Direktor NT&RC d.o.o. Joie Cerovšek ŠT. 6 ■ LETO g^f ■ CEUE, 9.2. ^95 - CENA 170 SIT ' Odgovorni urednik NT Bronko Stamejcič Pozor,Mied Ka2;eiìska zakonoiiji AliseprestopnikoislabiepišetT^MilanBirsavintervjuju nastrani 8. Osebnost leta 1994 TončekRate|]ezniagov^ec,tesflozanjiiiiseieuvrstilJožef Hrastnik, tretji je Mirko Fric-Krajnc. Stran 12. Reportaža s konjeinoiiŠiTtarflnskeni jezeru. Stran 20. Titiist Nazarje So ostrejši ukrepi prava pot? Stran 5. Naši zdravniki Dr. Ana Meštrovič: "Z otroki moraš čutiti!" Stran 12. Veietilski priseljenci Sovraštva dolga roka. Kdo je najt}olj ogrožen? Stran?. Prvi kupon za izlet Pričenja se letošnja акф Ш1(тесШеп81(патогјеЉп 12. Odkrivanje starega zaklada JožePocim$el(izP()dШkajeuгedilШzejШeopme.fí^^^^ Dnevom komedije gre dobro V celjskem gledališču smeha za cel mesec. Stran ÍÚ. DOGODKI Žalski svètniki so se lotili župana Sporna pa nI bila proslawa Demosa, temveč ponovno njegovo poučevanje na Gimnaziji Prva letošnja seja žalskega sveta je že pokazala, da se bodo v svetniških klopeh po- šteno kresala mnenja. To- krat so se kresala predvsem na račun statuta občinskega sveta, nekaterim pa gre očit- no še vedno v nos poučevanje župana, profesorja Milana Dobnika, na celjski Gimna- ziji. Osnutek statuta je pripra- vila posebna komisija pod vodstvom Nikolaja Rožiča, sicer člana LDS. Že na za- četku so se vnele vroče raz- prave o tem, ali naj svètniki tokrat sploh obravnavajo os- nutek statuta ali pa bi bilo nemara bolje, če bi to točko sploh umaknili z dnevnega reda. Tako je denimo Janez Šketa iz Združene liste opo- zoril, da bi morali po poslov- niku svètniki dobiti gradivo sedem dni pred zasedanjem, kar pa se po njegovih bese- dah tokrat ni zgodilo. Nada- lje je Šketa še predlagal, da naj bi z dnevnega reda uma- knili razpravo o osnutku sta- tuta, ker je le-ta pomanjk- ljiv. Konkretno so v ZLSD zapisali na osnutek statuta kar 32 pripomb, osnutek sta- tuta pa bi po Šketovem mne- nju moral vsebovati variant- ne predloge. Dodal je še, da je zakonodaja o lokalni sa- moupravi nasploh zelo nedo- rečena in da se bo še spremi- njala, vse novosti pa bo seve- da treba vnašati tudi v statut. Da so stvari nedorečene in da osnutek statuta še ni po- poln, se je strinjal tudi Niko- ' laj Rožič, ki je svètnikom po- tem podrobneje predstavil pripravljeno gradivo. Menil je, da pobuda o umiku te toč- ke z dnevnega reda ni na me- stu, saj gre za osnutek in za- to nima smisla stvari zavla- čevati, osnutku pa bo kasne- je tako in tako sledil še pred- log. Kot se je pokazalo v na- daljnji razpravi, je si-ž pro- blema predvsem v tem, da želijo pozicijske stranke, to- rej SDSS, SKD in SLS spre- jeti statut s tako imenovano navadno večino, medtem ko zlasti LDS in ZLSD vztraja- ta pri dvotretjinski večini. Razpravo so zaključili z od- ločitvijo, da pošljejo osnutek statuta v 30-dnevno javno razpravo. Čeprav so mnogi pričako- vali, da se bodo na petkovi seji ponovno razvnele strasti o proslavi Demosa, ki je bila v Žalcu dan pred zaseda- njem sveta, pa do kakšnih pretresljivih obračunavanj ni prišlo. So se pa žalskega župana profesorja Milana Dobnika lotili svètniki iz vrst ZLSD, ki so ponovno pregrevali županovo pouče- vanje na celjski Gimnaziji. Pri tem je zanimivo, da tega vprašanja niso načeli novi svètniki, temveč ljudje, ki so sedeli že v nekdanjem občin- skem parlamentu. In podob- no kot pred meseci jim je žu- pan ponovno pojasnil, da za- radi njegovega profesorske- ga dela nikoli ni trpela žu- panska funkcija, kot župan pa nikoli ni bil uradnik, ki bi sedel v pisarni od sedmih zjutraj do treh popoldne, temveč je bil ljudem na voljo praktično 24 ur na dan. Na stran župana so se tokrat po- stavili tudi številni novi svètniki, a zdi se, da razpra- va o tej temi v občini še ni zaključena. Če si kdo vsaj po tem prvem zasedanju resnič- no zasluži pohvalo, je to predsednik sveta Franc Žol- nir. Njegova strpnost, umir- jenost in zavračanje vsakrš- nih demagoških nastopov je bila včasih pravi obliž za po- slušanje vse prej kot strpnih razpravljalcev. IRENA BAŠA Usklajevanje pogledov LJUBLJANA, 6. febru- arja (Delo) - Še ta teden naj bi se začelo srečanje glavnih tajnikov vseh treh koalicijskih partneric - LDS, SKD in ZLSD. Kot je napovedal predsednik vlade dr. Janez Drnovšek, bi se koalicija morala us- kladiti o temah, ki so zelo pomembne za nadaljnje funkcioniranje države: o proračunu, zunanji poli- tiki in o spravi oziroma po- pravljanju krivic. Izgube v zdravstvu manjše LJUBLJANA, 6. febru- arja (Večer) - Izgube v zdravstvu za leto 1994 bodo enake kot so bile leto poprej, vendar bodo manj- še kot so pričakovali. Kro- nični »bolniki« so še vedno bolnišnice Celje, Izola in Novo mesto, kjer pa so po- sebne komisije že ocenile poslovanje, navedle vzroke izgub in predlagale ukrepe. Vse tri bolnišnice bodo mo- rale mesečno poročati o ukrepih za odpravo izgub. Prešernovi nagrajenci LJUBLJANA, 7. febru- arja (Delo) - V Cankarje- vem domu so na tradici- onalni osrednji republiški proslavi podelili najvišja državna priznanja za umetniške dosežke - Pre- šernove nagrade in nagra- de Prešernovega sklada. Prešernova nagrajenca za leto 1995 sta režiser Matjaž Klopčič in pisatelj Alojz Rebula. Poslanskih plač ne bodo zvišali LJUBLJANA, 2. febru- arja (Večer) - Komisija za volitve in imenovanja je zamrznila sklep o poviša- nju plač, ki ga je sprejela 21. decembra lani. Po njem bi se ob poslancih plače za precej več kot petino zviša- le tudi ministrom, predsed- niku države in ustavnim sodnikom. Parlament je dosegel, da bodo plače na- kazali po starem, v bruto zneskih pa bodo kljub te- mu višje za nekaj manj kot 4 odstotke, za kolikor so se povečale plače v gospodar- stvu od oktobra do novem- bra lani. Predsednik DZ Jožef Školč je na primer prejšnji mesec prejel neto 324.816 tolarjev, premier dr. Janez Drnovšek 357.103 tolarje, predsednik države Milan Kučan pa 356.390 tolarjev. —NOVITEDNIK— Odgovorni urednik: Branko Stamejčič. Pomočnica odgovornega ured- nika: Milena Brečko-Poklič. Uredništvo: Marjela Agrež, Irena Baša, Tatjana Cvim, Ja- nja Intihar, Brane Jeranko, Ksenija Lekič, Edi Masnec, Ur- ška Selišnik, Ivana Stamejčič, Željko Zule. Tehnično ureja- nje: Franjo Bogadi, Robert Kojterer, Igor Šarlah. Obliko- vanje: Minja Bajagič. Tajnica uredništva: Mojca Marot. Naslov uredništva: Prešernova" 19, Celje. Telefon; (063) 442- 500, fax 441-032. Zelena luč za park spomina Prva faza urejanja parka na TeharJIh mora biti končana tío 15. junija s sprejemom paketa pro- storskih aktov po hitrem po- stopku so celjski mestni svèt- niki omogočili začetek ureja- nja Parka spomina Teharje, katerega prva faza naj bi bila nared do 15. junija, ko bo na Teharjah slovesnost v spomin na žrtve povojnih pobojev. Celoten park bodo urejali več let, veljal pa naj bi kar 750 miUjonov tolarjev, ki jih bodo zagotovüi iz republiškega pro- računa. Prav okrog financira- nja in garancije, da bo denar za gradnjo in kasnejše vzdrže- vanje res zagotovila republika, je bilo med svètniki ob obrav- navi dokumentov največ po- ■mislekov. Nekateri pa so opo- zarjali tudi na to, da je treba imeti pred njihovim sprejet- jem vsa potrebna soglasja. Ureditveni načrt zajema 80 hektarov zemljišč in sicer nek- danje taborišče in grobišče vojnih in povojnih žrtev ki leži v ožjem delu, predvsem na ob- močju današnjega odlagališča sadre in piritnih ogorkov ter komunalnega odlagališča Bu- kovžlak, v širšem kontekstu pa posega v okoliški svet s cerkvi- jo sv. Ane na jugu. Na osnovi 1992. leta razpi- sanega natečaja je bil med 36 projekti izbran projekt Atelje- ja Mušič iz Ljubljane. Ta pred- videva, da bi bil park pomnik z arhitekturno prelivajočimi se kapelicami in zelenjem na dnu pregrade odlagališča. Ož- je območje parka se začenja ob parkirišču na zahodni strani s kapelico Kristusovega biča- nja ter osrednjim dvoriščem z obrobo zelenih kaskad na za- hodu pod komunalnim odla- gališčem in nato s centralnim spominskim objektom, Kristu- sovo trnovo krono, od katere se dviga Križev pot proti jugu in se zaključi s kapelico Kri- stusovega vstajenja. Na osnovi projekta je občina naročila pri Razvojnem centru - Planiranje izdelavo potrebne dokumentacije in v javni raz- grnitvi v krajevni skupnosti Teharje nanjo ni bilo bistvenih pripomb. Za odkup zemljišča je občina Celje že lani dobila iz republike 10 milijonov tolar- jev, letos pa naj bi za urejanje parka dobila 100 milijonov. T. CVIRN Prišel Je le Peterle Proslava ob obletnici Demosa v Žalcu — Zavrnjeni očitki o trošenju tíenarja tíavkoplačevalcev Dvorana Doma П. sloven- skega tabora v Žalcu je bila minuli četrtek nabita do zad- njega kotička. Množica ljudi se je udeležila proslave ob peti obletnici Demosa, ki so jo or- ganizirali na pobudo žalskega župana profesorja Milana Dobnika, pred leti tudi pobud- nika ustanovitve Demosa v Savinjski dolini. Proslave naj bi se udeležili mnogi izmed tistih mož, ki so pred petimi leti postavili na noge slovenski Demos, med njimi Janez Janša, Ivan Oman, Raj ko Pimat, Jože i4ičnik in Janez Podobnik. Sta pa v Ža- lec prišla samo Lojze Peterle in kasneje še Franc Zagožen. Ker je proslava že nekaj dni prej v javnosti vzbudila veliko polemik in ostra nasprotova- nja zlasti s strani LDS in ZLSD, so pred pričetkom pri- reditve zbranim delili besedi- lo, s katerim odgovarjajo po- slancu in članu LDS Janezu Zupanecu. Skupaj z predsed- nikom žalske LDS Gregorjem Vovkom je namreč ta poslanec podpisal prvo izjavo za jav- nost, v kateri opozarja, da gre za strankarsko prireditev, ki ne bi smela biti plačana z ob- činskim denarjem. V odgovoru pa med drugim Žalčani pojas- njujejo, da je »smešno, da se ob stroške proslave Demosa obregne ravno poslanec Zupa- nec, ki je sebi in svojim po- slanskim kolegom izglasoval plačo, ki znaša do sedem tisoč mark mesečno... Zupanecu tudi ni bilo žal tistega milijona mark, ki jih je njihov stran- karski kolega Slej ko speljal Banki Hmezad in jih je morala vrniti država iz proračuna.« Nadalje v besedilu tudi pred- lagajo, naj poslanec povpraša Školča in Kučana, koliko je stala njuna proslava v Celju in kdo jo je plačal. Ko bo poslanec zadovoljivo pojasnil odgovore na vsa ta vprašanja, »bomo udeleženci proslave rade volje iz svojega žepa dali poslednji stotin za proslavo Demosa, ki se mu morate zahvaliti, da sploh imamo svoj parlament, ki pa ga je sedanja koalicija preobli- kovala s svojo finančno samo- postrežnico,« so še zapisali Zalčani v svojem odgovoru. IB Slovenska vojska ima helikopter Celie Na sobotni slovesnosti na atletskem stadionu Kladivar Cetis so drugega od petih več- namenskih helikopterjev Bell 412 poimenovali po knežjem mestu Celju in ga izročili Le- talski enoti Slovenske vojske. Helikopter je s šampanjcem krstila Mojca Peperko, vdova pripadnika TO Edvarda Pe- perka, ki je junija 1991 padel v Trzinu. Na slovesnost so pri- šli najvišji častniki Slovenske vojske in predstavniki mini- strstva za obrambo z mini- strom Jelkom Kacinom, ame- riški veleposlanik Allan Wendt ter številni Celjani z županom Jožetom Zimskom na čelu. Ta je prevzel maketo helikopterja in zaželel, da bi »pravega« uporabljali le v ci- vilne namene ter za šolanje vo- jakov. Minister Kacin se je posebej zahvalil ZDA, saj je Slovenija z njihovo pomočjo kljub em- bargu kupila helikopterje. Slavnostni govornik pa je bil načelnik letalstva Iztok Pod- bregar, ki je predstavil značil- nosti helikopterja. Je eden najsodobnejših, uporabljali pa ga bodo lahko v civilne name- ne pri različnih reševanjih, za usposabljanje in v vojaške na- mene. Del spretnosti so letalci pokazali tudi v Celju. Poleg tričlanske posadke lahko heli- kopter sprejme še dvanajst ljudi ali šest ranjencev, prene- se lahko tono tovora. Po Kra- nju in Celju bodo po sloven- skih mestih poimenovali še tri helikopterje in sicer po Mari- boru, Novem mestu in Novi Gorici. TC Foto: SHERPA iff. 6. - 9. februar 1995 3 DOGODKI Predsednik države v Kozjem predsednik Milan Kučan je pretekli teden obiskal no- yó občino Kozje. Tam si je ogledal tovarni Mont in De- iner in se pogovarjal z obema direktorjema, nato pa še i županom nove občine ter direktorjem Spominskega parka Trebče. Direktor Konfekcije Mont Kozje Jože Planine je pove- dal, da letos praznujejo 40- letnico obstoja in da so uspešno podjetje. Njihova ločitev od celjske Metke se je izkazala za upravičeno, de- lajo brez posebnih pretresov. V zadnjem času so se začeli pojavljati tudi na avstrij- skem, švicarskem, madžar- skem in bolgarskem tržišču, veliko pa tudi na makedon- skem. Podjetje je v drugi fazi lastninjenja. Dekor, poslovno enoto Steklarne Rogaška, je pred- stavil direktor Jože Božiček. Podjetje ustvarja za približ- no 10 milijonov mark pro- meta, na trgu pa ga ovira po- plava cenenih izdelkov. Branža nasploh doživlja pre- cejšnje pretrese, zato so svo- jo osnovno dejavnost razširi- li in tako omogočili zaposlo- vanje ljudem z drugačnimi poklici. Z novo občino Kozje pa je predsednika države podrob- neje seznanil župan Božo Sok. Območje se že vrsto let prazni, zato poskušajo poi- skati primerno dopolnilno dejavnost. Priložnost je v tu- rizmu, omogočajo jo neokr- njena narava ter oživitev srednjeveške Podsrede in Pilštanja, vendar se srečuje- jo s hudimi infrastruktumi- mi težavami. Na regionalni cesti proti Celju in Ljubljani je še nekaj kilometrov maka- dama, cesta proti Rogaški Slatini pa je potrebna teme- ljite obnove. Imajo tudi teža- ve pri oskrbi z vodo, pa z vrt- cem. Uspešno so se lotili po- sodobitve šol v Kozjem in Lesičnem, a še nimajo dovolj opreme. Občinski proračun naj bi znašal približno 104 milijone tolarjev, ostajajo pa precej vezani na dosedanje službe v Šmarju. Jože Pirš iz KS Kozje je spregovoril o kraju in njegovem razvoju. Predsednika Kučana je po- sebej zanimalo, kako je zače- la delovati nova občina. De- jal je, da upa v ohranitev krajevne skupnosti. Spominski park Trebče s sedežem v Podsredi bo le- tos svečano obeležil 12-let- nico obstoja. Direktor Franc Zidar je dejal, da računajo na pokroviteljstvo predsed- nika države, in poudaril, da rezultati vsekakor opraviču- jejo obstoj parka. Opozoril je še na pomanjkanje razvojnih programov za območja ob hrvaški meji in povedal, da se ob italijanski ter avstrij- ski meji s tovrstnimi težava- mi ne srečujejo več. Predsednik Kučan se je za obširno predstavitev osrčja Kozjanskega zahvalil ter po- vedal, da se je s tem področ- jem podrobno seznanil v ča- su potresa. BRANE JERANKO Foto: SHERPA Milan Kučan si ogleduje proizvodnjo v kozjanskem Montu. Po poteh ifirinajste Letošnji pohod po poteh XIV. divizije bo v dneh od 12. do 14. februarja. Po- hodniki se bodo zbrali v Sedlarjevem 12. februar- ja ob 10.45, nato pa se bodo napotili skozi Lesično ter čez Bohor in Polano do Gračnice, kjer se bo pohod zaključil. Zveza zdniženj borcev in udeležencev NOB Celje sporoča, da se lahko pohodniki odpravijo v Sed- larjevo s posebnim avtobu- som. Iz Laškega bo odpe- ljal ob 9.30 izpred hotela Hum, v Celju se bo ustavil ob 9.50, v Šentjurju ob 10. uri, na Prevorju pa ob 10.30. Stari dolgovi novih občin Konjiški občinski svet se ne želi obremenjevati s preteklostjo župani občin Slovenske Ko- njice, Zreče in Vitanje so se sicer dogovorili, da bodo nare- dili premoženjsko delitveno bilanco tako, da bo lahko za vzor Sloveniji, očitno pa bodo imeli trdo delo. Prvi oreh, ki ga morajo streti, so (skupni?) dolgovi oziroma obveznosti iz preteklega leta v višini 21,3 milijona tolarjev. O njih so ob- širno spregovorili tudi na so- botni seji konjiškega občin- skega sveta. Kot je povedal konjiški žu- pan Janez Jazbec, so župani že pregledali podedovane obvez- nosti. Ugotovili so, da jim jih je bivša občina Slovenske Ko- njice zapustila v skupno vred- nosti 21,3 milijona tolarjev, s tem da je od 16. januarja na skupnem žiro računu blokira- nih 29 milijonov tolarjev, o po- rabi katerih se morajo dogovo- riti vse tri občine. Sicer pa je bila lani dovoljena proračun- ska poraba v občini 763 mili- jonov, občina pa jo je presegla za 16,6 milijona tolarjev in to vsoto morajo vključiti v letoš- nje proračune. Med podedovanimi obvez- nostmi je največ posodoblje- nih cest. Za posodobitev cest Vrh. Strani- nov tolarjev, za cesto Dobra- va-Gabrovlje 2,3 milijona, za vodovod Resnik pa so že pla- čali 740 tisoč tolarjev. Pogod- be za vsa ta dela je sklenila krajevna skupnost Zreče. Pri nakupu cisterne za Gasilsko društvo Vitanje je še 1,5 mili- jona dolga. Za nujno potrebno sanacijo kulturnega doma Lo- če je sklenjena pogodba v viši- ni 2,2 milijona tolarjev, ki pa še ni realizirana. Tudi za mo- dernizacijo ceste Lipoglav-So- vič, za katero bodo večino de- narja prispevali krajani, je sklenjena pogodba, po kateri bi naj občina prispevala 857.920 tolarjev. S krajevno skupnostjo Sp. Grušovje je do- govor za popravilo mostu v vi- šini 1 milijon tolarjev. Za skupni projekt Zeleno Pohorje (pogodba) je že bilo nakazano Uniorjevemu Turizmu 1,3 mi- lijona tolarjev, ni pa še uresni- čen dogovor za odplačilo kre- dita za popravilo opreme in- gasilskega avtomobila GD Slovenske Konjice v višini mi- lijon tolarjev. Podpisana, ne pa še realizirana, je pogodba s podjetjem Unimont v višini 5 milijonov tolarjev za nakup prostorov v Frc Slovenske Konjice. Odprto je še tudi pla- čilo za popravilo semaforja v Slovenskih Konjicah v višini 755 tisoč tolarjev. Nejasne pa zaenkrat ostaja- jo obveznosti nekdanje občine za delno vračilo plačila tele- fonskih priključkov v krajev- nih skupnostih Gorenje, Stra- nice in Sojek. Posebna delovna skupina, ki jo je imenoval ob- činski svet občine Slovenske Konjice, mora ugotoviti, ali je dolg (blizu 100 tisoč nemških mark) resničen ali ne. Sicer pa mora ta komisija še enkrat preveriti vse stare obveznosti, s poudarkom seveda na ne- sporno konjiških. Župan pa bi se naj na priporočilo sveta čimprej uskladil s preostalima županoma o porabi denarja na o razdelitvi stann ouvf¿iiom.r. Člani sveta so namreč menili, da bi lahko to opravili preden bo narejena celotna delitvena bilanca, še zlasti tam, kjer so bila dela že opravljena in je tudi naročnik in s tem plačnik nesporen. Skupaj z županom namreč želijo čimprej razčisti- ti s preteklostjo in začeti na novih temeljih. MILENA B. POKLIC Člani občinskega sveta so s številnimi pripombami in predlogi sprejeli osnutek sta- tuta občine Slovenske Konji- ce. V razpravi so največ govo- rili o krajevnih skupnostih. Prevladalo je mnenje, da jih je treba ohraniti kot pravne ose- be, manj enotni pa so bili o lastnini krajevnih skupnosti. O tem se bodo v kratkem po- govorili župan, predsednik statutarno pravne komisije Veliinir Cugmas in predstav- niki KS. Sicer pa so predlaga- li, da statut dopolnijo z naved- bo odborov občinskega sveta, opredelitvami pogojev za pri- dobitev koncesije, konkretni- mi obveznostmi občine do šol- stva in kulture ter drugimi po- pravki s seje in tistimi, ki bodo v tednu dni oddani na sedež občine. Na Didacti tri šoie s Ceiisicega Na letošnjem mednarod- nem sejmu učil Didacta v Düsseldorfu, ki bo od 20. do 24. februarja, se bo pred- stavilo tudi šest slovenskih osnovnih in srednjih šol. '^ed njimi so kar tri z našega območja. Šole, ki bodo zastopale Slovenijo, je izbrala delovna skupina Programskega sveta izobraževalno-sejemske prireditve na ministrstvu za 'lo-sejeniske " ^n-ižavpJ- ^ svetu so namreč idealna Priložnost za prikaz ustvar- jalnega in inovativnega dela Sol in merilo za kakovost opremljenosti naših šol s so- dobno izobraževalno tehno- logijo. V zadnjem obdobju se ^ato pomembnejših tovrst- nih prireditev z vse večjo od- •^Pvnostjo udeležujejo tudi slovenske šole s finančno in °^ganizacijsko podporo mi- '^istrstva. Med osnovnimi in srednjimi šolami, ki so se prijavile na razpis za pred- stavitev na letošnji Didacti, so jih izbrali šest. Tri so z na- šega območja, in sicer osnov- na šola Podčetrtek, Steklar- ska šola iz Rogaške Slatine in Srednja tehniška šola za računalništvo Celje. Prva se bo predstavila z uporabo ra- čunalnika in programa »pa- intbrush plus« ter risala »easy painter« pri likovni yîTcaii Steklarska šola bo katere izobražuje - brusilec stekla, stekloslikar in optik - ter njihove izdelke. Celjska Srednja tehniška šola za ra- čunalništvo pa bo predstavi- la inovacijo - računalniško simulacijo pri pouku elek- tričnih strojev. Zadnji dan sejma bodo na razstavnem prostoru pripra- vili slovenski dan in tako še posebej predstavili naše šole. TC Slovenija diplomatsko aktivna v Strassbourgu je bilo redno letno zasedanje Par- lamentarne skupščine Sve- ta Evrope, ki se ga je udele- žila tudi slovenska parla- mentarna delegacija na če- lu s poslancem Borutom Pahorjem. Srečanju je pri- sostvoval tudi novi sloven- ski zunanji minister Zoran Thaler, ki je poleg pred- stavnikov 21 držav, v ime- nu Slovenije podpisal ok- virno konvencijo o naci- onalnih manjšinah, ne- kakšno listino o zaščiti manjšin. Dokument, ki je za podpisnice sicer neobve- zujoč, vsebuje vrsto načel; boj proti diskriminaciji, uveljavljanje popolne ena- kopravnosti državljanov, zagotavljanje svobode združevanja, izražanja mi- sli in verske pripadnosti ter podpiranje razvoja kultur nacionalnih manjšin. Te naj bi tudi imele dostop do množičnih medijev in mož- nost njihove uporabe. Li- stina na države podpisnice tudi apelira, da bodo dovo- lile uporabo manjšinskih jezikov v javnem življenju ter da bodo manjšinam priznale pravico do ustrez- nih šol. Nekatere države, ki vprašanja manjšin nimajo najbolje urejenega, so do- kument ostro obsodile. Slovenski zunanji minister Thaler je obisk v Strassbo- urgu izkoristil za vrsto bi- lateralnih srečanj, po pri- hodu domov pa je svojo di- plomatsko pot v novi vlogi začel z obiski na Hrva- škem, na Madžarskem in v Italiji, kmalu pa naj bi obiskal še Avstrijo. Arabski vrh v Kairu v egiptovskem glavnem mestu Kairu so se na pobu- do predsednika Mubaraka sestali izraelski premier Rabin, vodja Palestinske osvobodilne organizacije Arafat in jordanski kralj Husein. Šlo je za prvo skupno srečanje štirih dr- žavnikov, od katerih je od- visna prihodnost bližnjev- zhodnega mirovnega pro- cesa, ki je v zadnjem času zašel v slepo ulico. Temu so pripomogle krvave akcije palestinskih skrajnežev in izraelski odgovor nanje. Tudi po tokratnem sreča- nju se arabsko-izraelski odnosi ne bodo nič kaj iz- boljšali, sa] sogovorniki ni- so dosegli bistvenega na- predka. Izrael namreč želi, da Arafat podpiše deklara- cijo proti terorizmu. Pale- stinci pa zahtevajo izpusti- tev rojakov iz izraelskih zaporov. Palestinci tudi zahtevajo takojšnji umik izraelske vojske z Zahod- nega brega, ta pa od tam noče, saj želi poskrbeti za varnost židovskih prise- ljencev. Palestinci tudi že- lijo, da Izrael odpravi za- poro avtonomnih območij, kj-in if uvedel po palestin- je življenje izgubilo 21 Izraelcev. Izrael razmišlja o še večji ločitvi, in sicer, da bi palestinske enklave od Izraela ločil z zidom. Palestinci zahtevajo, da Izrael začne uresničevati drugo fazo vi^ashingtonske- ga sporazuma, to je da Pa- lestincem omogoči prve vo- litve. Negotova je tudi uso- da 800 tisoč palestinskih beguncev, ki po arabsko- izraelski vojni iz leta 1967 živijo v Egiptu in Jordaniji. Izrael tudi noče podpisati Sporazuma o neširjenju je- drskega orožja. Na prvem tovrstnem srečanju v Kairu nista sodelovala Sirija in Libanon. Perufsko- ekvadorskl spor Na perujsko-ekvadorski meji v zgornji Amazoniji so izbruhnili siloviti spopadi med vojskama obeh držav (nekateri govorijo že o pra- vi vojni), v katerih naj bi doslej padlo več kot 60 vo- jakov. V Ekvadorju so raz- glasili izredne razmere, Pe- ru pa je mobiliziral svoje enote. Peru in Ekvador sta že leta 1941 začela desetd- nevno vojno ob tisoč kilo- metrov dolgi meji. Leto dni kasneje v Riu de Janeiru državi podpišeta spora- zum, imenovan Protokol iz Ria, s katerim začrtajo v vojni postavljene meje. Po Protokolu je skoraj po- lovica ekvadorskega ozem- lja pripadla Peruju. Ekva- dor je potem leta 1960 za- vrnil nov sporazum, in tako je z nafto in zlatom bogato ozemlje vzrok stalne nape- tosti med sosedama, ki se vsako leto ob obletnici podpisa sporazuma še stopnjuje. Meja tudi ni jas- no določena na spornem območju Kondorjeve kor- diljere, ki je dolgo 78 kilo- metrov. Leta 1981 na tem območju spet izbruhnejo manjši spopadi, v katerih pade osem ekvadorskih vo- jakov in en perujski. Mirno je potem vse do januarja, ko se obmejni spopadi spet razplamtijo. V Riu se zato začnejo pogajanja o pre- mirju, na katerih sodeluje- jo tudi predstavniki štirih držav - Argentine, Brazili- je, ZDA in Cila - ki so tudi prisostvovali podpisu spo- razuma v letu 1942. Vode v Evropi upadajo Velika povodenj, ki je v preteklih dneh zajela ne- katere dele Evrope, se po- časi le umirja. Močno de- ževje (ponekod pa tudi snežne padavine) so najbolj prizadele Nemčijo (pred- vsem mesto Köln), Nizo- zemsko, Belgijo in jugov- zhodno Francijo. V Kolnu je gladina Rena dosegla re- kordno višino 10,69 metra iz leta 1926. Na Nizozem- skem je najbolj poplavljala reka Maas; zaradi nevar- nosti so oblasti z ogroženih območij morale izseliti več kot 250 tisoč ljudi, kar je največ v zadnjih 40 letih (velike poplave so Nizo- zemsko zajele tudi februar- ja 1953). Značilni nizozem- ski nasipi so tako tudi to- krat dobili bitko z vodo. Zdaj, ko je najhujše mimo, se številni sprašujejo, zakaj je vnovič prišlo do kata- strofalnih poplav, samo 13 mesecev po zadnjih velikih poplavah. Odgovor na to ni težak. Poleg močnega de- ževja in istočasne odjuge je za nastale razmere največ kriv človek. Posegi na nem- ških rekah in betonizacija površin so namreč porušili naravno ravnotežje. Gozd- ni ekosistem - ta je nekoč zadrževal ogromne količi- ne setnje r«r-Ауггмк/гппрг^ svoje funkcije. Kriva je tu- di drenaža zemljišč, s kate- ro je človek pridobil nove orne površine, s tem pa po- večal in pospešil odtok vo- de. K temu je še bolj pripo- mogla betonizacija površin in regulacija voda, kar je še bolj pospešilo pretok reč- nih voda. iff. 6. - 9. februar 1995 GOSPODARSTVO Za kralja, papeža in Samarancha y Dekorju Imajo večne težave zaratil dolarskega tečaja v Dekorju iz Kozjega, poslovni enoti delniške družbe Steklarna Rogaška, je pred dvajsetimi leti za- čelo delati deset zaposlenih, danes pa jih je 268. Osnovnemu programu, brušenju kristalnega stekla, se je pred desetletjem pridružil program unikatnega stekla, pred petimi leti pa so odprli še obrat za izdelovanje komercialne embalaže. Najbolj ponosni so na svojo uni- katno proizvodnjo, saj delajo tudi za potrebe slovenskega protokola. Tako so nastali njihovi izdelki za jordanskega kralja Huseina, za pa- peža Janeza Pavla II., za predsedni- ka mednarodnega olimpijskega ko- miteja Samarancha in druge po- membne osebnosti. Program Design studia Gry razvijajo od leta 1984, prve poskuse pa so zastavili že prej. Komercialno embalažo, predvsem darilne škatle za potrebe celotne Steklarne, so začeli izdelovati prav- zaprav že leta 1985. Sprva so delali ročno, potrebne kadre pa so si zago- tovili s štipendiranjem. Približno 70 odstotkov izdelkov iz Kozjega se pojavlja na ameri- škem tržišču, pa v Italiji, na Japon- skem ter Veliki Britaniji. V celotni Steklarni dolarski izvoz narašča (lani za 7 odstotkov), pri tem pa imajo precejšnje težave zaradi teča- ja. Za dolai'ske izvoznike ni dovolj poskrbljeno, opozarja direktor De- korja Jože Božiček, zato naj bi pre- teklo poslovno leto zalključili »na meji«. Sicer pa se na trgih spopada- jo z vse hujšo konkurenco in s priti- skom na cene. Na slovenskem trgu čutijo uveljavitev na področju po- slovnih daril, saj jih je vse več. O odnosih med Dekorjem v Koz- jem ter matično Steklarno v Roga- ški Slatini pravijo, da potekajo v glavnem brez kakšnih posebnih težav. Dekor ima kot poslovna eno- ta svoj obračun. Sredi januarja so z notranjim odkupom olastninili več kot polovico celotne steklarne. v Dekorju je vložilo svoje certifika- te približno 90 odstotkov zaposle- nih. Znotraj steklarne so plače enotne, razlike nastanejo kot posle- dica mesečnega doseganja plana. Povprečje znaša 54 tisoč tolarjev neto, ugotavlja direktor. V prihodnje bo potrebno, kot ka- že, nekoliko omejiti osnovni brusil- niški program, kar je posledica teh- nološkega napredka. Enako delo bodo lahko opravili z manj zaposle- nimi. Pričakujejo tudi širitev v obratu embalaže, kjer delajo sedaj skoraj izključno za potrebe steklar- ne, radi pa bi še za druge intere- sente. BRANE JERANKO Odpravnine morda že februarja stečajni postopek konji- škega LIP inženiring še ni zaključen, kljub temu pa so pred kratkim v celoti pro- dali vse objekte tega po- djetja v stečaju. Po besedah stečajnega upravitelja Jan- ka Kovača so za objekte iz- tržili približno 790 tisoč nemških mark, kar pred- stavlja 60 odstotkov od ocenjene vrednosti stavb. Z doslej zbranimi sredstvi se obveznosti podjetja LIP poslovni inženiring pokri- vajo 63-odstotno, Kovač pa je s takšnim zaključkom stečaja zadovoljen. S pro- dajo so dobili sredstva za poravnavo obveznosti, ki znašajo skupaj z obrestmi 66 milijonov tolarjev. To pomeni, da bodo lahko iz- plačali tudi odpravnino približno 50 delavcem, ki so zaradi stečaja podjetja prijavljeni na Zavodu. Iz- plačanih bo približno 60 odstotkov vseh obveznosti z obrestmi vred. Banka Celje za razvoj Slovenskih Konjic Pred dnevi se je konjiški župan Janez Jazbec sestal z direktorjem Banke Celje Nikom Kačem in direktor- jem bankine hčerinske fir- me Posest. Pogovarjali so se o možnostih sodelovanja pri razvoju gospodarstva v konjiški občini. Tako naj bi Banka Celje kot lastnica zemljišča v bližini Konusa, na katerem naj bi razvili obrtno cono, pokazala tudi pripravljenost za dokonča- nje izgradnje tako imeno- vanega Inštituta A. Občina in Banka Celje oziroma njuni predstavniki bosta poskušali aktivirati tudi nekoč Konusovo, zdaj pa bankino poslovno stavbo, v katero naj bi po sprejem- ljivi najemnini skušali na- mestiti katero od republi- ških izpostav ali pa kakšno drugo dejavnost. Lastninjenje v Uniorju Zreško podjetje Unior je že aprila 1993 prejelo ob- vestilo o reviziji lastnin- skega preoblikovanja. Re- vizija se je začela že okto- bra, vendar je bila kasneje nekoliko zaustavljena, saj je bila zaradi dveh podjetij v Nemčiji in Avstriji po- trebna tudi revizija v tuji- ni. Kljub temu, da ima Unior pri obeh podjetjih v tujini najete računovod- ske delavce za sestavo zak- ljučnega računa, ki so hkrati tudi revizorji, je bilo potrebno izvesti dodatno revizijo s strani strokovnih služb, ki so jih potrdile dr- žavne institucije. Decem- bra lani so v Uniorju preje- li zadnja mnenja revizorjev in z 10. januarjem letos prejeli tudi soglasje druž- benega pravobranilca sa- m01inraífliarorata ali na drug ustrezen način predstavljen uspeh ali dosežek, za katerega je predlagana podelitev grba - podatke, ki omogočajo primerjavo z doigimi podobnimi uspehi in dosežki, v kolikor je to možno - datum pobude Pobude sprejema Služba za splošne in kadrovske zadeve ter protokol. Trg Celjskih knezov 9,63000 Celje, do 24. februar- ja 1995. Občinski svet Mestne občine Celje Direktorji na obisicu v četrtek, 2. februarja, je predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Dagmar Šuster pripravil pogovor z direktorji petnajstih največjih slovenskih podjetij, kate- rega osrednje teme so bile aktualna gospodarska politika, položaj izvoznikov in organiziranost gospodarstva. ML Prodaja na tuje se povečuje Slovenija ima v hlagovni menjavi s tujino še vedno pri- manjkljaj, vendar pa že v tem in v prihodnjih letih mnoga slovenska podjetja napovedu- jejo občuten razmah obsega mednarodne trgovine. Da bo slovenski izvoz blaga in storitev v prihodnjih letih naraščal nekoliko hitreje kot bruto domači proizvod je za- radi pričakovanega izboljša- nja mednarodnih gospodar- skih razmer napovedal tudi republiški Zavod za makro- ekonomske analize in razvoj. Po načrtih naj bi se izvoz letos realno povečal za 5 odstotkov, v prihodnjih dveh letih za 6,2 odstotka, v letu 1998 pa za 6,5 odstotka. Celotnega slovenskega izvo- za je bilo lani za 6,81 milijarde dolarjev, kar je za 11,9 odstot- ka več kot ga je bilo po do- končnih podatkih leta 1993. Uvoz je znašal 7,25 milijarde dolarjev ali 11,5 odstotka več. Po predhodnih podatkih za ce- lotno leto je tako za 440 mili- jonov dolarjev primanjkljaja, leto poprej je imela celotna blagovna menjava za 418 mili- jonov dolarjev primanjkljaja. Pokritost uvoza z izvozom je bila lani po predhodnih podat- kih 93,9-odstotna, kar je neko- liko bolje kot leta 1993, vendar se bodo podatki, potem ko bo- do dokončni, najverjetneje ne- koliko spremenili — v korist uvoza. Po podatkih iz ankete, s ka- tero je revija Gospodarski vestnik pri 300 slovenskih po- djetjih zbirala izvozne in uvozne napovedi za leto 1995, naj bi bilo med sto največjimi slovenskimi izvozniki tudi ne- kaj podjetij z našega širšega območja. Vsi največji sloven- ski izvozniki izvažajo več kot uvažajo. Gorenje Gospodinj- ski aparati, ki je že nekaj let v družbi najuspešnejših, je na primer leta 1993 izvozilo za 77 odstotkov več kot je uvozilo, v prvih šestih mesecih lanske- ga leta se je presežek izvoza nad uvozom povzpel na 82 od- stotkov in približno tolikšen naj bi bil tudi letos. Gorenje je napovedalo, da bo letos izvozi- lo za 32 milijard tolarjev bla- ga, uvozilo pa za 17,5 milijar- ' de. Po napovedih je na 26. me- stu zreški Unior, ki naj bi letos izvozil za 6, uvozil pa za 2 mi- lijardi tolarjev blaga, slabih 6 milijard izvoza in dobre tri milijarde uvoza napovedujejo tudi Mali gospodinjski aparati iz Nazari j, v prvi tretjini med sto največjimi slovenskimi iz- vozniki pa sta še Elektronika Velenje in Cinkarna Celje. Ve- lenjčani letos načrtujejo za ne- kaj več kot 5,6 milijarde tolar- jev izvoza in dobrih 5 milijard tolarjev uvoza. Cinkarna pa naj bi izvozila za 5,4 m uvozila za 1,8 milijarde tolarjev blaga. Na lestvici izvoznikov ¿o do stotega mesta še štorska Je- klarna, Kovinotehna Celje, Radeče Papir, Alpos Šentjur, Gorenje Notranja oprema, Ko- vintrade Zunanja trgovina íq Aero Copy Celje, na 101. me- stu pa je z nekaj več kot 1,8 milijarde napovedanega izvo- za in dobrih 800 milijonov to- larjev uvoza Comet Holding Zreče. JI Župani in posianci v Gorenju v petek, 10. februarja, bodo Gorenje obiskali poslanci Državnega zbora in Državnega sveta ter župani iz tistih občin, v katerih so Gorenjeva podjetja in od koder se njihovi občani vozijo na delo v Gorenje. Gostje si bodo najprej ogledali proizvodnjo v Gorenju Gospodinjski apa- rati, potem pa jim bodo podrobneje predstavili tudi poslovni sistem podjetja. KL Priznanja dr. Sciiwaba Društvo zobozdravstvenih delavcev Celje tudi letos prireja tradicionalno srečanje z imenom Polona, ki bo konec tedna v hotelu Rubin v Žalcu. Namen srečanja, na katerega povabijo tudi upokojene zoboz- dravstvene delavce, je družabnost, pa tudi izmenjava mnenj in nasvetov. Vsi udeleženci srečanja bodo prejeli tudi novo šte- vilko zobozdravstvenega občasnika Radiks. Že četrtič pa bodo podelili tudi priznanja dr. Schwaba, ki jih prejmejo najzasluž- nejši zobozdravniki iz celjske regije. Letošnji dobitniki Schwa- bovih priznanj so: sestri Marija Turnšek in Anica Zapušek, zobotehnika Milan Pečnik in Vida Hustič, zobozdravnici dr. Marta Šlibar in dr. Jožica Zavolovšek ter zimanja sodelavka mag. Zvonka Zupanič-Slavec. s. M. Prvenstvo Siovensice vojsice Na Rogli bodo letos pripravili zimsko srečanje Slovenske vojske, ki ga pripravlja Pokrajinski štab Slovenske vojskn Zahodnoštajerske pokrajine. V okviru srečanja bo prvenstvo Slovenske vojske v veleslalomu in smučarskem teku, ki se bo pričelo v torek, 14. februarja ob 9. uri. REKLI 80 Jožef Jarh, predsednik SED na javni tribuni o novi šolski zakonodaji v Ljubljani: »Prilagajanje doktrini, ki razvija svetovno etiko traj- nostnega življenja, je za nas in za zakonodajalca velik izziv, saj živimo v času miselno-etič- ne prenove. sveta, ki naj bi usmerjala človekovo ravnanje v ohranjanje naravnega rav- notežja. Ta etika o trajnost- nem življenju daje jasen in ne- odvoumen odgovor, kakšno vzgojo naj vključujemo v šole. Mnogo prevečkrat smo udele- ženci reforme vzgoje in izo- braževanja deležni neupravi- čene kritike, da nimamo pri- mernejših vrednot od krščan- skih. Ravno zanemarjanje in omalovaževanje človekovih pravic in svoboščin ter vred- not, ki razvijajo spoštovanje občestva in skrb zanj, je pripe- ljalo človeštvo na rob propada in samouničenja. Omogočanje preživetja prihodnjim genera- cijam bo odraz našega dela in naše neposredne odgovor- nosti.