredstavnikovmanj-šin) bodo očrnjene, izigrane in dokončno odpisane, če se ne bodo pravočasno odločile za prave poteze. Seveda si ne domišljam, da je to edino pravo, želim samo izraziti svoje poglede na to, kar bi se morda lahko zgodilo. Ta čas upam, da se to ne bo zgodilo, in molim, da bi Najvišji razsvetlil sedaj izbrane predstavnike Slovencev. Breda Gajšek, Ljubljana Medijski mrk Ko smo volilci na dan volitev tako nestrpno čakali na njihov izid, smo bili razočarani. Ponavadi je bilo ta večer v tiskovnem središču zelo živahno, a tokrat smo se ušteli. Prav zaradi tega menim, da desna opcija ni zmagala le za štiri leta, temveč se bo to obdobje raztegnilo na osem, morda tudi več let. Zakaj niso novinarji stavkali prej ali kak teden kasneje? Seveda so skušali to v naslednjih dneh popraviti, vendar zaman. Juha je dobra takrat, ko je skuhana, ne potem ko jo pogrevaš. Morda se je zgodilo tudi zato, ker niso smeh snemati poraženca, saj je še po treh dneh strašno jezno gledal, kaj šele tisti večer, ko je ugotovil, da so mu vajeti ušle iz rok. Končno seje zgodilo, lahko bi temu rekli tudi dan, ko je pri Slovencih prevladal razum. Nekateri so nas že tako imeli za butalce, saj se megla nikamor ni premaknila. Volitve gor, volitve dol, kolona gre naprej po enosmerni cesti. Upajmo torej, da bo odslej drugače; po spremembi najbolj vpije šolstvo. Gospod Janša je dejal: "Nič več ne bo tako, kot je bilo." Bog daj, da bi bilo res tako! Lojze Sibal, Slatina Napačne ocene Zadnje čase se v naših medijih pojavljajo komentarji raznih mladih strokovnjakov, doktorjev znanosti, iz raznih državnih organov ali celo univerze, ki nekatere težave utemeljujejo z bremenom države, ki naj bi ga imela zaradi prezgodaj upokojenih ljudi in starejše populacije, češ da ta pomeni preveliko breme za zdravstveno blagajno. Menda je ta populacija premalo časa delala in bo predolgo živela. Koliko časa pa je sploh delala generacija, rojena pred drugo svetovno vojno? Po podatkih, ki nam jih posredujejo mladi znanstveniki, ki smo jih do 25. leta starosti hranili in študirali, da jim je uspelo pridobiti vso modrost tega sveta, smo se upokojevali menda pri 55 letih starosti. Koliko delovne dobe po današnjih merilih pa smo sploh spravili skupaj do 55. leta starosti? Če ne omenjam dejstva, da so morali mnogi pripadniki naše generacije prestati 4-letni nacistični lager, kjer niso imeli nikakršne možnosti šolanja in so se vrnili na opustošene domove, smo morali kot otroci prav vsi od 10. leta starosti dalje delati s polno "fizično zmogljivostjo" vse dni in ure v le- tu. Razen rednega šolskega pouka in spanja ni bilo ničesar. Morje sem prvič videl pri devetnajstih letih na maturantskem izletu. Za otroke je bilo najlažje opravilo (dvakrat na dan po 4 ure) varovanje živine na neograjenem pašniku, kjer je bilo treba ves čas tekati za živalmi, ki so silile v bližnje njivske posevke. Na travnikih je bilo najlaže grabiti seno pri spravilu v najhujši vročini in nato pri 30 stopinjah tiačiti to seno v senik, kjer je bilo pod streho več kot 50 stopinj. Na poljih je bilo najlaže ročno okopavati posevke in spravljati pridelke (lomiti koruzne storže, sekati koruznico, puliti in nakladati peso, pobirati