« Lani nov dom, letos pa. ■ ■ V soboto so se na svojem 71. rednem letnem občnem zboru zbrali člani Prostovoljnega ga- silskega društva Tmovlje, ki trenutno šteje 64 aktivnih čla- nov, 3 veterane in 9 pionirjev. Načrte za letos so uresničili. Pohvalijo se lahko s svojo naj- večjo pridobitvijo, obnovlje- nim gasilskim domom, na ka- terem so na lanski otvoritvi posvetili tudi fresko svetega Florjana, razvili nov društveni prapor in tako dostojno poča- stili 70-letmco delovanja, ob kateri so izdali tudi bilten. Nov prapor krasi kar 140 zla- tih in 43 srebrnih žebljičkov ter 12 trakov. Lani so uredili tudi okolico, poleg tega pa so pridobili novo, 1.600 litrsko motorno brizgalno. Skupno so lani opravili preko 1.500 de- lovnih ur. Tmoveljski gasilci veliko svojega časa namenijo tudi strokovnemu izobraževanju in rednim tedenskim vajam in ta- ko bo tudi v bodoče, saj prav kraj Trnovlje sodi v celjski ob- čini med požarno najbolj ogro- žena območja zaradi bližine industrijskih objektov Petrola ter plinarne. Prav njihova strokovnost je na zavidljivi ravni, saj imajo v svojih vrstah strokovnjake tako za gašenje z dihalnimi aparati kot tudi za gašenje vnetljivih tekočin. Ze- lo dobro sodelujejo tudi z ga- silskimi društvi sosednjih kra- jevnih skupnosti in pa z doma- čo krajevno skupnostjo. Na so- botnem občnem zboru so še posebej poudarili vzomo sode- lovanje s Kulturno umetni- škim društvom Zarja. Na občnem zboru so tmo- veljski gasilci kritično pogle- dali odnos z Občinsko gasilsko zvezo Celje, še posebej njen si- stem financiranja dejavnosti gasilskih društev v občini. Med delovne naloge za to leto so zabeležili pridobitev nekaj potrebne gasilske opreme, predvsem za osebno opremo gasilcev, dokončno opremo gasilskega doma, nenehno strokovno izpopolnjevanji, udeležbo na gasilskih tekmo- vanjih, izpopolnitev mladin- skih vrst in nadaljnjo krepitev sodelovanja z vsemi drugimi društvi in organizacijami v kraju. V nekaj nadaljnjih le- tih načrtujejo pridobitev no- vega kombiniranega gasilske- ga avtomobila ali vsaj zame- njavo sedanjega za vozilo z večjo kapaciteto vode. ŽIVKO BEŠKOVNIK Celjski planinci na zboru člani Planinskega društva Celje so se v Kajuhovem dija- škem domu zbrali na svojem rednem letnem občnem zboru. Poleg članov društva so bili na zboru predstavniki PD Želez- ničar Ljubljana in Maribor ter meddruštvenega odbora Sa- vinjska. Iz poročila namestnika predsednika društva Jožeta Rateja je bilo razvidno, da je bilo lansko leto zelo uspešno. V okviru društva deluje še pla- ninske sekcije Ponikva, Dolga Gora, Izletnik in planinska sekcija društva upokojencev Dolgo Polje. Poleg sekcij delu- je tudi planinski krožek na 1. osnovni šoli. Pred leti sta delo- vala še krožka na osnovni šoli Polule in Hudinja, ki pa sta prenehala delovati. Na tem občnem zboru so spregovorili o pomanjkanju planinskega naraščaja na celjskih osnovnih šolah, da o srednjih šolah ne govorimo. V planinskem društvu Že- lezničar je zelo uspešno delo- vala planinska sekcija iz Voj- nika, ki je pripravila največ izletov in pohodov. Ker je Voj- nik dobil svojo občino, so ustanovili samostojno planin- sko društvo, ki šteje preko tri- sto članov. Na občnem zboru so obljubili, da bodo tudi v bo- doče tesno sodelovali s PD Že- lezničar. Na občnem zboru je pred- stavnik Medobčinskega odbo- ra Savinjska sprožil problem dodeljevanja dotacij planin- skim diTištev iz občinskih športnih zvez. Planinsko dru- štvo Železničar Celje že već kot dvajset let ni prejelo niti dinarja oziroma tolarja. Za letošnje leto so sprejeli obširen program izletov in po- hodov, ki jih bo kar enaintri- deset. Prepričani so, da jih bo- do tudi v celoti izvedli, saj jin» ne manjka ustreznih vodni- kov. Za predsednika upravne- ga odbora je bil ponovno izvo- ljen gospod Tone Florjanič. MILAN GOMBAC : Št. 6. - 9. ffebrwar 1995 T VROČA TEMA Sovraštva dolga roka 50 y Velenßu res lokall, kl so samo za določene narodnosti? IVled Velenjčani kroži zgod- ђа o nekem lokalu, kamor ne puščajo »južnjakov«. Zadnjič jf v ta lokal nameravala vsto- piti skupina Neslovencev, Za takšne naloge posebej naroče- ga redarja sta tem ljudem ta- koj »h prihodu povedala, da ¡majo v lokal vstop samo Slo- venci, s takšnim pojasnilom pa ge prišleki niso mogli in hoteli strinjati. Vnel se je prepir, sledil je pretep, in okoli polnoči so po- klicali na velenjsko policijsko postajo. Policijska patrulja je na kraj pretepa menda prispe- la šele ob petih zjutraj, ko je bilo že vse mimo. Zgodba naj bi imela poudarek prav na slednjem dejstvu: da je polici- ja prišla intervenirat po petih urah, ker da se velenjski poli- cisti bojijo najrazličnejših tolp in posameznikov, ki po Vele- nju strašijo pod muslimansko, srbsko, hrvaško ali domačo zastavo. Če je zgodba vsaj pri- bližno resnična, bi se veljalo ob njej krepko zamisliti. Drža- vi, v kateri se policija boji hu- dodelcev, se res ne piše nej- bolje. Gomja zgodba je dobila bolj trdne obrise potem, ko smo iz- vedeli za še eno zgodbo, ta pa se je odvijala v ponedeljek, 30. januarja dopoldne v gostin- skem lokalu Sonček v Velenju in se nadaljevala v lokalu Sa- nela, bolj znanem kot Semka, nedaleč stran od Sončka. Oko- li pol devete ure dopoldne so v zasebni lokal (lastnica je Slovenka) Sonček vstopili Mirzet S. (30), državljan BiH, ki je brez bivališča v Sloveniji, Šanbaz M. (37) iz Celja, Jelen- ko S. (29) iz Celja in 26-letni Rasim H. iz Slovenj Gradca. Kot je razvidno iz policijskega poročila, so se vsi štirje lotili tamkajšnjega natakarja, 40- letnega Gojka M., potem pa še gosta, 67-letnega Gojka P. Obema so grozili in ju med razbijanjem steklovine tudi fi- zično maltretirali. Za tem so šli še v gostinski lokal Sanela, tudi tam so razbijali kozarce in grozili natakarici Radmili Ž., ki so jo izvlekli izza točil- nega pulta, potem pa jim je ženska le uspela pobegniti. Policisti so nasilnike pridr- žali na policijski postaji v Ve- lenju in jih naslednji dan izro- čili sodniku za prekrške, ki jih je kaznoval z denarno oziroma kratko zapomo kaznijo. Toli- ko iz poročila operativno-ko- munikacijskega centra UNZ Celje. Včasih se le tu streljalo v lokalu Sonček ob Kidriče- vi cesti v Velenju smo poiskali natakarja Gojka Miličeviča in se z njim pogovarjali. Takole je opisal dogajanje tistega po- nedeljkovega zgodnjega do- poldneva: »Njihovo obnašanje ne morem drugače označiti, kot za gangstersko; kaj takega sem do zdaj lahko videl le v filmih. Izmed četverice sem poznal le enega, ki se ga mnogi v Velenju bojijo in ki ga poz- najo pod vzdevkom Sekira. Ob vstopu v lokal so zahtevali, naj jim postrežem s kavo, pa je eden kar stopil za šank in zah- teval, naj vrtimo >njihovo<, to je muslimansko glasbo. Potem je začel sam izbirati kasete, ostali pa so, pijani kot so bili navsezgodaj, vpili in razbijali. V lokalu je bil takrat gost, sta- rejši gospod, ki je imel, zaradi vidnih poškodb, na glavi kuč- mo. Kučmo so mu na silo sneli in mu ukazali, naj jo požre, ker da je to pokrivalo, ki ga nosijo ustaš^ali četniki, istočasno pa so mu iz rok iztrgali kozarec s pijačo. Mene so silili, naj po- ljubljam zeleno listje rastlin v lončnicah, končno pa mi je le uspelo zbežati na dvorišče, kjer sem imel parkiran svoj avtomobil. Ko sem prijel za kljuko, so me že dohoteli in me potegnili stran, v avtomobilu vse premetali in me odvlekli nazaj v lokal, tam pa se je mal- tretiranje nadaljevalo. Zdaj vem, da sta dva od četverice begunca, dva pa priseljenca, Muslimana, ki nimata begun- skega statusa. Zakaj so se loti- li prav tega lokala in mene, ne vem. Vem le to, da je pred mo- jim prihodom ta lokal veljal za srbskega, potem za hrvaškega, zdaj pa prihaja sem vsakdo, nacionalnih pregrad zdaj tu ni nobenih, nezaželeni so edino razbijači in razgrajači. Jaz sem se takoj po prihodu v ta lokal odločil, da naredim red. Včasih se je namreč tu od jutra do noči kartalo in zraven popi- valo, uničevalo inventar, po- gosti so bili pretepi, tudi do streljanja je občasno prihaja- lo, in takšno vzdušje je nekate- rim ustrezalo. Tem istim je ta lokal, takšen kot je zdaj, napo- ti. Nekoč so bile tu precej po- goste policijske intervencije, a zaradi Bosancev so bile le-te zelo redke. Izgleda, da je v po- nedeljkovem primeru nekoga motilo zgolj moje ime, in pa dejstvo, da sem po narodnosti Srb, pravoslavec, ki imam svojce v Banja Luki. Tudi žen- ska, ki so jo kasneje maltreti- rali, je pravoslavne vere. Zdaj poslušam grožnje po telefonu, z zahtevo, da prekličem tisto, kar sem izjavil policistom ob njihovi intervenciji. Sicer pa trdim, da nacionalno sovra- štvo v Velenju obstaja, precej očitna so ločevanja med Srbi, Hrvati in Muslimani, ta so- vražna vojna, ki traja v Bosni, se na nek način odraža tudi- tukaj, sovražen odnos pa ob- čutimo najbolj Srbi, ki smo v Velenju dejansko ogroženi. Lahko že vse življenje živiš v Sloveniji, imaš slovensko dr- žavljanstvo, pa je dovolj za so- vražen odnos do tebe že zgolj tvoj srbski priimek, tvoje ime. Mi, ki tukaj živimo, s to vojno v Bosni nimamo nič. To ni na- ša vojna, in če se položaj ne bo izboljšal, bom začel sam iskati pravico, če bo treba bom šel tudi do Haaga...« Nadaljevali smo pot do bi- stroja Sanela, da bi slišali še zgodbo tamkajšnje natakarice Radmile, a je bil lokal takrat zaprt, na vratih pa listek, da »se vmem čez eno uro.« Minila je ura... Naš sogovornik je prepri- čan, da je Velenje mesto, na katerega bosanskohercegov- ska vojna meče sence sovra- štva med ljudmi tistih narod- nosti, ki so vpletene v to kruto vojno, ki ji še ni videti konca. Morda pa je posredi zgolj pre- velika občutljivost prebival- cev srbskega porekla ali na- rodnosti ali pa gre res samo za nasilništvo, ki je povsod, ne le v Velenju, v velikem porastu. Kakor koli že, vprašanje ni ta- ko nedolžno in zanemarljivo, da se mu ne bi kazalo bolj in resneje posvetiti. Nestrpnost in nasilje sta družbeno nevar- na pojava, ne oziraje se na po- reklo, v Velenju pa imata tre- nutno dobre pogoje za prodor. MARJELA AGREŽ Foto: EDI MASNEC Gojko Miličevic: »Trdim, da smo trenutno v Velenju najbolj ogroženi Srbi.'^ Gojko Popadič: »Že več kot trideset let živim v Sloveniji, zdaj pa jih je motilo moje ime, pa moje hrvaško poreklo jim tudi ni bilo všeč. Kaj takega ne želim več doživeti. Jaz ne želim niko- mur nič slabega, zato naj me tudi drugi pustijo pri miru.« Il^fca/ Sanela je bil zaprt. Posledice nasilniškega obnašanja so ' novem lokalu vidne na več mestih. Kacin osebnost meseca LJUBLJANA, 3. febru- arja (Delo) - Po Delovi an- keti je politična osebnost februarja obrambni mini- ster Jelko Kacin, ki je po mnenju 781 anketiranih te- lefonskih naročnikov v mi- nulem mesecu najbolj zaz- namoval domače politično prizorišče. Barometer pri- ljubljenosti pa kaže, da še vedno vodi Milan Kučan, sledi mu premier Drnov- šek, nato pa dr. Dimitrij Rupel, Jelko Kacin in Ja- nez Janša. Vojnih veteranov vse več LJUBLJANA, 3. febru- arja (Večer) - Pred 50-letni- co zmage nad fašizmom naj bi sprejeli nekaj novih za- konov, med drugim o voj- nih invalidih, o žrtvah voj- nega nasilja, o vojnih vete- ranih in popravi krivic. Pri obravnavi zakona o vojnih veteranih bodo poslanci pred težko nalogo, saj bodo morali rešiti status 34 tisoč braniteljev Slovenije, ki naj bi po nekaterih zahte- vah postali vojni veterani z vsemi pravicami, kar po- meni, da bi po novem imeli v Sloveniji 80 tisoč borcev. Zbor laškega ZŠAM Minulo soboto se je velika večina članov ZŠAM Laško zbrala na območnem zboru v kulturnem domu Marija Gradec. Združenje se že leto dni vse bolj uspešno organi- zirano in akcijsko vključuje v regijskem in republiškem združenju šoferjev in avto- mehanikov. Na zboru so bili tudi gostje iz vseh sosednjih združenj in predstavnik ZŠAM Sloveni- je, ki so s svojimi razpravami potrdili splošno ugotovitev, da so laški člani znova dobili uspešno vodstvo združenja, ki bo v prihodnje še bolj in- tenzivno iskalo poti za pove- čanje števila članov ter jih vključilo v delovanje dru- štva. Člani društva dobijo sedaj ob plačani članarini gradivo, s katerim lahko koristijo usluge samega društva, ZŠAM Slovenije in Zveze ZŠAM Celje. Na občnem zboru so po obravnavi vseh poročil - predsednika, vodje unifor- mirancev, blagajnika in nad- zornega odbora - slovesno razvili nov prapor, katerega boter oz. pokrovitelj je Pivo- varna Laško. 76 članov društva je preje- lo stažne značke za 10, 15, 20, 25, 30, 35 in 40 let dela v ZŠAM Laško. To je tudi dokaz, da v tem združenju člani le najdejo marsikaj - od ugodnosti, ki jih imajo kot člani ZŠAM, da se srečujejo na tekmovanjih, članskih srečanjih tako v matičnem združenju kot v zvezi na me- dobčinski in republiški rav- ni. Sodelujejo tudi na sreča- njih in kongresih na evrop- skem rüvoju. Vsa ta srečanja so povezana z izobraževa- njem, dopolnjevanjem znanj, spoznavanjem zakonodaje v drugih državah, doma pa z izpopolnjevanjem sistema varnosti v cestnem prometu. Na zboru je bilo tudi pre- cej govora o naporih, da bi bila nova zakonodaja takš- na, ki bi šoferjem dajala oporo v organiziranju za čim boljše izobraževanje in delo zlasti poklicnih šoferjev, ki v danih okoliščinah na naših cestah doživljajo velike strese. Tudi v naslednjem man- datnem obdobju bo vodil ZŠAM Laško Jože Kovač, njihova tajnica in blagajni- čarka bo Tončka Kenda, vo- dja komisije za uniformiran- ce oz. poveljnik bo Ludvik Lah, praporščaka sta Ivan Centrih in Franc Juvan. FANIKA WIEGELE iff. 6. - 9. februar 1995 INTERVJU - FELJTON 8 Septembra lani je Državni zbor Republi- ke Slovenije sprejel zakon o državnem tožil- stvu, ki je 1. januarja 1995 nadomestil za- kon o javnem tožilstvu. Delovati so pričela državna tožilstva. Po spremenjenem zakonu naj bi bil dr- žavnim tožilcem zagotovljen družbeni sta- tus, podoben statusu sodnikov. Ker so dr- žavni tožilci vezani na državni zbor, ki jih imenuje in razrešuje, naj bi z novim zako- nom postali resnično samostojni in neodvis- ni od izvršilne oblasti. Med novoizvoljenimi državnimi tožilci je tudi gospod Milan Bir- sa, ki smo ga povabili na pogovor. Morda bi nas uvodoma podučili, kaj vse- binsko pomeni trajni mandat sodnikov? Trajni mandat pomeni v načelu predvsem nujen korak do neodvisnosti sodnega in to- žilskega dela. Zlasti pa pomeni konec ob- časnega osebnostnega preverjanja sodnikov in tožilcev po izvolitvi, predvsem njihovih odločitev, s strani oblastnih struktur. Trajni mandat bi moral pomeniti tudi konec oce- njevanj tako imenovane »moralno-politič- ne« primernosti posameznika za opravlja- nje teh funkcij. 1. januarja je začela veljati nova kazenska zakonodaja. Lahko navedete bistvene spre- membe? Prišlo je do sprememb na dveh področjih. V obeh primerih gre za pravno utemeljujoča kazensko-pravna akta nove države. Na po- dročju materialne kazenske ureditve smo dobili nov Kazenski zakonik, ki enotno in v celoti ureja in opredeljuje vsa dejanja, ki se v naši državi štejejo za kazniva. Določa institute za določitev sankcij. Nov Kazenski zakonik uvaja nova kazniva dejanja na po- dročju gospodarske kriminalitete, znižuje zagrožene kazni in daje poseben poudarek zaščiti človekovih pravic in svoboščin. Na področju kazenskega postopka pa nov Za- kon o kazenskem postopku vnaša nekatere elemente kontradiktornosti po vzoru anglo- saksonskega sistema. To v praksi pomeni zlasti večjo aktivnost strank v kazenskem postopku, to je državnega tožilca in zago- vornika. Istočasno nov postopek izrazito spoštuje načela, kakršno je domneva ne- dolžnosti, in nudi obdolžencu vrsto instru- mentov, ki preprečujejo neupravičeno pose- ganje v njegove ustavno varovane pravice in svoboščine. Se torej odslej storilcem kaznivih dejanj slabše piše? Položaj obdolženca bo po novi zakonodaji ugodnejši kot do sedaj. Najprej zaradi tega. ker so že zagrožene kazni za tipična kazniva dejanja nižje kot doslej, zlasti pa tudi zaradi tega, ker je posfeganje v osebno svobodo (pripor) med postopkom vezano na ožje kri- terije in ker gre za bistveno omejitev pri možnosti doseči ponovno sojenje v isti stva- ri v škodo obsojencev, kadar so bili oprošče- ni ali je bil postopek zoper njih kakor koli ustavljen. Ugodnejši je tudi zaradi tega, ker je pravica do zagovornika postala v vseh težjih zadevah obvezna. Sicer pa je odgovor na vprašanje, ali se bo kriminalcem pisalo slabše, po mojem mnenju odvisen najprej od uspešnosti in sposobnosti organov odkriva- nja, torej organov za notranje zadeve in inšpekcijskih služb, ter tovrstne osveščeno- sti posameznikov. Menda so spremembe najbolj občutne pri denarnih kaznih? Denarna kazen v novem Kazenskem za- koniku ni več določena v fiksnem znesku, pač pa se bo izrekala v tako imenovanih dnevnih zneskih, in sicer v razponu od naj- manj pet do največ tisoč petsto dnevnih zneskov. Dnevni znesek pa bo sodišče dolo- čilo glede na višino storilčevega dnevnega zaslužka, trimesečno čisto plačo in druge dohodke oziroma izdatke. Ta kazen bo s tem postala izrazito individualna. Kako je po novem z odvzemom vozniške- ga dovoljenja? Storilcu kaznivega dejanja zoper varnost lavnega prometa je mogoče poleg denarne ali zaporne kazni izreči kot stransko kazen še kazen prepovedi vožnje motornega vozila določene vrste ali kategorije v času od treh mesecev do enega leta. Za to kazen se bo sodišče odločilo glede na težo dejanja in nevarnost storilca, upoštevaje zlasti posle- dice storjenega dejanja in nekatere okolišči- ne, na primer vinjenost, brezobzirnost in podobno. Ne glede na to in poleg tega pa je posebej kot varnostni ukrep mogoče storil- cu teh kaznivih dejanj, poleg ene od sankcij, izreči še ukrep odvzema vozniškega dovo- ljenja za čas od enega do pet let. Pri tem je treba povedati, da je izrek tega ukrepa ve- zan na pogoj, da storilec iz kakršnega koli razloga ni sposoben za varno upravljanje motornega vozila. Po preteku časa, za kate- rega mu bo vozniško dovoljenje odvzeto, bo storilec moral ponovno opraviti vozniški iz- pit in si dovoljenje ponovno pridobiti. Bodo menedžerji in novopečeni podjetni- ki zdaj kaj bolj dolžni upoštevati temeljne pravice delavcev? Obseg varstva delavskih pravic je v no- vem Kazenskem zakoniku skoraj enak kot do sedaj. Zlorabe temeljnih pravic delavcev so bile že sedaj sankcionirane. Je pa res, da smo na tožilstvo dobili sorazmerno malo tovrstnih prijav. Vzrok za to vidim v tem, da ta kazniva dejanja predpostavljajo visoko stopnjo krivde, praviloma tudi pravnomoč- no sodbo iz delovnega spora, deloma pa je vzrok tudi v nepoučenosti delavcev, ki so svoje pravice raje uveljavljali izven kazen- skega postopka, v postopkih pred delovnimi sodišči. Bo z novo zakonodajo reševanje kazen- skih postopkov kaj hitrejše? Bojim se, da prav nič, če ne bo celo počas- nejše zaradi vrste varovalnih pridržkov, ki jih daje zakon o kazenskem postopku ose- bam, ki se bodo znašle v kazenskem postop- ku. Vendar isti zakon omogoča dokončanje nekaterih kazenskih postopkov že na držav- nem tožilstvu, kar bi moralo prispevati k hi- trejšemu uresničevanju zahtevkov oškodo- vancev, ki izvirajo iz kaznivih dejanj. Mi- slim, da slovensko sodstvo in pravosodje prav nič ne izstopata od evropsldh povpre- čij glede dolžine postopkov. Znano mi je, da je v tem trenutku obremenjenost sodnikov v Sloveniji nenormalna. Gre torej za vpra- šanje števila sodnikov kot tudi za to, da se na sodiščih rešujejo manj pomembne zade- ve, ki bi jih bilo z vgraditvijo ustreznih instrumentov v pravni sistem mogoče rešiti pred drugimi, zlasti cenejšimi in učinkovi- tejšimi organi. Končno naj povem, da vsaka reforma, tudi ta zadnja, v bistvu prispeva k povečanju zaostankov. Prvi pogoj za ustrezno hitrost je torej stabilen organiza- cijski in normativni pravni sistem. Spet smo dobili okrajna in okrožna sodiš- ča. Bo zaradi tovrstne reorganizacije sod- stva prišlo še do dodatnega zavlačevanja postopkov, zlasti če bo sodni postopek pre- kinjen, da bi se ugotovilo, katero sodišče bo zanj pristojno? Gíotovo - postopki so že prekinjeni od 31. 12.1994. Trajalo bo vsaj še kakšen mesec ali še dlje, da bo delo steklo normalno. Na sprejeti zakon je slišati največ pri- pomb prav iz vrst tožilcev. Mar ostaja gre- nak priokus, da poslanci niso vedeli, kaj sprejemajo? Pripombe državnih tožilcev se nanašajo predvsem na Zakon o kazenskem postopku, ki vnaša nekatere elemente kontradiktorno- sti, vendar ne dovolj obdelano in dosledno. Očitno so bila vprašanja o tem tudi v parla- mentu spolitizirana. Politika pa nikoli ne piše dobrih zakonov. V kazenski postopek smo tako vnesli elemente, ki se niso uvelja- vili v kazenskem pravu srednje Evrope. Ne- kateri subjekti so dobili nova pooblastila, drugim so bila odvzeta ali omejena, ne da bi tudi v sistemu državne oblasti imeli ti orga- ni takšen položaj in vlogo kot v ureditvah, ki jih na tem področju skušamo posnemati. Takšni posegi oziroma spremembe morajo temeljiti predvsem na dolgoročnejšem ustvarjanju pogojev za uvajanje sprememb. Vse se začne z drugačnim konstituiranjem državne oblasti, nadaljuje pa na fakultetah z izobraževanjem pravniškega kadra. Od tod tudi med tožilci različna stališča in pri- pombe k Zakonu o državnem tožilstvu. Ta je državne tožilce v postopku imenovaše podredil izvršni oblasti in ne parlamentu, kot to velja za sodnike. Po mojem mnenju pa gre za del enotne pravosodne oblasti. Pravijo, da obleka naredi človeka. Kako se počutite v novih oblačilih? Kot sem prepričan, da samo obleka ne naredi človeka, tako sem tudi prepričan, da samo službeno oblačilo ne bo naredilo sod- nika ali tožilca, ampak vse prej kaj drugega. FRANCI ČEĆ бОЂЖ mocm "PKED ШТШШ SODlSCl V CELJU V LETIH 1945 -1951 Na pritožbo javnega tožilca je Vrhovno sodišče LR Slovenije sodbo celjskega okrožnega sodišča spremenilo, in Francu Lasbaherju izreklo kazen odvzema prostosti s pri- silnim delom za dobo dveh let in odvzem državljanskih pravic za dobo enega leta. Nekateri duhovniki na Celjskem so bili leta 1949 obsojeni na skupinskih procesih skupaj s pripadniki raznih skupin, ki jih je tedanja oblast označevala z nazivom »bande«. Eden takšnih je bil vitanjski župnik Jože Mihelič. On je bil sojen na procesu proti članom skupine z nazivom »GROM« (o sojenju pripadnikom te skupine bo govora kasneje). Javna obravnava pred senatom celjskega okrožnega sodišča proti pripadnikom te skupine je bila 4. in 5. 2. 1949. Vitanjski župnik Jože Mihelič sicer ni bil obtožen, da bi bil član skupine GROM, ampak da je imel s to skupino stike. Enemu izmed njenih članov (Albertu Žagarju) naj bi svetoval, »naj organizacija še počaka z oboroženo akcijo, ker je še prezgo- daj, ker je to odvisno od Angloameričanov« in mu povedal za zanesljivo osebo, ki bi bila primerna za zaupnika. Kot bomo videli pri obravnavanju procesa zoper skupino GROM, so bili nekateri v tem procesu obsojeni celo na smrtne kazni. Vitanjski župnik Jože Mihelič je bil obsojen na odvzem prostosti s prisilnim delom za dobo petih let in na izgubo državljanskih pravic za dobo treh let. S procesom proti duhovniku Jožetu Miheliču je bil pove- zan še proces proti Blažu Grobelniku iz Ljubnice pri Vita- nju, ki je bil 29. 4. 1949 pred celjskim okrajnim sodiščem. Ta proces je bil reakcija oblasti na dogodke, ki so sledili aretaciji vitanjskega župnika Jožeta Miheliča. Šef pooblaš- čenstva UDV za okraj Celje-okolica Anton Peterca v zvezi s tem poroča, da se je v nedeljo 2. 1. 1949 ob 9. uri po maši v Vitanju pred poslopjem tamkajšnjega krajevnega ljud- skega odbora zbralo okrog sto ljudi, v imenu katerih je Blaž Grobelnik od predsednika krajevnega ljudskega odbora zahteval sklic masovnega sestanka, na katerem bi razprav- ljali o aretaciji župnika Jožeta Miheliča. Ob tej priliki je Grobelnik, kot v svojem poročilu navaja Peterca, zbranim iz ustave prečital člene, ki so se nanašali na zagotavljanje svobode združevanja, tiska in veroizpovedi. 4. 1. je Grobel- nik na svojem domu organiziral sestanek, ki se ga je udele- žilo okrog 40 ljudi. Na tem sestanku so izoblikovali zahteve, ki so jih nameravali posredovati oblastem, in sicer: »1. Zakaj je oblast tov. vikarja (mišljen je Jože Mihelič — op. M.M.) zaprla in kdo ga je obtožil in kako? 2. Po dokazih o obtožencu, če ni nič zakrivil proti oblasti, prosimo in zahtevamo, da se izpusti tov. vikar takoj na svobodo. 3. Zaprosimo za drug sestanek 6. t.m. za ponovno razpravo o tem. 4. Da se takoj zaprejo omenjeni tožilci vikarja in preiščejo krivice in dolžnosti v naši okolici, ter 5. da nam OZNA tekom 1 ure pripelje nazaj tov. vikarja in odpelje omenjene tožilce.« Vse to dogajanje je UDV budno sprem- ljala in sama dala pobudo, da se skliče masovni sestanek en dan prej, kot so sklenili udeleženci sestanka pri Grobel- niku. Tako je prišlo do masovnega sestanka v Vitanju že 5. 1. Udeležila sta se ga tudi predstavnika okraja Celje-oko- lica NestI Žgank in Boris Debič. Ko je hotel Žgank zbranim spregovoriti, so mu ti s kričanjem to onemogočili in zahte- vali izpustitev župnika Miheliča. Na oder je z jugoslovan- sko zastavo v rokah prišel tudi Grobelnik, vendar ga je milica takoj aretirala in odvedla v zapor. Javni tožilec je pri okrožnem sodišču v Celju proti njemu vložil obtožnico, v kateri ga je obtožil storitve kaznivih dejanj zoper ljudsko oblast. Sodišče je Blaža Grobelnika zaradi njegove vloge v teh dogodkih obsodilo na eno leto in šest mesecev odv- zema prostosti. Da je bila oblast preko svojih ovaduhov obveščena celo o tem, kaj so duhovniki govorili v spovednicah, priča proces proti Jožetu Presniku, župniku v Sv. Vidu pri Planini, ki je bil 28. 2. 1949. Kot glavno kaznivo dejanje, ki naj bi ga storil, se mu je očitalo, da je pri spovedi nekemu naborniku govoril, »naj ne gre v JLA temveč v gozd h križarjem, ker bo JLA kmalu propadla in se bo vinil kralj Peter, ter da je ljudska oblast slaba in da bo propadla, da bo prišlo do vojne, v kateri bo Amerika zmagala.« Poleg tega pa mu je bilo očitano še več drugih kaznivih dejanj: da je po obsodbi zagrebškega nadškofa Alojza Stepinca o njem govoril, da je nedolžen in da je mučenik; da je civilni zakon prikazoval kot divji zakon; »da je imel brez dovoljenja tajno organizi- rano takozvano >Marijino družbo<, v katero je bilo vključe- nih najmanj 20 žensk, s katerimi je imel od leta 1945 dalje večkrat sestanke, na katerih je govoril poti ljudski oblasti ter vzpodbujal članice na odpor proti nji.« Presnik je bil eden tistih, ki si je preiskovalnem postopku in na javni obravnavi upal odkrito priznati svojo antikomu- nistično opredelitev in zavzemanje za uvedbo demokracije po zahodnem vzoru. Na vprašanje preiskovalca, zakaj je med ljudmi ustvarjal nerazpoloženje do oblasti, je odkrito povedal: »Ker nisem hotel, da bi komunizem dolgo vladal, hotel sem demokracijo po vzoru ZDA, zapadno demokra- cijo.« Ravno tako ni tajil, da je že v stari Jugoslaviji pridigaj o »brezbožnem komunizmu«. O sebi pa je preiskovalcu izjavil: »Samega sebe sodim, da sem neprijatelj komunizma posredno in neposredno ljudske oblasti.« Seveda je Pres- nika takšna odkritost drago stala, saj mu je sodišče izreklo kazen šest let odvzema prostosti s prisilnim delom, odvzem državljanskih pravic za dobo treh let in popolno zaplembo premoženja. Takšno sodbo je v celoti potrdilo tudi Vrhovno sodišče LR Slovenije. Ob aretaciji duhovnika Jožeta Presnika, je v Sv. Vidu pri Planini prišlo do podobnih dogodkov, kot je prišlo v Vita- nju ob aretaciji tamkajšnjega duhovnika Jožeta Miheliča. Kmet Karel Jazbec iz Vrha pri Planini je namreč nekaj dni po aretaciji Presnika (ta je bil aretiran 29. 12. 1948) v Sv. Vidu javno nastopil v obrambo obtoženega. Šef pooblaš- čenstva UDV za okraj Celje-okolica Anton Peterca je o tem poročal: »V nedeljo 2. 1. po maši je stopil k cerkvi na zvišen prostor odbornik OF odbora Jazbec Kari in je vprašal, če so ljudje zadovoljni, da bi OF odbor Sv. Vid sestavil resolucijo na sodišče v Celje, da ga izpuste. Nato so sestavili resolucijo in pričeli pobirati podpise. Navzočih je bilo cca 300 ljudi. Podpisalo jih je okoli 40. Štampiljke so dali KLO, RK, OF odbor, Zveza borcev, zadruge in drugi in se podpisali ter poslali Notranji upravi v Celju.« Karla Jazbeca je okrajno sodišče v Celju 29. 4. 1949 zaradi opisanega dogodka obsodilo na eno leto in osem mesecev odvzema prostosti s prisilnim delom, na izgubo državljanskih pravic za dobo štirih let in na zaplembo celotnega premoženja. Februarja 1949 so bile pred celjskim okrožnim sodiščem poleg duhovTiikov Lasbaherjha, Miheliča in Presnika obso- jene tudi štiri redovnice samostana Kongregacije reda šol- skih sester sv. Frančiška Asiškega iz Slovenske Bistrice. To so bile: Antonija Toplak, Marija Kozoderc, Neža Pavel io Antonija Doma. Obtožene so bile, da so leta 1946 pripravile pobeg več redovnic in duho\Tiika prof. dr. Miheliča v Avstrijo. it. 6. - 9. ff«bruar 1995 KULTURA Pronicljivost kritične poetike on razstavi slik Avgusta Lavrenčiča In monografije _ »Imel sem veliko srečo, ker sem imel svojo gfvo samostojno razstavo v celjskem Likov- pein salonu leta 1965 in zdaj lahko imam re- trospektivo v Galeriji sodobne umetnosti - tudi v Celju. Če je ne bi bilo, bi moral namreč za pregledno razstavo iskati gostoljubje v kakš- nem drugem mestu.