krompir in takšna ročna opravila, za katera večina današnjih znanstvenikov še nikoli ni slišala, kaj šele da bi jih videla ah izkusila). V vinogradih je bilo najlažje delo pobiranje in iznos rozge v času spomladanskega obrezovanja. V hlevu je bilo najlažje delo kidati gnoj izpod živine, čistiti živino (takrat noben krnet ni smel in ne hotel imeti tako umazane živine, kakršno nam danes kažejo po televiziji), odvažati gnoj na gnojišče, prinašati hrano s senika, pripravljati in kuhati za prašiče v "svinjskih" kotlih, krmiti in podobno. Krmila smo "izumili" pozneje, za mlade, ki so sedaj tako pametni. Moški po petnajstem letu starosti so kosili, kopali v vinogradih, delali v gozdovih, upravljali z živalskimi vpregami in opravljali podobna težja opravila. Ženske so se po malem ukvarjale z rojevanjem otrok doma v navzočnosti vaške babice, vzgajale otroke, prale na potoku, tudi pozimi, ko je bilo treba prej razbiti led, pa kuhale in pospravljale, molzle na roko, delale vsa hišna opravila, bile pri vseh delih na polju in vinogradu, ki so bila za otroke pretežka, za može pa prelahka, vmes pa podojile v košu prinesenega in v Demokracija • Četrtek, 28. oktobra 2004 © poštni predal 4315 koruzno senco odloženega dojenčka; zvečer so hodile po ukazu oblasti na sestanke vaške AFŽ, kjer so jim prali možgane s kolhozništ-vom. Po malem so se šle tudi modo z razkazovanjem prezgodaj ove-nelih oblin pod raztrganimi oblačili, ker niso imele ne časa ne sredstev, da bi jih vsaj pošteno zašile. Pred vaško trgovino so od polnoči dalje čakale v vrsti, ko so izvedele, da bodo naslednji dan lahko za bone kupile meter klota za predpasnike. Iz vaških vodnjakov so v škafih na glavah prinašale vodo za ljudi in živino, ki ni mogla na napaja-lišča (svinje recimo). O tem, koliko so torej delali naši starši, raje ne bi govoril, ker jih že zdavnaj ni več. Vse to niso prizori iz filma na srednjeveško temo. Snemala ga je naša generacija po drugi svetovni vojni. Niso bili le "kočevske jame" in "goli otoki"; tudi to, kar sem opisal, se je dogajalo, najbolj žalostno pa je, da je to zelo tragično obdobje še vedno siva lisa v zgodovini slovenskega naroda. Nisem še zasledil, da bi se je lotil kak zgodovinar. Malo se je na to temo pohe-cal pisatelj Tone Partljič s socialističnim kulakom. V javnosti je ta kulak zelo odmeval tudi zato, ker je bil za marsikoga nekaj novega. Otroci smo zanesljivo delali od desetega do dvajsetega leta vse dneve in ure. Četudi bi nas starši pustili spati osem ur (pa nas niso mogli) in če dodamo še pet ur za šolo, nam ostane za delo 9 ur na dan, vseh sedem dni v tednu. Ob nedeljah je bilo treba zjutraj in popoldne na pašo, vmes pa je bilo po maši še "udarniško pobiranje koloradskega hrošča". Brez dopusta, brez počitnic in brez bolniške (o tem več pozneje), RADIOi ® ■■ ■ ■ 96,4 MHz li«' ■ UP csfi© w\kw ° §0®[F®® = cdb 90,9 MHz 97,2 MHz 99,5 MHz 103,7 MHz Slovenske gorice Ig motata! 5,2230 Lmt, Id: 02/729 02 20,720 73 24, ta: 02/720 73 22 ELEKTRONSKA POŠTA: radio® mdicHsg.a, INTERNET STRAN: www.mdiimg.si po 9 ur na dan, 365 dni, kar znese na leto 3.285 ur ali približno 1,8 leta pokojninske dobe na leto, v desetih letih torej osemnajst let. Po dvajsetem letu smo morali za dve leti na neprostovoljno brezplačno prisilno delo - na služenje vojaškega roka v JLA. Za današnje pojme so bile tam življenjske in bivalne razmere nečloveške; o prehrani, nastanitvi, fizičnih in predvsem psihičnih obremenitvah raje ne bi govoril. Tu smo znova "delali" zastonj po 10 ur na dan, 320 dni na leto, v dveh letih torej 6.400 ur ali 3,5 leta pokojninske dobe. Potem smo delali kot redno zaposleni (nismo kolektivno lenarili, sicer ne bi ostalo za nami toliko za "olastniniti") še kakih pet let po 48 ur na teden, kar znese dodatnega pol leta pokojninske dobe. Skupno smo uradno oddelali vseh štirideset let šihta ali službe, kolikor je pač kdo imel sreče in kakršno izobrazbo je imel. In še smo delali. Vsak dan, tudi ob sobotah in nedeljah, smo gradili hiše, kmetovali in se ukvarjali z vsakršno "sivo ekonomijo" po najmanj osem ur na dan. Brezplačno smo obvezno morali graditi zadružne domove, tudi otroci, stari komaj 7 let, smo na gradbiščih podajali opeko po ves dan "pouka", na stotine ur smo gradili krajevno infrastrukturo (naj spomnim današnje "stručkote" le na znano "vlaganje v telefonijo"), pa udarniško v mladinskih delovnih brigadah (vprašajte nekdanjega predsednika republike, ki je bil že pri sedemnajstih komandant novomeške mladinske delovne brigade pri graditvi "avtoceste bratstva in enotnosti" skozi naše kraje in je torej tudi on delal). Delali smo, brez pretiravanja, dodatno še najmanj pol delovnega časa vseh štirideset let delovne dobe, kar bi zneslo še dodatnih dvajset let pokojninske dobe. Težile so nas tudi obvezne oddaje. To je bila zaradi pospešene povojne izgradnje industrije neke vrste strogo predpisana oddaja pridelkov za prehrano industrij sirih delavcev in za izvoz. Zanjo smo prejemali bone in le z njimi si je kmet v trgovini lahko kupil bodisi oblačila ali kmečko orodje, bodisi kar koli drugega, na primer kvas za kruh. Če ni bilo oddaje, tudi kvasa ni bilo, bili pa so obvezni rubeži iz tega naslova. Če pa si se kakor koli upiral, si dobil še kako leto "druž-benokoristnega dela" za graditev Titovih zavodov Litostroj ali TAM ali tedanje Tovarne glinice in aluminija v Strnišču pri Ptuju, pred tem Sterntahl, sedaj Kidričevo. Bilo je menda leto 1956, ko smo se šli "Trst je naš". Ob določitvi sedanje meje med državama je bila kljub poletnemu času, ko je na kmetih največ dela, vpoklicana celotna vojaška rezerva, vsi moški rezervni obvezniki z vso vprežno živino, predvsem s konji. Za obdelovanje zemlje so ostale ženske z otroki. Pridelek je bil boren, obvezna oddaja in rubeži pa zato izdatnejši. Bilo je tako hudo, da je prihajalo do pogostih ubojev rubežnikov, ki so odpeljali zadnjo kravico od hiše in so otroci ostali brez mleka. Kak ru-bežnik je dobil od zgarane kmečke "samohranilke" v hlevu celo vile v trebuh, ko je odvezoval zadnjo kravo. Partljičev kulak je blag posmeh takratnemu režimu. Resnica je bila veliko hujša. Ata, socialistični kulak, so dobili menda neko njivico pa še hruško in nato vse skupaj znova izgubili, kar je vso družino nedvomno prizadelo. Toda ata so imeli redno službo in plačo na železnici in družina je bila zdravstveno zavarovana, kaj pa mi, ki smo bili samo kulaki, brez "ajzenponske" plače in zdravnika? Res je, da za večino prikazane dodatne pokojninske dobe niso bili plačani prispevki v pokojninsko blagajno, ker tudi nas nihče ni plačal za vsa dodatna dela, s katerimi smo dvigovali blaginjo v takratni in sedanji domovini in jo bogatili, da so potem nekateri imeli kaj lastniniti. Če seštejem, je naša generacija v primerjavi s sedanjimi razlagalci iz templjev modrosti oddela-la polnih dvainosemdeset let ali dve pokojninski dobi. Da, toliko smo delali, ker smo dejansko vse življenje delali dvojni delovni čas, novi modrijani pa bi v primerjavi z nami morali za enako število opravljenih ur delati ne do 65., temveč do 105. leta starosti. Bogjim daj zdravje, saj bodo delali pretežno sede. Velika škoda je, da nekdanje režimske šole pred nastopom demokracije današnje mlade generacije niso poučile o tem delu naše zgodovine, pa tudi današnja šola se © Demokracija • 44/2004 poštni predal 4315 tako mislim menda s tem ne ukvarja preveč, sicer ne bi mladi poudarjali, da je to zgodovina, njih pa zanima prihodnost. Brez poznavanja preteklosti so mladi tako slepi, kot bi bili slepi brez strokovnega znanja, ki so ga pridobili med šolanjem, zato bi morali biti s tem seznanjeni vsaj na splošno. Če niti ministri o tem nimajo pojma, smo tega krivi tudi mi, ker smo jih tako šolali in vzgajali. Smo torej premalo delali in šli premladi v pokoj? Glede tega, kako smo velilc strošek za zdravstveno blagajno, pa tole: kmečko prebivalstvo še petnajst let po končani drugi svetovni vojni ni imelo nikakršnega zdravstvenega varstva ne zavarovanja. Zdravstveno zavarovanje za kmečko prebivalstvo je bilo uvedeno v 60. letih. Sam sem dobil prvo zdravstveno knjižico, ko sem se zaposlil. Kmečko prebivalstvo je imelo glede zdravstvenega varstva enak status kot domače živali. K zdravniku nismo hodili, ker se je tisti, ki se je lahko gibal, sam zdravil doma s čaji, če pa je potreboval zdravnika, je bilo treba račun takoj poravnati kot danes veterinarju. Za plačilo zdravljenja v bolnišnici je bilo treba prodati kravo ali njivo, zato so se kmetje pogosto raje odločali za smrt na lastnem domu, da je imetje ostalo pri hiši za potomce. Po vojni so nas cepili proti črnim kozam in v šoli smo nekaj časa dobivali ogabno, menda z vitamini in rudninami bogato ribje olje zaradi splošne telesne in razvojne šibkosti (anemije ali nekaj podobnega), ki ga je država dobila kot mednarodno pomoč. Ko je razsajala epidemija mumpsa, smo redno hodili v šolo in se naivno "hvalili", kdo ima bolj otekle bezgavke, ker nihče od zdravstvenih oblasti niti omenil ni, da ima ta bolezen za odraščajočega otroka lahko usodne posledice, kaj šele da bi ukrepal. Psihičnih posledic vojne, ki jo je v otroštvu preživela naša generacija, ne morem komentirati, to je stvar stroke. Pri petnajstih letih sem si moral sam plačati prve zobne za-livke. Pozneje so nas pogosto zaradi mnogih primerov tuberkuloze fluorografirali z rentgenskimi apa- rati, ki so sevali kilometre naokoli. Ker so bili po vojni vinogradi uničeni, smo jih najhitreje "obnovili" s sajenjem šmarnice. Kar je bilo kakovostnega sortnega vina, ga je bilo treba prodati, da je prišel denar za davke k hiši, sicer je grozil rubež, šmarnični