« Tako je dejal akademski slikar Avgust La- vrenčič na novinarski konferenci pred enim tednom, nekaj ur pred odprtjem sporočilno izredno bogate razstave. Kdor ga bolje pozna, ve, da ga odločitev o iskanju gostoljubja zunaj Celja, ne bi osrečevala, saj je mestu ob Savinji ostal zvest vsa svoja ustvarjalna leta. Kaj nam pripovedujejo večji del velika plat- na umetnika, ki mu nikakor ne bi mogli reči, da si je z letošnjim letom naložil na pleča še sedmi križ? Predvsem sama po sebi izžarevajo veliko likovno kulturo. V njih se pozna esteti- ka profesorja Zorana Didka iz umetnoobrtne šole, od koder je Avgust Lavrenčič krenil na Akademijo za upodabljajočo umetnost - tako se je leta 1954, ko je diplomiral, imenovala Akademija za likovno umetnost. Akademska leta so mu predvsem v zgodnejših delih zapu- stila tudi sled Kosovih barv. Iz najzgodnejših del je žal malo ohranjenega, saj je poplava leta 1990 uničila večji del slik ravno iz tega obdob- ja. A prva slika na razstavi in njegova zadnja, ki jo je naslikal leta 1954 še na akademiji, nosi naslov Prijatelj. Celjanom je še posebej pri srcu: na njej je upodobljen Zdravko Božičnik- Žiči, žal že pokojni dolgoletni aranžer v nek- danji Tkanini. Sledi znamenito olje iz leta 1958 z naslovom Savinjska katedrala, pa gvaši »manjših« for- matov iz cikla Morje, nakar se začne čas tiste- ga Lavrenčičevega nadrealizma od sedemdese- tih let naprej, za katerega bi lahko rekli, da je likovno izrazno povsem poistoveten z njego- vim osebnim značajem. To pomeni, če povza- mem umetnikove misli z novinarske konferen- ce, da se za razliko od dadaistov in nadreali- stov Dalijeve smeri nikoli ni povsem prepuščal pretiranemu čustvovanju pri likovnem izraža- nju. Njegova notranja rea^ranja na pojave v okolju so izražena z veliko mero vizualne domišljenosti. Zlasti novejša dela, ki so polna elementov simuliranega kolaža in kjer se čisti likovni pripovedi pridružuje že skoraj tudi li- terarna, odražajo umetnikov globalni odnos do družbe in človeka. Svet jemlje kot prostor razdvojenosti, torej kot takšne in drugačne bipolarnosti, na katero se prizadeto odziva. Likovni izraz ostri z odvzemanjem in ne doda- janjem, kopičenjem. Lep primer je slika Ju- govzhodna stran, ki ponazarja balkansko mo- rijo, toda na vsej slikovni površini ne vidimo niti najmanjše kapljice ki"vi. Zelo zgovorna je tudi Razgledna plošča, ki nam nedvoumno sporoča, na kako trhlih in razparceliranih tleh stojimo, nad nami pa je romantično nebo, a ko ga bolje pogledamo, vidimo, da je tudi to fata morgana. Vse to potrjuje umetnikovo trditev, da ravno v tem odstopa od klasikov nadrealiz- ma, ker se ne prepušča podzavestnim predsta- vam freudovskega tipa, temveč slika reakcije na stvarne dogodke in pojave časa in prostora v katerem živi. Pregledna razstava Avgusta Lavrenčiča nam predstavlja subtilnega človeka z veliko mero življenjske modrosti, ki mu je tuje vsako nastopaštvo. V svojih umetninah ostaja ves čas zvest sebi, kar pomeni, da znotraj svojega ustvarjalnega cikla razvija zelo občutljive fi- nese simbolov, ki so tako značilni za njegovo slikarstvo. Ena sama visoka kultura, tudi v medčloveških odnosih, kar je v naši srenji še kako pomembno. Avgusta Lavrenčiča lahko namreč vidimo na mnogih razstavah njegovih stanovskih kolegov, kar samo po sebi veliko pove. Svoj velik ustvarjalni delež je prispeval tudi slovenskemu gledališču, saj je dve desetletji kontinuirano delal kot scenograf na gledali- ških odrih. Razstavo, ki bo odprta do konca meseca marca, spremlja oziroma je njen sestavni del, bogat katalog, ki mu lahko mimo rečemo mo- nografija, ki je hkrati odličen dokaz, da za vsebinsko sporočilnost in njeno težo ni bistven format in obseg, temveč vsebina sama. Odliku- jeta jo dve zelo tehtni razpravi o umetniku in njegovem delu, skrbno izbrane reprodukcije in ves podatkovni aparat, ki je značilen in nujno potreben za tako monografsko delo. V naslovu Prikrita realnost umetnostna zgodovinarka Alenka Domjan zelo poglobljeno analizira La- vrenčičevo slikarstvo, dr. Ivan Sedej pa v svoji razpravi Nadrealizem in slikarstvo Avgusta Lavrenčiča umešča umetnika v slovenski in širši likovni prostor. Monografijo je založil Za- vod za kulturne prireditve v Celju, besedilo je v nemščino prevedel Wolfgang Zitta, oblikoval jo je Jože Domjan, fotografije pa so delo moj- stra Viktorja Berka. Knjiga je lep oblikovalski in tiskarski izdelek. Postavitev razstave in iz- dajo kataloga so ob Ministrstvu za kulturo in mestne občine Celje omogočili tudi sponzorji Vizija, Zavarovalnica Triglav in SKB banka Celje. Nič lepšega za slovenski kultumi praz- nik kot možnost vedno znova spoznavati umetnika Avgusta Lavrenčiča in njegovo delo. DRAGO MEDVED Konjiška knjižnica sodobnejša Občinska knjižnica Slo- venske Konjice v želji pove- čanja bralne kulture širi svo- jo ponudbo s sodobno raču- nalniško opremo. Od Mini- strstva za kulturo so že dobi- li del opreme, manjka pa še računalnik za oddelek za odrasle in telefonska pove- zava z republiškim knjižnič- nim računalniškim siste- mom, vendar bo slednja, kot je povedal vodja knjižnice Izidor Roškar, vzpostavljena v kratkem. Od tako oprem- ljene knjižnice bodo imeli korist vsi občani, saj bo hi- treje potekala medknjižnič- na izmenjava tako informa- cij, kakor tudi literature sa- me. Da bo pa zaživel celoten računalniški sistem, bo tra- jalo še kakšno leto ali dve. Sodobno opremljena knjižnica zahteva tudi ustrezne prpstore. Po bese- dah Roškarja je sama lokaci- ja knjižnice idealna, saj je v središču mesta. Se pa že srečujejo s prostorsko stisko, tako na otroškem oddelku, kakor tudi na oddelku za odrasle. Manjkajo jim tudi upravni prostori, saj prostor edine pisame skoraj v celoti zaseda računalniška opre- ma. Veseli so razumevanja s strani občine, ki jim je v preteklem letu omogočila pridobitev manjše čitalnice. Problem ostajajo stopnice, saj je knjižnica v prvem nad- stropju in zato velika ovira za starejše občane in nedo- stopna za invalide. Knjižnični fond obsega trenutno 35.000 knjig. Vedno več je poleg leposlovja tudi strokovne literature, za ka- tero je tudi vedno večje pov- praševanje. Predvsem imajo že precej mladinskih leksi- konov. J.H. Raznolika literatura Ljubljanska založba Mihe- lač je izdala več novih knjig, •eed katerimi so leposlovje, poljudno znanstvena literatu- ra in esejistika. V sodelovanju z Uradom za žensko politiko so izšle kratke Zgodbe pod naslovom Zazna- "fiovane. Knjiga je nastala na osnovi natečaja, prozo desetih avtoric, ki so bila po strokov- •^^m mnenju najboljša pa so tudi natisnili. Sicer gre za zna- '¡ilno žensko literaturo, izpo- y^di, ki opisujejo njihov polo- žaj in status v slovenskem pro- storu. Tiktakajoči metronom je zbirka Radeta Krstiča, pesni- ^^ mlajše generacije. Za nje- govo Uriko je značilna skriv- '^ostna intimistična vsebina, ^ kateri se Krstič loteva različ- J^ih tem in vprašanj ter jih pre- ^Plja v slikovite verze. Spanski pisatelj Camilo Jo- Cela je z romanom Panj iz- kot 34. knjiga v redni zbir- ki Svetovni klasiki. Cela, ki je preživel buma mladostniška leta, se rad izogiba ustaljenim obrazcem in izhaja iz klasične španske literature, ki jo dopol- njuje z realizmom, grotesko in socialno družbeno kritiko. Analizo poezije Edvarda Kocbeka in preplet njegovega intelektualnega ustvarjanja z življenjsko potjo, je napisala Poljakinja Joanna Slawinska kot svojo doktorsko disertaci- jo. Avtor Kratke zgodovine evropske in ameriške dramati- ke je Denis Poniž. Pregledno je razvrstil najpomembnejša imena iz obeh kontinentov, za- jel pa je vsa obdobja od antike do postmodemizma. Knjižica je namenjena predvsem dija- kom in študentom ter seveda vsem, ki jih zvrst zanima. Že četrto leto zapored smo dobili tudi Filmski almanah, tokrat z letnico 94. Napisal ga je Marcel Štefančič jr.. BORIS GORUPIČ Smejči na Odrupododrom Sinoči so v SLG Celje na Odrupododrom krstno uprizorili slovensko novi- teto Zorana Hočevarja Smejči. Otožno veseloi- gro so pripravili režiser lYanci Križaj, dramatur- ški sodelavec Blaž Lu- kan, scenograf Jože Lo- gar, kostumografka Sla- vica Radovič, glasbeni opremljevalec Ivo Meša, lektor Marijan Pušavec ter inaici Miro Podjed, Jana Smid, Anica Kumer, Stane Potisk, Vesna Jev- nikar in Davor Herga. Novo iz Zgodovinsicega arhiva Jutri, v petek, 10. februarja bo ob 11. uri v Levstikovi sobi Osrednje knjižnice v Celju Zgodovinski arhiv predstavil dve publikaciji svojih delavcev. Prof. Hedvika Zdovc je napisala Inventar Mestna občina Celje za čas 1850-1918 (1. del), mag. Milko Mikola pa knjigo Sodni procesi na Celjskem 1944-1951. Obe knjigi je izdal Zgodovinski arhiv Celje. Nagrajenci ob prazniku Običaj, da ob kidturnem prazniku v občinah nagradi- jo najzaslužnejše kulturne ustvarjalce, je na Celjskem živ samo še v nekaterih ob- činah. V Celju ob kulturnem prazniku ne podeljujejo po- sebnih priznanj, pač pa bodo priznanja za dosežke na ra- zličnih področjih podelili tu- di letos ob občinskem praz- niku. Tudi na Šmarskem so podelili Aškerčeve nagrade in plakete nazadnje predla- ni. V šentjurski občini zad- nja leta nagrad za kulturne dosežke ne podeljujejo. Drugače je v Savinjski do- lini, v Laškem in na Konji- škem. Zlato plaketo s priz- nanjem, ki jo kulturnikom iz Zgornje Savinjske doline po- deljujeta Zveza kultumih organizacij in Zavod za kul- turo Mozirje, so prejeli: Ma- rija Zamemik iz Luč, Stanko Roj ten iz Gomjega Grada, Jožica Kolenc iz Gornjega Grada, Marija Ročnik iz Bočne, Drago Jelenko iz Re- čice, Andi Ermenc z Ljubne- ga in Roman Čretnik iz Mo- zirja. Posebni priznanji za ohranjanje kulturne dedišči- ne pa so dodelili Turistične- mu društvu Ljubno za prire- janje flosarskega bala in Društvu pust mozirski. Pla- kete so kulturnikom podelili v Kulturnem domu Rečica ob slavnostni otvoritvi dese- tega meseca kulture. V Laškem so letošnji do- bitniki občinskih priznanj zborovodja moškega pevske- ga zbora Laško Lojze Švec, restavrator Anton Podkriž- nik in Gorazd Šetina. Poleg občinskih bodo podelili še priznanje »Zlati možnar«, ki ga za dosežke na področju etnografije že enajst let po- deljuje laška občinska zveza kulturnih organizacij. Le- tošnji dobitnik je kultumo- umetniško društvo Anton Tane iz Marija Gradca. Občine Slovenske Konjice, Zreče in Vitanje so letos priznanja za dosežke na po- dročju kulture podelile^ še skupno. Prejeli so jih: Slovenske Ko- njice: Franja Mlakar, Ivan Kacbek, Adela Pečovnik; Zreče: Mešani pevski zbor Svoboda Zreče; Vitanje: Poldka Anderlič, Mirko Po- lutnik. Število bralcev narašča V okviru Zavoda za kulturo v Žalcu deluje tudi Občinska matična knjižnica, ki ima pro- store v domu n. slovenskega tabora v Žalcu. Pod preteldo leto so potegnili črto in iz celo- letnega delovanja naredili na- slednje zaključke. Organiziranost knjižnične mreže se ni spremenila. Poleg šestih krajevnih knjižnic, ki so v Braslovčah, Grižah, Prebol- du, Šempetru, na Polzeli ter Vranskem imajo dve izposoje- vališči v Petrovčah, na Ponikvi ter dve izposojevališči v WZ v Žalcu in Polzeli. V lanskem letu so knjižnico na Vranskem preuredili, vse knjižnice pa obogatili z novimi knjigami. »Za matično knjižnico smo nabavili 3700 knjig, za krajev- ne pa okrog 1200, podarjenih je bilo 200 izvodov knjig. Po- leg tega smo kupili tudi 500 izvodov neknjižnega gradiva. Naše knjižnice imajo skupaj toliko knjig, da še vedno zado- voljujemo mednarodni stan- dard, 200 knjig na 1000 prebi- valcev, le 64-odstotno. Zado- voljni smo lahko, da število bralcev še vedno narašča, saj je bilo v lanskem letu od 4.195 kar 482 bralcev na novo vpisa- nih. Bralci so nas obiskali 38.300-krat, kar je za 10 od- stotkov več kot lani, priredi- tve, ki so bile v knjižnici pa je obiskalo okrog 2000 obisko- valcev. Naši bralci so si izpo- sodili 79.553 knjig. Ugotavlja- mo, da največ posegajo po ro- manih, po strokovnih in zah- tevnih delih pa posegajo pred- vsem študentje in dijaki.« je dejala voditeljica matične knjižnice Alja Bratuša. Dejavnost knjižnice pa ni omejena samo na nabavljanje in izposojanje knjig in drugega knjižničnega gradiva, temveč pripravljajo tudi številne pri- reditve za otroke in odrasle. Tako so imeli v lanskem letu 16 ur pravljic, 10 organizira- nih ogledov knjižnice, 3 kvize - uganke z nagradami, počitni- ški program in priložnostne razstave ob prireditvah. Za odrasle so bile prireditve skozi vse leto. To so bile razstave, predavanja, srečanja in pred- stavitve üteramih del. T. TAVČAR it. 6. - 9. ff«bruar 1995 KULTURA 10 Dnevom komedije gre dohro y ceHskem gledališču smeha za cel mesec z nekateri novostmi, z neposrednjim ocenjevanjem predstav občinstva z gla- sovalnimi lističi o predstavi in z glasova- njem komisije v imenu občinstva iz kate- rega izide komedijant večera, predvsem pa z bogatimi spremnimi prireditvami in otvoritvenim nastopom plesalcev Studia za ples v sodelovanju z dramsko igralko Anico Kumer, so se v petek, 3. februarja začeli četrti Dnevi komedije. Izbor letošnjih predstav, ki se potegu- jejo za najboljšo komedijo in posamezni- ki za žlahtnega komedijanta ali komedi- jantko, je pripravil novi umetniški vodja Primož Bebler. Seveda iz dane in ponuje- ne slovenske gledališke produkcije ko- medij. Vendar je bera pestra, če sklepa- mo iz ponujenega programa, ki bo trajal do 25. febi-uarja, s predstavo izven tek- movalnega programa, nastopilo bo gle- dališče Gavella iz Zagreba s komedijo Važno se je imenovati Ernest, pa še dan dlje. Na ta dan, 26. februarja, pred pred- stavo pa bo tudi slovesna razglasitev na- grajencev. Nominiranci se bodo potego- vali za zlato gledališko masko (v obliki sponke ali broške), izdelka Zlatarne Celje. Po prvih dveh tekmovalnih predsta- vah, prvi so nastopili kranjski komedi- janti, Prešernovo gledališče iz Kranja namreč, s predstavo Kadar mačke ni do- ma, v režiji Primoža Beblerja. Občinstvo se je smejalo komedijo zmešnjav. Padlo je nekaj petič, nekaj (celo enic), nekaj vmesnih ocen in izid glasovanja za pred- stavo: 3,6. Iz kranjske predstave je v imenu ob- činstva, oziroma njegove žirije v sestavi: Slavko Deržek, Mojca Umek in Roman Gracer, kot komedijant večera izšel igra- lec Tine Oman. Spomnimo se ga kot žlahtnega komedijanta iz prvih Dnevov komedije! S takšnimi podelitvami naslo- vov takoj po predstavi je v gledališču na Dnevih komedije poskrbljeno še za neko- liko več vznemirljivega, festivalskega vzdušja. Čisto prijetna osvežitev! Drugi dan so se celjskemu občinstvu, to spet dodobra polni dvorano, čeprav je tu in tam še mogoče najti prosti sedež, predstavi Change, v izvedbi ljubljanske Drame v skupnem seštevku podelilo oce- no 3,3. Predstava je bila nekoliko zahtev- nejša, dobra, a z drugačnim hvmiorjem kot ga je občinstvo morda pričakovalo. Komedijant večera je postal igralec Bo- jan Emeršič. Svoje o predstavah v celoti in za posa- meznike bo kajpak rekla stroka: Žirija v sestavi Majda Knap Šembera, Marinka Poštrak in Blaž Lukan. A po začetnih dveh predstavah in ocenah (občinstva), smemo z gotovostjo trditi, da gre kome- dijo dobro. Celo zelo dobro. Gledalci predvidno segajo po višjih ocenah in ča- kajo še naslednje tekmovalne predstave. Naslednja priložnost se jim bo ponudi- la že jutri, v petek. Nastopilo bo namreč domače, celjsko gledališče, s predstavo Antona Tomaža Linharta Ta veseli dan, ali Matiček se ženi, v režiji Vita Tauferja. ^ova priložnost torej, da jo vidijo tisti, ki je morda še niso. In jo tudi ocenijo. O spremljevalnih prireditvah pa je tre- ba reči, da ponujajo priložnost za obisk predstav tudi tistim, ki za redne predsta- ve niso dobili vstopnic in ponujajo pred- stave še na Odrupododrom. Tako nekate- ra gledališča za en dan podaljšajo obisk v Celju in ponovijo predstavo na velikem odru, v nedeljo je bila to predstava Change, to nedeljo bo ostalo primorsko dramsko gledališče in ponovilo sobotno tekmovalno predstavo Ni bila peta, bila je deveta. Na Odrupododrom je v nedeljo z Dos- jejem nastopil igralec Ivo Ban, tokrat bo nastopila Celjanka Vita Mavrič z Ježko- vim kabaretom, Ne smejte se, umrl je klovn. Ponujenega iz festivala, zdaj to pač že je, hočeš nočeš priznavajo tudi v gleda- lišču, je do konca meseca še veliko. Ob rednem programu celjskega gledališča tudi s predstavami na gostovanju in vče- rajšnjo (8. februar) premiero Hočevarje- ve predstave Smejči, v režiji Francija Križaja. MATEJA PODJED Foto: SHERPA Prvi dnevi komedije, že četrti po vrsti, so dali v novi festivalski obliki prvega komedijanta večera Tineta Omana iz predstave Kadar mačke ni doma. Gledalci pa so imeli po novem svoje opravilo: podeljevanje glasov. ZAPISOVANJA_ Prešernove nagrade Piše: Tadej Čater Ko so se nekje sredi Ljublja- ne davnega leta 1945 srečali Boris Kidrič, Edvard Kardelj in Josip Vidmar, ter se dogo- vorili o ustanovitvi ene skupne velike nagrade za dosežke na področju slovenske umetnosti in kulture, ni nihče slutil, še najmanj pa oni sami, da se bo nagrada, ki nosi ime po »geni- ju slovenske umetnosti«, ka- kor je pesnika dr. Franceta Prešerna imenoval Josip Vid- mar, slabih petdeset let kasne- je sprevrgla v predmet ostre kritike. Se največkrat politič- ne. Ob tem so 8. februar še razglasili za kulturni praznik slovenskega naroda. In, ko je eden izmed radijskih poslušal- cev, v zgodnjih šestdesetih po- stavil Josipu Vidmarju javno vprašanje, zakaj nagrada rav- no na 8. februar, zakaj od slo- venskih kulturnikov in umet- nikov, je ta, onemel. Kot da pred tem na to sploh pomislil ne bi. In odgovora na to vpra- šanje ne poznamo niti danes. Toda nas bolj zanima kritika. Pred letom 1991 seje bolj ali manj šušljalo, potiho govorilo, tudi o tem, da so Prešernove nagrade hudo spolitizirane. Prvi, ki je o tem jasno sprego- voril, je bil dr. Andrej Capu- der, prvi »samostojni in neod- visni« slovenski minister za kulturo. Čeprav je bila nagra- da del njegove funkcije, je od- krito povedal, da v to nagrado ne verjame. In zraven vneto stiskal roke nagrajencem in jim s prijaznim nasmeškom čestital. In se hudo razburil, ker je Novi kolektivizem kot del NSK takrat zavrnil nagra- do, ki jo je podpisal ravno on. Oziroma drugače; tistega kar si ni upal ali kar ni smel storiti sam, je storil nekdo drug. Pri- šlo je do tako imenovane laca- novske podvojitve. Tisti, ki so nagrado sprejemali in tisti, ki se o njej niso izrekali, so jo zavračali. Ali bolj preprosto; pes, ki laja, ne grize. In ob Pre- šernovih nagradah je vselej obilo lajanja. In zato so tisti, ki jo zavrnejo, prej izjeme kot pravilo. Zorko Simčič, pisatelj iz Argentine, politični emi- grant, ki se ima za argentin- skega književnika, pa kot Ar- gentinec ne ve niti tega, kdo je Diego Maradona, je Prešerno- vo nagrado sprejel, čeprav je le kakšno leto pred tem robantil, kako spolitizirana je ta nagra- da. Ko mu jo je podelila nova oblast v popolnoma isti obliki in isti vsebini, je bilo z nagra- do vse v redu. Janez Menart je zavrnil nagrado Prešernovega sklada, ker je menil, da si za- služi veliko nagrado in ob tem pripomnil, da je itak »vsa ko- misija, ki nagrade podeljuje, hudo spolitizirana«. Naslednje leto je dobil veliko Prešernovo in ob tem dejal: »Čast mi je sprejeti nagrado, ki jo nadvse cenim. Kot tudi žirijo, ki mi jo je podelila«. V žiriji pa sta se zamenjala le dva njena člana. Ampak nagrada je nagrada. Nagrada je vstopnica za vstop v nacionalno zgodovino. In » to se splača tudi kaj »pogoltni- ti«. Ker, konec koncev, drug dan ali dan zatem, na nagrade oziroma kulturo tako in tako vsi pozabijo. Nekako tako kot za 8. marec. Dan zatem je spet »vse po starem«. Sokoli na Celjskem v avlah Osrednje knjižnice Celje si boste lahko v nasled- njih mesecih ogledali razstavo z naslovom Sokoli na Celj- skem, ki jo je pripra\ila kusto- sinja posebnih zbirk prof. Tat- jana Kač. Razstava je plod njenega dolgoletnega študija in načrtnega zbiranja gradiva o sokolskem gibanju, ki je v zadnjih sto letih nedvomno mnogo prispevalo k oblikova- nju in krepitvi slovenske na- rodne identitete. Tematsko bo razstava zajela čas od druge polovice 19. sto- letja, ko je v mesto ob Savinji in njegovo okolico zavel svo- bodnejši liberalni duh, ki je pospešil razvoj nove slovenske družbe, pa vse do druge sve- tovne vojne, ko je bilo sokol- sko gibanje na silo prekinjeno in nikoli več obnovljeno. Sokolska ideja je dobila na Slovenskem »domovinsko pra- vico« že 1. 1863, ko so v Ljub- ljani ustanovili telovadno dru- štvo Južni Sokol. Ljubljanski sokoli so večkrat »gostovali« tudi na Štajerskem (npr. II. slovenski tabor v Žalcu 1868), zato ne čudi, da se je gibanje hitro razširilo v ostale sloven- ske dežele. Prvo sokolsko dini- štvo z imenom Savinjski Sokol so na Štajerskem osnovali 1. 1882 v Mozirju. V Celju, ki je po letu 1900 postalo središče štajerskih Sokolov, so se pri- staši sokolskega gibanja orga- nizirali nekaj let pozneje (1890), čeprav so bili že pred tem aktivni člani mozirskega sokola. Vloga celjskega dru- štva je bila v letih pred prvo svetovno vojno izjemno po- membna, saj so aktivno pose- gali v družabno življenje Slo- vencev v Celju, s telovadnimi nastopi pa prebujali v ljudstvu občutek narodne pripadnosti in boj za narodnostni obstoj. Slednje se je prav nazorno ma- nifestiralo ob otvoritvi celj- skega Narodnega doma (1897) in »zloglasnem« prihodu Če- hov v Celje (1899). Veliko vlogo je igralo sokol- stvo tudi v prevratni dobi 1918/19, ko so pod vodstvom Jožeta Smertnika sokoU v svo- jih značilnih uniformah sku- paj z orožniki zastražili Celje. V času med obema vojnama je sokolsko gibanje živelo naprej. Postalo je množičnejše, vendar pa je z vključitvijo v Jugoslo- venski sokolski savez postaja- lo vse bolj režimsko, posebno po letu 1929, ko so društva Celjske sokolske župe priklju- čili viteški organizaciji Sokolu kraljevine Jugoslavije. S pro- režimsko usmerjenostjo je gi- banje izgubilo precej svoje prejšnje žlahnosti. Kljub vse- mu pa svoje prvotne zamisli, skrb za telesno vitalnost slo- venskega naroda, niso zane- marili. Celo nasprotno, sokoli so s svojimi dramskimi odseki, knjižnicami, godbami in pev- skimi zbori skrbeli tudi za kulturni napredek ljudi, kar je bilo še posebej pomembno v manjših podeželskih krajih. Avtorica se zaveda, da raz- stava ne more biti popoln pri- kaz razgibanega in bogatega sokolskega življenja, je pa spodbuda za njeno nadaljnje raziskovanje. Upati je, da bo s pomočjo nekaterih še živečih sokolov ali njihovih svojcev in pridobitvijo gradiva le še mo- goče dopolniti vedenje o nekoč izjemno bogatem in pomemb- nem sokolskem gibanju. Raz- stava, katere otvoritev bo v če- trtek, 9. februarja, ob 18. uri na Muzejskem trgu, nam bo torej predstavila marsikaj no- vega iz življenja celjskih soko- lov, slikovnemu gradivu pa bo primerno dopolnilo tudi kata- log, ki ga bodo izdali v ta namen. BRANKO GOROPEVŠEK Kraljica Margot, Francija, 1993 Zgodovinska drama (po romanu Alexandra Dumasa) Režija: Patrice Chereau, glasba: Goran Bregovič, vloge: Isabelle Adjani, Daniel Auteuil, Jean-Hugues Anglade, Vincent Perez, Vima Lisi Zgodba filma je zgodovi- na Francije. Je tudi hvalni- ca strpnosti, kajti v brezu- pu in viharnem klanju šentjernejske noči se rojeva krhko upanje na spravo, ki bo združila Francijo pod žezlom kralja Henrika IV. Filmska zgodba govori o Margot, hčeri, sestri in soprogi kraljev, ki bo pre- stopila od zatiralcev na stran zatiranih. Od dveh moških bo izvedela, kaj so versko preganjanje, krivič- nost in sovraštvo. Filmska zgodba je tudi zgodba teh dveh mož: Henrika, ki bo postal kralj Henrik IV, in La Mola, idealista, prote- stanta, ki bo zaradi Margot izgubil življenje. Film je tudi zgodba o po- šastni družini, ki jo vodi oblastna mati Katarina Medičejska. Pred žensko v večni žalni črnini se v Lo- uvru odklepajo vsa vrata in razgaljajo najbolj varovane skrivnosti. Le nečesa ne ve: njeni trije sinovi bodo po- mrli brez dedičev, prekleti rod bo izumrl. Po Evropi divjajo verske vojne. V šentjemejski noči se začne organiziran pokol protestantov tudi v Parizu. Podivjani Coconnas bo po ulicah zasejal kr\'avo žetev. To noč bo hudo ranjeni La Mole prehodil kalvarijo z morišč do sobe kraljice Margot, kjer se bo zapeča- ' tilo njuno zavezništvo. To je doba poganstva in ver- skega zanesenjaštva, ne- prikrite čutnosti in neneh- no pričujoče smrti, čas Shakespeara in Marlowa. Neizprosen, nerazumen tok dogajanja melje in pogub- Ija moške in ženske, krive in nedolžne, kot v elizabe- tinski drami. Skozi prizmo renesanse razpoznavamo zgodovino, ki se dogaja v današnjem kultiviranem in napred- nem svetu. Kajti scenarist- ka Daniele Thompson go- vori obenem tudi o verskih vojnah današnjih dni: o na- rodu, ki ga more politična misel razdvojiti enako te- meljito kot nekdaj vera, o pokolih dveh sosednjih narodov v srcu Evrope. Film torej ne poustvarja zgodovine. V katero zvrst naj sodi? Je zgodovinska srhljivka, film o mafiji, psi- hološka drama? Predvsem govon o ljudeh, s katerimi se lahko na začetku po- vsem poistovetimo. Nato se bomo od njih odmaknili, da bi nas proti koncu znova pridobili, saj so nam po- dobni kot vrstniki, kot lju- dje ljudem. it. 6. - 9. ff«bruar 1995 11 KULTURA Samozavest ob kulturnem prazniku s koncertom Ljubljanske- ga kvinteta trobil bodo nocoj v laškem proslavili slovenski ](ultumi praznik in podelili priznanja Anton Aškerc za izjemne dosežke na področju kulture. Prav v teh dneh v Laškem s ponosom ugotavljajo, da lahko po vsem, kar so na po- dročju kulture že naredili, samozavestno proslavijo praznik slovenske kulture. V prenovljenem kulturnem domu se je doslej zvrstilo že 77 predstav, večinoma go- stujočih skupin, v vsaki se- zoni pa so se občinstvu pred- stavila tudi domača kultur- na društva in skupine. Pose- ben dosežek v sezoni 1994/95 je spevoigra Glorija v izved- bi domačega moškega pev- skega zbora. Poleg kultüme- ga doma se bogato kulturno življenje vsako leto odvija še na gradu Laško z dobro obi- skanimi grajskimi poletnimi prireditvami, pomembno ža- rišče kulturne ustvarjalnosti in ponudbe pa je tudi laški dvorec s svojim razstaviščem in matično knjižnico. O bo- gati dejavnosti na področju kulture priča v laški občini tudi 38 kultumih društev in skupin, v katerih se zbira več kot tisoč aktivnih članov. JI Harlekinov Vivaldi Ob dvajsetletnici delovanja začetkov današnje vse- bine in oblike dela v Harlekinovi šoli za plesno vzgojo, klasični balet in sodobni ples, ki jo je ustanovila in jo ves čas vodi Ana Vovk Pezdir, so plesalci te šole ozi- roma člani Akta, mladinske skupine za sodobni ples v koreografiji Ane Vovk Pezdir, ki je zasnovala tudi kostume, pripravili na vse stavke znamenitih Vivaldi- jevih Štirih letnih časov istoimenski plesni večer v veliki dvorani Narodnega doma. Premiera je bila prejšnji četrtek 2. februarja. Viiionov večer Plesni forum je pripravil za jutri, v petek, 10. februarja ob 21. uri v svoji dvorani tradicionalni forumski večer, ki bo pričaral razposajeno srednjeveško vzdušje. Tokrat so na vrsti Tolovajske balade Francoisa Villona v prevodu Janeza Menarta. Pričarali jih bodo Alenka Goršič, prva flavtistka mariborske opere (na ljubljanski glasbeni akademiji diplo- mirala pri prof. Čampi, sedaj se izpopolnjuje v Münchnu pri prof. Koflerju), Jani Kovačič, pronicljiv avtor, ki je izdal že nekai plošč in kaset ter klasični kitarist Žarko Ignjatovič, ki je študiral v Zagrebu in Gradcu, od leta 1992 študira na salzbiu-škem Mozarteumu. Pedagogi bodo iconcertiraii Jutri, v petek, 10. februarja bo ob 19.30 uri na odru dvorane Glasbene šole v Celju že tradicionalni koncert pedagogov Glasbene šole. Nastopih bodo flavtistki Helena Poles in Mojca Zakošek, klarinetist Jurij Hladnik, violinista Kristian Kolman in Franci Rizmal, kontrabasist Evgen Oparenovič, pianistke Jelena Dukič, Ana Šabašov in Brina Zupančič Rogelj, baritonist Damir Mikulič, kita- rista Blanša Baie in Matjaž Brežnik, tolkalista Martin Bajde in Borut Pinter ter solist na akordeonu Andrej Lorber. V torek, 14. februarja pa bosta ob 17. in 18. uri redna mesečna nastopa učencev Glasbene šole. Ekspreslvnost podob Do 21. februarja bodo v galeriji Kulturnega centra Ivan Napotnik v Velenju razstavljene slike akadem- ske slikarke Terezije Bastelj iz Gomjega Grada. Diplomirala je na ljub- ljanski Akademiji za likovno umetnost pri prof. Gustavu Gnamušu, s svojimi deli pa se je pričela samostojno predstavljati pred petimi le- ti, predvsem v razstaviščih domače regije. V njenem ustvarjanju lahko razpozna- mo silovito emotivno doživ- ljanje lastne eksistence. Subjektivno dojemanje svoje usode v vrtincu reda in ka- osa ji je narekovalo specifič- no umetniško odzivanje. Njene slike opredeljuje na- slon na tisto vrsto modeme umetnosti, ki je predvsem želela izraziti svoja notranja čutenja in razmišljanja, brez kakršnega koli idealiziranja. Temveč prav nasprotno, v tej umetnosti ima svoje po- membno mesto kritika, razo- čaranje, in opozarjanje na pomanjkljivosti in slabosti človeškega roda. Ekspresi- onistično slikarstvo Terezije Bastelj je v mnogih potezah sorodno utemeljiteljem te zvrsti, ki se je že v prejšnjem stoletju, z vrhom v prvih de- setletjih našega stoletja obli- kovala na evropskem sevem, odmevom tega sloga pa lah- ko sledimo v različnih pre- sledkih tudi v zgodovini slo- venske umetnosti. Slikarka se osredotoča na figuraliko, in njena dela razkrivajo mnoge temne plati človeške- ga bivanja; te se kažejo skozi različne oblike tфljenja, groze in travm, ki imajo svoj vzrok v nasprotujočih si tež- njah in zahtevah tako posa- meznika kot družbe. S pote- zami, ki označujejo posa- mezne like ne išče značilnih posebnosti upodobljencev, temveč ustvarja stilizirane like, kateri izpričujejo svojo prisotnost na kompozicijah skozi prikrito in večpomen- sko simboliko ali tudi z bolj univerzalnim in jasnim spo- ročilom. Del njene ustvarjal- nosti predstavljajo tudi ko- laži, z dodatnimi likovnimi sredstvi, ki dopolnjujejo nje- no ustvarjanje, hkrati pa no- sijo bistvene značilnosti sli- karskih del. BORIS GORUPIČ PRIREDITVE v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bo drevi ob 20.30, za izven predstava Z. Hočevarja z naslovom Smejči, režiserja Francija Križaja. Jutri, v jietek ob 10. uri, bodo uprizorili zaključeno pred- stavo Ta veseli dan ali Matiček se ženi, v soboto ob 19.30, pa bodo nadaljevali z Dnevi komedije, v okviru katerih se bo tokrat predsta- vilo Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice, s predstavo Čudežno gledališče. V nedeljo se bo isto gledališče ob 17. uri, predstavilo še s predstavo Ni bUa peta, bila je deveta, ob 20.30 pa bo gostovala Vita Mavric s predstavo Frana Milčinskega Ježka, ki nosi naslov Ne smejte se, umrl je klovn. V ponedeljek ob 11. lui bodo za abonma 1. šolski in izven, v torek ob 10. uri za abonma Čebelica 3 in ob 15.30 še za abonma 4. šolski in izven, uprizorili predstavo Tičev Jaka. V Domu П. slovenskega tabora v Žalcu bo v ponedeljek ob 19.30, gostoval Kultumi dom Španski borci iz Ljubljane, s komedijo Mož moje žene. V Domu kulture v Velenju bodo v soboto, 11. februarja ob 10. in ob 16. uri, za Pikin abonma uprizorili lutkovno predstavo Mojca Pokrajculja, ki so jo pripravili pri Glasbeni mladini Jesenice. V Kulturnem centru Laško bo drevi ob 19.30, koncert Ljubljanskega kvinteta trobil, s podelitvijo občinskih priznanj Antona Aškerca in priznanja Zlati možnar. Slavnostni govornik bo dr. Tomo Korošec, moderator pa novinar Tone Vrabl. V koncertni dvorani Glasbene šole v Velenju bo v soboto, 11. febru- arja ob 19.30, koncert Simfoničnega orkestra Glasbene šole Velenje, pod vodstvom Dušana Lipovška s skladbami Granadosa, Sibeliusa in Griega. V sredo 15. februarja ob 19.30, pa bo za izven abonmaja, koncert violoncelista Christopha Stradnerja in pianistke Margarete Babinsky. V Narodnem domu v Celju bo v petek ob 19. uri, revija pevskih zborov podjetij in kultumih društev občin Celje in Vojnik. V torek ob 19.30, pa bo koncert Zavoda za kulturne prireditve Celje, kjer bodo nastopili violinist Črtomir Šikovič, violinistka Vera Belič in pianist Vladimir Mlinaric. V dvorani Zdraviliškega doma na Dobrni bo jutri, v petek ob 19. uri, koncert Vokalne skupine Cvet Društva medicinskih sester Celje, pod vodstvom Vide Bukovac, v nedeljo ob 19. uri, pa koncert Mešanega pevskega zbora T^lice Dobrna, kijga vodi Mitja Bervar in vokalne skupine Krila iz Smartnega pod Smamo goro pri Ljubljani, pod vodstvom Mojce Golob. V Glasbeni šoli v Celju bo v sredo ob 19. uri, recital Jane Kvas z naslovom Kje so moje rožice, v izvedbi članov gledališke delavnice Srednje tehniške šole Celje. V osnovni šoli Griže si lahko danes in jutri, še ogledate razstavo rojaka Bogdana Potnika. V Pokrajinskem muzeju v Celju bo do nedelje na ogled razstava Okrasni cvetlični lončki, Aleša Stoparja. V galeriji kulturnega centra Ivan Napotnik v Velenju do 21. febru- arja, razstavlja slike Terezija Bastelj. V Galeriji sodobne umetnosti v Celju si lahko do 31. marca ogledate pregledno razstavo slik Avgusta Lavrenčiča. V Zdravilišču Laško si lahko do 1. marca, ogledate razstavo Geolo- ški sprehodi v okolici Laškega — to je svet fosUov, avtorja Tomaža Majcna. V kava baru Interlaro na Stanetovi 21 v Celju razstavlja dela Vlado Geršak. V Savinovem likovnem salonu v Žalcu bodo jutri, v petek ob 18. uri, odprli razstavo likovnih del akademskega slikarja Leona Koporca. Razstava bo na ogled do 24. februarja. V Likovnem salonu v Celju bo do 25. februarja, odprta razstava Zore Stančič z naslovom Albumi. V trgovini in galeriji Radeče papir je na ogled razstava akvarelov in grafičnih listov likovnega pedagoga Arpada Šalamona. V pop teatru v Celju si lahko ogledate razstavo fotografij Barbare Jakše. V šentjurski knjižnici bo do sredine meseca februarja odprta raz- stava likovnih del Vlada Geršaka. V hotelu Dobrna si laihko ogledate razstavo akvarelov in gvašev Snežna jama, akademskega slikarja Alojza Zavolovška. V Levstikovi sobi Osrednje knjižnice v Celju bodo danes, 9. febru- arja ob 18. uri, odprli razstavo Sokoli na Celjskem. Union 9.2. ob 16., 18.30 in 21. uri ameriški film Intervju z vampir- jem, od 10. do 15.2. ob 17.30 in 20.30 pa francoski film Kraljica Margot; Mali Union od 9. do 15.2. ob 20. uri angleški film Ostanki dneva; Metropol od 9. do 15.2. ob 16.30 in 18.30 ameriški film Končna hitrost, ob 20.30 pa ameriški film Tri zaljubljena srca; Dom 9.2. ob 18. in 20.15 ameriški film Junior, od 10. do 15.2. ob 18. in 20.30 ameriški film Intervju z vampirjem. Kino Žalec 10.2. ob 20. ter 11. in 12.2. ob 18. in 20. uri ameriški fihn Junior. Kino Dobrna 12.1. ob 17. uri ameriški fUm Krik stene. V dvorani Plesn^a foruma v Celju bo jutri, v petek 10. februarja ob 21. uri, tradicionalni večer z..., kjer bodo nastopili Alenka Goršič, Jani Kovačič in Žarko Ignjatovič. V Kulturnem centru v Laškem bo v soboto ob 19.30, laška Knjižnica predstavila publikacijo Znani Laščani. V programu bodo sodelovali vokalni sestav Odmev, klarinetist Franjo Maček, pianistka Bina Zupančič-Rogelj in bobnar Sašo Kužnik. V kulturnem domu v Šentjurju bo v soboto ob 19. uri, prireditev z naslovom Planina se predstavi, s člani Prosvetnega društva. V Razstavnem salonu Zdravilišča v Rogaški Slatini bo v torek ob 20. uri, večer slovenske folklore s folklorno skupino Franceta Prešerna iz Celja. V letu 1931 je imel zbor dva odmev- nejša nastopa. V aprilu se je udeležil srečanja 13 zborov v Izubijani, o nji- hovem nastopu pa je kritik zapisal, da so se Celjani »na moč krepko afirmira- li. Šegula je znan glasbeni delavec, priden, uglajen, eleganten pevovodja, ki ima svoj 70-članski zbor brez dife- renc v svojih rokah. V zboru so vztraj- ni pevci - neki gospod prepeva v njem že 37 let — gladkih grl, izravnane pev- ske linije... skratka: tehten, uvaževan zbor.« Drug odmeven nastop pa je bil koncert v počastitev 80-letnice skla- datelja Hugolina Sattnerja, ko so so- delovali z orkestrom Glasbene matice, ki ga je pripravil Karlo Sancin, izvaja- li pa so večinoma slavljenčeve skladbe. Skladatelj je doživel prisrčen sprejem, društvo pa mu je poklonilo lovorov Venec s trobojnico. Na tem mestu je potrebno omeniti, ^la je celjska glasbena šola, oziroma Glasbena matica s svojimi učitelji in učenci večkrat sodelovala pri koncer- tih Celjskega pevskega društva. Med drugim so nekateri učitelji in učenci z zborom nastopili spomladi 1932. leta v Marijini cerkvi. Izvedli so Hydnov oratorij Sedem poslednjih besed Kri- stusa na križu. To je bila prva izvedba kakega večjega dela s povsem domači- '''li izvajalci." Delo je dirigiral Pec Še- §ula, izvajalci pa so bili deležni mno- gih priznanj. . V letu 1932 se je po mnogih peripeti- jah v Mariboru na iniciativo skladate- lja Vasilija Mirka le ustanovila Ipav- pevska župa. Med prvimi osmimi ^štvi se je znašlo tudi CPD, ki je prestopilo iz ljubljanske Hubadove ^Pe. Aprila je bila že prva prireditev ^ organizaciji Ipavčeve župe, in sicer l^evska pred tekma. Šlo je namreč za kateri zbori se bodo uvrstili na tek- '^ovanje ob 60- letnici Glasbene mati- ja® v Ljubljani. Žirija je v nadaljnje tekmovanje pripustila tudi Celjane, katerih nastop pa je kritik Karol Pa- hor pospremil z naslednjo oceno: raz- merje posameznih glasov je bilo goto- vo najboljše, a je pevovodja »s preveli- kimi gestami kvaril vtis discipline, ki se je v zboru sicer tako jasno videla.« Ljubljanska Glasbena matica je svojo obletnico proslavila na slovesen način. Med mnogimi prireditvami je treba omeniti odkritje osmih spomenikov jugoslovanskim skladateljem pred po- slopjem Glasbene matice in seveda pevsko tekmo. Razsodišče je »sodilo zelo strogo, tako da je bilo več društev, ki so pričakovala priznanja in nagra- de, v svoji samozavesti zelo užalje- nih ...« Toda Celjani so bili med naj- boljšimi. Osvojili so prvo mesto v dru- gi kategoriji. Zanimiva je tudi koncertna brošura iz tega leta, posebej naslov spremnega besedila: »Pod pokroviteljstvom nje- govega veličanstva kralja Jugoslavije Aleksandra I. Celjsko pevsko društvo, člani Ipavčeve pevske župe Južnoslo- venskega pevačkega saveza.« V nada- ljevanju pa med dmgim piše: »Prva leta je gojilo CPD poleg petja tudi dra- matiko. Ko pa se je jelo razvijati in napredovati'^lovensko zborovo petje, je stremelo CPD za čim večjo popol- nostjo ter posveča danes več pažnje umetniškim težnjam v smislu moder- nih glasbenih zahtev in ustvaritvi ju- goslovanske glasbene kulture!« Kot vsa trideseta leta je zbor tudi v tem letu nastopil ob prazničnem koncertu 1. decembra. Tolo-at so z or- kestrom izvedli Sattnerjevo kantato Soči. Z uspešnim nastopanjem si je CPD pridobilo velik ugled med člani Ipav- čeve pevske župe, katere odbornik je bil vsa leta tudi predsednik zbora (i:. Fink. Ideja, da bi bil ob 40-letnici dru- štva v Celju občni zbor Ipavčeve župe z odkritjem spomenika bratom Ipavec, pa ni bila uresničena. Namesto tega so na rojstni hiši Ipavcev v Šentjurju vzi- dali spominsko ploščo, slavnostni kon- cert pa so imeli najprej zbori, zbrani v Ipavčevi župi, nato pa Celjsko pev- sko društvo, Id je proslavilo 40-letnico delovanja. O obeh dogodkih 13. in 14. maja 1934 so kronisti zapisali med. drugim sledeče: »Veličastna pevska svečanost je zbrala mnogo častilcev ob priliki odkritja.. .Skladatelj dr. Anton Schwab je v zanosnem govoru orisal zasluge bratov Ipavcev za probudo na- rodne zavesti... Predsednik Ipavčeve župe Vasilij Mirk je predal občini z le- pim govorom ploščo v čuvanje...« In še o jubilejnem koncertu: »Mešani zbor CPD je za to slavnostno priliko nastopil kar z 92 pevci in pevkami. Zbor je najprej zapel državno himno, nato pa društveno geslo Kdor naš si, z nami poj, ki ga je društvu posvetil skladatelj Emil Adamič. Zbor pod vodstvom Peca Šegule... izvajal je spored navdušeno. Bil je pač temeljito pripravljen.« Seveda je bil ob jubileju tudi sla\aiostni občni zbor, kjer so med drugim počastili dolgoletne člane. O pevovodji pa je kronist v tem letu zapisal še podatek, da je »Pec Šegula prejel odlikovanje Sv. Save 5. razreda. Neumornemu pevskemu poborniku, ki je pred kratkim skočil v jarem sv. za- kona, dvakrat čestitamo!« 19. februarja 1936 je zbor CPD zapel pred mikrofoni radijske oddajne po- staje Ljubljana, ki je priredila Oljski večer. Poleg zbora so nastopili še ne- kateri celjski vokalni in instrumental- ni solisti. V naslednjih letih je zbor vedno znova potrjeval svojo kakovost zlasti z odmevnimi koncerti ob raznih obletnicah slovenskih skladateljev. Ob 10-letnici smrti Viktorja Parme so med drugim izvedli tudi njegovo bala- do za solo, zbor in orkester Povodni mož. Tudi na tem koncertu je sodelo- val pomnoženi orkester Glasbene ma- tice. il. - 9. februar 1995 NASI KRAJI iN LJUDJE 12 Osebnost leta Je Anton Ratei Takoß za petami Je pristal Jožef Hrastnik, Mirko Fric-Krajnc pa Je tretji Kar precej »na tesno« je šlo te dni pri preštevanju kuponov. Zadnje smo sprejeli v soboto, 28. januarja, zatem pa smo čakali le še na glasovanje na Radiu Celje, ki je bilo opravljeno v četrtek, 2. februarja. Toliko v pojasnilo, zakaj objavljamo re- zultate šele v tej številki. Sicer pa bomo slovesno razglasitev, na katero bomo pova- bili vse tri najbolje uvrščene, opravili v pri- hodnjih dneh v Galeriji Mozaik in reportažo s tega dogodka seveda tudi objavili. Anton Ratej je zbral 276 glasov, Jožef Hrastnik 257, Mirko Fric-Krajnc pa 159. Z otroki moraš čutiti! Tako pravi doktorica Ana Meštrovič, predstojnica pediatričnega oddelka celjske bolnišnice Doktorica Ana Meštrovič že štiriindvajset let dela na od- delku otroške pediatrije v celj- ski bolnišnici. Od leta enaino- scmdeset je tudi predstojnica oddelka. Njeno delo je še pose- bej specifično, odgovorno in občutljivo, saj dela z otroki. Da bo postala zdravnica, se je odločila šele v četrtem letni- ku gimnazije, ki jo je obisko- vala v Kamniku. Prej si je že- lela postati učiteljica. »Am- pak, mislim, da je bila ta odlo- čitev prava,« pravi, ko med de- žurstvom na oddelku čaka na male bolnike. Nikoli ji ni bilo žal, ker se je odločila za ta poklic... Začetki Zdravnik je tudi njen mož. Leta oseminšestdeset, po kon- čanem študiju na medicinski fakulteti v Ljubljani, sta oba začela delati v splošni ambu- lanti v Vojniku. Tam sta ostala dve leti, potem pa sta opravila specializacijo in prišla v Celje. »Sledila je specializacija na pediatriji v Ljubljani in nato še usmeritev v obolenja sečil. Pediatri namreč pokrivamo vse, malo pa smo usmerjeni tu- di znotraj pediatrije same, saj seveda vsakdo ne more obvla- dati vsega. In od dvainsedem- desetega leta sem tukaj,« pravi doktorica Ana Meštrovič. Leto enainosemdeset je bilo na pe- diatričnem oddelku kritično. V kratkem času sta namreč umrla dva predstojnika oddel- ka. In takrat je doktorica Me- štrovičeva kot zdravnica z naj- daljšim stažem na pediatriji prevzela mesto predstojnice. »Takrat so se začele tudi vse skrbi v zvezi s predstojni- štvom,« se spominja. »Skrbi zato, ker bi človek želel vse najboljše. Veliko stvari se raz- vija; ne samo v medicini in v pediatriji - takšno delo je, seveda, povezano tudi s psiho- logijo, s čustvi...« Tako je, na primer, na otro- ških oddelkih v bolnišnicah zelo pomemben čas obiskov. »Tu se je v zadnjem času veli- ko spremenilo. Oddelek smo odprli za starše, tako da imajo ves čas prost vstop. Velika sprememba je tudi prava os- novna šola na oddelku. Vzgoji- teljico smo imeli že od leta pe- tinsedemdeset, prava šola pa poteka šele od leta devet- deset.« Z otroki Mali bolniki so velika ljube- zen doktorice Ane Meštrovič. Ko se sprehaja med njimi po oddelku, jo gledajo s pričako- vanja polnimi očmi. Tu in tam koga p>oboža, se s kom pogovo- ri, ga nekoliko potolaži... »Otroku bi rad človek nudil resnično vse. To je populacija, za katero nam ni ničesar žal. za katero želimo, da bi imeli najlepšo mladost. Žal pa je marsikaj povezano z denar- jem, zato ne moreš nuditi vse- ga tistega, kar bi želel. Sedaj si, recimo, želimo ultrazvok. To je aparat za diagnostične preiskave, ki ni škodljiv za otroke,« pravi in upa, da se jim bo želja uresničila. Sicer pa je, seveda, delo zdravnika za otroke povsem drugačno kot delo za odrasle. »Ob otroku sta tu vselej še starša, pa mogoče tudi sorod- stvo. Od bolnika samega niti ne moreš sprejemati podatkov; pogovarjati se moraš s starši, natančno moraš opazovati sam... Natanko moraš vedeti, kaj vse o bolezni in njenih zna- kih hočeš izvedeti od staršev. Poleg tega so tudi majhni otroci, ki resnično ne znajo o sebi še ničesar povedati. Tu sta pomembna predvsem ob- čutek in praksa. Po drugi stra- ni pa imamo dostikrat na od- delku tudi otroke, stare šest- najst, sedemnajst let. Ti so že v obdobju, ko se srečujejo s te- žavami, značilnimi za odrasle. In to je seveda spet populacija zase.« Stik »Vedno je najlepše, kadar otrok ozdravi in ko lahko hitro postaviš pravilno diagnozo. Takrat smo srečni starši in mi. Vendar so bolezni, ki se ne da- jo razjasniti... Tu je pomemb- no predvsem, kako ti starši za- upajo,« pripoveduje doktorica Meštrovičeva o izkušnjah, ki si jih je pridobila v več kot dveh desetletjih prakse pri delu z otroki. »Zelo pomemben je tudi stik z otrokom, ki se mu moraš res- nično posvetiti. Ne samo nje- govi bolezni; tudi čutiti moraš z njim. Moraš mu nuditi var- nost ... Otrok čuti, kdaj si na njegovi strani, kdaj nisi... In od tega je odvisno, koliko ti zaupa. Razen tega pa so otroci seveda različni. Nekateri tež- ko prenašajo bolnišnico, se težko vživijo... Zdi se mi, da otroka lahko pridobiš, če mu daš res vse, kar je potrebno, če z njim deliš tudi svoja čustva. In že majhni otroci vedo, da so v bolnišnici zato, da bodo oz- draveli. Zvečer je pri nas tiho. Spijo. Včasih, po obisku, tudi jočejo, ampak vedo, da so tu zato, ker so bolni. Majhni otroci znajo namreč že marsikaj dojeti. Vedo, kaj se z njimi dogaja. Z otrokom, sta- rim tri, štiri leta, se lahko že prav resno pogovoriš, tako se počuti odraslega. Poveš mu, na primer, da mu bodo vzeli kri - čeprav je to preiskava, ki ni prijetna za nikogar. Poveš mu lahko, da bo šel na ultrazvok, da bo notranjost svojega telesa videl na televiziji... Skratka, vsako stvar otro- kom povemo, saj je zanje to zelo pomembno. Vedeti mora- jo, kaj se z njimi dogaja. Nikoli jim ne lažemo.« Predanost Večina otrok se na bolnišni- co navadi, v njej ozdravi, se potem vme domov... Vselej pa žal ni tako. Včasih se zgodi, da je kakšen otrok neozdrav- ljivo bolan, včasih še kaj huj- šega ... In ravno zato se, pravi doktorica Meštrovičeva, za pe- diatrijo ne odloči dosti zdrav- nikov. Pravijo, da se ne bi mo- gli navaditi. Tudi ona se ni. Tako njo kot celo ekipo pedia- tričnega oddelka prizadene smrt otroka. In tu so še star- ši... To vsekakor niso stvari, na katere bi se Človek lahko navadil, jih sprejel kot nekaj samoumevnega... Veliko neprespanih noči, meseci razmišljanj o tem, kako bi bilo, če bi bilo drugače, so za njo. Nešteto malih src se je predalo njenim rokam v minu- lih štiriindvajsetih letih. Ko jo pokličem in prosim za pogovor, vpraša, zakaj ravno njo. »Vsi ostali pišejo še pesmi, knjigo, ukvarjajo se z nešteto drugimi stvarmi,« pravi tiho. »Jaz ne počnem nič posebne- ga.« Da ne? Sploh pa, njen delovni dan se še zdaleč ne konča z odho- dom iz službe. »Če je zaključek delovnega dne dober, če se vse lepo reši, pridem domov srečna; kar ne- se me iz službe. Če je kaj tež- kega, pa o tem potem premi- šljam, brskam po literaturi, ne morem spati... Sicer hodim v naravo, na izlete, to so lepe stvari. In če ima človek še nekaj živali, pa vrt, se mi zdi, da jfe dan vedno vsaj pol prekratek... Včasih pri takšnem poklicu pravza- prav ne želiš družine,« razmi- šlja. »Naš poklic zahteva cele- ga človeka. Če hočeš to razde- liti še na družino, pa je včasih zelo težko. Včasih se tudi kaj izmuzne. Ampak, vedno delaš na tem, da bi bilo vse najboljše, hkrati pa si vselej želiš, da bi bilo še boljše,« pravi doktorica Me- štrovičeva. Otroci si to zaslu- žijo. NINA M. SEDLAB Foto: sherpa Prvi kupon za iziet Objavljamo prvi kupon za sodelovanje na 23. izletu 100 kmečkih žensk na morje v organizaciji NT&RC. Tako kot vsa zadnja leta bomo tu- di letos objavili štiri kupone (od 1 do 4) ter rezervnega, ki bo veljal za tiste, ki bi zgre- šile kakšno prej omenjeno številko. Zadnji kupon bo objavljen 9. marca. Posamezne številke je tre- ba nalepiti na kupon, tega na dopisnico, vse skupaj dopol- niti z želenimi podatki in po- slati na naše uredništvo. Ti- ste kandidatke, ki bodo zbrale vse številke od 1 do 4, lahko kupone pošljejo takoj, ostale bodo morale počakati še teden dni, vse pa bodo enakovredno zastopane pri žrebanju, ki bo tudi letos javno, verjetno v šentjurski občini, kjer se je akcija tudi začela. Izlet bo v petek, 7. in v so- boto, 8. aprila v hotel Lucijo v Portorožu. Sama pot bo nekoliko spremenjena. Iz- žrebanke si bodo namesto Lipice letos ogledale Po- stojnsko jamo. Sicer pa bo- mo o programu podrobneje spregovorili v naslednjih številkah Novega tednika. O večernem programu v ho- telu Lucija pa zaenkrat samo to: kmečke žene bo tokrat zabaval ansambel Štajerskih 7 iz Slovenskih Konjic, ki le- tos praznuje 10 let igranja doma in po svetu. To bo vse- kakor prijeten večer, saj gre za skupino, ki je pri tem po- slu trenutno v samem profe- sionalnem vrhu. Vse izžrebanke bomo pre- verili na prejšnjih spiskih, tako da bodo z nami potova- le res tiste, ki še niso. Če pa bo kakšna izjema, bo to sa- mo potrdilo pravilo... Žen- ske, tudi kmečke, so pač iz- najdljive. Veliko sreče in upanja na uspeh v najbolj priljubljeni akciji NT&RC! TONE VRABL Izmed vseh, ki ste glasovali za osebnost leta - tako s kuponi kot na radiu - smo izžrebali deset nagrajencev, ki bodo v pri- hodnjem tednu prejeli majice NT&RC. To so: Marija PLEVNIK, Zabukovica 110, Ma- teja INKRET, Pod lipami 24, Celje, Marta ARZENŠEK, Vrbno 6, Šentjur, Marjana ŠMAJS, Polzela 70, Rudi MUSTABASIČ, Brezova 2, Celje, Danica ZAJELŠNIK, Okrogarjeva 7, Celje, Nada RABUZIN, De- bro 3, Laško, Boja PINTAR, Milčinskega 4, Celje, in Karmen ZUPANC, Nušičeva 14, Celje. MOJCA MAROT Računalniška učilnica v osnovni šoli Marije Broz, v Bistrici ob Sotli, pripravljajo za jutri, 10. februarja, slovesno odprtje računalniške učilnice. Po kulturnem programu bodo predstavili pot od prvega računal- nika do osrednje šole na področju račnunalniškega opismenje- vanja, prikazali pa bodo tudi delo v takšni učilnici. Slovesnost bo ob 13. uri. BJ it: 6. - 9. februar 1995 13 NASI KRAJI IN LJUDJE LAS V boju proti drogam pogovor z ¥oáio Lokalne akcUske skupine za boj proil drogam, dr. Alenko KokaU las — Lokalna akcijska skupina za boj proti drogam - pod vodstvom dr, Alenke Kokalj z Zavoda za zdravstveno varstvo Celje deluje že dve leti. V skupino so vključeni strokovnjaki z različnih podro- čij, ki se ukvarjajo s to problematiko. problematika zlorabe drog postaja vedno bolj pereč problem tudi že pri nas. Le malo je osnovnošolcev, ki še niso po- skusili alkohola in cigarete, še manj srednješolcev, ki še niso pokadili jointa. Doktorica Kokaljeva je povedala, da trdnih statističnih podatkov o razširje- nosti drog na našem območju sicer ni, dejstvo pa je, da je zloraba drog tudi na Celjskem razširjena in da se razne usta- nove - tako šolstvo, zdravstvo, policija in še kdo - trudijo, da bi zlorabo drog vsaj omejili, če že ne preprečili. Kaj vse vpliva na podatke o razširje- nosti drog na določenem območju? Teh kazalcev je več. Nekateri so iz zdravstva, recimo smrti zaradi drog, di- rektni in indirektni samomori, ki so po- vezani z drogami, iskanje zdravniške po- moči zaradi zasvojenosti, okuženost za- svojenih z virusom HIV ali z virusi hepa- titisa B in hepatitisa C. To so zelo po- membni kazalci, ki kažejo tudi na pogo- stost zamenjave igel med zasvojenimi. Potem so kazalci s področja policije: za- segi droge, pregoni, ovadbe, kaznovanja. Zelo pomembna kazalca pa sta tudi cena in kakovost droge na drobnem trgu; ka- žeta nam, kako dostopna je droga. Nižja kot je cena in boljša kot je kakovost, prej lahko pričakujemo, da bodo ljudje pose- gali po drogi. Drugi kazalci pa so izkušnje v zvezi z drogo v splošni populaciji. Tu z anketa- mi ugotavljamo prisotnost droge oziro- ma sprašujemo po izkušnjah, ki jih imajo z drogami mladi. Naslednja skupina kazalcev sega v skupino zasvojenih. Gre za tako imeno- vano »metodologijo snežne kepe«, ko za- svojeni anketirajo druge zasvojene. Te ankete so seveda anonimne, vendar nek prikaz v populaciji na tak način vseeno lahko dobimo. Kakšne so trenutne aktivnosti v zvezi ^ bojem proti drogam na Celjskem? v Celju še vedno obstaja Lokalna ak- cijska skupina, sedaj se spet srečujemo vsak mesec. Trenutno delamo načrt za leto 1995. V tem letu načrtujemo izobra- ževanje staršev, zanj so zelo zainteresira- ni po šolah. Zato pripravljamo tako ime- novano šolo za starše, v kateri bi jim predstavili problematiko zasvojenosti, jih opozorili, na kaj naj bodo pri svojih otrocih oziroma mladostnikih pozorni, in jih seznanili z drogo ter njenim delova- njem nasploh. Poleg tega bomo v šoli za starše povedali nekaj več tudi o razvoj- nem obdobju, v katerem se nahajajo nji- hovi otroci, in o težavah, ki jih posamez- no obdobje prinaša — tako za otroke kot za starše. Druga dejavnost pa je v okviru Karita- sa, ki tudi sodeluje v LAS. Gre za tako imenovano skupino za samopomoč - sku- pino staršev otrok, ki so zasvojeni z dro- go, oziroma staršev, ki mislijo, da imajo njihovi otroci tovrstne težave. Poleg tega bomo spremljali tudi dejav- nosti na področju drog v naši regiji in za člane LAS, pa tudi za šolske svetovalne delavce, organizirali razna izobraže- vanja. Ali obstajajo podatki o tem, v kakšni meri so starši in otroci seznanjeni s pro- blematiko v zvezi z drogami? Učenci v osnovnih šolah obravnavajo to problematiko večinoma v sedmem ra- zredu, v sklopu naravoslovnih dni, te vsebine teoretično tudi zelo lepo pripra- vijo. Običajno potem na prikaz povabijo starše in tu se pokaže priložnost za zuna- njega strokovnjaka, da delu otrok doda še svoje ugotovitve. Ravnatelji so za so- delovanje na splošno zainteresirani, starši pa se odzivajo različno. Verjetno je tako, da tistih najpotrebnejših ni. Najbrž pa ni samo šola tista, ki bi morala učence in starše seznaniti s to problematiko. Seveda. Pomembno je tudi seznanjanje preko javnih občil. V LAS smo se dogo- vorili tudi, da bomo poskusili posredova- ti nekatere informacije na lokalnem ni- voju. Sedaj ste izdali tudi posebno pobar- vanko, ki naj bi jo pred vstopom v šolo dobil vsak otrok. Gre za pobarvanko z naslovom »V dru- žini se vse začne«, izhajamo pa iz defini- cije Svetovne zdravstvene organizacije, da je zdravje stanje popolnega fizičnega, psihičnega in socialnega blagostanja. Otroku v pobarvanki prikažemo vse te tri sklope skozi vrsto risbic in spremlja- jočih tekstov. Na zadnji strani pobarvan- ke je tako imenovan kotiček za starše, kjer glavne misli povzemamo tudi v be- sedi. Namen pobarvanke pa je zlasti v tem, da otroci spoznajo, kaj je zdravje, in da se ob pomoči staršev začnejo o teh zadevah pogovarjati. Temelj zdravih medčloveških odnosov in prave družine je namreč pogovarjanje; če bomo svoje izkušnje in probleme začeli že v otroštvu reševati s pogovarjanjem, bodo naši malčki zrasH v zdrave osebnosti. To pa je verjetno eden od načinov preprečevanja zlorabe drog ali pa kakšne druge psiho- patologije. Ali imate podatke o tem, na kakšen način se droga med mladimi najbolj širi? V osnovnošolskem obdobju imajo praktično že vsi otroci izkušnje z alkoho- lom. Te izkušnje dobijo doma; na raznih praznovanjih, na silvestrovanju, na za- bavah za rojstni dan in podobno. Precej otrok je že poskusilo tudi kaditi. Seveda vsi tega ne bodo redno počeli. Kajenje se širi predvsem na zabavah in v prijatelj- skih krogih. Izkušenj z nedovoljenimi drogami imajo osnovnošolci bistveno manj - le sem in tja se pojavi kdo, ki je že poskusil kaditi marihuano. Sicer pa: dmžina je trden temelj, na katerem lahko otrok gradi. Drug trden temelj so vrstniki. Če ima mlad človek prijateljsko skupino, v kateri droga ni prisotna, prosti čas pa preživlja v okviru športne ali kulturne dejavnosti, je precej manjša verjetnost, da bo postal odvisen od droge. Za rešitev svojih težav bo na- mreč našel druge izhode. Kam se lahko mladostniki, ki imajo težave z drogami, na Celjskem obrnejo? Teh načinov iskanja pomoči je zaen- krat več. Lahko se obrnejo na psihiatrič- ni dispanzer v Zdravstvenem domu, po- moč lahko začnejo iskati tudi v Centru za socialno delo, z njimi se ukvarja Kari- tas... V naši ustanovi pa ambulante, ka- mor bi se lahko obrnil mladostnik v sti- ski, žal nimamo. NINA M. SEDLAR Foto: SHERPA Bencinski servis v Šentrupertu Februarja bodo odprli bencinski servis pri gostišču, trgovini in tiskarni Kocman v Šentrupertu nad Laškim. Bencinski servis je zgradil Petrol Ljubljana, prodajali pa bodo tri vrste goriva. Najbolj ga bodo vsekakor veseli kmetje, ki so se doslej morali voziti po gorivo v Šentjur ali Laško. Tehnični pregled servisa so opravili 7. febiiiarja, v drugi polovici meseca pa ga bodo slovesno odprli. Ob novem sei visu bodo pri Kocmanovih posodobili trgovino (tudi oddelek za voznike) ter v gostišču uredili dvorano za sprejem večjih družb. TV Gore in gledališče Dve veliki ljubezni Maksa Korošca Med najbolj vnete ljubite- lje gora in narave se prav gotovo uvršča tudi Maks Ko- rošec iz Velenja. Še posebej dobro ga poznajo planinci iz Šaleške in Savinjske doline, pa tudi od drugod. Iz rodne Voličine je Koroš- ca pot preko Svečine, Mari- bora in Dunaja 1973. leta pripeljala v Velenje, kjer se je zaposlil v Gorenju. Za go- re sta ga že v mladih letih v Železničarski industrijski šoli v Mariboru navdušila strojni inženir Ivan Svetličič in Vitomir Cilenšek, ki je na šoli poučeval telovadbo. Kmalu je postal vodja pla- ninskega krožka in se prvič povzpel na Triglav. Vojaški rok je služil med planinci. Leta 1957 se je odpravil v Avstrijo. Vsako leto je na Dunaju organiziral skupino ljubiteljev gora, ki je odšla na izlet v Julijce; bili so na Triglavu, Jalovcu in Man- gartu. Njegova zasluga je, da so dobili knjige o naših go- rah tudi Avstrijci. S planinci iz Šaleške doli- ne se je Maks Korošec prvič srečal leta 1973. Njegova lju- bezen do gora in narave je botrovala ustanovitvi Pla- ninske sekcije Gorenje Ser- vis. Za njene člane je med drugim organiziral pet po- hodov od Triglava do Var- dar j a oziroma od Magliča do Velebita, bili pa so tudi v tu- jih gorah. Planinci Gorenja Servis so pomagali pri gradnji helio- droma na Kredarici, da bi tudi tako olajšali reševanje ponesrečencev iz gora, po- stali pa so tudi soorganiza- torji tradicionalnih planin- skih pohodov na Raduho in Smrekovec. Seveda pa Maks Korošec ni samo navdušen ljubitelj gora in narave, ampak je bil tudi vnet kulturnik. V Želez- ničarski industrijski šoli v Mariboru je bil član gleda- liške družine, nastopal je v filmih, izdelal pa je tudi več scen za gledališke pred- stave. Zadnja leta, še posebej po decembru 1993, ko je od- šel v pokoj, se je ves predal planinstvu. Je planinski vodnik, markacist, član Gor- ske straže, podpredsednik Planinskega društva Šo- štanj, tudi njemu gre zasluga za uspelo proslavo 90-letnice planinstva v Šoštanju, in član predsedstva Savinjske- ga medobčinskega odbora planinskih društev. Številna domača in tuja priznanja so izraz zahvale za opravljeno delo in nove spodbude za se- demdeseta leta, v katera je nedavno tega zakoračil. M. L. Težki časi za ljubiteljsko kulturo Čas ljubiteljski kulturi ni naklonjen. Marsikaj se spreminja, tako da so dru- štva, ki delujejo na področju kulture, prepuščena bolj kot ne sebi in svoji iz- najdljivosti. To so ugotavljali tudi na let- nem občnem zboru DPD Svoboda Polze- la, ki mu predseduje Marko Slokar. Iz poročila je videti, da so dobro delali, četudi načrta niso uspeli v celoti uresni- čiti. Polzelsko društvo združuje moški in mešani pevski zbor, kvintet Lastovka, vokalno skupino Adoramus, likovno in gledališko skupino, knjižnico, kino sek- cijo, klub mladih, ansambla Slovenija in Palma, dua Banana in Primavera ter šol- sko kulturno društvo. Mešani pevski zbor zaenkrat še urejuje svoje vrste in se pripravlja na prve na- stope. Lani so vsi veliko nastopali, v sodelo- vanju z Zvezo kulturnih organizacij Ža- lec so pripravili likovno kolonijo žalskih in velenjskih likovnih ustvarjalcev, gle- dališka skupina je začela vaditi novo igro, ki jo bodo prvič uprizorili ta mesec, poleg tega so pripravili razstave, že tra- dicionalno prireditev Polzelani Polzela- nom, rock koncert in drugo. Tudi v pri- hodnje bodo skrbeli za kulturno življenje" v kraju ter po možnosti oživili delovanje sekcij, ki so manj aktivne ali celo miruje- jo, na primer tamburaški orkester in plesno skupino. Prva letošnja prireditev bo v soboto, 11. februarja, ob 18. uri, ko bo svoj kon- cert pripravil ansambel Slovenija. Na občnem zboru so izvolili tudi novo vodstvo. Izvršni odbor ima 20 članov, nadzorni 3, predsednik pa je še naprej Marko Slokar. T. TAVČAR Jamarji že na Fiiipinili Prva slovenska jamarska odprava na Filipine, ki je pred tednom dni odpotovala z brniškega letališča, je že na otoku Bohol, kjer je njihovo osrednje raziskovalno po- dročje. V odpravi je večina jamarjev iz JK Čmi galeb iz Prebolda. Pri odhodu z brni- škega letališča je jamarjem zaželel srečno pot in vrnitev predsednik sveta KS Prebold Franc Kukovnik. Na sliki: Desetčlanska jamarska od- prava: Tone Vedenik, Darko Naraglav, prof. dr. Boris Sket, mag. Joerg Prestor, Srečko Kvas, Dani Prevor- šek, Igor Ocvirk, Jani Klasič, Toni Vedenik in Jure Vr- bovec. T. TAVČAR Najlepše postale v B skupini Je najlepši Zidani Mosi v Novi progi, glasilu Slo- venskih železnic, so predsta- vili rezultate enajstega tek- movanja za Naj postajo, za leto 1994. V A skupini, v njeni III. podskupini, se med petnaj- stimi slovenskimi postajami pojavljajo s celjskega ob- močja Rimske Toplice. V B skupini so z našega kon- ca tri postaje - v njeni prvi podskupini vodi Zidani Most, uvrstilo pa se je tudi Celje. VII. podskupini se po- javlja tudi Laško. Postaje so najprej ocenile območne ko- misije, najboljše pa si je nato ogledala še osrednja komisi- ja SŽ za ocenjevanje postaj. Pri tem železničarji ugotav- ljajo, da se urejenost sloven- skih železniških postaj iz- boljšuje iz leto v leto, pa tudi odnos železničarjev do pot- nikov. Med najbolj grajanimi po- stajami v Sloveniji posebej omenjajo Šoštanj, kjer po obnovi že odpada omet, prav tako imajo umazane sanita- rije. BJ Smučarski tečaj v času počitnic Smučarski klub Gozdnik Žalec bo tudi letos v času zimskih počitnic pripravil na Rogli tečaj smučanja za osnovnošolsko mladino. Potekal bo od ponedeljka, 20., do petka, 24. februarja. Smučarji se bodo iz Žalca odpeljali vsak dan ob 7.30, iz Celja pa ob 7.45, povratek pa je predviden okoli 15. ure. Cena tečaja znaša 15.000 tolarjev, možno jo je poravnati v dveh obrokih, vključuje pa prevoz, smučarsko vozovnico, enolončnico ter seveda nadzor in tečaj smučanja. Zadnji dan se bodo tečajniki pomerili na tekmi. Prijave za tečaj prejemajo v klubskih prostorih (pod teni- škimi tribunami) v Žalcu vsak torek in četrtek od 16. do 18. ure ter v Galeriji Mozaik v Celju, Gosposka 3/1, telefon 441-708. Št. 6. - 9. februar 1995 NASI KRAJI IN LJUDJE 14 Ma robu družbe Marinka Muck, dlrekiorlca Doma upokojencev v Celju pravi, tia starejši sadove svojega dela najbolj užijejo v domu Dandanes je veliko starejših ljudi osamljenih, počutijo se nekoristne in so postavljeni na rob družbe, dobremu pokojninsko- invalidskemu zavarova- nju in relativno dobri mreži socialnih in družbenih storitev navkljub. O kakovosti življenja starejših, nji- hovih tegobah, sožitju med generacija- mi in še o čem smo se pogovarjali z di- rektorico Doma upokojencev v Celju, gospo Marinko Muck. Se po vašem mnenju veliko starejših počuti osamljene in ali je to eden glav- nih razlogov, da se odločijo za bivanje pri vas? Nedvomno je glavni razlog za odlo- čitev, da se bodo preselili v dom, bole- zen. To velja za nas, pa tudi za ostale domove po Sloveniji. Nihče nikoli ne pride brez razloga, eden izmed njih je tudi osamljenost, vendar ta ni najpo- membnejša. Je kakovost življenja v domu za ostarele bistveno višja od tiste izven njega? Absolutno. Prepričana sem, da tisti, ki živijo izven doma, ne morejo uživati sadov svojega dela iz preteklosti tako intenzivno kot pri nas. Naj za ilustra- cijo navedem le podatek, da smo samo decembra organizirali dve do tri prire- ditve na teden; udeležila se jih je veči- na oskrbovancev. Omeniti velja novo- letno zabavo, različne šolske priredi- tve, praznovanja osebnih in drugih praznikov... Katere storitve nudite oskrbo- vancem? Nudimo jim stanovanje, prehrano, peremo jim perilo, oskrbovanci so de- ležni osebne in zdravstvene nege, skr- bimo za kidtumo in družabno življe- nje. V okviru zdravstvene nege imajo oskrbovanci vsak dan v hiši na razpo- lago splošnega zdravnika, enkrat te- densko jih obišče nevrolog, na vsakih štirinajst dni imajo na voljo internista in fiziatra. Kako se starejši znajdejo v novem okolju, vemo namreč, da je prilagaja- nje v starosti težko? Odvisno od posameznika. Nekateri so bolj prilagodljivi in potrebujejo za adaptacijo le nekaj dni, spet drugi po tri mesece in več. Razumljivo je, da je prehod na institucionalno varstvo v visoki starosti huda obremenitev za oskrbovanca, pa tudi za strokovno osebje. Koliko oskrbovancev imate v domu sedaj in koliko jih je odvisno izključno od tuje pomoči? Trenutno je v domu 241 oskrbovan- cev, od tega 202 ženski in 39 moških. Kar 14 je starejših od 90 let, njihova povprečna starost je 78 let. V zadnjem obdobju se vse več zakonskih parov odloči za nastanitev v domu. Posebne zdravstvene nege je deležno 81 nepo- mičnih oskrbovancev. Vaši zaposleni lahko zelo humano delajo, lahko pa je njihovo ravnanje povsem neosebno. Kako usposabljate kader? Za zahtevne in zelo naporne naloge, ki jih mora osebje doma opravljati 24 ur na dan, imamo zaposlenih 85 delav- cev, v glavnem so to negovalke, medi- cinske in višje medicinske sestre, če omenim le tiste, ki delajo na oddelku. Vsi se morajo stalno izobraževati. Zelo uspešno sodelujemo s podjetjem Firis iz Logatca, ki nudi kvalitetne izobra- ževalne programe za naše potrebe. Kako uspevate vključiti energijo starejših občanov v delovanje doma? S tem področjem se ukvarja delovna terapevtka. Menimo pa, da ima preob- sežno področje dela, tako da se ne mo- re dovolj intenzivno posvetiti vsakemu oskrbovancu in deluje le v skupinah. Potrebovali bi dodatne delovne moči. Vse leto je namreč treba organizirati številne prireditve ter voditi posamez- ne interesne skupine. IzrednQ aktivna je literarna skupina (oskrbovanci ima- jo na voljo lastno knjižnico), sledi ji skupina, ki se ukvarja z ročnimi spret- nostmi, imamo tudi glasbeno skupino, ' v okviru katere posebej uspešno delu- jejo pevci. Skupen imenovalec vs'çh teh interesnih združevanj je v tem, da oskrbovancem čim bolj kvalitetno za- polnimo čas. Kam in s kakšno inten- zivnostjo se bo posameznik vključil, pa je odvisno od njegovih nagnjenj. Katero metodologijo uporabljate za krepitev zdravja starostnikov? Poudarek dajemo zlasti ohranjanju vitalnih življenjskih funkcij, za kar skrbita dve fizioterapevtki. Trendi v demografskem razvoju ka- žejo, da bo v prihodnje starega prebi- valstva več. Je to opaziti tudi v večjem povpraševanju? Demografska predvidevanja kažejo na naraščanje skupine prebivalcev, starih nad 65 let, povprečna življenj- ska doba se viša, relativno nerazvite so druge oblike oskrbe starejših, neza- dostna je nega na domu, visoka je za- poslenost žensk. Zaradi vsega tega na- rašča povpraševanje po bivanju v do- movih za ostarele. Kakšno je vaše priporočilo ljudem srednjih let, kako naj se pripravijo na starost? Menim, da bi bilo potrebno temu nameniti več pozornosti že v času, ko je človek še v rednem delovnem raz- merju. Podjetja bi po mojem mnenju morala izvajati izobraževalne progra- me, ki bi bili namenjeni pripravi na upokojitev. Katere so glavne tegobe starejših ljudi: telesne, duševne, medsebojni od- nosi ... Najbolj so starostniki obremenjeni zaradi telesnih motenj, seveda jih spremljajo tudi psihične. Toda v takih primerih rada citiram znan pregovor, ki pravi: »Ne boj se starosti, boj se tistega, kar starost spremlja.« Se bodoči stanovalci pripravljajo na življenje v domu že prej, da potem prehod ni preveč boleč? Zaenkrat nimamo kakšnih sistema- tičnih, načrtnih priprav, čeprav bi bile potrebne. Lani smo prejeli 220 vlog za sprejem, od tega smo jih 61 pozitivno rešili. Prosilca najprej povabimo na ogled doma, mu pokažemo sobo in na ta način že dobiva občutek, kakšno je pravzaprav življenje pri nas. Zraven vedno vabimo svojce, ki kažejo zani- manje in so pripravljeni na sodelova- nje. Prirejamo tudi dan odprtih vrat, vendar imamo s tem izredno slabe iz- kušnje. Kako ste se počutili, ko ste presedla- li s področja mladostniškega prestop- ništva na institucionalno varstvo sta- rejših oseb? Sprememba je bila res velika. Rada sem imela otroke, s katerimi sem se srečevala, ko sem bila zaposlena na občini Žalec, kjer sem pokrivala po- dročje mladostniškega prestopništva. Zaradi reorganizacije službe sem se leta 1977 zaposlila v Domu za upoko- jence, kjer sem še danes. Podala sem se na strokovno, še bolj pa vodstveno neznano pot. Toda danes s ponosom gledam na svoje delo, saj sem prepri- čana, da sem skupaj s sodelavci ustva- rila ugodno klimo, ki omogoča zdrave delovne odnose, rada pa imam tudi starejše ljudi, naše oskrbovance, saj so zelo prijetni, le spoznati jih je treba. Žal mi zaradi ostalih delovnih obvez- nosti prav za te stike vse prevečkrat zmanjka časa. FRANCI ČEČ V spomin Niko Kuret Na celjskem mestnem pokopališču je grob, na ka- terem bi nikoli ne smel umanjkati cvet in plamen- ček spomina. Vanj so k staršema in soprogi polo- žili žaro s posmrtnimi ostanki dr. Nika Kureta, akademika, profesorja, staroste slovenskega naro- dopisja, dramatika, in pre- vajalca. Nekaj nad deset let mu je bilo, ko je oče iz okolice Trsta umaknil družino s frontne črte na ženin dom v Dežno pri Jurkloštru. Na Celjskem je preživljal mla- dost do leta 1926, ko je ma- turiral na celjski gimnaziji in se vpisal na ljubljansko univerzo. O njegovi žeji po znanju pričajo tri diplome: iz romanistike, primerjalne književnosti in etnografije z etnologijo, ki ji je dodal še doktorat. Niku Kuret u je nagnje- nje do starosvetnosti dodo- bra prebudil že koroški Mohorjanec dr. France Kotnik v Celju. Zanimanje za to področje se je z leti nenehoma razraščalo, do- kler ga ni povsem zasvojilo in pripeljalo na Inštitut za slovensko narodopisje Slo- venske akademije znanosti in umetnosti. Njegova šte- vilna strokovna knjižna dela so bila dosežek dolgo- trajnih, skrbnih raziskav, terso postala pot v vrh slo- venskega razumništva, med akademike. Nesporno je dr. Niko Kuret zadolžil vse Sloven- ce, ko jim je bil vodnik in žuboreč vir, ob katerem se je napajalo pred desetlet- jem prebujeno vračanje h koreninam ljudske staro- žitnosti in s tem k potrditvi narodne samobitnosti. Praznično leto Slovencev, Maske slovenskih pokrajin, Zlijsko štehvanje, Sloven- ska koledniška dramatika, Jaslice na Slovenskem, to je le pet obsežnejših del o slovenski ljudski kulturi, primerljivih v evropskem kulturnem krogu, berljivih kot ljudsko pripovedništvo in ki so hkrati narodopisni znanstveni priročniki. Bolj kot drugi pa je za- dolžil tudi našo celjsko po- krajino. Enako njeno sa- vinjsko-koroško-pohorsko, kot zasavsko-kozjansko območje. Treba je samo preleteti kazala krajevnih imen njegovih knjig, pa bo- mo spoznali, s kako gosto mrežo je pregrnil slovenske dežele, tostran in onstran državnih meja. Da je diplo- miral na treh fakultetnih področjih, doktoriral, po- učeval na srednjih in stro- kovnih šolah, na univerzi, pisal radijske in lutkovne igre, napisal stotine znan- stvenih prispevkov za slo- vensko in tujo strokovno li- teraturo, študijsko obredel Evropo, prevajal (tudi zgo- dovinsko povest Wam- brechtsamerjeve o celjskih grofih) zbuja spoštljivost in občudovanje tega razumni- ka, ki mu niti visoka leta in bolezen niso ustavila pe- resa. In kadar je preživljal de- lovne počitnice v Dežnem, si je vzel čas, da je skupaj z domačini gnal še vedno nedkončano pravdo za- stran zapostavljenosti Kozjanskega, kjer je nabi- ral prve vtise in spoznanja o šegah in opravilih, o du- hovnem življenju ljudi zraščenih z zemljo, naj bo na praznik ali delavnik. JURE KRAŠOVEC Plešasta pevka v Barflyu Danes, v četrtek, 9. fe- bruarja, bodo v okviru bo- emskega večera dijaki Gimnazije Center Celje uprizorili predstavo Euge- na lonesca. Plešasta pevka. Kot je povedala ena od igralk, Mateja Žvižej, so gimnazijci s pomočjo men- torice Ljudmile Kajtner tekst preoblikovali in ga prilagodili našim razme- ram. »Gre za absurd življe- nja; ljudje se med seboj več ne poznajo, besede izgub- ljajo pomen...« Premiemo so gimnazijci Plešasto pevko predstavili lani, na Gimnazijadi v Ma- riboru, zaigrali so jo tudi že v šoli, današnja predstava v Barflyu pa bo prva pred- stava izven okvira šole. N-M. S. Vse več krvodajalcev Laški RK nadvse uspešno deluje Območna organizacija Rde- čega križa Laško je s svojim delom v preteklem letu zelo zadovoljna, saj je bila, kot je ugotovilo njeno predsedstvo, zopet uspešna na večih po- dročjih. V 13 krajevnih skupnostih laške in radeške občine ima organizacija več kot 5 tisoč članov in okrog 170 aktivistov, s pomočjo katerih jim je lani uspelo pripraviti številna pre- davanja in tečaje, na vsakem koraku pa so pomagali vsem, ki so se zaradi nesreče ali pa vse slabšega gmotnega stanja težko prebijali skozi vsakdan. Ob obeh neurjih, ki sta občino prizadeli lansko poletje, je Rdeči križ iz lastnih in občin- skih sredstev razdelil za 8,3 milijona tolarjev pomoči. Vse leto so pomagali devetdesetim begtmcem, žal pa je iz meseca v mesec pomoči potrebnih tudi vse več občanov. Lani so s hra- no in obleko, redno ali občas- no, pomagah 400 družinam, še 95 posameznikom pa so občas- no delili samo oblačila. Rdeči križ Laško, ki bo tudi po razdelitvi občine deloval na celotnem območju Laškega in Radeč, je lani uspešno organi- ziral tudi več krvodajalskih akcij, število krvodajalcev pa se je približalo številki 800. V organizaciji so prepričani, da so za takšen uspeh zaslužni tudi v podjetjih, saj imajo do krvodajalcev veliko razume- vanja. V letu 1995 čakajo laško or- ganizacijo Rdečega križa naj- prej volitve novih organov, pr- vo polovico leta pa bodo po- svetili predvsem vzgoji in izo- braževanju mladih o vlogi in pomenu te humanitarne orga- nizacije pri nas in v svetu. Na temo »Kaj veš o Rdečem kri- žu?