metilni alkohol pa smo použili doma. Na kmetijah smo v nahujši vročini delali skoraj nagi in obvezno bosi. Danes smo seveda prevelik strošek za zdravstveno blagajno, ker verjetno prepogosto obolevamo za raznimi rakavimi obolenji. In še predolgo živimo, Bog nas nima rad! Saj bi morah biti, če bi bilo vse to res, že zdavnaj pod rušo, ne pa da visimo na zdravstveni blagajni, ki nam jo mora polniti komaj izšolana in v blaginji odrasla mlada generacija, ki jo zanima samo prihodnost. Ti mladi strokovnjaki bi menda, dokler drugega še ne potrebujejo, samo kaj lastninili, če bi bilo mogoče, ne bi pa si trgali od podhranjenih ust in zbirali denarja za ohranjanje neke generacije, ki že tako predolgo živi. Samo vprašanje časa je, kdaj se bo kakšna brihtna mlada buča spomnila, da bi naši generaciji lahko spet dodelili status domače živali, po možnosti norih krav. Tako bi bil proračun še najmanj obremenjen! Mlade po svoje razumem, ne razumem pa tistih iz svoje generacije, ki nimajo toliko poguma, da bi zahtevah od pristojnih oblasti in ustanov razkritje te sive lise v zgodovini slovenskega naroda zjasnim poudarkom, da je to za mlado generacijo zgodovina, ki pa jo imajo zaradi narodovega ponosa in odnosa do nas pravico poznati. Bog ne daj, da bi kdo to razumel kot očitek, vendar vprašam mlade strokovnjake, kako jim bo takrat, ko bo pomrla generacija, ki sedaj pazi njihove otroke, svoje vnuke ali pravnuke, in jim iz pokojnin vsa srečna kupuje skromna darilca, dokler ne bo toliko oslabela, da jih bodo mladi oddali v dom in nato bentili za te dodatne stroške. Hvala kljub vsemu, sami smo si krivi! Marjan Arh, Leskovec Polresnica! Polresnica je laž, načrtno razširjana zato, da se stara laž še bolj utrdi. Dandanes smo tem polresnicam še bolj izpostavljeni, kot je to bilo v času socializma s "človeškim obrazom". Takrat o raznih resnicah ni smel nihče dvomiti. Kar je bilo povedano in napisano, je držalo kot pribito. O tem so odločali v centralnem komiteju, kjer so se od "osvoboditve" maja 1945 do slovenske osamosvojitve leta 1991 zvrstili samo največji "človekoljubi" od Mačka, Kidriča, Kardelja, Dolanca, Ribičičev itd. vse do Milana Kučana, ki še vedno poskuša prek nekaterih institucij urejati in nadzirati državo. Resda nič več v družbi proletarcev, temveč v bolj elitni družbi ekspresnih povzpetnikov. To jim uspeva, ker imajo za seboj četo novinarjev in "resnicoljubnih" medijev, ki čakajo na ukaze iz ozadja. Eden glavnih uslužnih medijev je nacionalna televizija, komercialne pa ji pogosto sledijo, saj mnogi novinarji ene ali druge menjavajo svoje delodajalce, nikakor pa ne svojega bistva in pohabljenega znanja. Na fakultetah, kjer so v večini "usmerjeni" učitelji, so jih namesto učili le dresirali. Da je res tako, je dovolj, da prelistaš dnevno časopisje, pogledaš televizijska poročila, kjer nam vedno najprej postrežejo s tujino, nadaljujejo pa z nadvse važnimi novicami, kot je na primer ta, kako bomo pisali evropsko valuto, ali z v ali z u. Pri tem se namerno pozablja, da pogosto v slovenščini črko v izgovarjamo kot u. Kaj pa naša slovensko zavedno vzgojena mladina, ki uporablja predvsem anglizme, kot so (pisani fonetično): kul, ful, tu mač, frend, fani, za