« so za učence petih in še- stih razredov razpisali na- gradno tekmovanje, ki ga bodo zaključili maja na osrednji prireditvi v Laškem. Strokov- ni sodelavci Rdečega križa bo- do letos nadaljevali in tudi končali z izobraževanjem ekip prve pomoči, ki jih bodo imela vsa podjetja v obeh občinah, organizacija pa bo vsestransko sodelovala pri programu nege in pomoči starejšim na domu. Pri tem v Laškem upajo, da jim bo letos končno uspelo ustanoviti dom za starejše ob- čane, za katerega že imajo program, kot kaže pa ne bodo imeli težav z iskanjem primer- nega objekta. j. INTIHAR Za varno vožnjo Delavci podjetja za vzdrževanje in varstvo cest Celje, vzdrže- valna enota Latkova vas, skrbijo za vzdrževanje lokalnih cest in prometne signalizacije. Največ dela imajo ta čas, ko je sneg skopnel in so se na cestiščih pokazale posledice zime, precej dela pa jim je pripravil tudi močan veter, saj je na ceste nanosil števihie ovire, ki so jih morali odstraniti. Veliko je tudi poško- dovanih prometnih znakov, kar pa pogosto ni posledica vre- mena, temveč največkrat neodgovornosti in vandalizma obča- nov. Vodja enote v Latkovi vasi Ivan Ašenberger je povedal, da jih čaka še veliko zamenjav prometnih znakov, ki so jih uničili občani. Na posnetku so delavci enote pri zamenjavi v Sv. Lovrencu v KS Prebold. T. TAVČAR Št. 6. - 9. februar 1995 15 NASI KRAJI IN UUDJE Rožni vrt mame Sitar SItarieva Ana Iz Andraža prebira Novi tednik že 35 let Ana Sitar iz Andraža nad polzelo je tudi v pozni staro- sti ohranila kanček hudo- mušnosti in vesele narave. Njeno življenje je ubralo mi- ren tok, ki mu rada sledi, še posebej zdaj, ko je stara že šestinosemdeset let. Pravi, da je bilo zanjo najlepše v mladosti, ki je bila razpo- sajena in brezskrbna. Že od malih nog jo je spremljalo cvetje. Vrtne in travniške ro- že srčno rada občuduje, umetne pa izdeluje že skoraj osem desetletij. Kljub prstom, ki postajajo že nekoliko okorni, je spret- na in urna. Njene roke so va- jene natančnih gibov, ki oblikujejo lističe iz papina v cvetove raznih rož. »Se najraje izdelam vrtnice, te so mi pri srcu,« pravi Ana Si- tar, »rada naredim tudi kakšne drobcene spominči- ce.« Ravno spominčice so ti- ste rože, ki jih na travniku ali vrtu najbolj ljubi. Pa šmamice prav tako. »Kar naprej si jih hodim ogledo- vat. Ne vem, zakaj jih imam tako rada.« Vedno pa ima kaj videti, saj je pri Sitarje- vih vsako poletje vrt prava paša za oči. Hiša je obdana s cvetjem. Daleč naokrog Andraža pa menda ni hiše, v kateri ne bi vedeli za umet- ne rože Sitarjeve mame. Veščine izdelovanja umet- nih rož jo je naučila njena mati, Ana Horn. To je bila izobražena ženska nemškega rodu, ki jo je kot majhno de- kletce posvojila družina iz Šempetra. Za tiste čase so ji omogočili dobro šolanje, saj je po osnovnem izobraževa- nju obiskovala še triletno šo- lo v Celju, v kateri so dekleta poučevali o izdelavi umetnih rož, obrti, ki bi se takrat po zaslužku in razširjenosti lahko enakovredno kosala z današnjo šiviljsko. »O moji materi so govorili, da je pra- va umetnica v izdelovanju rož. Kaj vse je znala!« se spominja Ana. Znanje je skušala izročiti tudi svojim otrokom, hčerkama in sinu. »Materina obrt je tako cvete- la, da nam ni nikoli manjka- lo denarja. Revščine kot otroci nismo poznali in že zato smo bili lahko srečni,« je prepričana. »Sama je mo- rala poskrbeti za družino, saj je oče padel v prvi sve- tovni vojni.« Otroke je izšo- lala in jih naučila svoje obr- ti. Najstarejši hčeri, Sitarje- vi Ani, je to v življenju več- krat koristilo, enkrat ji je prinašalo majhen zaslužek, spet drugič mnogo veselja. Danes, ko so ji Igta ukrivi- la hrbet, najraje obudi spo- min na mladost, ki jo je pre- življala v Šempetru: »Bilo je zares lepo, tako lepo kot ni- koli potem... Doma smo imeli majhno njivo in vino- grad, tako da nam čez dan dela ni manjkalo. Prijetno je bilo ob večerih, ko so prišli v hišo fantje, tolkli so jabol- ka v lesenih koritih in delali mošt. Zraven pa smo kakšno zapeli...« Mladi so se vklju- čevali tudi v razna društva: Ana je aktivno sodelovala v bralnem društvu, veselje do knjig je prenašala na do- mače in celo na sosede, ki so ji ob večerih, ko je na glas brala kakšno dobro knjigo, radi prisluhnili. Leta pa so minevala z neu- stavljivo naglico in za Ano je napočil čas resnejšega življe- nja. V Andraž nad Polzelo je večkrat zahajala na obisk k sorodnikom. V tem lepem kraju, ugnezdenem med hri- bi, je spoznala Andreja Si- tarja. Poročila sta se leta 1937, si komaj za silo ustva- rila dom na revni kmetiji - in že je bilo leto naokrog. Na svet sta privekali dvojčici, Marija in Ivica. Kmalu sta dobili še sestro Ano. Čas voj- ne je ostal Sitar j evi mami v grenkem spominu, saj je za njeno družino pomenil eno samo otepanje z revščino. V teh hudih razmerah ji je kmalu po porodu umrl njen četrti otrok. A takoj po vojni je dobila še eno hčer, Aloj- zijo. »Svoja štiri dekleta sem učila delati in verjeti v bo- ga,« jedrnato pripoveduje Ana Sitar, ki sicer ne more več hoditi v cerkev, vendar še lahko, kot pravi, moli pri sebi. Živi skupaj s hčerko Alojzijo in njeno družino, odkar je moža pred leti po- brala huda bolezen. Starosti se zlepa ne ukloni. Še pred dvema letoma je tr- do delala na polju in hranila živino. A kljub temu, da pre- življa letošnjo zimo večino- ma v hiši, se ne dolgočasi. Tu in tam izdela kakšno rožo, darilca, zelo rada gleda tele- vizijo, še najraje pa bere. Tu- di Novi tednik. Komaj čaka, da bo po- mlad, da bodo spet pognale rože... Pokonci jo drži ravno tisto, kar je bilo zanjo vedno najpomembnejše: dobra vo- lja in veselje. Življenje ni bi- lo vedno lepo, a nasmeh ima zmeraj zdravilno moč. Sta- rost in puste misli pa ji odga- njajo njeni najbližji: hčerke, štirinajst vnukov in petnajst pravnukov. KSENIJA LEKIČ Največ je vredna dobra volja, pravi Ana Sitar, mojstrica za izdelovanje umetnih rož. Najlepši filmi Naslovnico Tednikovega TV ÎÏÏÂfa^^'^UêPolnil.obra^ Chaplina, prizor pa je iz filma Veliki diktator. Iz zajetnega kupa dopisnic, ki so do torka do 9. ure prispe- le v naše uredništvo, smo iz- žrebali: Zlatka KRONOVŠKA iz Pariželj 65 v Braslovčah, ki naj se čimprej oglasi v našem oglasnem oddelku, kjer čaka sodček laškega piva; Dragico Malga j iz Zdraviliške 25, Rim- ske lopiiwc bo po preiti prejela našo majico, Francu Štoru iz Polzele 283 pa bomo poslali našo kapo. Preventiva za mošice Jubließ urološkega oddelka celjske bolnišnice Pred 25. leti so v celjski bol- nišnici prvi v Sloveniji ustano- vili samostojni urološki odde- lek, kar je bila zasluga prima- rija dr. Zvonimira Šušteršiča. Oddelek se je kmalu razvil v enega izmed najbolj cenjenih uroloških oddelkov ne samo v Sloveniji, ampak tudi v bivši Jugoslaviji. Leta 1977 je postal predstoj- nik urološkega oddelka dr. Milan Žuntar, ki ga vodi še danes ob asistenci petih zdravnikov, sedmih višjih me- dicinskih sester in večjega šte- vila sester s srednjo izobrazbo. Skupaj so izredno dober team, na katerega je predstojnik dr. Milan Žuntar upravičeno po- nosen. Jubilejno proslavo so pri- pravili v soboto, 4. februarja v dvorani Zavarovalnice Tri- glav, kjer je nastopil tudi Ko- morni moški zbor iz Celja. V strokovnem delu proslave so se s svojimi prispevki, ki so bili zanimivi primeri iz njiho- ve kazuistike, predstavili dr. Žuntar (dvojna reptura ure- tre), dr. Bizjak (jatrogena po- škodba mehurja in prostate pri raku danke), dr. Erklavec (obojestranska hidronefroza s sepso), dr. Tisel (retroperito- nealni tumor) in dr. Poteko (rak sigme, ocenjen za inope- rabilen tumor, ki je močno in- filtriral v mehur). Primarij dr. Milan Žuntar je v slavnostnem nagovoru pred- stavil razvoj urološkega od- delka, ki je dosegel izjemno strokovno raven. Oddelek je močno razvil ambulantno de- javnost. V ambulanti so lani opravili preko 14 tisoč pregle- dov. Poleg tega so naredili 723 odprtih operacij, 519 endo- skopskih operacij, malih ope- racij je bilo 101, urodinamskih preiskav 48, cistoskopij 1376, stimulacij 908 in urofluometrij 3090. Obseg dela na urološkem oddelku je močno narastel, saj so leta 1977 imeli po 500 pri- merov letno, zdaj pa okoli 1100. Največji problem urološke- ga oddelka je prostorska sti- ska, saj imajo premalo postelj, tako da skoraj ne mine dan, ko ne bi bolniki ležali tudi na hodniku. Kljub temu ljudje zapuščajo oddelek zadovoljni, kar dokazujejo tudi številne zahvale zdravstvenemu osebju. Primarij dr. Milan Žuntar ima ob jubileju dve želji: »Da bi uslišali našo prošnjo in nam dovolili uporabo 45 postelj ter da bi končno prišli do ustano- vitve tudi dispanzerjev za mo- ške. Poglejte, ženske imajo to urejeno in se je izkazalo za do- bro. Kaj pa moški? Čisto smo pozabili na sebe in tako se, žal, velikokrat zgodi, da je bolni- kova bolezen prepozno odkri- ta. Osebno si bom prizadeval za ustanovitev moških dispan- zerjev ne samo v Celju, ampak tudi v slovenskem prostoru. Preventiva mora biti, tudi za moške.« TONE VRABL Med gasilci mladi In ženske Gasilsko društvo Vojnik je bilo ustanovljeno pred 115. le- ti, pomembni jubilej pa bo proslavilo 24. junija z razvit- jem prapora. To je bila ena iz- med tem zadnjega občnega zboru, na katerem so sprejeli program dela za jubilejno leto ter načrte do leta 2000. Po besedah predsednika društva Jurija Bojanoviča, je treba čimprej začeti z iska- njem ustrezne lokacije za nov gasilski dom izven naselja, saj sedanji dom v centru kraja ni več funkcionalen. Ker je Voj- nik po novem samostojna ob- čina, bo moral imeti tudi svoj zazidalni načrt in ko bodo pri- pravljali tega, bo v njem zajet tudi prostor za nov objekt voj- niških gasilcev. Gasilci Vojnika se lahko med člani pohvalijo s številni- mi mladimi in ženskami. Nji- hova prednost je tudi v tem, da so močno navezani na kraj z okolico in na ljudi, tako da ni akcije, kjer ne bi bili navzoči. Gasilci niso aktivni samo pri gašenju požarov (lani jih jedi- lo na njihovem območju pet, sodelovali pa so tudi izven do- mačega okolja), ampak tudi pri prevozih pitne vode, ki je sploh rak rana roba vojniške občine. Tam so velike kmetije, katerim je treba vodo dovažati vse leto, ne pa samo v najhujši suši. Tako so lani vojniški ga- silci opravili 105 voženj pitne vode, zvozili pa so jo 525 tisoč litrov. Gasilci so pri tem opra- vili 410 prostovoljnih ur in prevozili 929 kilometrov po večinoma makadamskih ce- stah. Veliko pozornosti namenja- jo izobraževanju, saj se zave- dajo, da samo tehnika brez usposobljenega gasilca ne po- meni nič. Na občnem zboru, ki so ga začeli s kulturnim pro- gramom člani Mladega gasilca pod vodstvom mentorice Mile- ne Jurgec, so opravili tudi ne- kaj kadrovskih zamenjav, tako sta se poslovili dolgoletni taj- nica in blagajničarka Angelca Fijavž in Katica Brežnik. Za- menjali ju bosta Barbara Zu- pane in Simona Kasesnik. Ra- zrešili so tudi podpredsednika društva Draga Čretnika. Za častna člana PGD Vojnik so imenovali Rudija Štanteta (gasilec že 50 let) in Roka Li- povška (65 let), državni odli- kovanji - gasilsko plamenico II. stopnje je dobil Stane Va- novšek, gasilsko odlikovanje II. stopnje pa Alojz Buček. Občinsko gasilsko odlikova- nje 1. stopnje je dobil Franci Mauh, druge stopnje pa Stane Gorjan, Katica Brežnik, Bran- ko Brežnik, Sandi Fijavž, Vi- dojka Šibane in Marjana Žni- dar. Osemnajst članov gasil- skega društva je dobilo priz- nanja za deset in več letno zve- stobo gasilstvu. TONE VRABL Novosti v gasilstvu Na številnih občnih zborih, ki jih gasilska društva pri- pravljajo prav v teh dneh, sprejemajo tudi nove statute, saj je prišlo do nekaterih orga- nizacijskih sprememb. Občinska gasilska zveza Ce- lje se po novem imenuje samo. Gasilska zveza Celje. Pod nje- nim okriljem bodo delovala društva iz občin Celje, Vojnik in Štore. Župani vseh treh ob- čin so se o tem že sporazumeli. Ugotovili so, da je takšna obli- ka organiziranosti v trenutni situaciji najbolj pametna. Gasilska društva se bodo po novem imenovala Prostovolj- na gasilska društva (PGD), ka- kor so se že pred leti, tako da ne gre za nič novega. Spreme- njeni so pogoji za posamezne kategorije članstva. Aktiven gasilec lahko postane vsak, ki dopolni sedem let, do 18. leta .je pionir oziroma mladinec, nato postane član in ostane v tej kategoriji do 63. leta (prej do 60.), nad 63 let pa so vetera- ni. PGD je humanitarna in prostovoljna organizacija, se- veda pa ob vsem prostovolj- nem delu potrebuje denar za opremo, ki postaja vedno bolj zahteven element dobrega de- lovanja. TV Na Goiteh za Belega zajca Naša hiša bo skupaj z RTC Golte in smučarskim klubom Gozdnik Žalec tudi letos or- ganizirala tradiconalni smuk za Belega zajca, ki bo v nedeljo, 12. februarja s štartom ob 11.30 uri na Go- leteh. Smuk bo na standardni progi, to je od starta na vrhu vlečnice Stari stani, do cilja ob vznožju vlečnice Morava. Proga je dolga okoli 1100 metrov, višinska razlika pa pravzaprav ^rtC' uJ^^íiuí^rnfíi vratic in jo bo vsak udeleže- nec presmučal po svojih zmožnostih. Od časa, ki ga bodo udeleženci dosegli, bo odvisno kakšno medaljo bo- do prejeli: zlato, srebrno ali bronasto. Tekmovalci bodo razvrš- čeni v štiri starostne katego- rije, najboljši pa bodo prejeli še posebna praktična darila. Prijave bomo sprejemali do 11. ure v restavraciji hotela na Goiteh, prijaviti pa se bo mogoče še na štartu. Štartni- na za tekmo bo 200 tolarjev, udeleženci pa bodo dobili razen medalje, še okrepčilo na cilju ter enolončnico. Proga Beli zajec je primer- na za vsakogar, razen za po- polne začetnike, zato priča- kujemo v nedeljo na Goiteh veliko obiskovalcev, oziroma tekmovalcev. Pokrovitelj smuka za Belega zajca je proizvajalec športne opreme in otroških oblačil ANDRAŽ Št. 6. - 9. februar 1995 SPORT 1« Pozor, tanek leđ! Hokejskemu zapletu še nI vläeti konca — Igralci: »УепеН smo le za 55 od 118 tisoč nemških markl^ — Spet Inntal Celje Po tiskovni konferenci Mi- lana Lukiča so se težave celj- skega hokeja šele začele. Na dan so prišle konkretne števil- ke, ki se bistveno razlikujejo od prvotnih trditev uprave in hokejisti so seveda reagirali. Kriza se je dodatno zaostrila, skaljeni odnosi pa so se že poz- nali v igri z vodilno Olimpijo. Igralci so več kot tri mesece živeli in igrali v prepričanju, da je glavni krivec za težave in pomanjkanje finančnih sred- stev Milan Lukič. »Vedeli smo le za 55.000 od 118.000 nem- ških mark, ki so bili nakazani klubu,« pravijo hokejisti. Ves denar naj bi prejeli prav člani prvega moštva, vendar je očit- no končal na drugem koncu. Kje? Skrivnost še vedno ni po- jasnjena, v zadnjem tednu pa je vsesplošna tarča tovrstnih vprašanj podpredsednik Ro- man Hriberšek. Bil je praktič- no edini človek v klubu, ki je upravljal z denarjem in je po- temtakem poklican za pojas- nitev finančnega poslovanja. »Marsikdo nima predstave, kakšni so stroški za nemoteno delo v hokeju. Žiro-račun je že lep čas blokiran, doslej pa smo nanj res dobili ogromno de- narja. Toda potrebno je kupiti opremo - predvsem palice - igralcem plačati bramo, sta- novanja, elektriko. Dokazal bom, da sem posloval pošteno in odvrnil sum o umazanih po- slih, ki mi jih nekateri oči- tajo!« Tako Roman Hriberšek, igralci pa imajo na zadnje za- plete drugačne poglede. Po njihovem je pomočnik prvega trenerja Ivan Krivonosov ob stanovanje zaradi neplačane najemnine. Luka Simšič zatr- juje, da ima vrsto neplačanih položnic... Kaotično stanje se že kaže na ledenih ploskvah. Pred petkovo tekmo s Slavijo je odstopil trener Vladimir Krikunov in s pionirji odšel v Maribor, prvo ekipo pa je začasno vodil Nace Fili- povič... Krikunov je bil v nedeljo ob vsesplošnem začudenju spet na celjski klopi. »Zaradi tuj- cev,« je po tekmi utemeljil vr- nitev in skoraj v isti sapi zbra- nim besno dodal: »Dokončno sem odstopil. Izjav o Milanu Lukiču ne spreminjam. Prelo- mil je obljubo, ko je zagotovil redno izplačilo dohodkov. Za- to ga po človeški plati ne spo- štujem. Pred sezono sem imel idejo o osvojitvi naslova dr- žavnih prvakov, a bi potrebo- val Jana in še naprej Vnuka. Z obema bi obljubil veliki fi- nale in skoraj zanesljivo tudi zmago.« Rezultati so med igralci po- tisnjeni v ozadje. Zanje so bolj pomembne življenjske stvari. »Tudi poraz z Olimpijo je po- kazal, da razmišljamo o raz- merah v klubu, ne pa o igri. Na ledu smo v zadnjih dneh pri- sotni le fizično, po glavah pa nam rojijo druge misli,« je ža- lostno pripovedoval Rok Rojšek. »Mesto potrebuje kvaliteten hokej. Čeprav rešitve iz krize še ni na vidiku, še vedno upam, da se bodo razmere nor- malizirale. Čas se izteka. Tret- jo seriio tçkçrn li. Vsi še upamo. Tudi tujci, ki se v domovino zanesljivo ne bodo vrnili brez zasluženega plačila. Razmere se iz dneva v dan zaostrujejo, vse pa nas zanima kje je denar, ki bi ga morali prejeti,« je še povedal celjski kapetan. Rok Rojšek je skupaj s soi- gralci in nekaj zasebniki spra- vil pod streho nedeljski derbi z Olimpijo, uradni organizator pa je bil - Roman Hriberšek. A potem, ko so v soboto igralci mrzlično iskali denar, palice, v Ljubljani plačali zavaroval- nino za tujce in se pozanimali, kako je s prijavo tekme. Želeli so zaigrati, čeprav je verjetno malokdo verjel v uspeh. Ob visokem porazu si za borbenost in voljo zaslužijo pohvale prav vsi igralci, za prikazano igro pa predvsem drugi vratar Tomaž Jeram, ki se je izkazal z nekaj izvrstnimi obrambami in v zadnjih štiri- najstih minutah ohranil mrežo nedotaknjeno. Po tekmi vse- eno ni bil razpoložen: »Težko je Igrati, ko v klubu vladajo nenormalne razmere. Nič no- vega ne bom povedal. Finanč- no stanje je slabo.« Tarnal je tudi borbeni Aleš Lešnjak: »Katastrofa! Brez volje ne gre. Žalostno čakamo na četrtek, ko naj bi se sestali predsednik zveze Janko Popovič, celjski župan Jože Zimšek in direktor Inntala Milan Lukič.« Vsi hokejisti so zadnje dni nejevoljni in predvsem potrti. Krivde za kaos jim nikakor ne gre pripisati, prej komu dru- gemu. Za konkretna imena je še prezgodaj, toda eden naj- bolj izkušenih Boris Pajič v večini primerov govori brez dlake na jeziku in je bil med tistimi, ki so ostro kritizirali delo v Mestnem parku. S stra- ni podpredsednika kluba je bil deležen graj, češ da je eden poglavitnih krivcev za še večje razdore znotraj ekipe. »Vse iz- jave lahko utemeljim in argu- mentiram. Nekaterim očitno ni po volji, da govorim resnico in zdi se mi, da želijo krivdo zvaliti name. Star pregovor pravi, da maček zacvili, ko mu stopiš na rep. S tem sem pove- dal vse!« Zdrahe in zdrahice v in okrog celjskega hokejskega kluba. Pri tem najbolj trpi ho- kej in igralci, ki so se pošteno borili in dosegali vidne rezul- tate. Namesto plačila jim Ro- man Hriberšek namenja očit- ke. Za zmedo naj bi bili krivi Lukič, Krikunov, Pajič, celo novinarji... Kdo bo naslednji obsojen za diletantstvo zoper Hokejski klub Celje ali Inntal Celje, kot je bilo na zadnjih dveh tekmah v Mestnem parku v uradnem zapisniku!? TOMAŽ LUKAČ Foto: EDI MASNEC Vlaaimir Krikunov: »Vrnil sem se zaradi tujcev.« Boris Pajič: »Maček zacvili, ko mu stopiš na rep.« Hriberšek: Umik ne pride v poštev Roman Hriberšek postaja vse bolj spoma osebnost celj- skega hokeja. Doslej je skrbel za denar, opremo, prevoze, ad- ministracijo in še tisoč drugih stvari, zdaj je najbolj na uda- ru. Redkobeseden ostaja v ozadju, toda na nekaj vpra- šanj je vendarle odgovoril. F^avijo vam »one man fir- ma«. Kako je z upravnim od- borom? Džumhur je odstopil, Knav- sa nikoli bi bilo blizu, Vidmar je odšel k nogometu, Bratčeva je v odboru prek finančnega servisa Športne zveze. Razen Džumhurja nihče ni uradno odstopil, razen mene pa delata še Bajagič in Bratčeva. Vsak na svojem področju. Oktobra je sklep o izstopu iz lige sprejel UO. Torej omenje- na četverica? Igralci so se na sestanku za- prtega tipa dogovorili, da bo- do vendarle odpotovali v Ljubljano na tekmo z Olim- pijo. Zato smo tudi nadaljevali s sezono. Kako naprej? Očitno bodo svoje morale narediti pristojne službe. Kdo jih bo poklical? Jaz ne. Imam čisto vest. Drugi trdijo, da gre za nepravilnosti in morali jih bodo dokazati. Odstop? Ne. Ne morem se umakniti. Bilo bi nemoralno. Ž. Z. Roman Hriberšek pred večno prazno blagajno (Foto: ALEŠ FEVŽER, E Sport). Plaz se še kar vali Decembra 1992 peticija Igralcev zoper tedanje vodstvo, nato pa veliko stihije In čakanj na skupščino ter novega predsednika Hokejske zadrege niso od včeraj, marveč nenehno spremljajo klub, ki je podobno krizo preživljal pred dobrimi tremi leti. V pn^i sezoni slo- venskega državnega prvenstva (1991/92) so Celjane izigrali Jeseničani z dogovorjeno zma- go mlade ekipe, od druge pa si je novo vodstvo veliko obetalo. Peticila odnesia vodstvo ^ a. je 11. aecembra 1992. Igralci so sestavili peticijo in sklicali nujen sestanek vod- stva, ki se je končal z odsto- pom predsednika Zvoneta Dežnaka, sekretarja Adolfa Rozmana in še dveh članov iz- vršnega odbora, nakar je vo- denje kluba s pooblastilom igralcev začasno prevzel v.d. sekretar Roman Hriberšek. »Igralce smo seznanili s te- žavami glede izplačila novem- brskih plač in premij, ter z ze- lo verjetno možnostjo, da bo januarja nemogoče zbrati do- volj finančnih sredstev. Ponu- dila se je nova ekipa z lastnim finančnim virom, predstavila svojo vizijo razvoja in bilo bi nemoralno, če bi jo oviral,« je takrat dejal Adolf Rozman. »Kluba finančno ne bomo rešili. Želimo zagotoviti le mi- nimalne igralne pogoje. Klub bo mini varianta delniške družbe^ vlagatelji bodo jQOÄtAr kluba in izbirali svoje sodelav- ce,« je rešitev ponujal Roman Hriberšek, ki je v klub prišel jeseni s svojim marketinškim podjetjem Sara in Matic. »Z delom smo bili zadovoljni. Do- tok denarja je bil reden, zalo- milo se je le okoli zadnjega iz- plačila,« je dodal Rozman. Oba sekretarja sta ugotovila: »V celjskem hokeju ni bilo no- bene afere.« Eden je vendarle dodal: »Nikogar ne želim umazati. Trenutno še ni nič dokazljivo.« Skromna podpora Enotnost igralcev se je v me- secu dni razbila. Na izredni volilni skupščini so bili le trije, o usodi ene najbolj popularnih ekipnih iger v Celju pa je odlo- čala maloštevilna skupina lju- di. Sprva jih je bilo vsega du- cat, med zasedanjem pa so pri- šli še štirje. Do marčevskega sklica red- ne letne skupščine - do danes je Wih'^ifaj-ßi'KlübVodil deset- članski odbor: Srdžan Džum- hur (čez nekaj dni je bil izbran za predsednika), Matej Knavs, Oto Guzelj, Zlatko Kraševec, Vlado Vidmar, Tartana Roj- šek, Albina Bratec, Minja Ba- jagič, Roman Hriberšek in predstavnik igralcev. V prvot- nem predlogu igralci niso bili zastopani in šele s posredova- nje med razpravo so dobili svoj sedež v UO. Konferenca je nekatere sume že ovrgla: kljub nepopolnemu finančnemu po- ročilu je bilo finančno leto 1992 končano z minimalnim primanjkljajem. Hokejski bielerji Bodoči prvak - Hokejski klub Celje. Celjski hokej na hi- trejšem ledu. Velike napovedi so se po treh mesecih razblini- le v prazne obljube. Predsed- nik Srdžan Džumhur je 29. ju- nija 1992 nepreklicno odsto- pil, vodstvo kluba pa je spreje- »S pomočjo medijev smo v preteklih mesecih vzbudili zanimanje za hokej in v po- djetjih dobili trdna zagotovila, da nam bodo pomagali uresni- čevati načrte. Ko smo ob kon- cu prestopnega roka potrebo- vali denar za plačilo odškod- nin, se je naklonjenost pole- gla,« je razočarano pripovedo- val Džumhur in tudi priznal, da v igri ni imel pravih adutov. Strel v prazno Skupščine ni in ni. Novega predsednika po odstopu Džumhurja ni in ni. Vmes je drsališče postalo dvorana, v veliki predstavi sta »padla« Olimpija in Jesenice. Oktobra 1994 se je dolg povzpel na 120.000 mark, dve tretjini na račun premij in plač hokeji- stom, ki so igrali le za hranari- no in se uvrstili v polfinale lige šestih narodov. »Pokrovitelj je bil priprav- ceptnih nalogov ni nihče spre- jel in zato se je upravni odbor kluba odločil za najbolj skra- jen ukrep,« je pisalo v drama- tičnem sporočilu kluba, ki je napovedal izstop iz lige. Novi- ca o ustaljenih treningih se je prehitro razvedela, zato so bi- la vrata dvorane skrbno zakle- njena. Inntal ni izstopil iz lige, javnost je zaradi protislovnih informacij začela odkrito ne- godo%'oti io atjiuzii se je plaz, ki se še vedno vali. ŽELJKO ZULE it. - 9. februar 1995 SPORT Za zalet prvi naslov fiiiaûe rokometašice Žalca postale mladinske državne prvakinje In v drugI del sezone štartalo na pokal EHF - Veleničanke boUše Bokometaši so zaradi sve- tovnega prvenstva že tik pred končnico, ženske pa v soboto Jele začenjajo z drugim delom gezone. Vrstni red po 13. kro- gu: Krim 24, Burja, Olimpija 22, Žalec 19, Mlinotest 17. Branik 15, Kočevje 11, Vele- nje, Piran 8, Izola 6, Bakovci 3, Kranj 1. Žalec: Evropa In trije naslovi Mladinski naslov je samo podkrepil evropske cilje Žal- čank, vendar je cilj po izpadu iz pokala uresničljiv samo z uvrstitvijo v končnico štirih najboljših ekip. Izhodišče - 4. mesto in rahel naskok — je ide- alno, toda gladka pokalna po- raza z Mlinotestom sta opozo- rilo, da velja resno računati s konkurenco. »V seštevku lahko več nare- dimo v prvenstvu, kar je delno opravičilo za pokalni neuspeh z Ajdovkami. Na obeh tekmah smo uigravali nekatere nove kombinacije za nadaljevanje prvenstva, ko bodo novosti v boju za vrh nujne. Ekipe so dokaj izenačene, domače igriš- če pa niti ni velika prednost,« napoveduje trener Aleš Fi- lipčič. Savinjčanke imajo nekaj te- žav z igro v obrambi in prešte- vilnimi izključitvami, ki tre- nerja ne skrbijo preveč. »Zelo mlada ekipa brez velike mere borbenosti srečanja ne more dobiti, zato je obramba v dolo- čenih obdobjih pretirano zav- zeta in zato izključitve,« je do- dal Filipčič. V klubu so pred prvenstvom zamenjali vse tuj- ke, več pa sta pokazali beloru- ski okrepitvi. »Denisova in Po- povičeva sta izpolnili pričako- vanja, Brekalo pa ni bila do- bra naložba,« kritično ocenju- je predsednik Marjan Golob, ki je jasen tudi pri ciljih. »S člansko ekipo v Evropo in med mlajšimi kategorijami osvojiti tri od štirih naslov, čeprav nam na zunanjih položajih manjkajo visoke igralke. Prva lovorika je v soboto ostala v Žalcu, preostali finalni tur- nirji pa bodo marca in maja, zato bo sezona še dolga.« Vegrad: vrniti ugled Pred slabimi štirimi leti so bile Zidarjeva, Odrova, Hude- jeva, Misaljevičeva, Goličeva in druge povsem enakovredne Olimpiji, ki zdaj igra v evrop- ski ligi. Casi so se spremenil in v Šaleški dolini si z novim po- kroviteljem želijo le uvrstitev v sredino lestvice, ki bi obsta- nek zagotovila še pred konč- nico. »V prvem delu sezone smo se predvsem spoznavale in uigra- vale. V zadnjih tednih smo opazno popravile telesno pri- pravljenost in nadaljevanje bi moralo biti boljše. Nekaj igralk je izrazito neizkušenih, kar je poglavitni vzrok za kar 146 minut izkjučitev. V želji po zmagi so v odločilnih tre- nutkih v obrambi zaigrale pre- ostro in zato največji seštevek kazni med vsemi prvoligaši,« je jesensko polsezono pojasni- la Mirela Vujovič, ki se je pole- ti iz Žalca preselila v Velenje. Velenj čanke so na nedavni skupščini dobile močnejšo upravo, ki po nekaterih pone- srečenih pokroviteljstvih za- gotavlja trdnejše sodelovanje z Vegradom. »Neizkušenost nas je prikrajšala že za marsi- katero točko, v igri pa so re- zerve na obeh krilih in na črti. Z uvrstitvijo v sredinsko konč- nico tako ne bi smelo biti te- žav, dolgoročni cilj pa je seve- da vrnitev na nekdanje polo- žaje,« pravi igralka, ki ima ne- kaj prvoligaških izkušenj tudi iz časov nekdanje YU lige. TOMAŽ LUKAČ Foto: SHERPA Za Žalec so naslov državnih pr\'akinj osvojile Jelen, Čmak, M. Šimek, T. Dolar, Križanec, L. Šimek, Zver, Kučera, Randl, V. Dolar, Kline, Pilih, Madjarič, Jager, Majerle in trener Filipčič. Četrtfinale pokala: Mlinotest- Žalec 28:23, 26:20, Branik-Ve- lenje 28:12, 22:16, Olimpija- Burja 30:22, 27,25, Krim-Pi- ran 29:16, 32:17. Mladinke Žalca so na fin Inim turnirju premagale Mlinotest s 23:10 in Krim s 30:17. NA KRATKO Maribor: odbojkarice Celja so v popolni zasedbi prvo pol- finalo tekmo pokala na Bledu izgubilez2:3(15,-10,12,-14, -14 ; povratna je bila sinoči) ter v prvi tekmi končnice interlige vgostehsPalomozO:3(-2, -2, -7). Izola: mednarodni nogomet- ni turnir je dobil Rudar z zma- gama proti Rijeki 2:0 (S. Ja- vomik, Žurman) in slovaške- mu prvoligašu Jasi 1:0 (Pešič), novinec Ilir Sillo pa je bil iz- bran za najboljšega igralca. Celje: rezultati prijateljskih nogometnih tekem: Varteks- Publikum 1:0, Era Šmartno- Dravograd 6:2 (Mešanovič 3, Puckmaister 2, Mašič 1), Alu- minij-Era Šmartno 2:2 (Meša- novič 2), Rudar (T)-Šentjur 2:1 (Valek). Maribor: na mladinskem DP v vaterpolu porazi Neptuna s Triglavom 1:34, Kopru 1:37, Kranju 3:34, Mariboru 13:28 in 5. mesto. Strelci: Sivec 8¡' Adamič 3, Mutec, Matešič 2, Pur, Pečar, Mastnak 1. Golte: na tekmi pokala Go- renjka za cicibane 9. Lovec, 49. Grobelnik (oba Gozdnik) ter 1. Drevova (Velenje), 12. Pogorelčeva in 15. Ivančičeva (obe Snežak). Brez hitrili Icoiajn Piše: Miran Rauter Državno prvenstvo v hitrih disciplinah je bilo polomija. Na treningu sem bil najhitrej- ši, na tekmi počasen. V smuku enajsto in šesto mesto, v su- perveleslalomu niti enkrat med deseterico, konec tedna pa sem v Kranjski Gori na obeh tekmah evropskega po- kala ostal brez točk. Kaj se je dogajalo? Ne vem, toda nekaj je bilo narobe. Na državnem prvenstvu v Mari- boru razlike niso bile velike, po Kitzbühlu pa so vsi največ pričakovali prav od mene. Pr- venstva so vselej negotova, od- loča le ena tekma, v svetovnem pokalu pa je bistveno drugače. V Mariboru smo imeli še pr- venstvi v slalomu in veleslalo- mu, naslednje dni pa bom naj- brž nastopal na tekmah FIS in evropskih pokalih. Praznina v koledarju se sproti krpa, zdaj je na vrsti še japonsko- ameriška turneja svetovnega pokal in šefi neumorno iščejo nove rešitve. Za mnoge so zanimiva vpra- šanja o opremi. Smuči ob kon- cu sezone ponavadi vmem, glede kombinezonov pa ni- mam nobenih posebnih zah- tev. Med smukaškim in vele- slalomskim je edina razlika v zadrgi. Smukaški se zapira na hrbtu (pri veleslalomskem je zadrga na srednji strani), v zgomjem delu je nekoliko bolj prijet in navadil sem se, da v njem smučam v obeh dis- ciplinah. Ostra Iconkurenca Zmagoviti niz se nadaljuje. V Hrpeljah je bil domači Ja- dran potolčen tudi v prvi če- trtfinalni tekmi pokala (32:27), sinoči pa je bila v Go- lovcu še povratna tekma. Žreb polfinalnih parov bo že jutri, tekmi pa 15. februarja in 1. marca. Prva ekipa je bila konec ted- na z izjemo Puca, Načinoviča in Ivandije na reprezentančnih pripravah, kamor je Požun za- radi nekaterih odpovedi na- knadno poklical tudi Ocvirka. Pozornost je büa tako usmer- "jena k mladincem in finalne- mu tumirju državnega prven- stva v Škofji Loki, kjer je Celje Pivovama Laško novi naslov izgubila v zadnjih sekundah odločilne tekme s Šeširjem. Moštvo Stanka Anderluha je za uvod izgubilo s Slovanom z 20:24, a vseeno ostalo v boju za naslov. V odločilni tekmi z gostitelji so Celjani z daleč najmlajšo ekipo v zadnjih se- kundah povedli s 13:12, nato pa nesrečno dobili gol in osvo- jili samo bronasto kolajno. V tolažbo ostaja izbor Uroša Božiča za najboljšega vratarja prvenstva in upanje, da bo v novi sezoni v enakovrednem boju z vrstniki bolje. V prvo moštvo se po opera- ciji kolen vračata Tomaž Ocvirk in Roman Pungartnik, ki je zaradi prevelikih obre- menitev izpustil zadnji dan re- prezentančnih priprav. Ocvirk je vse napore zdržal, a nekoli- ko tožil nad vnetjem mišic. Konkurenca je v vsakem pri- meru zaostrena, cilj pa sezono končati brez oddane točke in narediti serijo, ki v slovenskih državnih prvenstvih še nima primera. Ž. Z. Ohoü želijo več Rogla In Podčetrtek pred drugim krogom košarkarskega prvenstva v C In D ligi Drugi krog košarkarskega prvenstva se bo v soboto začel tudi v C in D ligi, možnosti za napredovanje pa imata še ved- no Rogla in Podčetrtek. V obeh konkurencah se bo v višjo ligo neposredno uvrstil prvak, dru- gi, tretji in četrti pa bodo z najslabšimi ekipami B oziro- ma C lige igrali končnico na dve zmagi. Ragia: poškodbe Imena niso vse. Dubrovski, šrot, Perkič, Bokšan, Črešnar, Temnik, Lušenc, trener Golob in ostali nekdanji znanci s pr- voligaških igrišč so si drugi krog prvenstva zagotovili šele v zadnjem krogu in Rogla je glede na igralske potenciale eno večjih razočaranj prvega dela sezone. »Obstanek smo si zagotovili, toda želeli smo več. Najmanj enakovreden start v končnici, ki nam je ušel zaradi dveh po- razov z Rudarjem, ko sta se nam že v prvih minutah po- škodovala Perkič in Dubrov- ski,« ocenuje predsednik Ro- •nan Matavž, ki ima pred dru- Sim krogom obilo skrbi. Šmid Zaradi poškodbe ni odigral še nobene tekme in je najbrž iz- gubljen tudi za nadaljevanje sezone, Temnik in Lušenc pa pri Cometu začenjata že v prvi peterki. Z dvojno registracijo seveda lahko še naprej igrata za Roglo, ki bo odslej v Zrečah gostitelj ob nedeljah, težje pa bo z gostovanji. Lani so zaradi slabšega štarta le za malen- kost ostali brez napredovanja, zdaj pa se v močno izenačeni konkurenci spogledujejo s 4. mestom in končnico, saj se najslabše ekipe B ligi ne zdijo bistveno boljše. Eden dodat- nih problemov je tesna dvora- na, načrti za novo pa so pred ligaško končnico nov motiv za preskok navzgor. Vrstni red: Rudar, Portorož 10, BP, Cerknica, Vič, Hrast- nik 9, Jesenice, Rogla 8. Podčetrtek: liiter vzpon Lani so v tretji ligi dobili le tri tekme, jeseni pa v vzhodni skupini D lige dolgo vodili in pred nadaljevanjem sezone je realnost Podčetrtka vsaj konč- nica. In kako ocenjujejo vzpon? »Liga je slabša, po dru- gi strani pa smo med sezona- ma veliko delali, zmagali v medobčinski ligi in nekaj se je moralo zgoditi.« Podčetrtek je imel pred dve- ma desetletjema močno ekipo, ki so jo uničili Porotoroški sklepi. Košarka je bila zanje omejena zgolj na občinsko li- go, želja po višjih ciljih pa je dozorela šele predlani. V so- ■ razmerno mladi ekipi je edino bolj znano ime Aleš Voh, ki je pred nadaljevanjem prvenstva zapustil Rogaško in bo poma- gal pri naskoku na vsaj konč- nico. »Ključno bo že sobotno gostovanje prvaka zahodne skupine Parkljev iz Ljubljane, naša aduta pa sta hitra in do- miselna igra. Veliko smo po- storili v zadnjem letu: obnovili slačilnice, namestili pregibne koše in zdaj še semafor. Zani- manje za košarko je veliko, imamo vse nižje selekcije in celo drugo ekipo, ki igra v ob- činski ligi. Dvorana je vedno polna, vzdušje je pravo, v ekipi so izključno domači fantje in C liga bi bila prava stvar,« pred drugim delom sezone na- povedujejo v Podčetrtku. Vrstni red: Radenci, Parklji 11, Podčetrtek 10, Šenčur 9, Grosuplje, Pragersko, Dol. To- plice 8, Ješovnik 7. Ž. Z. Nagrajence določil žreb Med 107 kuponi so bile v 20. krogu športne stavnice štiri pravilne napovedi, žreb pa je odločil dobinike nagrad: Jože Štorman iz Go- milskega (7000 tolarjev). Zvone Tumšek iz Ce- lja 85000 tolarjev) in Sara Rančigaj iz Polzele (3000 tolarjev). Pravilna napoved 20. kroga: Litija-Pivovar- na Laško 1, Comet-Idrija 2, Comet-Celje 1, Jadran-Pivovama Laško 2, Dobova-Goreiije 1. Rezultate 21. kroga bomo zaradi sinočnje od- bojkarske tekme ženskih ekip Celja in Bleda objavili v naslednji številki. Za sodelovanje v naslednjem kolu (pri ko- šarkarskih parih tip O pomeni podaljšek) bomo upoštevali kupone s poštnim žigom sobote, 11. febmarja, ali če bodo najkasneje do 12. ure istega dne oddani v nabiralnik pri vhodu v na- šo stavbo. Naslov: Novi tednik, Prešemova 19, 63000 Celje, s pripisom Golding loto. it. 6. - 9. ff«bruar 1995 SPORT 18 Tri krat In y nedeljo se v Franciji začenja prvenstvo akrobatskih smučarjev — Ivačič: »S pravimi občutki tudi trojni salto z dvema ali tremi vijaki.