posladek pa še kakšna gužva in valjda! Jih kdo od vzgojiteljev opomni, naj vendar govorijo slovensko? V torek, 19. oktobra, je bil na nacionalni TV odličen dokumentarec Gospod profesor o na smrt obsojenem profesorju dr. Borisu Furlanu na t. i. Nagodetovem procesu. Bila sem radovedna, ali bo povedana vsa resnica ah samo polresnica, ker zgodbo poznam že več kot trideset let. Dejstvo, da v zunanjepolitični redakciji Dela še vedno visi fotografija, kjer je sin obsojenega Borisa Fur-lana Aljoša Furlan poleg Tita Doberška, še ni zagotovilo za resničnost zgodbe. Vemo, da so na take procese imeli dostop samo izbranci, ki so vsem obsodbam vneto ploskali. Sta bila res na tem procesu navzoča tudi sinova pok. Borisa Furlana? Pozneje se je duševno in telesno strt po štiriletni zaporni osamitvi zatekel najprej k sorodnikom, pozneje pa z drugo ženo v Radovljico, kjer so ga izbezali udbovci, ga sramotili in v samokolnici vozili po mestu. Poniževan in izčrpan je 10. 6. 1957 umrl s pogledom na Triglav, simbol slovenstva! Koliko je še takšnih in podobnih zgodb v polpreteklem slovenskem obdobju, ki ne bodo nikoli povedane in storilci nikoli kaznovani? Se zdaj vremena Slovencem kaj bolj jasnijo? Lahko bi bilo bolje, če bi imeli namesto proporcionalnega večinski volilni sistem, situacija bi bila preglednejša. Pred leti, ko je SDS zbirala podpise za referendum o večinskem volilnem sistemu in ga tudi dobila, sta bili tako SKD kot SLS proti in le redki njihovimi člani so dali svoj podpis. Po ustanovitvi Nove Slovenije, kateri uspešno predseduje dr. Andrej Ba-juk, sta se SDS in NSi povezali v trdno koalicijo Slovenija. Nekateri pa bi radi to koalicijo razbili. Če takrat SKD in SLS ne bi nasprotovali referendumu, bi danes imele vse stranke in Slovenija manj zapleten položaj. Kratkovidnost in samobljubnost sta kronični bolezni. Še pomnite, gospodje? Marija Vodišek Demokracija • Četrtek. 28. oktobra 2004 ljudje Mrkaič in Metelkova Prodorni ekonomist in predavatelj na fakulteti za organizacijske vede dr. Mico Mrkaič je vkomentarju v poslovnem dnevniku Finance opozoril na nespametno fianciranje kvazikul-ture na Metelkovi v Ljubljani. Letos je namreč ministrstvo za kulturo Metelkovi namenilo kar 1,3 milijarde tolarjev- "več kot trikrat toliko, kolikor je zdaj za najnujnejše potrebe dobil onkološki inštitut". "Kaj bi se sprenevedali," pravi Mrkaič, "Metelkova je očitno leglo levičarstva, leglo, ki ga obilno financira država, saj pomeni ideološko oporišče levega krila nekdanje ZSMS. No, če bi svoje kvazikulturno delovanje junaki z Metelkove plačevali sami, to ne bi nikogar motilo. Ker 'požirajo' velikanske vsote denarja, pa se moramo vprašati: koliko življenj bi lahko rešili z denarjem, ki ga za lastno zabavo in indoktrinacijo zapravijo psevdointelektual-ni levičarji z Metelkove?" Žal lahko ugotovimo, daje za levo krilo oligarhov ZSMS pomembnejše subvencioniranje indoktrinacije mladine z levičarstvom kot pa preživetje rakavih bolnikov, še ugotavlja znani ekonomist Vlada je po vseh kritikah prejšnji teden sprejela nov projekt financiranja Onkološkega inštituta Ljubljana. 7» Bučar obseden s "skrajno desnico V zadnjem intervjuju na nacionalni televiziji je dr. France Bučar, prvi predsednik demokratično izvoljene slovenske skupščine (parlamenta), komentiral letošnje parlamentarne volitve. Menil je, da se ne bo v Sloveniji nič spremenilo, če po menjavi oblasti ne bo sprememb v slogu vladanja, če ne bo kulture dialoga z opozicijo, če se bo nova oblast obnašala po formuli sedaj ste bili vi na oblasti, sedaj bomo pa mi, kot se je to dogajalo v preteklih letih. Nedvomno se je z Bučarjem mogoče strinjati, a je treba dodati, da je Bučar v preteklih letih ravnal pogosto precej nenačelno pri kritiki oblasti, saj ni bil dosleden, ampak je pogosto paktiral z nekdanjim predsednikom države Milanom Kučanom. Občasno je bil celo bolj kritičen do opozicije. V pogovoru je tako kot pogosto v preteklosti menil, da je Demos razpadel zato, ker je bilo treba ustaviti ultradesnico, skrajno desnico znotraj Demosa, ki je po njegovo ogrožala Slovenijo. Očitno ga v sanjah še vedno preganjajo nekdanji krščanski demokrati, ki so takrat zanj predstavljali večjo nevarnost kot "preoblečeni" komunisti. Prizadevni Jože Dežman Slovenija je pred kratkim dočakala še eno knjižno delo, povezano z dogajanjem med drugo svetovno vojno. Gre za zbirko pričevanj ljudi, ki so jim partizani med vojno pobili starše in sorodnike. Pri tem je še posebej zanimivo, da so otroci in svojci pobitih mnogokrat iz partizanskih družin. Za izdajo knjižnega dela z naslovom Moč preživetja ima zasluge zgodovinar Jože Dežman, ki je že pred leti ustanovil poseben krožek za svojce žrtev komunistične revolucije. Sad njegovega dela je tudi dokumentarna oddaja Dosje Zamolčani - moč preživetja, ki jo je z Dežmanovo pomočjo pripravil novinar Jože Možina. Pred nedavnim pa je Jože Dežman ob pomoči pravnikov dr. Lovra Sturma in dr. Blaža 1 vanca pripravil ustavno pobudo, katere namen je podeliti pravni status žrtvam medvojnega komunističnega nasilja (objavili jo bomo v eni prihodnjih številk Demokracije). Dežmanova prizadevanja za priznanje pravnega statusa žrtev revolucije in za pomoč njihovim svojcem ima še toliko večji pomen, ker sam izhaja iz partizanske družine, saj je bil njegov stric celo narodni heroj. S tem je Jože Dežman postavil tudi povsem nov standard odnosa do polpretekle zgodovine, kar je še posebej očitno spričo dejstva, da je predsednik osrednje borčevske organizacije Janez Stanovnik ob spomeniku na Barju pred nedavnim znova poudaril, da "žrtve niso in ne morejo biti vse enake". V evropskem parlamentu, v največji poslanski skupini EPP-ED, sedita tudi dve ženski predstavnici iz Slovenije. Ena od njiju je Romana Jordan Cizelj, ki je kandidirala na listi Slovenske demokratske stranke. Jordan Cizljeva je bila že na domačem političnem prizorišču strankarsko dejavna, javnost pa jo je bolje spoznala v času oblikovanja Odbora za Nato, v katerem je bila podpredsednica. Z izvolitvijo v evropski parlament se ji je življenje spremenilo in je tako rekoč z obema nogama stopila v politiko. Očitno se v njej kar dobro znajde in žanje uspehe. Tako bo edina slovenska predstavnica v pomembnem parlamentarnem odboru evropskega parlamenta, in sicer v na novo konstituiranem začasnem odboru za politične izzive in proračunska sredstva razširjene unije 2007-2013. Odbor bo vitalnega