^ »Med akrobatskimi smučar- ji sem od leta 1988, toda prvo državno prvenstvo na snegu sem doživel šele v nedeljo na Rogli. Naslova sem tembolj vesel, obenem pa mi bo prine- sel nekaj bonitet,« je občutke opisoval državni prvak Jože Ivačič, ki bo jutri v Alten- marktu štartal v svetovnem pokalu, od nedelje pa bo v I..a Clusazu med udeleženci sve- tovnega pr\'enstva. »V La Clusazu sem pred leti že tekmoval in Francozi so te- daj pripravili pravi show. Le- teli so zmajarji, ponoči so pri- zorišče tekme za svetovni po- kal osvetlili z baklami, največ- ji hec pa je na poligonu za sko- ke. Zaletišče je nad cesto, do- skočišče pod njo in premalo pazljivi avtomobilisti so ne- malo začudeni, ko nad seboj zagledajo leteče smučarje,« se je razgovoril 27-letni Celjan, ki je bil glede pričakovanj bolj redkobeseden. Francija 1995 je njegovo drugo svetovno prvenstvo, iz- kušnje iz Oberhofa 1989 in za- radi ponesrečenega skoka ko- maj 30. mesta pa niso najbolj- še. »Nič ne bom napovedoval. Če mi uspe trojni skok, bom visoko, v nasprotnem... Lani sem bil na tekmi svetovnega pokala po prvi seriji na 13. mestu, a olimpijske norme ni- sem izpolnil,« je previden Ivačič. Kvalifikacije bodo naslednji četrtek, v finale pa se bo uvr- stilo samo ducat skakalcev. »Potrebna bosta dva trojna skoka, moj cilj pa se suče nekje okrog 20. mesta. Letos trojnih salt še nisem skakal, poleti sem treniral samo dva tedna in vse bo odvisno občutkov. Če bodo dobri, bom poskusil s trojnim saltom, v nasprot- nem pač ne. Vnaprej ni nič mogoče napovedovati. Vse je odvisno od trenutnega razpo- loženja,« pravi edini celjski udeleženec SP. Zadnje dni je na Rogh opaz- no popravil izhod s skakalnice in več pričakuje od finala evropskega prvenstva na Švedskem. »V Oemskoldsviku bosta dve tekmi. Za skupno zmago bo dovolj že 2. mesto, vodilni Scotta pa ne sme zma- gati. Letos sem psihično veliko bolj močan, sproščen in zato dosegam boljše rezultate. Zi- ma 1994/95 je brez nadaljnje- ga moja najboljša sezona,« ne skriva zadovoljstva Ivačič. Za normalne priprave bi po- treboval okoli 25 do 30 tisoč nemških mark, zveza pa celot- ni reprezentanci akrobatskih skakalcev nameni okoli 40.000 DEM. Trenerjev praktično sploh ni, objektov tudi ne in vsakdo se znajde po lastnih močeh. Z rezultati je pogojeno trenutno razpoloženje in zad- nji uspehi so spet odprli mož- nost olimpijskega nastopa v Naganu 1998. »Najboljši zdaj že skačejo trojni salto s štirimi vijaki. v vodo s petimi vijaki. Nekaj podobnega bo potrebno za uvrstitev na naslednjo olimpi- ado, ki pa je vseeno še zelo oddaljena. Skakalnica na Šmartinskem jezeru bi bila ogromna pridobitev in zato je pred mano še nekaj izzivov,« o naslednjih zimah razmišlja Ivačič. Pred vrati je vendarle sve- tovno prvenstvo. »Najbolj po- memben je doskok. V zraku drobne napake niso toliko opazne, doskok pa prinese da- leč največ točk. Kaj bo? Če bo- do občutki pravi, bo tudi troj- ni salto. Ne gre za strah po lanski poškodbi, marveč eno- stavno za trenutno razpolože- nje, za občutek. Vnaprej je ne- mogoče napovedovati,« je bil Ivačič tudi ob slovesu pre- viden. ŽELJKO ZULE Foto: EDI MASNEC Rezultati — člani: 1. Ivačič (Ce- lje) 129,73, 2. Gale (Lj) 108,93, 3. Kramer 96,01... 5. Zalokar 61,64; pionirji: 1. Kosmač; pi- onirke: 1. Feldin (vsi Mont). Cuk trener reprezentance Med državnim prvenstvom v judu je bil v Slovenski Bistrici za trenerja moške reprezentance izbran Štefan Cuk (doslej je skrbel za mladince), za trenerja ženske selekcije pa že pred časom Marjan Fabjan. Ivo Reya je osvojil šest kolajn: srebrno Košir (do 60 kg), bronasto Beltram (do 71 kg), Sadžak, Mlinarevič (oba do 78 kg), Petelinšek (do 95) in Uranjekova (do 56 kg). Sankaku ima štiri odličja: srebrne Bevca (do 78), Rozmarijeve (do 52), Zupančeve (nad 72 kg) in brona Jernejčeve (do 66 kg), Velenje pa bron Doberškove (nad 72 kg). Mejovšek in Stebiovnikova Po enoletnem premoru so v Velenju spet izbrali najboljše športnike in ekipe. Pri ženskah je naslov tretjič zapored osvojila atletinja Jolanda Steblovnik, med moškimi je najboljši alpinist Matej Mejovšek, med ekipami pa rokometaši Gorenja. Priznaji sta dobila še strelec Tone Tratnik in za življenjsko delo atletski trener Valter Štajner. Cankar z rekorilom, a le osebnim Na mitingu v Budimpešti je Gregor Cankar v skromni konku- renci s 754 cm zmagal v skoku v daljavo in izboljšal svoj dvoranski osebni rekord. Na mitingu v Celju je Kocuvan skočil 721 cm in 60 m z ovirami pretekel v času 8,0. V ženskem šprintu pa je zmagala Matulova s 7,3, pred Valantovo 7,4 in Knezovo 7,6. Enotno Kozjansko župani kozjanskih občin (Šmarje, Rogaška, Rogatec, Podče- trtek, Kozje) so na skupnem sestanku govorili tudi o predlogu medobčinske športne zveze, s katero bi ohranili staro organizi- ranost. Vsaka občina bi združevala sredstva, ki bi bila namen- sko porabljena samo za šport v posamezni občini, skupno pa naj bi se financirali programi izobraževanja strokovnega kadra. Novo združenje naj bi vodila petčlanska komisija (vsaka občina bi bila zastopana s po enim delegatom), predlog pa je bil v športnih okoljih ugodno sprejet. J. T. Rokomet Pokal Slovenije Četrfinale - prve tekme: Ja- dran-Celje Pivovarna Laško 27:32 (12:18); Puc 7, Šerbec 6, Ivandija 5, Jeršič 4, Načinovič, Tomšič, Leve 3, Begovič 1; Do- bova-Gorenje 23:19 (10:10); gostje so že zaostajali za šest golov; Rozman 7, Tome, Se- merdjijev 3, German, Cvetko 2, Ocvirk, Ojsteršek 1; Pre- vent-Krško 29:19, Grosuplje- Šešir 18:16. Košarka A-1 liga Moški - 20. krog: Rogaška- Olimpija 74:76 (38:41); izklju- čitev Djurišiča in zapravljen zadnji prodor domačih; Nova- kovič 28, Jurkvoič 12, Petrovič 10, Mičunovič 9, Sušin 8, Peto- var 4, Nikitovič 3; Kovinoteh- na-K. zidar 96:77 (51:38); Pe- tranovič 30, Zaletel 25, Cizej 17, Jagodnik 8, Tiller 6, Rovš- nik 5, Kobale 3; Litostroj-Po- stojna 63:56, BWC-Ilirija 101:83, Koper-Helios 79:100, Triglav-Satex 87:84. Vrstni red: Olimpija 38, Kovinotehna 35, Satex 33, Triglav 32, Lito- stroj, BWC 31, Rogaška, Po- stojna 30, K. zidar, Ilirija, He- lios 26, Koper 21. ženske - 3. krog: Celje-Ma- ribor 60:82 (29:34); Obrovnik 21, Polutnik 15, Vodopivec, Jurak 6, Potočnik, Germ 5, Jug 2; Ježica-Comet 89:70 (39:34); Račič 23, Skerbinjek 16, Tem- nik 10, U. Groleger 12, Sporar 9; Ilirija-Odeja 79:53. Vrstni red: Ježica 25, Maribor 23, Ili- rija 19, Odeja 18, Celje, Comet 16. A-2 liga Moški - 20. krog: Pivovarna Laško-Comet 97:75 (46:35); Starovasnik 19, Govc, Vujovič 18, Blagotinšek 13, Gole 8, Durnik 6, Šoštarič 5, G. Čop 4, Zdolšek, Lapornik 3 za doma- če; Železnikar 22, Nerat 18, Kozar 14, Šporar 13, Temnik 4, PlevTiik, Lušenc 2 za goste; Medvode-Elektra 79:81 (46:38); Rizman 34, Brešar 12, Mrzel 11, Pečovnik 9, Mališe- vič 7, Dumbuya 4, Tajnik, Lip- nik 2; Loka-Litija 81:92, Idri- ja-Ježica 77:59, Gorica-Sliv- nica 76:79, Interier-Olimpija ml. 83:60. Vrstni red: Interier, Litija 39, P. Laško 35, Idrija 32, Olimpija ml. 31, Comet, Slivnica, Loka 29, Ježica 27, Elektra 25, Gorica 24, Medvo- de 21. B liga Skupina ob 1. do 10. mesta - 1. krog: Celje-Novo mesto 97:89, Zagorje-Brežice 73:64, Maribor-Vrhnika 92:75, Star- še-Borovnica 90:73, Bistrica- Radovljica . Vrstni red: Novo mesto 16, Celje, Zagorje 15, Maribor 14, Brežice, Starše 13, Radovljica, Borovnica 12, Bi- strica, Vrhnika 11. Skupina od 11. do 19. mesta: Tohnin-Kemopolast 77:70, Unika-Mik Prebold 89:70, Janče-Ruše 110:88, Feniks-Sl. Gradec 101:64, Snežnik prost. Vrstni red: Janče 17, Feniks 14, Unika 13, Snežnik, Mik Prebold, Tolmin 12, Ruše, SI. Gardée 10, Kemoplast 8. Kegljanje_ Lliga Moški -12. krog: Žalec-Celje 4:4 (5073:5087; Dobrajc-Sivka 833:869, Milec-Lešnik 856:850, Gračner-Vodeb 801:902, Kompan-Brglez 877:801, Podkrajšek-Salobir 867:832, Jakopovič-Klinar 842:833); Gradis-Proteus 6:2, Triglav-Fužinar 8:0, Brest- Rudar 1:7, Konstruktor-Tek- stina 8:0. Vrstni red: Triglav 24, Konstruktor 19, Tekstina 14, Proteus 13, Gradiš 12, Ru- dar, Fužinar 10, Celje 9, Žalec 7, Brest 2. Ženske - 12. krog: Korotan- Miroteks 1:7 (2495:2602 - re- kord kegljišča; zmagale: Tkal- čič 436, Grobelnik 435, Zu- pane 423, Kardinar 458, Petak 443; izgubila: Lesjak 407), No- rik-Sl. Gradec 6:2, Triglav- Kamnik 4:4, Adria-Rudar 3:5, Konstruktor-Gorica 7.1. Vrst- ni red: Miroteks, Norik 22, Ru- dar 17, Adria, Triglav 12, SI. Gradec 10, Korotan 8, Kon- struktor, Gorica 6, Kamnik 5. II. liga ženske - 12. krog: Miroteks Il-Izola 2:6 (2380:2443; zma- gali: Filipčič 435, Ledinek 417; izgubile: Ratajc + Košir 174 + 177, Špoljar 396, Stajič 393, Razlag 388), Krško-Kom- cel 8:0 (2313:2208; izgubile: Tomažin 37^ T. Filipčič 360, Oblak 362, Stampar 359, Ci- lenšek 358, Jurše 390), Norik ll-Proteus 2:6, Tekstina-Ko- čevje 7:1, MTT-Slovan 1:7. Vrstni red: Miroteks II, Izola 18, MTT 13, Proteus, Slovan, Norik II12, Kočevje 11, Krško, Tekstina 9, Komcel 6. Hokej I. liga 12. krog: Inntal-Slavija 12:1 (4:0, 4:0, 4:1); Povečerovski, Leonov 3, Potočnik, Kolar, Luljin, M. Zupančič, Kara- hodžič in Rojšek po 1; Olimpi- ja-Maribor 16:2, Jesenice-Tri- glav 5:3, Bled prost; 13. krog: Inntal-Olimpija 1:7 (1:2, 0:2, 0:3); Rasko; Bled-Jesenice 1:9. Vrstni red: Olimpija 25, Jese- nice 18, Inntal (-) 14, Bled (-) ŠPORTNI KOLEDAR Sobola. 11.2. Atletika Celje: dvoransko DP za sta- rejše mladince in mladinke (od 15. ure). Hokel Celje: Inntal-Bled (L'i. krog I. lige, 16). Kegljanje Kranj: Triglav-Žalec (16), Celje: Konstruktor-Celje (13. krog I. moške lige, 15. 30), Konstruktor-Miroteks (13. krog I. ženske lige, 13); Miro- teks II-Krško (17); Kočevje: Kočevje-Komcel (13. krog Ц. ženske lige, 15. 30). Košarka Polzela: Kovinotehna-Ro- gaška (21. krog A-1 moške li- ge, 19. 30); Slovenske Konjice: Comet-Loka, Velenje: Elek- tra-Gorica (obe 19), Ljublja- na: Ježica-Pivovarna Laško (21. krog A-2 moške lige, 20); Slovenske Konjice: Comet-Ili- rija (16. 30), Celje: Celje-Ježi- ca (4. krog I. ženske lige, 19); Brežice: Brežice-Celje (19), Prebold: Mik Prebold-Tolmin, Šentjur: Kemoplast-Feniks (2. krog B moške lige, vse 19); Po- rotorž: Portorož-Rogla (1. krog C moške lige, 19); Podče- trtek: Podčetrtek-Parklji (1. krog D moške lige, 19). Odbojka Celje: Celje-Paloma (druga tekma končnice interlige za ženske, 17). Rokomet Velenje: Gorenje-Litija, Do- bova: Dobova-Celje Pivovarna Laško (21. krog I. moške lige, obe 19); Škofije: Burja-Žalec, Izola: Izola-Velenje (14. krog I. ženske lige, obe 18); V. Nede- lja: V. Nedelje-Celje (19), Sev- nica: Sevnica-Radeče (15. krog II. moške lige, 20). Snowboard Rogla: tretja tekma pokala Freestyle v half-pipeu (od 10. 30 ure). Vaterpolo Celje: Neptun-Kranj (zao- stala tekma 3. kroga I. lige, 19). Nedelja, 12,2. Hokej Maribor: Maribor-Inntal (16. krog I. lige, 18). Kegljanje Celje: Celje-Rudar (13. 30), Konstruktor-Žalec (14. krog I. moške lige, 16); Miroteks-Ru- dar (14. krog I. ženske lige, 11); Komcel-Slovan (10); Ljubljana: Norik II-Miroteks II (14. krog II. ženske lige, 11). Torek. 14.2. Hokej Kranj: Triglav-Inntal (17. krog I. lige, 18). Sreda, 15,2. Košarka Hrastnik: Pivovarna Laško- Slivnica (22. krog A-2 moške lige, 20). Osiromašen jubiiej Jubilejne, 25. mednarodne športne igre šolskih otrok bodo 17. junija v Celju, kjer so leta 1968 tudi organizirali prve. Spored bo v primerjavi z zadnjimi tekmovanji osiro- mašen, saj bo šest ekip (predvidoma štiri domače in dve tuji) tekmovalo v atletiki, rokometu in najbrž tudi plava- nju. Predračunska vrednost iger je 2,7 milijona tolarjev, država pa naj bi sodelovala s skromno vsoto 200.000 tolarjev. Hokej potrebujemo Anketa med rednimi obiskovalci tekem v Mestnem parku Redni obiskovalci hokejskih tekem so na nedeljskem derbi- ju z Olimpijo dodobra napol- nili tribune in s tem pokazali, da jim ni vseeno za usodo mo- štva. Med večino kljub negoto- vim razmeram še vedno pre- vladuje optimizem, da bo kri- za premagana, čeprav je tudi nekaj črnogledih napovedi. Dani Grabler: »Upam, da se bo hokej izvlekel iz nastale krize. Korist bi imele tudi mlajše selekcije, ki jih za seboj z uspehi potegne prav članska vrsta. Seveda je posredi denar, ki ga primanjkuje, vendar vse- eno upam na boljše čase.« Jože Fideršek: »Celje potre- buje hokejskega prvoligaša, saj nemalo ljudi dobesedno ži- vi za hokej. Pomeni nam neke vrste sprostitev in zabavo, še posebej tekme z močnimi eki- pami. V hokej smo v več kot petinštiridesetih letih vložili preveč truda in denarja, zato ne sme priti do razpada. Očit- no je cilj nekaterih uničiti ene- ga celjskih paradnih športov.« Franc Verdinek: »Kriza je predvsem kazalec napačnega upravljanja z denarjem v upravi kluba. Prepričan sem, da bi hokejisti pri rednih iz- plačilih zaigrali povsem dru- gače, bolje. Žal so ostali pri- krajšani, kar se pozna tudi na ledeni ploskvi. Srečko Audič: »Največji problem je seveda denar. Po izbruhu obilice problemov se je zmanjšal obisk na tekmah proti slabšim nasprotnikom, kar je lahko celo usodno. Celje potrebuje hokej in zadeve se bodo normalizirale, saj je bil prav hokej svoj čas šport šte- vilka ena v mestu ob Savinji in bi si nekdanji naziv lahko sča- soma ponovno priboril.« Dani Grabler Jože Fideršek Franc Verdinek Srečko Audič Št. 6. - 9. februar 1995 'if PISMA BRALCEV Odmevi. | val podražitev takoj po volitvah lil. Spoštovana gospa Grobel- nik! V pismu z naslovom Val podražitev takoj po volitvah pišete, da je slovenska Vlada takoj po decembrskih volitvah poslala državljanom dolg sez- nam norih podražitev. Sez- nam, ki ga navajate, je dokaj presenetljiv, saj Vlada Repu- blike Slovenije na omenjenih področjih, razen na dveh, ni dala soglasja k povišanju cen. Po vrsti: cene prevozov potni- liov po železnici v domačem prometu so se zadnjič spreme- nile julija lansko leto, cene za prevoz potnikov v mednarod- nem prometu pa se oblikujejo prosto (vezane so na tečaj ECU-ja), a se v omenjenem ob- dobju tudi niso spreminjale. Konec decembra se je v skladu z vladno uredbo za 7,6 odstot- ka podražila cena premije za obvezno zavarovanje avtomo- bilske odgovornosti za osebna vozila, cena registracije in cestnina pa sta ostali nespre- menjeni. Vlada je sredi decem- bra potrdila povišanje cen poštnih storitev, telegrafa in telefona, vendar je bila podra- žitev telefonskega impulza kompenzirana s širitvijo im- pulznega intervala (s tri na pet minut), zniževanjem cene im- pulza pri medkrajevnem in mednarodnem telefonskem prometu in popusti v času manjše prometne obremenitve (med 19.00 in 7.00 uro). Med kurilnimi sredstvi se z vladnimi ukrepi določa le ce- na kurilnega olja, cene ostalih kuriv pa se oblikujejo prosto. Tudi cene prehrambenih arti- klov, ki so pod vladnim nadzo- rom, se v decembru in januar- ju niso spreminjale. Indeks cen na drobno je decembra lani poskočil na 101,1 kar pomeni, da je inflacija decembra lani znašala 1,1 odstotek, torej o posebnih podražitvah ne moremo govoriti. Raje na- sprotno. Vlada (in ne izvršni svet kot pišete) Republike Slo- venije meni, da je bil december glede gibanja inflacije uspešen mesec. Za ilustracijo naj vam navedemo še stopnje rasti ma- loprodajnih cen oziroma infla- cije v Sloveniji za nekaj ipinu- lih let: 1990 - 104,6 odstotka, 1991 - 247,1 odstotka, 1992 - 92,9 odstotka in 1993 - 22,9 odstotka, za leto 1994 pa je inflacija izračunana decem- bra, znašala 18,3 odstotke. Prizadevanja slovenske Vlade za obrzdanje cen je, upamo, v navedenih številkah jasno videti. URAD VLADE ZA INFORMIRANJE Odgovor na javna vprašanja Občinski odbor LDS Žalec in člani Združene liste iz Žalca so postavili javno vprašanje o proslavi 5. obletnice ustano- vitve Demosa v Žalcu. Javno vprašanje zahteva javni od- govor. Slovenci smo imeli v tem stoletju trikrat priložnost, da smo bistveno spremenili svoj položaj v mednarodni skupno- sti. Prvič je bilo to po prvi sve- ^vni vojni, ko je razpadala laša tedanja država Avstro- °grska. S prisebno akcijo ge- jjerala Maistra in njegovih ^rcev, smo dobili kar se je «obiti dalo. Lahko pa tudi več. Vendar je zaradi izrecne zahte- ve narodne vlade v Ljubljani, ne sme biti prelita niti kap- 'ia krvi, ker bomo vse dobili ® pogajanji, priložnost za ved- •^0 propadla. Spomin na te do- godke in ljudi Slovenci praz- •^ujemo vse do danes. Drugič smo stali pred mož- •^ostjo, da se dejavno vključi- J'^o v dogajanje v času II. sve- 'ovne vojne. Takrat so fašistič- ne države napadle in razkosale našo državo in domovino. Z borbo proti okupatorjem smo Slovenci neizpodbitno dosegli to, da smo se uvrstili v tabor zmagovitih protifaši- stičnih narodov in da smo svo- jo državo uredili na federati- ven način. Naša federalna enota nam je bila odskočna deska za zadnje dejanje v na- ših prizadevanjih za dosego svobode in suverenosti. Tudi tedanjih pomembnih dogod- kov in ljudi se pogosto spomi- njamo na različnih proslavah. Tretja možnost se nam je odprla, ko se je sam od sebe zaradi svoje nenaravnosti se- sul tretji totalitarizem, ki se je pojavil v tem stoletju. Takrat smo si Slovenci pod vodstvom Demosa ustvarili svobodno in suvereno državo, kar nam je uspelo prvič оЉаг smo sredi osmega stoletja v času kneza Boruta prišli pod bavarsko in frankovsko nadoblast. Ko je uresničil ta svoj glavni cilj je Demos razpadel. Zato je nalo- ga naše suverene di'žave in njenih občin, da dostojanstve- no in dostojno goji spomin in proslavlja tedanje pomembne dogodke in ljudi. O dikciji in slovnici vpraša- nja se mi zaradi pomembnosti in veličastnosti dogajanj ob osamosvojitvi Slovenije ne zdi primerno razpravljati. MILAN DOBNIK, Žalec Javni odgovor ministra za zdravstvo Ob odprtem pismu, ki ga je na ministra za zdravstvo zara- di izgub, zaposlenih, plač in zasebništva v zdravstvu naslo- vil Sindikat zdravstva in soci- alnega skrbstva Slovenije, že- lim javnosti posredovati tale pojasnila: Obvezno zdravstveno zava- rovanje je v lanskem letu po- krivalo 90 odstotkov vseh zdravstvenih storitev, ostale pa prostovoljno zdravstveno zavarovanje in drugi plačniki. Če v posameznem zavodu dru- gih virov ni bilo dovolj, zapo- slenih pa več, kot je bilo s po- godbo z Zavodom za zdrav- stveno zavarovanje za potrebe obveznega zavarovanja dogo- vorjeno, potem samo obvezno zavarovanje ni zmoglo zagoto- viti denarja za plače vseh za- poslenih, še posebej ne, če so jih izplačevali v višjih zneskih, kot je dogovorjeno s kolektiv- no pogodbo. Zato je v takih zavodih vzrok za izgube tudi v prevelikem številu zaposle- nih in preveč izplačanih plačah. Za potrebe dogovorjenega zdravstvenega varstva v Slo- veniji prostorskih in kadrov- skih kapacitet ne bomo pove- čevali. Zato je njihova mreža, ki smo jo že poslali v Državni zbor, usmerjena predvsem v pravičnejše razporejanje ka- drov in njihove obremenjeno- sti. Medicinskih sester, na pri- mer, ne primanjkuje povsod, marsikje jih imajo dovolj ali celo preveč, isto velja tudi za druge zdravstvene poklice. Velike razlike so tudi v številu bolniških postelj na zdravnika in njihovi zasedenosti. Res je, da zaradi številnih odsotnosti ponekod prihaja do preobre- menjenosti zaposlenih, vendar pa delovna zakonodaja še ne omogoča ustreznega plačila ti- stih, ki morajo več delati. Tudi na ministrstvu pa zdravstvo menimo, da so plače v zdravstvu še prenizke. Ven- dar pa se je v preteklem letu vrednost dela vendarle dvigni- la, kar bi ob nespremenjenih cenah lahko bil vzrok večjih izgub v zdravstvu, če ne bi Za- vod za zdravstveno zavarova- nje po potrjenih novih količni- kih zdravstvenim zavodom za- gotovil dodatnih sredstev. V nove ocene so vključeni tudi stalni težji delovni pogoji. Kljub znižanju prispevnih stopenj smo v Sloveniji lani samo za potrebe obveznega zdravstvenega zavarovanja zagotovili okrog sedemsto pet- deset mark na državljana, kar je bistveno več kot pred dvema ali tremi leti. Ocenjujemo, da bo s prostovoljnim zavarova- njem in drugimi zdravstveni- mi stroški količina denarja, porabljenega za zdravstveno varstvo, v Sloveniji še naraš- čala. Zdravstveni zasebniki s koncesijo so del javnega zdravstva in njegove mreže, ne predstavljajo njenega širjenja in si z zdravstvenimi zavodi delijo obseg obveznega zdrav- stvenega zavarovanja. Zato je sodelovanje obojih pomembno za ohranitev in izboljšanje do- sežene ravni zdravstvenega varstva. Če pa bo kdaj prišlo do lastninjenja zdravstvenih zavodov, bo moralo potekati v skladu z ustreznimi zakoni. Dr. BOŽIDAR VOLJČ, minister za zdravstvo Izjava šentjurskili svetnikov Izjava, ki so jo posredovali svetniki šentjurske SDSS, ne prispeva k temu, da bi javnost spoznala pravo resnico. V LDS se zavzemamo za javnost dela vseh organov oblasti v občini, in za delo po pravilih, po kate- rih morajo biti izpeljane tudi volitve podžupana. Nismo za kupčkanje pod mizo, ker mi- slimo, da imajo volivci vso pravico izvedeti kaj počne oblast, ki so jo izvolili. Njiho- vo mnenje, da gre za blatenje kogarkoli, močno spominja na čase, ko se je o oblasti lahko govorilo samo lepe stvari, ne- čednosti pa so bile pred jav- nostjo skrite. Naša bojazen, da lahko pri- de do ukinjanja krajevnih skupnosti kot pravnih oseb ni navadna laž. Temelji na župa- novem mnenju .s pogovora s tremi predstavniki LDS, ko je povedal, da po njegovem ni potrebno, da krajevne skupno- sti obstojajo (delujejo) kot pravne osebe. Glede na to, da stranke, ki so ga podprle na volitvah, v svetu enoglasno podpirajo njegove predloge, je utemeljeno pričakovati, da je tako tudi mnenje v teh strankah. Ker smo bili izzvani, da po- vemo kaj več v zvezi s proble- mi vračanja članov bivšega Iz- vršnega sveta na prejšnja de- lovna mesta, moram omeniti, da je župan na že omenjenem pogovoru s predstavniki naše stranke povedal, da takšen funkcionar obstaja. Govoril je o svetniku iz vrst SDSS, ki je kasneje kandidiral za podžu- pana. Bili smo zaprošeni, da v primeru, če LDS kandidira podžupana, njemu pomagamo poiskati zaposlitev oziroma ustrezno delo, s čemer smo se strinjali. O vračanju naših čla- nov lahko povemo, da iz šent- jurskega LDS v zadnjem man- datu na poklicnih fimkcijah nismo imeli svojih predstavni- kov. Vsi naši člani nadaljujejo delo na svojih delovnih me- stih, ki so jih opravljali že prej. Glede večine in manjšine je potrebno povedati, da so bile volitve proporcionalne in ne večinske. To pomeni, da si stranke delijo volilni kolač v skladu z zaupanjem voliv- cev. LDS je v občinskem svetu postala druga najmočnejša stranka, SDSS pa predzadnja. Vsako drugo mešetarjenje med strankami, ali tako imenovane koalicije, so v bistvu prevara volivcev, saj potem določene stranke prevzamejo nesoraz- merno več oblasti, kot so jo ji namenili volivci. Eden temelj- nih principov, ki jih zagovar- jamo v LDS, je pravica do ra- zličnosti, ki vsebuje tudi pra- vilo, da nima nihče pravice v imenu visokih interesov po- teptati manjšine. Neupošteva- nje tega je fašizem. Primerjava župana z bivši- mi partijskimi sekretarji pa je glede na njegovo obnašanje na mestu. Tudi on je že v naprej izkoristil morebitno spremem- bo zakona, da predlaga podžu- pana, še preden je bilo to kjer- koli javno objavljeno, torej ve- ljavno. Zgodovina partijskega načina dela se očitno in na ža- lost rada ponavlja. JOŽE ARTNAK, Predsednik občinskega odbora LDS, Šentjur Gospoda Oseta Oset V. Ojej, spoštovani gospod Sneberger, zakaj si tako pre- prosto narobe razumel moj za- pis izpred štirinajstih dni in zakaj trdiš, da se spravljam nadte, kot na delavca z nizko mezdo? Še enkrat poudarjam, da si kot slovenski nacionalist dolžan bralcem izražanja v pravilni slovenščini in nič drugega. V nadaljevanju tvojega za- pisa si izpostavil ljudi, ki so lahko komunisti, nacisti ali pa ortodoksni Srbi, samo da niso rdeči in da se ne sprenevedajo. Kakšno dementno logiko izva- jaš v tei trditvi, spoštovani go- spod Sneberger, se verjetno sploh ne zavedaš? Vendar pa te moram na tem mestu, žalibog, ponovno podučiti, da so bili (so in še bodo) tisti, ki si jih ti omenil kot tebi drage, pred- vsem in samo zavojevalci Slo- venije in slovenskega naroda, zato je tvoje pleteničenje o sprenevedanju brezpredmet- no in že kar malce abotno, dragi Miran. Sicer pa je tvoj zapis v prejšnji številki Nove- ga tednika izzvenel le kot sa- mopomilovanje, ki pa ti kot nacionalnem desničarju goto- vo ne prisodi, ali pač?! Glede rdečih na splošno, rdečih botrov in ostalega, kar je še rdeče pa ti, spoštovani Miran, predlagam, da si pre- bereš pravljico, ki govori o te- žavicah bikca Ferdinanda... GREGOR URANIČ, Celje Zapleti pasjega življenja IV. Glede na to, da ne morem odgovarjati na vsak javni na- pad mojih bivših sodelavcev in nekaterih novinarjev, ki so padli pod njihov vpliv, posre- dujem slovenski javnosti v zvezi s tem nekaj bistvenih in lahko preverljivih dejstev. To, kar vztrajno ponavljajo, da je namreč moj azil (prejšnji na Visokem in sedanji začasni v Bukovžlaku pri Celju) mu- čilnica za pse, ni res. Leta in leta so številni Slovenci, ljubi- telji živali, vsakodnevno brez najave obiskovali azil na Viso- kem in nihče ga ni doživel kot mučilnico. Sestradani, bolni, ranjeni in na smrt obsojeni psi so zadovoljni, da pridejo v suh prostor, da niso več lačni, da jih poboža roka, ki ji zaupajo. Prepričana sem, da je bolj hu- mano rešiti na primer dvesto psov, pa čeprav zato živijo v malo slabših pogojih, kot pa jih na blazini gojiti deset, vse druge pa prepustiti surovi usodi. Poleg tega ne pozabimo, v kakšnih pogojih vse živimo ljudje! Neresnična je trditev, da protizakonito zbiram prosto- voljno denarno pomoč. Hra- nilna knjižica bi bila spoma, če bi obstajal utemeljen dvom, da je registrirana z namenom nenamenskega trošenja, oziro- ma manipulacije. V situaciji, ko velik del stroškov vzdrže- vanja azila pokrivam z lastni- mi sredstvi, pa postane obtož- ba o nenamenskem trošenju absurdna. Nasprotno, hranil- no knjižico sem registrirala prav zato, da bi vsak vplačani tolar prišel tja, kamor je na- menjen. Doslej so se denama sredstva za moj azil zbirala na žiro računih raznih društev, registriranih za zaščito živali. Med dobrim srcem, ki je vpla- čalo denar in psom, ki čaka hrano, je bil torej nekdo tretji. Če se mi je zdelo, da do psov ne prihaja vse, kar jim je name- njeno, sem lahko samo preki- nila sodelovanje. In takrat je nastajala panika in začelo se je surovo obračunavanje. V tem trenutku sem postajala muči- teljica psov. Hranilna knjižica je način, da se vsemu temu izognem, ljudje pa bodo oceni- li, ali mi lahko zaupajo (koncu koncev je tudi na knjižici vi- den priliv sredstev; da je način trošenja pošten pa lahko do- kazujem z računi). Drugi del obtožb, neverjet- no brutalnih in resnično fan- tastičnih, ni v nikakršni zvezi z zaščito živali. Če bi samo en procent tega bila resnica, bi bila že zdavnaj v zaporu (te obtožbe gredo bolj na račun policije in pravosodja). Ni mi jasno, kako se take obtožbe, v okviru teme o živalih, sploh uspejo pretihotapiti v naše ča- sopise. Dejstvo, da so se sodelavci obračali proti meni v trenut- ku, ko sem jim odvzela mož- nost, da zbirajo denar, sklicu- joč se na moje ime, oziroma, ko so nehali biti zanimivi za me- dije, kaže prave vzroke njiho- vih napadov. Ni mi pa jasno, da se nekateri časopisi v iska- nju odgovora na vprašanje ali sem svetnica ali goljufinja za- dovoljujejo samo z informaci- jami, ki jih dobijo od ene stra- ni (v tem je šel najdlje tednik 7D). Kakorkoli že, obveščam javnost, da so vse obtožbe po- polna izmišljotina. Za razliko od ljubiteljev ži- vali, ki imajo toliko časa, da vsak dan napišejo po nekaj strani literame fantastike, jaz nimam časa pisati demantije obtožb. V tem trenutku hra- nim kar nekaj psov. Zanje iš- čem trajno rešitev, saj se pre- dobro zavedam, da smo tu sa- mo začasno. Za to obračanje javnosti sem si morala utrgati čas. Morala sem zaradi tistih, ki nam pomagajo, hvala v ime- nu hrepenečih pogledov, mo- rala sem v imenu tistih, ki so svoj čas glasovali zame v Jani- nem izboru Slovenka leta, mo- rala sem zaradi predsednika Milana Kučana, ki je našel čas, da me sprejme (vozim star av- to, ki se je na poti pokvaril, in tako sem žal zamudila sesta- nek), morala sem zaradi resni- ce. Vem, da so moje možnosti majhne, stalno ponavljane laži imajo žal večjo moč kot enkrat izrečena resnica. Toda storiti moram vsaj to, kar lahko. MILENA MOČIVNIK, Bukovžlak PRDELI SBO Poslanske plače V ponedeljek, 30. januarja sem v Slovenskih novicah pre- brala članek Poslanci - milijo- narji. 925 tisočakov naj bi bila plača gospoda Školča po no- vem letu (bruto). Ob takem branju te popade taka jeza, da bi lahko znorel (ne glede na to, da so potem to povečanje plač prekUcali). Ne vem, kaj so naredili naši poslanci v letu 1994 takega, da bi bili upravičeni do tako veli- kega osebnega dohodka. Že sedaj imajo previsoke dohodke za tiste razprtije in metanja polen drug (hiigemu pod noge. Namesto teh zmerjanj med se- bo, naj bi ti naredili kaj za delavca z najnižjimi osebnimi dohodki, še posebej za mlade družine z enim ali dvema otro- koma, ki nimajo niti za naj- nujnejše. Za osem umo gara- nje v tovarni dobijo tako malo, da bi mesečna plača gospoda Školča bila dva ali tri krat večja kot jo dobijo ta isti de- lavci v celem letu. Ne vem, kaj naša gospoda Kučan in Dmovšek nimata pri tem nobene besede? Ali je pri nas praksa, da vzame vsak ko- likor potrebuje? Potem ni čud- no, da delavcu, ki ima že tako mizemo plačo, pošljejo tako visoko položnico za davek, da ne zmore plačati v enem obro- ku in še visoke obresti, ker ni pravočasno plačal ob tako mi- zernem osebnem dohodku. To pa našo vlado in poslancev sploh ne zanima. MIHAELA KRIŽAN, Celje Frankolovo 1945 v pričakovanju skorajšnje- ga konca esesovske morije smo 13. febmarja 1945 zjutraj spet zagledali zlovešče rdeče pla- kate, ki so štiri leta prinašali jok in trpljenje v mnoge slo- venske domove. Pripeljani iz vseh krajev Slovenije so stali v sadovnjaku z žico zvezani in zastraženi m zrh v gola drevesa, na katerih bo ugasnilo njihovo življenje. Malo časa so potrebovali krvniki, da so naredili drevo- red talcev, spomenik , ki ga ni enakega na zemlji. Spomini bledijo, ostaja pa bolečina. Ali se bo kdo opravičil tudi ženam in otrokom teh sto obe- šenih slovenskih mož in fantov? VERA.POLIČNIK, Spodnja Rečica Ob predlogu novega zakona o porodniškem dopustu Podaljšanje porodniškega dopusta ni prava rešitev za dvig slovenske natalitete. Re- šitev je treba iskati na mnogih drugih področjih, ki bi stimu- lativno delovala na bodoče starše, ko se bodo odločali za število otrok. Najprej mora država omo- gočiti delovna mesta, saj med tolikšno brezposelnostjo ni pričakovati, da se bodo pari odločali za potomce, če jih ne bi mogli preživljati. Za dobro opravljeno delo naj država in delodajalci po- skrbijo tudi za dobro plačilo, kajti nekatere današnje delav- ske plače zaposlenih ne zadoš- čajo niti za plačilo položnic, kaj šele, da bi z njimi lahko preživljali dva ali več otrok. Mladim parom je nujno po- trebno pomagati reševati sta- novanjski problem. Mnogi starši svojim otrokom pač ne morejo kupiti stanovanja, še manj si ga lahko sami in kje je še potem najnujnejša stano- vanjska oprema, tudi za to bi morali obstojati ugodnejši kreditni pogoji brez oderuških obresti. Nujno bi bilo poceniti otro- ško hrano, otroška oblačila in obutev (država bi se morala odreči davkom na te proizvo- de). Veliko staršev težko šola svoje otroke, in to že v obvezni osnovni šoli, saj so izdatki za učbenike in ostalo ogromni. Mnogi otroci se ne morejo več udeleževati šol v naravi, kar to predstavlja marsikje preveliko breme za družinski proračun. Smatram, da je sedanja dol- žina porodniške pravšnja, ra- zen v primerih, ko se rodijo dvojčki ali več otrok, v takih primerih bi veljalo razmisliti, kako taki materi čimbolj po- magati. Rešitev je torej v ustvarjanju pogojev, ki bi omogočili dostojno preživetje naših otrok. Menim tudi, da je sedanji trenutek, ko v državi na go- spodarskem področju marsik- je močno škriplje, ko imamo še zelo veliko brezposelnost, po- polnoma neprimeren za spre- membo tovrstne zakonodaje. Delodajalci so se že doslej bra- nili zaposlovati bodoče mami- ce, ne le zaradi enoletne odsot- nosti, ampak tudi zaradi pogo- stih bolniških izostankov, ki jih vsaka mati vendarle potre- buje za svojega bolnega nado- budneža. Zelo zanimivo bi bilo slišati delodajalce, kaj bi porekli o zaposlitvi ženske, ki bi lahko ostala odsotna z dela tudi de- vet ali dvanajst let, če bi vsaka tri leta rodila, seveda v prime- ru, da bi novi zakon tako zelo stimulativno deloval, da bi se katera takoj odločila za roj- stvo štirih otrok. Vse bolj se mi dozdeva, da bi ženske zelo težko našle zapo- slitev in bi jih novi zakon ne- hote potisnil nazaj za štedil- nik. Naj mi ne zamerijo vsi ti- nadaljevanje na 22. strani ÌOy^ il. - ». februar IMS NOVLTJNIK REPORTAŽA S konjem ob Šmartinskem jezeru Martina in Simon Agió iti rada oliisiíovaicem Jezera ponudita čim več Akumulacijsko Šmartin- sko jezero, ki je nastalo pred več kot dvajsetimi leti ob iz- viru Koprivnice, je do danes ostalo turistično in rekre- acijsko neizkoriščeno, nekaj poskusov oživitve pa ni ime- lo večjega uspeha. Kljub te- mu se v sončnih, zlasti pa v poletnih dneh na njegove obale zgrinjajo številni Ce- ljani in okoličani, željni mi- ru, sprostitve in osvežitve. Žal morajo za večino tega poskrbeti sami in na lastno odgovornost, o čemer jih opozarjajo table z napisi. Sledi, ki jih pustijo za sabo, pa so vidne še mesece. Če se v vseh teh letih odgo- vorni niso resneje lotili ;ire- janja jezera, pa se še najdejo posamezniki, ki bi radi kaj premaknili. Martina in Si- mon Agič iz Brezove ob Šmartinskem jezeru sta ju- nija lani odprla rekreacij- sko-konjeniški center, ki naj bi na to območje prinesel bolj organizirano ponudbo za številne obiskovalce, ki radi zahajajo na polotok Brezovo. Prve izkušnje so spodbudne in zato jima tudi načrtov ne manjka. S konji Od miadili nog Kmetija Antona Goleža je v letih pred vojno imela okrog trideset hektarov zem- lje in je bila ena največjih v celjski okolici. Po vojni jim je del zemlje vzela agrarna reforma, kar 11 hektarov pa je pogoltnilo jezero. Kar je ostalo, je dajalo kruh devet- članski družim. Nazadnje je na kmetiji s starši ostala sa- mo hčerka Martina, po nji- hovi smrti pa je skupaj z mo- žem Simonom prevzela skrb zanjo. Še tri leta nazaj so se ukvarjali z živinorejo in od- dajali mleko, ker pa so bile razmere za pridelovalce vse bolj neugodne, sta se morala Agičeva odločiti za spre- membo. »Z jezerom se mora- mo pač sprijazniti in živeti z njim,« meni Simon, zato je tudi o spremembi razmišljal v povezavi z jezerom. Za kmečki turizem ni pravih pogojev, s konji pa bi lahko ponudila zanimivo novost za obiskovalce jezera in druge goste, je menil. Tako sta pro- dala krave in kupila konje, ki so bili Simonova velika ljubezen še iz otroštva. »Moj sosed - doma sem namreč iz vzhodne Bosne - je bil trener kraljeve garde in je konje pripravljal za dirke. Tako sem jih že zgodaj spoznal, jih vzljubil in z njimi sem tako ali drugače povezan že vse življenje,« pravi Simon. Iz- šolal se je za veterinarskega tehnika in tudi v