pomena za uspešno nadaljevanje evropske integracije. Jordan Cizljeva je nad imenovanjem v odbor izrazila veliko zadovoljstvo. Pri tem je poudarila, da se zaveda tudi velike odgovornosti in pomembne priložnosti, da lahko kot edina slovenska predstavnica sodeluje pri oblikovanju odločitev, ki so za Slovenijo strateško pomembne. RADldr ZELEIMI VAL 93.1 & S7.D Mhz ALPE ADRIA "ZELENI VAL" d.o.o., Spodnja Slivnica 16, 1290 Grosuplje Demokracija • 44/2004 Izpolnjeno naročilnico lahko pošljete na naslov: Nova Obzorja, d. o. o., Komenskega 11,1000 Ljubljana, knjige lahko naročite po tel.: 01/434 54 63 ali na e-naslov: obzorja.narocnine@siol.net. Lahko se tudi osebno oglasite v tajništvu založbe na Komenskega 11 v Ljubljani. Naročilo označite z x □ Albert Svetina: OD OSVOBODILNEGA BOJA DO BANDITIZMA □ Milan Zver: PUČNIKOVA ZNANSTVENA IN POLITIČNA MISEL □ OBE KNJIGI S POSEBNIM POPUSTOM Cena 9.000 SIT Cena 6.700 SIT Cena 3.000 SIT ime in priimek: ulica: kraj, poštna št.: datum: podpis naročnika: V ceni je vštet DDV, ni pa všteta poštnina. Albert Svetina-Erno, roj. 1915 v Dolnjih Ležečah pri Divači, je danes po vsem, kar je doživel, izpovedal in ne nazadnje tudi zapisal, predvsem živa priča slovenske polpretekle zgodovine. Je priča dogodkov in časa, ko seje hrepenenje po svobodi in pravičnosti utopilo v poplavi laži, prevar in nasilja. Knjiga, v kateri nekdanji Mačkov pomočnik opisuje svojo življenjsko pot, ima posebno izpovedno moč tudi zato, ker poleg opisa predvojnih in medvojnih dogodkov izredno slikovito opisuje tudi povojno dogajanje v vrstah Ozne, njeno vlogo v povojnih aretacijah in plenjenjih, predvsem pa način razmišljanja in dela povojnih oblasti. Knjiga, v kateri je veliko znanih imen, je nedvomno izjemen prispevek k spoznavanju naše polpretekle zgodovine, a se hkrati bere kot napeta kriminalka. Zbornik Pučnikova znanstvena in politična misel je sad simpozija, ki ga je Društvo Ivana Cankarja organiziralo ob prvi obletnici Pučnikove smrti v Črešnjevcu. V zborniku, ki ga je uredil Milan Zver, so svoje referate in razprave objavili Frane Adam, Viktor Blažič, Barbara Brezigar, Janez Janša, Tone Jerovšek, Janko Kos, Janko Prunk, Dimitrij Rupel, Lovro Šturm, Ivan Urbančič in Jože Zagožen. V prispevkih so referenti iskali filozofska, sociološka in politološka izhodišča za Pučnikov politični angažma tako v njegovem zgodnjem kakor tudi v kasnejšem obdobju, ki se ujema z največjimi dosežki slovenske politične zgodovine. Kako hitro je življenje? Med prvimi operaterji na svetu in kot edini slovenski smo uvedli UMTS (univerzalni Mobltelov telekomunikacijski sistem), tretjo generacijo mobilnih telekomunikacij. Zaradi izpopolnjenega prenosa podatkov (do 384 kb/s) zagotavlja UMTS uporabo vsebinsko bogatih avdio in video storitev ter pošiljanje in sprejemanje multimedijskih vsebin nekajkrat hitreje kot sistem GSM. S tem omogočamo bolj kakovostno uporabo že znanih in razvoj novih storitev. Mobilnik je tako postal prenosni multlmedijski pripomoček, ki združuje lastnosti telefona, fotoaparata, kamere, interneta, televizije in radia. Začenjamo novo štetje na področju slovenskih mobilnih telekomunikacij. Mobitel UMTS Nova generacija mobilnih telekomunikacij @