službi, ki jo je opravljal, je imel nenehen stik s konji. Zato je bila od- ločitev, da na kmetijo pripe- ljejo konje, nekaj samo- umevnega. Tudi Martina jih je bila že vajena, čeprav priznava, da je sprememba kar velika. Tri pse za konja Kar nekaj mesecev je mo- ral Simon trkati na različna vrata na občini, da je dobil vsa potrebna dovoljenja za odprtje centra. Nekateri so ga gledali začudeno, drugi so ga spraševali, kako bo živel, tretji so mu bili pripravljeni pomagati. Brez posojil sta Agičeva uredila najnujnejše za začetek delovanja centra. Pri hiši je danes devet konj, od tega večina noriške pa- sme, za najmlajše pa imajo ponija Miška. Konj angleške pasme je k hiši prišel na za- nimiv način. Njegovemu lastniku je namreč Simon v šali predlagal, da mu da v zameno za konja svoje tri pse z rodovnikom. Psi so mu bili tako všeč, da je bil takoj pripravljen na kupčijo. Si- mon ga ni mogel prepričati, da je šlo le za šalo, in tako je »anglež« prišel k hiši. Nek- danji lastnik pa je šele čez nekaj časa ugotovil, da nje- gova kupčija ni bila ravno najbolj pametna. Takšen konj je namreč lahko vreden okrog tri tisoč mark... Center so odprli lani. Prvi jahalni tečaj je opravilo 14 tečajnikov, letošnji tečaji pa se bodo začeli 19. februarja. Simon tečajnike najprej sprejme v učilnici, ki jo je uredil v ta namen, seznani jih z osnovnim znanjem o konju in opremi, nato pa se preselijo v jahalnico, ograjen prostor ob jezeru, kjer se na- učijo osnov jahanja. Nazad- nje se preizkusijo tudi v te- renskem jahanju ob jeztuoi, ki zelo zahtevno. »Konj je j . ,. i avi plašna žival in ni- ko ги 'cš, kako bo reagiral, za 10 moraš biti pripravljen Па vse,« razlaga Simon. Ven- dar se lahko pohvali, da nje- govi tečajniki redko padejo s konja, pa še takrat se to zgodi zaradi njihove nepaz- ljivosti ali objestnosti. »Po- škodba jezdeca je vse prej kot dobra reklama za jahalni center, zato se je treba vsa- kemu tečajniku posebej po- svetiti in ga tudi resnično naučiti pravilnega jahanja,« je prepričan Agič. Da jahanje ni le modna muha, povedo strokovnjaki in dodajo, da sprošča zlasti ljudi, ki so v službi psihično preobremenjeni, koristno je tudi za šolarje, za katere ugotavljajo, da so prav tako preveč zaposleni s šolskimi obveznostmi. Priporočajo ga celo bolnikom z multiplo sklerozo, ki naj bi jezdili brez sedla. Večeri pod kozoicem Center na Brezovi ima že okrog 30 članov. Mesečna članarina znaša 5 tisoč tolar- jev, zato pa lahko jezdijo ne- omejeno število ur. Največ- krat se podajo okoli jezera, pri tem pa žal pogosto nale- tijo na cele kupe odpadkov. »Pred dnevi sem s skupino tujcev jezdil v zalivu Loče in nič kaj prijeten ni bil pogled na vodo, prekrito z odpadki. Res so ribiči nastavili sode za njihovo odlaganje, vendar jih nihče ne prazni. Povsod ob obali pa v zemlji vse pol- no jam, kamor mečejo od- padke, ko so polne, pa jih enostavno zasujejo. Narasla voda zemljo odnese in smeti plavajo povsod naokrog,« se jezi Agič. Zaveda se, da je varovanje okolja pomembno. Sam se tega drži tudi pri de- lovanju centra. Gnoj ne osta- ja na kmetiji, pač pa ga po- rabi vrtnarska šola, na voljo pa je tudi vrtičkarjem. Poleg jahalnega središča bi rada Agičeva uredila še prostor pod kozolcem ob vo- di, kjer bi lahko imeli prire- ditve z glasbo. Zato mora Si- mon urediti še sanitarije. So- sedje se na ta račun že nekaj časa šalijo, češ da bo vse živ- ljenje gradil stranišča, saj jih je moral najprej urediti ob učilnici, sedaj pri kozolcu, kaj bo sledilo, pa še ni znano. Simon se na vse to le smeji in očitno mu nič ni pretežko. ' Nekoliko ga le moti, ker ne najde vselej skupnega jezika z vodstvom Ribiške družine Celje, ki ima v bližini svojo kočo. Kakor koli, prepričan je, da je treba obiskovalcem, ki prihajajo k jezeru, tudi nekaj ponuditi. V vseh teh letih je bilo premalo storje-^ nega, zato je Simon Agič prepričan, da je možnosti še veliko. Seveda ob podpori in pomoči odgovornih ljudi v občini, ki bi se morali celo- vitega urejanja Šmartinske- ga jezera lotiti že da\Tio. TATJANA CVIRN " Foto: SHERPA 2 Za 35-urni jahalni tečaj v Rekreacijsko-konjeniškem centru Brezova je treba od- šteti 15 tisoč tolarjev, ki jih lahko tečajniki plačajo v dveh obrokih. Tečaji za odrasle se bodo začeli sredi februarja, v času poletnih počitnic pa bodo pripravili tudi tečaje za otroke od 5. do 12.leta. Ograjena jahalnica za vadbo s konji je ob kozolcu, kjer bi Simon Agič rad uredil prostor za prireditve na prostem. Vabljenje in obrednost sva Heja, heja fantje vstajate, vstajajte dekleta in žene, lepo mlado jutro se budi, v stolpu jutrnico že zvoni! ČeheVce so zletele, Barici v krilo! Kdo jih bo ogrebel? Jurij Motovilo! (štajerska poskočnica) Ko je v zakon namenjeni par preskočil vse ovire in se izog- nil grozečim pastem, je kot po drči gladko zdrsnil pred oltar - ohceti so bile nekoč res ohceti kot se reče. Ko sem pred leti znane ohcetne godce vprašal, če znajo zaigrati jutrnico, so fantje najprej debelo gledali, kakšna viža da je to, potem pa se gladko odrezali, češ da je presneto malo svatovščin, ki bi zdržale do jutra... No, saj tudi nekoč niso bili do jutra sveži in budni kot čuki, so pa morali godci po tri in tudi pet juter igrati tisto: Razen pri zelo revnih parih, kjer je bilo veseljačenja že prvi dan konec ali pa pri poroki vdovcev, kjer da se ni spodobi- lo predolgo svatovati, so imeli ohcet vsaj štiri, najpogosteje pa po šest dni, polovico dni na domu neveste, drugo na domu ženina. Za začetni dan ni bilo pravila, glavno je bilo, da je bila svatba končana pred na- stopom petka, ki je nekoč bolj kot danes veljal za precej strog post. Vsekakor se je ohcet še- stih dni morala začeti v sobo- to, da je mogla biti naslednji četrtek pri kraju. Gotovo naj- starejši opis ohceti v naših krajih nam je zapustil šentjur- ski rojak Dragotin Ferdinand Ripšl v kroniki župnije Šmi- klavž nad Laškim, ko je zapi- sal navade in šege župljanov svoje fare od začetka do sredi- ne prejšnjega stoletja. Ko so bili oklici pri kraju, sta nevestina in ženinova hiša poslala naokrog vabovce. Ker se je ohranila, bila zapisana, je prav mogoče, da je kak godec vabilo na ohcet zaokrožil tudi tako, kot ste prebrali v kratki poskočnici pod naslovom. Zgovoren godec je navadno opravil naročilo kar za obe hi- ši. Drugače so vabili vsak po svoji strani. Kajti svoje dni so vabili samo goste ohcetne po- jedine. Obredni svatje, s svoji- mi strogo določenimi vlogami, so bili naprošeni že poprej in edino oni so bili svatje tako na nevestinem, kot ženinovem domu - drugi ne. Ohceti na ne- vestinem domu se niso udele- žili niti ženinovi starši. Enako je veljalo za drugo polovico ohcetnih dni, ki je bila na že- ninovem domu. Tjakaj ni z ne- vesto šel nihče od njenih. Oglejmo si, kdo so bili svati in kakšna je bila njihova vloga in pravica. Po ženinovi strani je bil naj- pomembnejši starešina. V vsa- ki vasi je bil kdo, ki je bil do- volj vešč, premožen in ugle- den, da je opravil to, ne ravno lahko dolžnost. Bil je napro- šen. Lahko je tudi odklonil, kar pa bi škodovalo njegove- mu ugledu. Daleč nazaj je bil to gotovo vaški župan ali še poprej rodbinski starešina. Na to misel nas lahko navaja to, da starešinovi ženi ali sprem- ljevalki na Kozjanskem, v Po- savju in Zasavju rečejo vojar- na - torej se je mogel starešina imenovati »voj« (kot vojvoda). Tudi vodilja po Savinjski doli- ni, Koroškem in Pohorju je verjetno nasledek pomemb- nejšega položaja, kot samo da vodi nevesto pred oltar. V predkrščanski dobi je moral ravno rodovni starešina, voj, pozneje tudi župan, biti tisti, ki je imel pravico potrditi za- konsko zvezo. Starešini je bila torej ob strani njegova spremljevalka vojarna ali vodilja. Na Pohor- ju ji rečejo tudi starešnela. Ženinov spremljevalec, ki je bil hkrati »ledični« zastopnik ženinove fantovske družbe. Rekli so mu tovarš, ponekod tudi »pretfirar« (spačenka nemškega Braut-führerja). Ravno podobnost nemške be- sede za nevesto (Braut) in tiste za ženina (Bräutigam) vnaša nejasnost, koga pravzaprav» vodi, če sploh koga. Nevesta je imela nekoč svo- jega starešino in vojarno ter Poroka starejšega para v Slovena'^ 9 svatov, vendar so se pri fotogr^n so pet godcev - pihalcev. Tudi P''] it. 6. - 9. ff«bruar 1995 REPORTAŽA 20,21 on Agič med svojimi devetimi konji ilte pasme je Simon Agič dal tri pse ščine nekdaj piko - družico, pu celjske po- fevadno izbrali ptrami ali so- pvinjsko-koro- Novski posta- ' njena vloga, mnogo bolj M navadno iz- je bila nalogi f bila že preiz- [e jo je zlahka *'atovski inači- ci sta bila öba starešini enake veljave do trenutka, ko je bil zakon sklenjen, potem glavno besedo prevzel ženinov stare- šina. Po zapisu župnika Štreklja se je ženinova svatovščina, če niso bili ravno najbližji sosedi, zbrala na njegovem domu že na predvečer poroke. Seveda ne na petek. Postregli so jim in jim ponudili prenočišče. Sta- rešina je ženinu pripravil na- govor, cele litanije napotkov za zakonski stan. Spreten go- vorec je vse prelil v verze. Se- veda je speljal besede o odlo- čilnem trenutku, o zadnji ledik noči, o hvaležnosti staršem - vse s tako izbranimi beseda- mi, da so se solze mešale z vinom. Enako je bilo pri nevestinih, kjer so se zbrale predvsem vrstnice, pripravljale ohcetni kinč, predvsem vence za okra- sitev hišnih vrat, velke hiše in mize. Če je bila nevesta iz iste fare kot ženin, so ji prišli do- mači fantje zapet za krancelj na večer pred ohcetnim dnem, ker pač niso imeli pravice »šranganja«. Kobilčarji, kot so jim rekli, so prišli pod okno, zapeli, rekli kakšno o ledik in zakonskem stanu in o tem, da pričakujejo nagrado in plačilo za skrbi, sitnosti in pota, ki so jih imeli pri tem da so jo, rožo, »mirkali«, da bi je kdo ne utr- gal in da je dočakala tistega, ki ji je bil namenjen. Nevestin starešina in hišni oča sta jim postregla kar zunaj, v navadi je bilo, da so dobili škaf vina, ki so ga zajemali kar s »šeflo«. Če bi jih pustile žejne, bi se lahko zgodilo, kot je zapisal župnik Ripšl: Godce, brez katerih skoraj ni bilo ohceti, sta naročila spo- razumno oba starešine. Rev- nejši so imeli vsaj harmoni- karja, včasih pa, ko »mehov« še ni bilo, je godčevska skupi- na štela tudi po pet muzikan- tov. Nič se niso zmenili glede plačila. Navada je bila, da so muzikanti bili plačani »na akord«, boljši ko so bili, več so kasirali. Foto: EDI MASNEC kt 11905. Po »pušeljcih* sodeč, je imel par okoli i ¡v^ pomešano, da je težko določiti vloge. Imeli '^Pati, da gre za poroko na premožni kmetiji. Odkrivanje starega zaklada Jože Počivavšek Iz Podčeirtka le uretiU zanimiv Muzej kmečke opreme, edinstven v Sloveniji Ko prihajaš v središče Podčetrt- ka, takoj opaziš Počivavškovo do- mačijo. Prav zares odstopa od oko- lja, saj je vse urejeno in pospravlje- no do potankosti, kakršne pri nas na splošno nismo vajeni. Tako je že veliko let, v zadnjem času pa izsto- pa še po eni posebnosti. V središču turističnega Podčetrtka za kmeto- vanje seveda ni več prave možnosti, zato je Jože Počivavšek staro do- mačo kaščo uporabil za drugačne namene. Konec oktobra je tam od- prl Muzej kmečke opreme, ki je, kot pravijo poznavalci, edinstven v Sloveniji. Za svojo zasebno muzejsko zbir- ko je zbral približno šeststo najra- zličnejših predmetov, s tem pa za prihodnost ohranil zanimivo, svo- jevrstno kulturno dediščino. Sred- njeveški trg Podčetrtek, ki je eden najpomembnejših turističnih kra- jev v državi, je tako pridobil novo turistično atrakcijo. Zanimivostim Olimja se je pridružila privlačna muzejska zbirka, ki bogati ponud- bo zdravilišča Atomske toplice. Kot pričajo številni časopisni izrezki, pa budi tudi zanimanje šir- še javnosti. Spoštovanje dediščine Podčetrtek je bil nekoč pomem- ben trg z živahnim poslovnim živ- ljenjem. Ob četrtkih so imeli tržni in sodni dan, je zapisano v knjigah. V kraju so živeli številni spretni rokodelci, ki so znali narediti mar- sikaj zanimivega, kar je danes tudi del Počivavškove zbirke. Kraj je po drugi svetovni vojni sprva nazado- val, z razvojem Atomskih toplic pa se njegova stara veljava vrača. Za potres, ki je pred leti prizadel Kozjansko, pravijo, da je bil prav- zaprav »dobrotres«, za staro kul- turno dediščino pa je pomenil pra- vo katastrofo. Mogočna Počivav- škova domačija je ena redkih, ki so jo ohranili, sicer pa danes kraj zaz- namuje arhitektura, ki se njegove- mu starodavnemu izročilu sploh ne poda. Zaradi potresa se je izgubilo tudi veliko stare kmečke opreme, saj je postala napoti. V času potroš- niške družbe le še redki ljudje raz- mišljajo, da čez sedem let vse prav pride. Zbiralec Jože Počivavšek je eden izmed njih. Začel je kar na domačem podstrešju, potem pa je pogledal še drugam. Včasih se ga je že loteval obup, pa sta ga spodbu- jala domači župnik Krašovec ter nekdanji podčetrteški ravnatelj Brilej. Pri urejanju razstavnega prostora je marsikaj postoril sam, sicer bi bilo veliko predrago. Pred- meti so bili v slabem stanju, zapra- šeni, zato jih je bilo treba obnoviti. Danes so na ogled v vsem svojem starem blLšču, V Počivavškovem muzeju tako najdemo vse, od lesene žlice, cepca, ročnih žrmelj, likalnikov na oglje, prvega pluga, kolovrata, mesnače za dimljenje mesa, konjske kosilni- ce, gasilskega kotička, »cimerman- ske« opreme, možnarjev, opreme za slamokrovca, madžarske mlatilni- ce za pšenico, karbidne luči, ku- hinjskih loncev, vžigalnikov (kres- nik) in sani do kovaške opreme, možnarja za česen, navijača za lan, škropilnice grofov Attemsov, koči- je, starih kmečkih ur, slik, fotogra- fij... Največ predmetov je iz bliž- nje okolice i'odčetrtka, iz Obsote- Ija. Jože Počivavšek pravi, da mu je vsak predmet posebej pri srcu. Sam se marsičesa še spominja iz svojih otroških let, veliko najmlajših kmetov pa predmetov sploh ne pozna več, saj so že odraščali s traktorjem. Zadovoljstvo, ponos Konec oktobra je svoj Muzej kmečke opreme odprl za obisko- valce. Iz različnih krajev Slovenije prihajajo, pa tudi iz sosednje Hrva- ške, Avstrije in Italije. Večinoma so gostje bližnjih Atomskih toplic. zbirka pa najbolj zanima prav tuj- ce. Pozimi je na ogled vsak dan med 15. in 18. uro. Lastnik muzeja pravi, da je v zbiranje vložil toliko truda, da tega vnovič ne bi zmogel. Zbirka je v ponos kraju, ki ga ne bi zamenjal za nobenega na svetu, njemu same- mu pa pomeni notranje zadoščenje. Tu, v Podčetrtku, na deželi, je naj- srečnejši, neposreden stik z naravo ga osrečuje. Svoje lepe domačije ne bi zamenjal za nobeno palačo, zatr- juje. Nekoč je bila dom številne dnižine s kar petimi otroki, zdaj živi tam'Jože s soprogo Bogdano, ki je medicinska sestra, petletno hčer- ko Marijo in mamo Pepeo. Jožetovi sestri živita v Rogaški Slatini, ena je učiteljica, druga je zaposlena v turizmu, eden od bratov je po poklicu inženir, najdlje od doma pa je brat, ki je izseljenski duhovnik v Avstriji, prej pa je več let službo- val v Celju. Mogočna, starodavna trška do- mačija je tako pripravljena za novi čas, ki odkriva prezrte vrednote preteklosti. Zbirka stare kmečke opreme pa pomeni pravo zakladni- co, pričevanje o zgodovini pokraji- ne in ljudi. Pravi ljudje napredka so tisti, katerih izhodišče je globo- ko spoštovanje preteklosti - je zapi- sano v knjigi velikih mislecev. BRANE JERANKO Lastnik Muzeja kmečke opreme Jože Počivavšek v družinskem krogu - s soprogo Bogdano in hčerko Marijo. V Počivavškovi zbirki je več kot šeststo predmetov iz bogate, doslej prezrte kulturne dediščine. it. 6. - 9. ff«bruar 1995 PISMA BRALCEV 22 nadaljevanje z 19. strani sti, ki so drugačnega mnenja, ob tem moram povedati, da se mojemu mnenju pridružuje tudi moja rosno mlada hči, ki je po končani šoli ostala brez- poselna. Na žalost ni edina, ki ne vidi v doglednem času ka- kršne koli perspektive, ostaja ji le upanje na boljše čase, kot še najbrž mnogim mladim. Je torej novi zakon oziroma predlog resnično kakršna koli rešitev slovenske natalitete? Mislim, da ne. MARINA-NINA KOCEN, Celje Praznovanje zmage nad fašizmom Državnemu odboru za orga- nizacijo praznovanja 50-letni- ce zmage nad fašizmom v Slo- veniji. 13. maj 1995 ni sicer petek, je pa spominski dan ustanovi- tve jugoslovanske OZNE (Odelenje za zaštitu naroda). Tega dne leta 1944 je Tito v Drvarju ustanovil oborožen vojaški oddelek, vsebinsko na- menjen zaščiti Partije in nje- nih revolucionarnih ciljev. Po- verjenik za Slovenijo je postal pokojni Matija Maček. Njena vloga in moč se je izkazovala v pravici izvensodnih usmrti- tev nasprotnikov Revolucije in politike Partije. Vojaško obo- rožen in številčno močan izva- jalski instrument OZNE je bi- la Vojska državne varnosti (VDV), ki se je kasneje preime- novala v KNOJ (Korpus na- rodne odbrane Jugoslavije). OZNA se je marca 1946 pre- levila v UDBO (Uprava držav- ne bezbednosti), prelevi tev UDBE pa je bila v Službo dr- žavne varnosti (SDV) Po osa- mosvojitvi pa v VIS (Varnost- no informativna služba). Časovno zaporedje preime- novanj prvobitne OZNE ni bi- lo povezano s spremembo vse- bine dolžnosti in pravic delo- vanja, prav tako pa tudi ne z dednimi dolžnostmi večine sodelujočih, vse do danes. To dejstvo potrjuje pred nedav- nim javno predlagani datum proslave ob 50-letnici zmage nad fašizmom, katerega spremlja nič več prikrita na- mera praznovanja zmage Re- volucije in Partije nad sloven- skimi demokratičnimi priza- devanji. Zaradi zgoraj navedenega smatram, da je datum prazno- vanja 13. maj nesprejemljiv za veliko večino demokratično usmerjenih Slovencev. Zato predlagam praznovanje 9. ma- ja, ko jp Hitlerjeva Nemčija resnično kapitulirala in ko je v zgodnjih jutranjih urah 9. maja 1990 bila končno po- osebljena prva demokratično izvoljena večstrankarska slo- venska skupščina. JANEZ ČRNEJ Proslava sprave komunistične oblasti Antikomunistična legija po svoje pravilno ocenjuje, da se želijo sedanji oblastniki reha- bilitirati za majhno ceno in oprati vse svoje zgodovinske grehe in odgovornosti na zava- jajoči način, ne da bi javno priznali, da je komunistična organizacija v Sloveniji z nasi- ljem in terorjem vlade celih petinštirideset let in da so tudi oblast prevzeli v Sloveniji po osvoboditvi leta 1945 in tako vladali vse do leta 1990 pod geslom diktature proletariata. Danes pa ti isti komunisti, vladajo na oblasti pod poj- mom, demokratična, svobodna in neodvisna Slovenija. Pozivam vse, ki obsojajo ta- ko komunistične, fašistične, nacistične in druge terorje enoumja, da skupaj s Stranko enakopravnih dežel nastopimo v združenih vrstah, na tej pro- slavi zmage razvuna nad bre- zumjem. Stranka enakopravnih dežel zahteva od organizatorja te proslave, da jo izvede kot jav- no zborovanje, na katerem imajo pravico nastopati vsi predstavniki slovenskega ljudstva, ki se prijavijo na jav- ni razpis organizatorja prire- ditve ob petdeset letnici zmage svobodnega sveta nad silami zla. Pozivamo organizatorja proslave, da v razpisu objavi tudi ceno te prireditve, ki po naših merilih in strokovnih ocenah ne sme preseči dvajset tisoč nemških mark. Zato predlagamo organizatorju, da se počastitev zmage izvede 9. maja letos, kot bo to naredil ves demokratični svet. Predlagamo, da bi se ta pri- reditev izvedla na letališču v Levcu pri Celju, kjer tudi ležijo pokopane neznane žrtve komunizma. Prepričani smo, da bo celj- ski aeroklub odstopil prostor letališča brezplačno za ta na- men, v korist vse bolj revnega ljudstva v Sloveniji, kateremu nameravajo sedanji centralisti naprtiti nam neznano ceno stroškov proslave. ČLANI STRANKE ENAKOPRAVNIH -DEŽEL, Celje Blišč in beda revnega ljudstva na bogati in sončni strani Alp Militantnost sedanjega no- tranjega ministrstva se kaže tudi v njegovi izjavi, da bo mi- nistrstvo vztrajalo pri predla- gani kazni za prometne prekr- ške. Kako nasititi bogate cen- tralistične trebuhe, postaja za tako majhno državo v kateri živimo večinoma revni, osred- nja naloga, saj je naša pov- prečna plača - revežev pod ti- soč nemških mark. Pa tudi ti- sti, ki dosegajo tisoč petsto nemških mark mesečne plače komaj dostojno živijo, saj naši otroci izumirajočega sloven- skega naroda zahtevajo ustre- zen razvoj. Zato so predlagane kazni tja do petdeset tisoč tolarjev ali več, že lahko mesečna plača prometnega kršitelja in pred- stavlja plačilo takšne kazni že njegov socialni zlom, zlom družine. Brez dvoma v takšnih primerih zgolj denama kazen ne bo dosegla namena. Zato predlagam zakonodajalcu, da omogoči kršitelju v prometu, tudi drugo možnost, tako, da lahko odplača svoj dolg do dr- žave v celoti ali pa delno na primer z delom v mrtvašnici, pri reševanju ponesrečenih v prometnih nesrečah, sprem- stvu prometnih invalidov, spremljanju otrok preko cest- nih prehodov in drugih člove- koljubnih dejavnostih. Takšen način prevzgoje pro- metnih kršiteljev predstavlja trajnejšo in primemejšo reši- tev, saj denama kazen ne more nadomestiti veliko bolj učin- kovitih metod osveščanja, ki sem jih naštel kot (druge mož- nosti). Tudi začasen odvzem vozila je metoda kaznovanja, saj je vozilo lahko tudi orožje za ubijanje. Na vsak način pa je denama kazen hitrejša in elegantnejša metoda kot je prevzgojna, ker mala država na sončni strani Alp nima do- volj denarja za posodobitev cest, za urejeno pravno drža- vo, za pravično urejena raz- merja plač, za normalno in umirjeno vamo življenje, saj ga vse več potrebuje za vse bolj razširjeno vzdrževanje mnogokrat predrage državne oblasti in s tem kupovanjem volilnih glasov na volitvah. V dirki za preživetje moramo v časovni stiski kot posledica socialne stiske, revni, po naših nevarnih kolovozih vsakod- nevno tvegati lastna življenja, medtem ko razsipni državni aparat z vso elektroniko, heli- kopterji in drugo državno re- žijsko militaristično navlako, pehajo, večino nas v vse večjo revščino ob vse večjih davkih, in tudi z nesprejemljivo viso- kimi kaznimi. Da imamo trikrat več mr- tvih na cestah kot v Evropi je kriva oblast, ki ni v zadnjih dvajsetih letih dogradila ustreznih prometnih povezav in prometa, saj je šlo večino denarja davkoplačevalcev za vojsko, policijo in državno re- žijo, ne pa tudi za akutno ra- zreševanje infrastrukturnih problemov. Če še mislite, da oblast ni kriva med drugim tu- di za takšno stanje mrtvih in ranjenih v prometu, ste potem krivi vi, ki jo takšno kot je, neučinkovito, tudi na volitvah podpirate ali pa nič ne storite za njeno zamenjavo. Tudi predsednik Kučan se je v svojem nedavnem enoumem TV intervjuju spretno izma- knil odgovora na zastavljeno vprašanje novinarke, kako vi- di rešitev za socialno prizadete reveže v Sloveniji. Tako je to drago moje revno ljudstvo, da boste vedeli, kje je meja med bedo in bliščem in kdo še ni revež. V Sloveniji ustvarjamo dovolj, da bi vsi lahko vsaj do- stojno živeli in se razvijali kot narod, ne pa, da nas je večina revnih. To je sedaj vprašanje, ukrepati ali vse več plačevati davkov in kazni militantnim centralistom za ohranitev nji- hove oblasti. JOŽEF JARH, Predsednik SED Celje Zakonska podpora mučenju živali vKZ RS Z realnim optimizmom in utemeljeno upravičenostjo smo pričakovali, da bo vsebina določila 342. člena (Mučenje živali) Kazenskega zakonika, veljavnega od 1. januarja le- tos, sprejeta v takšni obliki, kot je bilo objavljeno za drago branje v Državnem zbora, in sicer: Kdor surovo ravna z ži- valjo ali ji po nepotrebnem povzroča trpljenje, se kaznuje z denamo kaznijo ali z zapo- rom do enega leta. Enako se kaznuje, kdor med prevozom večjega števila živali iz malo- marnosti živali dalj časa ne hrani ali ne napaja ali jih na drag način muči. Vendar je Državni zbor sprejel hudo okmjeno in ka- zensko omiljeno besedilo, ki se glasi: Kdor surovo ravna z ži- valjo ali ji po nepotrebnem povzroča trpljenje, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zapo- rom do treh mesecev. Nedopustna napaka oziro- ma pomanjkljivost pa je na- stala s tem, ko je iz prvotno predloženega besedila popol- noma izginilo določilo o muče- nju živali pri prevozu in to kljub temu, da je vsem še kako dobro znano, kolikšno razsež- nost in intenzivnost zavzema prav mučenje živine pri prevo- zu prek naše države. Gre pred- vsem za bistveno, z dragimi različicami nenadomestljivo dejstvo, in sicer, po Kazen- skem zakoniku bi tako za nad- zor kot za pregon mučenja pri transportu živine imela vsa pooblastila tudi policija, ki edina ima vse pogoje za dosle- den in učinkovit nadzor med prevozom in postanki kami- onov natovorjenih z živino. Poleg tega pa se ukrepi polici- je za kazniva dejanja po Ka- zenskem zakoniku sprevajajo prek javnih tožilstev in sodišč, medtem ko se prekrški po Za- konu o zdravstvenem varstvu živali obravnavajo v upravnih postopkih veterinarske in- špekcije. Za nadzor po še ve- ljavnem Zakonu o zdravstve- nem varstvu živali je pristojna veterinarska inšpekcija, kate- re ukrepi so v praksi osredoto- čeni predvsem na preprečeva- nje živalskih kužnih in dragih bolezni zaradi zavarovanja ekonomskih koristi ter po- sredno tudi v prid zaščiti ljudi pred temi boleznimi. Ta prin- cip se odraža tudi pri izvaja- nju tega zakona pri prevozih živine, kjer je poleg omenjene zaščite pred boleznimi poseb- na skrb posvečena prepreče- vanju materialne škode, ki lahko nastane na živini med prevozom. Določilo o razvrsti- tvi različnih načinov mučenja, kakor tudi kazenske sankcije za mučenje živali med prevo- zom v tem zakonu sicer obsta- jajo (79., 118. in 122. ter 124. člen), zapretene so celo man- datne dename kazni, ki jih ve- terinarska inšpekcija lahko iz- terja na kraju samem, vendar primera o izvršenem kaznova- nju kršitelja, žal, ne poznamo. S sprejemom degradiranega besedila 342. člena Kazenske- ga zakonika je Državni zbor povečal trpljenje mučenim ži- valim in ga občutno omilil sto- rilcem kaznivega dejanja. Podpisana društva proti mu- čenju živali protestiramo za- radi neustrezne odločitve po- slancev Državnega zbora in zahtevamo takojšnjo spre- membo 342. člena Kazenskega zakonika v takšno obliko, ka- kršna je bila predložena v Dr- žavnem zbora za drugo branje DPMŽ Celje, Koper, Nova Gorica, Slovenj Gradec in Trbovlje Protest proti sistematičnemu uničevanju naravne dediščine v Rimskih Toplicah Spoštovani gospod župan, že nekaj let lahko v Rimskih Toplicah spremljamo grobe posege v okolje in prostor s strani Gozdnega gospodar- stva Celje, v smislu sečnje sto- letnih dreves v neposredni okolici Zdravilišča Rimske Toplice. Čeprav gozdno gospodar- stvo izvaja sečnjo na tako ime- novanem državnem zemljišču, pa s svojimi posegi grobo siro- maši čudovit ambient zdravi- liškega parka, ki se v naravi zdražuje z okoliškim gozdom. Kot je znano, je parkovni kompleks zdravilišča zaščiten s posebnim občinskim odlo- kom, ki pa zajema le manjši del gozdnih površin, med tem, ko je usoda širše okolice zdra- vilišča prepuščena ekonom- skim interesom gozdnega go- spodarstva Celje. Bolj ali manj bistre glave z gozdnega gospodarstva Ce- lje, se verjetno ne zavedajo, da je prihodnost Rimskih Toplic predvsem v turistično zdravi- liškem razvoju, katerega srce bo prav gotovo bodoče zdravi- lišče, ki pa ima zavidljiv status predvsem zaradi svoje lege, v lepem naravnem ambientu v smislu zavetja stoletnih gozdov. Da je gozdnemu gospodar- stvu prav malo mar za ohra- njanje gozdov v okolici zdravi- lišča, nam kaže nov grob poseg v bukov gozd pod naseljem Se- nožeti, katerega lokacija je med dvema zaščitenima ob- močjema, Aškerčevino in zdraviliškim kompleksom. Na tej lokaciji izvaja gozdno gospodarstvo Celje vozno tra- so v smeri Senožete-Borovo, kar dokazuje, da namerava na tem območju s sečnjo radikal- no poseči v gozd. it. é. - 9. februar 1995 í3 PISMA BRALCEV poleg neposredne bližine aščitenih območij (Aškerče- na, zdravilišče), so locirani ^^ tem prostoru tudi vodni "biralniki za Zdravilišče Rim- !ke Toplice. Ob prepričanju, da bo pred- ideni poseg bistveno osiro- ^ašil naravni ambient med ^kerčevino in zdraviliščem in ^r menim, da ogroža tudi pkološko stabilnost tega ob- močja Vas prosim, da v sodelo- atiju 2 ustreznimi službami ukrepate v okviru svojih pri- stojnosti. Gospodom z gozdnega go- spodarstva Celje pa tole paro- jo: Varujmo gozdove, dokažite z dejanji in po sečnji tudi zasa- jajte, tako kot je to pred sto in lèti počel lastnik zdraviliš- ča gospod Urlich, katerega de- Hiščino danes imičujete. DRAGO ZUPAN, Rimske Toplice Slovenija Icrši konvencijo 0 zaščiti delavcev? v ustavi imamo zapisano, da je Slovenija pravna in socialna država in da naša država spo- štuje tiste mednarodne kon- vencije, ki jih ratificira. V re- alnosti pa smo žal zelo daleč od uresničitve teh ustavnih in mednarodnih načel. Slovenija je ratificirala kon- vencijo mednarodne organiza- dje dela o zaščiti delavcev za primer izgube dela. Po tej kon- venciji so dolžni delodajalci zagotoviti delavcem, ki jim je prenehalo delo zaradi stečaja, likvidacije ali sanacije podjet- ja, ustrezne pravice material- ne narave, v odvisnosti od dol- žine dela v tem podjetju. V tu- jini delodajalci te rizike celo zavarujejo, kajti denarne od- pravnine delavcev so kar so- lidne, zlasti če je delavec v po- djetju delal dolgo dobo. Pri 1 nas pa delodajalci, ki so po Ipravilu tisti, ki so bili avant- I garda delavskega razreda v bivšem komimističnem reži- mu, take obveznosti nimajo. Ko je bil v letu 1993 sprejet nov zakon o prisilni poravna- vi, stečaju in hkvidaciji, je dr- žavni zbor sicer sprejel obvez- nost, da bo pravice delavcev, ki izgubijo delo, urejal pose- ben zakon. Vendar takega za- kona državni zbor do sedaj še ni sprejel. Ce bi vlada Repu- blike Slovenije mislila resno s svojimi parolami o zaščiti pravic delavcev, bi predlagala sprejem takega zakona. Tako pa gredo vse zadeve v prid de- lodajalcem in seveda tistim, ki so si na rovaš delavskega ra- zreda prisvojili družbeno last- nino. Temeljna naloga deloda- jalcev je zagotoviti delo delo- jemalcem, pri nas pa je prav obratno, delodajalci preko ste- njev in drugih oblik spravijo delavce na cesto, sami pa so i^agrajeni, bodisi tako, da do- bijo družbeno lastnino v svoje foke in z njo upravljajo kot lastniki. Odlična nagrada za zavože- '^o poslovanje podjetja! Narodni demokrati zahte- ^anio, da državni zbor takoj sprejme zakon o zaščiti delav- '^^v preden bo vlada omogočila Popoln propad gospodarstva ? pomočjo programiranih ste- čajev. MARJAN VIDMAR, predsednik Narodnih demokratov Tudi iovsice Vraže ne držijo Več Kmalu po novem letu sem odhodom na lov šel po [^'ijših nakupih na celjsko •^nico. Po naključju sva se ^•■^čala s prof. A. A. - voščila si predvsem obilo zdravja ^ sreče v novem letu - ker pa ■Ji bil lovsko opravljen je be- nanesla - »kam pa na ¡Jv?« Dejal sem, da bi se mi ¿^rsikateri Celjan pridružil, ^Hi zborno mesto imamo v Ojstrici - pristavi Celjskih knezov. Skupaj pa sva nada- ljevala »saj to je kraj od koder izvira žalostna legenda o Ve- roniki Deseniški in Joštu.« Za- želeno mi je bilo veliko sreče na lovu. Takoj sem pričel na cesti krožiti in skozi smeh ra- zlagati da preganjam lovske uroke. Kajti veliko sreče na lo- vu je kakor da ti na poti v služ- bo teče čez cesto črni maček in to z leve na desno stran. Ampak glej ga zlomka - tako uspešnega in lovsko pravične- ga ulova v lovu na divje svinje na ta dan, v naši dnažini še nismo imeli. V veseli družbi kjer sem pripovedoval o do- poldanskem srečanju smo so- glasno ugotovili da še lovski uroki - vraže ne držijo več. P.S. Vem da si bo marsika- teri bralec dejal: »Ta je pa lov- ska!« Dolžan sem odgovoriti: »Lovska je, je pa resnična!« DUŠAN HUS, Lovska družina Tabor v Savinjski dolini Protest zoper mučenje živali Pridružujem se piscu gospo- du Dušanu Graifonerju, članu OIPA iz Italije, ki je v sloven- skih medijih objavil svoj pri- spevek z naslovom Tovarni Krka iz Novega mesta ter le to pozivam, da takoj v skladu z 79. členom Zakona o zdrav- stvenem varstvu živali uskladi oziroma izboljša bivalne raz- mere trpečim živalim, ki jih imajo zaprte v svoji farmi v Hudenjah, nekaj kilometrov oddaljeni od tovarne, izpo- stavljenim krvavim rokam za- poslenih delavcev v tovarni. Prav tako pozivam vse tiste, ki tudi čutijo z živalmi in jim ni vseeno, kako le te trpijo, da se pridružijo mojemu protestu in zahtevajo za Krko, mučite- ljico živali, visoke sankcije. KRISTINA FERLIČ, Maribor Predlog za novo icrajevno samoupravo v Celju Po radiu sem večkrat slišal vabilo za nakupovalni center Vrtnica. Pa sem si ga šel pobli- že ogledat. Menil sem, da bom zagledal velik napis Nakupo- valni center Vrtnica v slovenš- čini, a tega nisem doživel. Na začetku centra stoji napis Da- iry Queen. Kaj tam prodajajo, vedo predvsem dijaki, ki so za- menjali dijaški sendvič za kaj boljšega in cenejšega. Ko sem se sprehodil med lokali v prit- ličju in prvem nadstropju, sem bil prijetno presenečen. Med lokali, kjer je razen odpiralne- ga časa napisano vse v angleš- čini, sem izsledil celo dva lo- kala v slovenščini. To je mesa- rija Alojz Valand iz Loč in otroška trgovina Racman. Tu- di Bistro Lev je napol sloven- ski. Ker je odprta šele ena če- trtina lokalov, bo verjetno med tistimi, ki še niso, še kak slovenski. Ko sem se namenil nazaj proti mestu, sem od daleč za- gledal veliko Stalinovo sliko. Na njej pa besedilo v anglešči- ni Death had a name, kar ver- jetno pomeni »tudi smrt ima svoje ime.« Pod to sliko pa je v cirilici napisano »Kafe Sta- lin.« Tudi glavni napis bo ver- jetno napisan v cirilici. Upam, da bo javnost o otvoritvi kafe- ja obveščena. To bo verjetno edini lokal v Sloveniji, ki bo imel ime po slavnem dikta- torju. Nasproti kavarne Evropa smo dobili McDonald's, pre- hrambeni svetovni čudež, tret- jega v Sloveniji. V letošnjem letu pa bo odprt še največji nakupovalni center Inter Spar na Hudinji, ki bo onemogočil delovanje marsikaterega buti- ka v Celju. Največja prednost bo brezplačno parkiranje na 700 parkirnih prostorih. Predlagam, da bi odprli še »kafe« Hitler in »kafe« Musso- lini. Menim, da bi postalo Ce- lje pravi trgovski babilon. Tuj- ci bi kar drli vanj, da o deviz- nem pritoku v občinski žep ni- ti ne govorim. Celje bi celo bilo pred Slovenijo v Evropi. Da pa se ne bom izneveril naslovu svojega razmišljanja o lokalni samoupravi, predla- gam, da bi preimenovali bivše krajevne skupnosti v četrti ali kvarte. Pri Vrtnici bi bila lah- ko angleška ali pa ruska četrt. Krajevna skupnost Center bi zaradi McDonald's-a postala ameriška četrt ali kvart. Ko bosta odprta še Hitlerjev in Mussolinijev kafe, bi dobili še Mussolinijevo in Hitlerjevo četrt. Leto 1995 - mednarodno leto žensic I..ani mednarodno leto du- žine, letos evropsko leto var- stva okolja, pa mednarodno leto žensk in če se ne motim, še mednarodno leto turizma; bilo je tudi mednarodno leto miru, kaj več pa se že ne spominjam, saj izgleda, da so pri določanju takšnih »obredov« in nazivov, prisotni in obveščeni le izbra- ni, ljudstvo pa v povprečju ne utegne vedeti niti, koliko je ura, niti ne ve, za katero eko- loško zgodovinsko obdobje, ki ga živi, gre. Znani so meseci prometne varnosti, pa tedni nekajenja ter še drugi »dnevni« simboli, kot so dan zemlje in še množi- ca podobnih, že pozabljenih posvečenih let, mesecev in dnevov... Dvomim, da razni, za te posvetitve poklicani in podobni humanistični priše- petovalci ne bi vedeli, da se v poplavi oz. v inflaciji takšnih posvečenih tem ne bi mogel najti skupni imenovalec. Tega so že odkrili davno, davno pred današnjimi dnevi in so mu rekli prosvetljenstvo, osveščenje pa tudi opismenje- vanje ... In ker izgleda, da svetovna akcija opismenjevanja ni uspela in ne uspeva v želeni (s)meri za »posvečene«, se tudi zato kar naprej gostijo odrešu- joča posvečena leta in to toliko bolj pogosto, kolikor več nere- da je na zemlji in med nami. Preseganje škodoželjnosti, ne- voščljivosti, izgradnja sveta brez tesnobe, negotovosti in harmoničnega razvoja ne sme biti le naivna misel. Vgradnja trajnostnih ekoloških načel in pravil v vsakodnevno življenje je sprejemljiva za etična meri- la, o katerih piše med drugimi v svoji ekološki knjigi, preve- deni v slovenski jezik, ameri- čan in politik, sedanji pod- predsednik ZDA Al Gore. Neobvladljivost v naše živ- ljenje vnešenih hitrih, vsilje- nih in tudi škodljivih tehnolo- ških sprememb briše naše, že močno oslabljene vezi s kore- ninami preteklosti. Smisel živ- ljenja ne more postati inkuba- torsko udobje, temveč zavze- manje vseh odgovornih za pri- bliževanje, strpnost in spošto- vanje do vsega živega v naravi. Enakopravnost drugačnih in drugih je šoloobvezna tema prvih, vseh učiteljic in učite- ljev življenja. Ta skupni ime- novalec morale in etike naj po- stane ohranitev in izboljšanje stanja v naravi, saj so le pro- svetljene ženske in moški po- rok za odrešitev komaj žive narave! JOŽEF JARH, Celje Zunanja politilca Slovenije Na prvi pogled se zdi, da zunanja politika Slovenije, ki jo kaže koalicija predsednika vlade nima prav nič opraviti s podedovanimi dolgovi bivše SFRJ. Vendar, ko stvari pogle- damo nekoliko pobliže vidimo, da temu ni tako. V strategiji zunanje politike in v odnosu do tujih upnikov se kaže veli- ka odvisnost od Balkana. Zato ni čudno, da nas tja vsi po vrsti tudi uvrščajo. Evropska zveza nas zavrača, češ sami se odlo- čite doma in razčistite, ali želi- te postkomunizem balkanske- Pojasnilo v Pismih bralcev objav- ljamo samo pisma znanih avtorjev, zato mora biti vsako pismo podpisano z imenom, priimkom in točnim naslovom. Če je mogoče, pripišite tudi tele- fonsko številko, kamor vas lahko po potrebi pokliče- mo. Pismo ne sme presegati 45 tipkanih vrstic. Daljša pisma bomo v uredništvu krajšali tako, da ne bo pri- zadet smisel sfKjročila. Po zakonu o javnih gla- silih so uredništva dolžna objaviti le odgovor na ob- javljeno informacijo ter popravek objavljene infor- macije, s katero sta priza- deta pravica ah interes pis- ca, o vseh ostalih pismih pa se odloča v skladu z ured- niško politiko. ga tipa ali pa parlamentarno demokracijo, ki vas bo pripe- ljala v Evropo. Zunanjo politi- ko pri nas krojijo iste struktu- re, kot v komunističnem reži- mu. Kako bi sploh predsednik države in predsednik vlade, ki sta v komunističnem režimu imela visoke funkcije mogla ravnati drugače. Volk dlako menja, kože pa nikoli. Enako velja tudi za ravna- nje do tujih upnikov. Ti so nas hitro uvrstili tja, kamor sodi- mo. Danes naš parlament od- loča po istih manirah, kot se je odločalo leta 1983 in 1988, ko je takratna komunistična skupščina sprejemala na noč- nih tajnih sejah zadolžitve za vse Slovence in nas zadolžila za več milijard dolarjev. Odlo- čitvi takratne skupščine je bo- trovala partijska diktatura in direktorji vseh slovenskih bank so kot hlapci podpisali solidarno klavzulo. Eden, ali morda dva od njih sta temu sicer nasprotovala vendar, če bi jih bilo več, tudi partijski veljaki ne bi mogli brez težav uresničiti svoje volje. Pa tudi danes ni prav nič drugače. V parlamentu so med poslanci in predlagatelji ^adiva, pač isti ali enako misleči ljudje, kot takrat, ko se je sprejemala odločitev o zadolžitvah za vse Slovence. Ti pač zadeve poz- najo, pa tudi drugih strokov- njakov sploh ne puste zraven. Javni dolg narašča v vrtoglave višine. Poslanci pa dvigujejo roke za povečanje javnega dol- ga z neverjetno lahkoto in ker je opozicija v parlamentu pre- šibka se komaj sliši kak glas proti. Gotovo je odgovornost parlamenta velika, saj bi mo- ral od vlade terjati drugačno politiko glede sprejemanja in zmanjševanja zadolžitve do tujine. Če so znali Srbi in nji- hov lobi odkupiti dolgove, bi tudi naša vlada morala biti bolj spretna. Odkup lastnega dolga ni prepovedan. Ko so nam tuji strokovnjaki svetova- li določene rešitve, če navede- mo le tisto z Ljubljansko ban- ko, so naši partijski levičarji zagnali vik in krik. Tri leta kasneje pa je vlada sama pred- lagala podoben manever in parlament je na izredni zaprti seji z ustavnim zakonom usta- novil Novo Ljubljansko ban- ko, vendar verjetno prepozno. Tujci, oziroma tisti, ki so sedaj lastniki dolgov niso neumni, pa tudi solidarni dolžniki v ostalih republikah bivše SFRJ so že pred tem šli v ste- čaj. tako smo spet v srbskih rokah, če ne neposredno pa vsaj posredno. To bi bilo slo- venskemu narodu potrebno odkrito povedati, \4ada in po- litika pa vse to prikrivata. Hvala za tako vlado in politi- ko, ki ne premore drugega, kot obremeniti svoje državljanje z dolgovi več milijard dolarjev v naslednje tisočletje in nas dati v odvisnost od Balkana. Narodni demokrati tako poli- tiko odločno zavračamo. MARJAN VIDMAR, Narodni demokrati Ljubljana V zakonu o lokalni samoupravi so spremembe nepotrebne Novi ljubljanski župan je bil izvoljen na to mesto z izdatno moralno in politično podporo predsednika države (s tem se mu je oddolžil za razbitje De- mosa in drugo, da ne našte- vam). Župan sedaj zahteva spremembo zakonodaje, kljub temu, da je pri njenem spreje- mu vneto sodeloval. Njegova stranka, ki je pre- vladujoča v vladni koaliciji, je verjetno svoja hotenja uspela uveljaviti v samoupravni za- konodaji. Sicer pa je gospod Ribičič vodil zelo medle pri- prave na nove občine. Njegova stranka ZL je stalno nasproto- vala novim občinam, zato je zakonodaja v marsičem zamo- tana in nedorečena. Po mojem so vse vladajoče stranke na ve- liko špekulirale, volitve pa so pokazale, da so se v mnogih občinah zašpekulirale. Sedaj pa nekateri župani z gospo- dom Dimitrijom Ruplom na čelu zahtevajo spremembe za- kona, ki bi jim pripomogel k osebni oblasti in pokoritvi občinskih svetov. Spomnimo se, s kakšnimi težavami sta se spopadala v ljubljanski tri- domni skupščini župan gospod Strgar in predsednik Izvršne- ga sveta gospod Marjan Vid- mar. Kako je takrat delovala njegova stranka z zavezniki preko svojih delegatov in s kom vse so se povezovali za rušenje imenovanih gospodov ! V dnevnem tisku sem prečital članek gospoda Draga Dolen- ca iz Ljubljane, v katerem toč- no pojasnjuje pristojnosti žu- panov in občinskih svetov. Tu- di s člankom Združenja za de- mokratizacijo javnih glasil o ljubljanskem županu se po- polnoma strinjam. Če bi stranka gospoda Ru- pla na volitvah dobila večino, kar pa se ni zgodilo, bi gospod Rupel in njegovi ne zahtevali sprememb zakonodaje. Spremljam polemiko med žu- pani in občinskimi sveti v ča- sopisih in ugotavljam, da so nesporazumi pretežno v obči- nah, v katerih so župani iz vrst LDS ali ZL, kar je vredno raz- misleka in podrobnega razčle- njevanja. Predlagam, da DZ med vse- mi župani naredi anketo ali pa jo prepusti izvesti gospodu To- šu. Po anketi se naj DZ odloči, аЏ bo zakonodajo o lokalni sa- moupravi uvrstil v dnevni red enega od prihodnjih zasedanj. CIRIL KNEZ, Na Pristavi, Laško Poskus izničenja Zakona o denacionalizaciji Na pobudo tako imenovane- ga Konzorcija zavezancev za vračilo podi-žavljenega premo- ženja, ob podpori Gospodar- -ske zbornice in vladne koali- cijske stranke Združene liste socialnih demokratov, je pred nedavnim stekel postopek za spremembo pred skoraj tremi leti sprejetega Zakona o dena- cionalizaciji. Osnovni cilj, ki ga pri tem zasledujejo predlagatelji, je preprečiti vračanje v preteklo- sti krivično podržavljeno pre- moženje v naravi ter izvajanje denacionalizacije izključno z določitvijo lastniških dele- žev, oziroma z vrednostnimi papirji, s čemer bi bil Zakon o denacionalizaciji izničen. Menimo tudi, da bi predvi- dene spremembe zakona po- stavile v neenakopraven polo- žaj predvsem tiste upravičen- ce, za katere postopek denaci- onalizacije še ni bil končan, kar bi bilo vsekakor v nasprot- ju s prakso v pravnih državah, saj bi se spreminjala pravila med postopkom. Ocenjujemo, da taka rešitev tudi v Sloveniji ne bi vzdržala ustavne presoje. Ob tem želimo poudariti, da iz doslej zbranih podatkov nedvomno izhaja, da so nosilci pobude konzorcija pretežno podjetja, pri katerih je bilo pri revizijskem pregledu ugotov- ljeno, da so oškodovala druž- beno premoženje. Začudeni smo, da si posa- mezniki, ki so očitno sodelova- li pri teh nečednih dejanjih, poskušajo vzeti legitimno pra- vico za začetek postopka za iz- ničenje zakona, katerega na- men je poprava nekoč storje- nih krivic komunističnega na- silja in s katerim je Slovenija dokazala svojo evropsko usmerjenost. Obsodbe vredno je dejstvo, da managerske elite, ki si s spremembo Zakona o dena- cionalizaciji želijo na lahek način pridobiti premoženje, dobivajo podporo Združene li- ste, politične naslednice Ko- munistične partije, ki je v ce- loti odgovorna za vse krivice, storjene po vojni in ki je slo- venskemu narodu povzročila toliko gorja. Nobenega dvoma ni, da s tem ta stranka dokazu- je, da je proti narodni spravi, da je njena politika usmerjena stran od Evrope in da temelji na ponovnem revanšizmu nad tistimi, ki so bili v preteklosti že preganjani. Predsedniki podružnic Združenja lastnikov razlašče- nega premoženja v imenu tiso- čev podržavljenih državljanov Republike Slovenije menimo, da bi z uveljavitvijo krivične- ga predloga Konzorcija zave- zancev Republika Slovenija dokončno izničila dosežke, ki jih je kot 4iržava dosegla na področju varovanja človeko- vih pravic in zasebne lastnine. Zato pozivamo napredno mi- sleče stranke in njene poslan- ce, da se ob razpravi in glaso- vanju v Državnem zboru od- ločno postavijo proti spremi- njanju Zakona o denacionali- zaciji in tudi s tem izpričajo svojo demokratično in evrop- sko usmerjenost. д bOŽIČ ZLRP Kranj Slovenska pošta in promocija dežele že dolgo časa prepričujem uslužbenke za poštnimi oken- ci, da lahko tudi one pomagajo učinkovito predstavljati našo deželo. Pisemske pošiljke za tujino bi se morale opremljati z lepimi znamkami posebnih izdaj. Te sem zase tudi vedno zahteval. Pred leti je bilo sicer manj možnosti za takšne zah- teve, ker je bila izbira slaba in odvisna od Beograda, danes pa izgovorov ne bi smelo več biti. To je pomembno še zlasti se- daj, ko smo samostojni. Usluž- benke tega čuta večinoma ni- majo in zato takšne znamke ne dobim, če je vselej in posebej ne zahtevam. Pred nekako tremi meseci sem bil razočaran, ko je pismo, ki ga je hčerka odposlala na Japonsko, prispelo po pomoti nazaj na hišni naslov. Oprem- ljeno je bilo z znamko iz fran- kirnega stroja. Omenjeno pi- smo je bilo nato vzeto nazaj in s takšno znamko tudi odposla- no. Opozoril bi rad še na eno podrobnost. Žigi naj se na pi- sma za tujino tolčejo bolj vzor- no, da bo motiv na znamki bolj \aden. Pošti torej predlagam, da z notranjo okrožnico (ak- tom) zapove to lepo in poceni promocijsko gesto. MARJAN MANČEK, Celje it. 6. - 9. ff«bruar 1995 KRONIKA 24Ì • V četrtek, 2. februarja popoldne, je v telefonsko slušalko jokala mlajša žen- ska iz Pečovja, ki je dežur- nemu policistu povedala, da jo tepe in ji grozi moški, s katerim ima sina. Pa sploh ni bilo tako hudo. Pogosto in učinkovito žen- sko orožje je včasih tudi pretiravanje. • Aleksandra iz Iršičeve je v četrtek zvečer prijavila, da jo napadajo kar trije moški hkrati. Tudi Sandica je pretiravala, saj je šlo le za prepir z moškim, ki mu je pred kratkim prodala svoj avto, kupec pa je zdaj razočaran in prepričan, da ga je prodajalka grdo na- sankala. Če je res tako, se bo pač treba obrniti na so- dišče. • Pretiravala je tudi Kse- nja, ki je istega četrtka zve- čer poklicala policijo in za- ložila svojega nekdanjega soproga, ki pa še vedno živi z njo. Bivši naj bi jo napa- dal in jo ogrožal. Za kaj več od klasičnega prepira med nekdanjima zakoncema tu- di v tem primeru ni šlo. • V petek je v Štorah javni red in mir kršil Boško G., ki je s krampom tekal okoli skupine fantov, s katerimi se je pred tem skregal. Zra- ven je bil še alkoholno pre- vreti Ivan, ki ga je nekdo lopnil po glavi, da je padel po tleh in se lažje ranil. M. A. Beg s tragičnim iioncem v soboto, 4. februarja ob 1.05 uri, se je, na Industrijski cesti v Velenju, pripetila pro- metna nesreča, v kateri je ena oseba umrla, ena pa je utrpela hude telesne poškodbe. V zvezi s to nesrečo smo prejeli izjavo za javnost, ki jo je podpisal načelnik UNZ Celje in sveto- valec vlade, g. Boris Ostruh: »Tega dne je patrulja poli- cijske postaje Velenje, na kri- žišču Konovske in Efenkove ulice, pri opravljanju patrulj- ne službe ustavljala osebno vozilo, ki je prihajalo iz smeri Konovega. Ko je voznik (kas- neje je bilo ugotovljeno, da je to L.S.) opazil policista, je ugasnil luči in zapeljal proti policistu. To je storil tako, da se je policist moral umalaiiti z vozišča, sicer bi ga osebno vozilo zadelo. Nato je s pove- čano hitrostjo nadaljeval vož- njo proti magistralni cesti Slo- venj Gradec-Velenje in se vključil na to cesto. Takrat je voznik ponovno vključil luči na avtomobilu. Ker so bili pri opisanem ravnanju voznika podani ele- menti kaznivega dejanja pre- prečitve uradnega dejanja uradni osebi, sta policista sed- la v službeno vozilo in se zape- ljala za neznanim vozilom. Za- radi velike hitrosti, s katero je neznano vozilo peljalo po Ša- leški cesti in nato po mestnih ulicah Velenja, se mu policij- sko vozilo, kljub uporabi mo- drih rotacijskih luči, ni uspelo približati na razdaljo, manjšo od 100 metrov. Na Industrijski cesti je vozilo, ki ga je vozil L.S.( 20) iz Metleč pri Šošta- nju, vijugalo tako močno, da je zapiralo oba vozna pasova. Pri zadnji vijugi je voznik izgubil oblast nad vozilom in je s hi- trostjo 100 do 120 km na uro zapeljal levo z vozišča, prebil žično ograjo in s sprednjim desnim delom vozila silovito trčil v nosilni betonski steber toplovodne napeljave. Sopot- nik na sprednjem desnem se- dežu, S.K. iz Raven pri Šošta- nju, je ostal vkleščen v vozilu, voznika pa sta policista uspela rešiti iz razbitin avtomobila. Policista sta takoj ¡oskrbela za prihod reševalnega vozila in gasilcev, ki so vkleščenega S.K. potegnili iz vozila, so pa bile njegove poškodbe tako hude, da jim je na kraju nesre- če podlegel. Ogled lu-aja do- godka je opravil sodnik Okrožnega sodišča v Celju Milko Škoberne, pri ogledu sta bila navzoča tudi Okrožna dr- žavna tožilka Lilijana Dolžan ter inšpektor inšpektorata po- licije UNZ Celje, Franc Klanj- šek. Preiskovalni sodnik je za voznika L.S. odredil strokovni pregled, za umrlega S.K. ob- dukcijo in odvzem telesnih te- kočin ter izredni tehnični pre- gled za udeleženo vozilo. Zoper voznika L.S., ki je v nesreči utrpel hude telesne poškodbe, bo podana kazen- ska ovadba zaradi suma stori- tve kaznivega dejanja zoper varnost javnega prometa in še zaradi suma, da je storil kaz- nivo dejanje preprečitve urad- nega dejanja uradni osebi. Dejstvo je tudi, da vozniif L.S. še ni opravil vozniškega izpita za kategorijo vozila, ki ga je vozil, imel pa je tudi, glede na svojo mladost, malo vozniških izkušenj. Vozilo, ki ga je upravljal, je bilo staro in brez varnostnih pasov. Kolikš- na je bila prisotnost alkohola v organizmu voznika in koliko je to vplivalo na njegove spo- sobnosti za vamo vožnjo, bo pokazala alkoholimetrična analiza. Vse navedeno je pri- peljalo do tragičnega konca - smrti sopotnika - komaj do- brih 18 let starega fanta, ki ga ne more nihče obuditi k življe- nju in ga vrniti svojcem.« PROMETNE NfIGODE Prepozno opazii pešico Na magistralni cesti v Arcli- nu se je, v torek, 31. januarja zjutraj pripetila nezgoda, v kateri se je hudo telesno po- škodovala peška. Tomaž Mihael O. (47) iz Do- brne je vozil osebni avtomobil iz smeri Vojnika proti Škofji vasi. Pri križišču za Ljubečno je pred njim vozeče kombini- rano vozilo zavijalo levo in s tem vozniku osebnega vozila delno zakrilo pogled na križiš- če. Zaradi tega je voznik pre- pozno opazil peško, 63-letno Angelo K. iz Zadobrove, ki je prečkala cesto z voznikove le- ve strani. Pri trčenju je peška utrpela hude poškodbe. Podri punčifo Na lokalni cesti v Gorenju se je, v soboto, 4. februarja do- poldne pripetila nezgoda, v kateri je hude telesne po- škodbe utrpel štiriletni otrok. Andrej K. (19) iz Planine na Pohorju je vozil osebni avto- mobil po lokalni cesti iz smeri Planine proti Zrečam. V bliži- ni stanovanjske hiše Gorenje nad Zrečami 18, mu je z leve strani prečkala vozišče štiri- letna Sara K. iz Slovenskih Konjic. Voznik je zaviral, a je kljub temu trčil v otroka in ga zbil po vozišču. Smrtno čeino trčenje Na magistralni cesti zunaj naselja Zeče se je, v soboto, 4. februarja popoldne pripetila nezgoda, v kateri je ena oseba umrla, ena pa je utrpela hude telesne poškodbe. Marjan R. (41) iz Spodnjih Prelog je vozil osebni avtomo- bil iz smeri Stranic proti Slo- venskim Konjicam. Ko je pri- peljal zunaj naselja Zeče, je zapeljal k sredini vozišča, tam pa je prišlo do oplaženja z na- sproti vozečim avtomobilom, ki ga je vozil 51-letni Franc R. iz Zreč. Po oplaženju je voznik Marjan R. trčil v osebni avto- mobil, ki ga je, prav tako iz nasprotne smeri, vozil 27-letni Matej R. iz Tepanjskega vrha. V silovitem čelnem trčenju je na kraju nesreče umrl voznik Marjan R., voznik Matej R. pa je utrpel hude telesne po- škodbe. V drevo Na lokalni cesti Olešče-La- ško se je, v nedeljo, 5. februar- ja popoldne, pripetila nezgo- da, v kateri je bila ena oseba hudo ranjena, gmotna škoda pa znaša okoli 400 tisoč to- larjev. Roman B. (20) iz Reke pri Laškem je vozil osebni avto- mobil iz smeri Olešč proti La- škem. Ko je v Tevčah pripeljal v levi blagi ovinek, je vozilo začelo zanašati, zapeljal je na levo stran in zunaj vozišča tr- čil v drevo. Voznik je utrpel hude telesne poškodbe. M. A. Bojijo se tovornjalfov Včasih res ni dobro, če stanovalci svojo ulico z lastnim denar-; jem spremenijo iz makadamske v asfaltno. Alojz Trbovc iz Stegenškove ulice v Laškem se že lep čas huduje, ker odgovorni v občini doslej niso naredili še prav ničesar, da bi ga obvarovali^ pred nenehnim popravljanjem strehe nad glavo. Hiša, kjer sta-"^ nuje, ima zelo nizko streho, dvigniti pa je pri obnovi ni smel, ker je pod spomeniškim varstvo. Ta del ulice je tudi izjemno ozek,' saj meri le dobra dva metra, tako da mu tovomjaki, ki vozijo mimo, vsakokrat razmajajo ali pa kar odnesejo del strehe. Alojz' Trbovc, ki vsako škodo skrbno beleži s fotografskim aparatom/ je doslej že potrkal na številna vrata, pa mu nikjer niso znali pomagati. Komunalcem, na primer, je predlagal, naj na začetku ulice postavijo oznako o dovoljeni višini vozil, pa tega niso storili. Za pomoč je prosil tudi policiste, ki pa za vsakodnevne straže res nimajo časa. Tako mu preostane le še upanje, da bodo v Laškem čimprej uredili zdaj nemogoč prometni režim v sta- rem mestnem jedru in Stegenškovo ulico zaprli za ves promet. Л Slab dan celjskega pajka Dogodek, ki se je pripetil 1. februarja dopoldne na Gosposki ulici v Celju, je pritegnil pozomost vseh tistih, ki so bili takrat na tej ulici v središču mesta. Gosposka ima večne probleme z vozili, ki jih lastniki neodgovomo parkirajo na mestih, кјеГ ogrožajo ali celo onemogočajo normalen promet. O takšnem vozilu je bila omenjenega dopold' neva obveščena občinska straža, ki je nemudoma poslala po pajka. Specialno vozilo z delav^^' ZŠAM kot operativci pri te vrste odvozih grešnih vozil, je kmalu prispelo do nesrečne novomeški katrce in jo zgrabilo tako, da bi jo dvignilo, naložilo in odpeljalo, takrat pa se je odtrgala desn^ pajkova »lisica«'in katrca ja padla na bok ter se pri tem lažje poškodovala. Kasneje je neprijeti^ presenečenje doživel še voznik vozila R4, ki pa ima še to smolo, da ni njegov lastnik. In kdo ^ poravnal nastalo škodo? Zavarovalnica, kajpak. M. A., FotoiSHERP^ KLIMAMONT d.0.0. CELJE V STEČAJU in KLIMA VFT d.0.0. CELJE V STEČAJU objavljata JAVNO DRAŽBO za prodajo osnovnih sredstev in drobnega inventarja. Javna dražba bo v ponedeljek, 20. februarja 1995 ob 12. uri v prostorih Klima Celje d.o.o., Delavska c. 5, Celje. Prodajali bomo: 1. Računalniško opremo izklicna cena - server MCH 386-40/240 MVGA 93.000,00 SIT - delovna postaja 386 SX-25/DP 32.000,00 SIT - delovna postaja 386 SX-25/DP 32.000,00 SIT - UPS AMCOM 550 VA 23.000,00 SIT - Streamer 250 MB 15.000,00 SIT - računalnik 386 DTK Data-pro 39.000,00 SIT - tiskalnik EPSON EPL 5200 42.000,00 SIT 2. Pisarniška oprema - fotokopirni stroj MINOLTA 2120 60.000,00 SIT - telefax CANON B 200 67.000,00 SIT - spenjalni stroj za spenj. listov 21.000,00 SIT 3. Naprave - varilna naprava VARSTROJ Transtik 200 173.000,00 SIT - mešalna baterija Argon -+■ CO2 4.500,00 SIT 4. Razno orodje in delovne priprave POGOJI Na javni dražbi lahko sodelujejo fizične in pravne osebe, ložar zaradi svetilke Minuli četrtek dopoldne je lastal požar v stanovanjski hi- Tcirila Ž. v Kokarjah. Zago- elo je v otroški sobi, ogenj pa e uničil vso pohištvo, oblačila, ehnične predmete, poškodo- vane pa so tudi stene v sobi in la hodniku. Gmotna škoda ¡naša okoli milijon in pol to- larjev, lahko pa bi bila nepri- memo večja, če ne bi hitro in učinkovito posredovali gasilci GD Nazarje in Gorica. Požar je povzročila napaka na elek- tečni napeljavi nočne svetilke. шаг v garaži 1 v petek, 3. februarja do- »Idne, je izbruhnil požar figaraži stanovanjske hiše An- [lona S. v Rjavici. Anton S. je lega dne s kotno brusilko rezal bs železa, pri tem se je vnela ilastična posoda z bencinom, 'ožar se je potem razširil na sebni avtomobil mercedes )enz tip 200D, na električno lapeljavo in okno. Lastnik je lemudoma pričel gasiti, kma- u pa so mu prišli pomagat tu- ii gasilci iz rogaške Steklarne Boris Kidrič, ki so ogenj pogá- îili. V požaru je nastalo za Jkoli 240 tisoč tolarjev gmotne ikode. Dgrožena dediščina v soboto, 4. februarja okoli ure, je izbruhnil požar na poslopju etnografskega muze- lä na Ponikvi pri Žalcu, last ^"Pnijskega urada iz Gornje Ponikve. Enonadstropni objekt je ?tar okoli 100 let, nedavno pa bil obnovljen. V prvem nad- ätropju so razstavljeni ekspo- staro kmečko orodje, deli ^rega pohištva, oprema in ^^kateri delovni pripomočki, praven tega objekta je bil ko- molec, zgoraj nad napuščem pa Muzejski prostor. Ogenj raz- ll^vljenih eksponatov ni uni- ker so jih še pravočasno ^ili pred ognjem. Zgorelo pa I® ostrešje, delno pa tudi strop muzejskega objekta. Požar je ?asilo 79 gasilcev iz Žalca, Po- Drešinje vasi, Ločice ob pvinji, Griž, Vinske gore, J^vca in Sv. Jederti. Gmotna Л^а znaša okoli 2 milijona 'ärjev, vzrok požara pa stro- '^^la komisija še raziskuje. M. A. Vlamljali in prodajali Policisti FF Celje in krimi- nalisti UKS Uprave za no- tranje zadeve Celje so se mi- nuli teden ukvarjali s četve- rico celjskih mladeničev, ki je osumljena, da je v drugi polovici lanskega leta izvrši- la nekaj vlomnih tatvin, na- kradeno blago pa prodajala po cenah, ki niso bile veliko nižje od tistih na legalnem trgu. Tako so Dejan M. (19), Željko T. (25), Blaž H. (19) in David M. (20) osumljeni, da so 22. jvmija vlomili v pro- store takratne KS Teharje in tam ukradli računalnik z monitorjem in drugo opre- mo v skupni vrednosti okoli 280 tisoč tolarjev. V času od 21. julija do 3. avgusta naj bi vlomili v neko stanovanjsko hišo v Teharjah in od tam odnesli telefonski aparat, avdio kasete, bančne čekov- ne lističe ipd. v vrednosti okoli 60 tisoč tolarjev. V noči na 23. oktober naj bi ta če- tverica vlomila v prodajalno Sport shop žalske Savinjke ob Ljubljanski cesti v Celju in tam kradla športna obla- čila in športno obutev ter ve- zi za smuči v skupni vredno- sti okoli 2 milijona tolarjev, v noči na 6. november pa naj bi vlomili v prodajalno Etics v Prožinski vasi in si tam na- kradli računalnikov in raču- nalniške opreme v skupni vrednosti približno 550 tisoč tolarjev. Željko T. pa je še posebej osumljen, da je v noči na 26. december razbil izložbeno okno Avtotehnike na Kocbe- kovi ulici in tam ukradel 3 Montove bunde v skupni vrednosti okoli 100 tisoč to- larjev Željko T. in David M. pa naj bi 11. januarja letos s skupnimi močmi razbila izložbeno šipo prodajalne Avtotehnika na Levstikovi ulici in od tam odnesla dva avtoradijska sprejemnika znamke kenwood. Vse štiri osumljene so s ka- zensko ovadbo izročili prei- skovalnemu sodniku, ki jih je po zaslišanju izpustil. M. AGREŽ Kradel salame v noči na torek, 31. januar- ja, je neznani storilec vlomil v klubske prostore konjeni- škega kluba v Škofji vasi. Splazil se je na podstrešje, tam pa si nabral več raznih kosov suhomesnatih izdelkov. Vladi- mirja Š. iz Škofje vasi je s tem oškodoval za okoli 30 tisoč to- larjev. Trud zaman v sredo, 1. februarja do- poldne, je nekdo vlomil v sta- novanjsko hišo Alberta R. iz Zvodnega pri Celju. Vlomilec se je na moč trudil, da bi našel kaj uporabnega in vrednega, a se je moral zadovoljiti z ne- kaj sto forinti, ki jih je našel potem, ko je vse preiskal, pre- brskal in razmetal. Krala na delovišču Precejšnjo korist je imel tisti storilec, ki je v sredo, 1. febru- arja, kradel na nedograjenem stanovanjskem bloku Pod ga- bri v Celju. Ukradel je narru-eč krožno žago, vredno okoli 50 tisoč tolarjev. Priložnost dela tatu Neka priletna gospa je prejšnjo sredo popoldne stopi- la v prodajalno Polonca na Stanetovi ulici v Celju, si ogle- dovala trenirko, in sklenila, da jo pomeri. Prodajalka jo je na- potila v poseben prostorček, od tam pa je imela gospa lep razgled na sosednje prostore, skladišče in garderobo. Stopi- la je tja in tam našla odklenje- no priročno blagajno, potem pa je bilo treba le še stegniti roko. Ko se je gospa vrnila k prodajalki, je rekla, da ji tre- nirka ne ustreza, in zapustila prodajalno. Kasneje je Polon- cina prodajalka ugotovila, da v blagajni manjka skoraj 40 tisoč tolarjev. Spet kradel lovcem v noči na četrtek je spet nekdo vlomil v prostore lov- skega doma na Lopatniku. Ukradel je motorno žago hu- squama, nekaj zavitkov ciga- ret in par čokolad. Lovce je oškodoval za okoli 40 tisoč to- lariev Vlomljena kapela v času od 1. do 4. februarja je nekdo vlomil v kapelo v Za- gradu, sezidano v letu 1447. Iz njene notranjosti je odnesel 80 cm visok in približno pol sto- letja star lesen kip Marije. Lastnika te dragocene starine, Alojza Z. iz Celja, je storilec oškodoval za okoli 150 tisoč tolariev. Nakradeni mariboro Minulo nedeljo zjutraj je neznani storilec vlomil v go- stinski lokal Max v Velenju. Ukradel je 3 »šteke« in 6 za- vojčkov cigaret mariboro ter Marka K. iz Velenja oškodoval za približno 60 tisoč tolarjev. M. A. Brez mule Prav lahko delo je imel tisti zmikavt, ki je prejšnji četrtek zvečer sedel v nezaklenjen av- tomobil, ki je bil parkiran pred gostilno Neje v Zbelo- vem. V vozilu je odmontiral avtoradio kasetofon znamke philips in ga nesel s seboj. Po- zabljivega Romana H. je oško- doval za okoli 25 tisoč to- larjev. Preneseni telefon Koncem minulega tedna je neznani storilec vstopil v ne- dograjeno stanovanjsko hišo na Koroški cesti v Šoštanju. Ko se je razgledoval po praz- nih prostorih, je zagledal pre- nosni telefon znamke panaso- nik in ga sunil ter ga prenesel na neznano lokacijo. Lastnika telefona, Martina Z. iz Celja, je s tem oškodovàl za 81 tisoč tolarjev. Iznakaženi tovornjak v noči na 4. februar se je neznani storilec na parkirišču v Ulici 14. divizije v Štorah z železno palico lotil tam par- kiranega tovornjaka znamke FAP. Razbil mu je vetrobran- sko steklo ter poškodoval še hladilnik motorja. Vitomir N. iz Štor, ki mu novi obraz to- vornjaka ni prav nič všeč, je oškodovan za okoli 160 tisoč tolarjev. it. 6. - 9. ff«bruar 1995 ZA AVTOMOBILISTE ài Mercedes Benz sprinter Mercedes Benz je bil lani uspešen pri izdelavi osebnih avtomobilov, pa tudi pri vo- zilih gospodarskega progra- ma mu ni šlo slabo. Skupaj je izdelal in prodal 292 tisoč tovrstnih avtomobilov oziro- ma za 15 odstotkov več kot leta 1993. Zanimivo je, da so zelo dobro poslovale tovarne na tujem, saj so izdelale 122 tisoč vozil ali za 21 odstot- kov več kot leto prej. Ob tem pa se tovarna pripravlja na ofenzivo, saj naj bi v nasled- njih treh letih zamenjali ves program lastnih gospodar- skih vozil. Začeli so s sprin- terjem, novo družino dostav- nih avtomobilov, sicer na- slednikov tržno dovolj uspešne serije ME 100 in TI. V kratkem bodo ponudili devet osnovnih izvedenk te- ga vozila s skupno težo od najmanj 2,5 do največ 4,6 to- ne. Na voljo bo furgon, kom- bi, pa vozilo s kesonom ali kot izvedenka s šasijo, z vi- soko ali nizko streho in po želji z dvojno kabino ter tre- mi različnimi medosnimi razdaljami (3,0, 3,5 in 4,05 metra). Prostornina nakla- dalnega prostora znaša naj- manj sedem, največ pa 13,4 kubičnega metra, pri čemer so obdržali klasično kon- strukcijo: samonosilno krat- ko vozniško kabino, vzdolž- no namestitev motorja in po- gon preko zaanjm koles (MB 100 prenaša motorno moč na prednji kolesni par). Nove- mu sprinter j u v vseh izve- denkah namenjajo tri motor- je. Osnovna izvedenka bo opremljena z znanim in pre- izkušenim dizelskim štiri- valjnikom z gibno prostorni- no 2,3-litra in močjo 58 kW/ 79 KM pri 3800 vrtljajih ter z največjim navorom 152 Nm v območju od 2300 do 3000 motornih vrtljajev. Nov je petvaljni dizelski agregat, ki je opremljen z direktnim vbrizgavanjem goriva in hla- dilnikom polnilnega zraka. Motor zmore največ 90 kW/ 122 KM pri 3800 vrtljajih in gibni prostornini 2,9-litra, dokazoval pa naj bi se z majhnim hrupom, skromno porabo goriva in po želji ok- sidacijskim katalizatorjem, kar bo povečalo njegovo ekološko neproblematičnost. Prav tako nov (vsaj za upo- rabo v kombijih) je bencin- ski motor z gibno prostorni- no 2,3-litra, po štirimi venti- li na valj, močjo 105 kW/143 KM pri 5000 vrtljajih v mi- nuti (največji navor je 210 Nm pri 4000 vrtljajih), ki ga v nekoliko spremenjeni vari- anti ponujajo tudi pri oseb- nih avtomobilih mercedes benz. Serijsko v vseh treh motornih različicah dodaja- jo petstopenjski ročni me- njalnik, za doplačilo pa je na voljo tudi štiristopenjska prestavna avtomatika. Pri Mercedes Benzu imajo s sprinterjem kar veliko na- črtov, kajti vanj so vložili 1,4 milijarde mark. Na sloven- skem trgu naj bi se kombi v vseh teh izvedenkah po na- povedih AC Intercar, urad- nega predstavnika Mercedes Benza pri nas, pojavil konec aprila ali v prvih dneh maja. Račimajo, da bo osnovna ra- zličica naprodaj za nekako 33 tisoč mark, upajo pa tudi, da se jim bo letos posrečilo prodati vsaj 200 sprinterjev. Ni posebnih razlogov, da jim ne bi uspelo. Na sliki: merce- des benz sprinter v izvedenki s kesonom. BORZA CEN RABLJENIH AVTOMOBILOV I-------——^ Na sejmu rabljenih avtomobilov pred dvorano Golovec v CeL bilo naprodaj 690 vozil. Organizatorji so izdali 15 kompletov tablic ; preizkušnjo vožnjo 160 kompletov kupoprodajnih pogodb. Ferrari je bii iani uspešnejši Medtem ko se italijanski Bugatti kljub drugačnim trdi- tvam njegovega lastnika Ro- mana Artiolija bori za preži- vetje, je pri italijanskem in Fi- atovem Ferrariju vendarle ne- koliko drugače. Ta slovita hiša je lani izdelala in seveda pro- dala 2792 avtomobilov, kar je za 18,5 odstotka ugodnejši re- zultat od tistega v letu 1993. Najuspešnejša je bila tovar- na v ZDA, kjer so prodali sko- raj 600 avtomobilov, za zelo dobre kupce pa so se izkazali Nemci, ki so lani pokupili 520 ferrarijev. Zanimivo je, da se ta italijanska avtomobilska tovarna vse bolj zanima tudi za azijske trge, kamor naj v prihodnje prodala velikoi kot doslej. Sicer pa se v j hodnje obeta pomembno t stvo, kajti na svetlo naj bi ¡ peljal ferrari F 130, avto, ki bo poganjal bencinski dvan stvaljnik z močjo 520 KM. bo eden najzmogljivejših s tem tudi najdražjih ferra jev vseh časov, ki bo nadon stil prav tako legendarni I rari F 40. Z računainilfDm do nove notranjosti Virtual reality je ena zadnjih pridobitev sodobne računalniške tehnologije, zanjo pa so se navdušili tudi pri slovitem Mercedes Benzu. Sistem bodo uporabili pri oblikovanju notranjosti in izbiri barv zanjo. Prostovoljce, ki sodelujejo v preizkusu, bodo opremili s posebno čelado, ta pa bo pričarala navidezno realnost oziroma notranjost avtomobila. S posebno rokavico bo lahko voznik prijel vsa stikala v notranjosti avtomobila, skratka, računalnik bo omogočil občutek, ki bo povsem podoben realnim okoliščinam. Za sedaj pri Mercedes Benzu računajo na devet tako oblikovanih izvedenk notranjosti avtomo- bila. Računalniki v glavo prostovoljca pošiljajo do 30 slik v sekundi. Za sedaj se s poskusom ukvarjajo predvsem v svojem raziskovalnem laboratoriju v Berlinu, sodeluje pa 40 naključno izbranih ljudi. Vsi ti morajo po končanem preizkusu odgovoriti na 26 natančnih vprašanj in tako pojasniti svoje občutke. Pri Mercedes Benzu pravijo, da jim bo takšno oblikovanje notranjosti prihranilo veliko stroškov, po drugi strani pa naj bi odprlo obilo novih možnosti. Na sliki: računalniško oblikovanje notranjosti v laboratoriju Mercedes Benza. V ospredju Sava, uspešen tudi Goodyear če v Sloveniji prodaja novih avtomobilov sploh ni slaba, ne more biti skromna niti prodaja avtomobilskih pnevmatik. Ta- ko so vsi, ki se drenjajo na trgu pod Karavankami, prodali 492 tisoč gum, pri čemer ima sko- raj 80 odstotkov trga in s tem prodaje v rokah kranjska Sava. Lani so tako prodali 362 ti- soč svojih gum, poleg tega pa še več kot 28 tisoč gum znamk Semperit, Barum in Yokoha- ma, ki jih ponujajo kot uradni predstavnik teh tovarn. Delež Michelina se je nekoliko zmanjšal, pač pa so šle zelo dobro v promet gume znamke Goodyear (skupaj 21.500), pa tudi južnokorejske gume han- kook so imele dovolj kupcev (îfr.500). Septembra novi BiViW serije pet Med najpomembnejše letoš- nje novosti nemškega BMW, ki je pred nedavnim pri slovitem Rolls Royceu izrinil Mercedes Benz, vsekakor spada novi av- tomobil serije 5. Prvič bo na ogled na septembrskem avto- mobilskem salonu v Frankfur- tu, navzven pa bo povzemal nekaj očitnih karoserijskih potez serije 3. Udobje nove se- ponuja serija 7, za' doplačilo bo na voljo tudi satelitska na- vigacija. Pri motorjih vsaj za začetek ne bo veliko sprememb, začeli pa bodo z izvedenko 520i, najzmógljivejsi pa naj bi bil avtomobil z oznako 540i (osemvaljnik z mucjo ooo км). Seveda bodo ob limuzini kas- neje ponudili še druge izve- denke, kot, denimo, športnika M5, pa touring (karavan), ra- čunajo tudi na štirikolesni po- gon (ki so ga doslej precej za- nemarjali, pa seveda turbodi- zelsko motorno varianto ipd. Še pred novo serijo 5 bodo na ogled postavili touring serije 3 ter tako zaokrožili ponudbo karoserijskih variant pri tem lu. Na sliki: novi BMW serije 5. Št. 6. - 9. februar 1995 fíT RADIO Bolj sproščena, izvedeli pa boste še več ^^ebruaÑ^now^m Q¿ začetka februarja velja Hadiu Celje nekoliko spre- * njena programska shema, J® ste pozorni poslušalci na- ^ programa gotovo opazili. Sjavili smo že glavnino ,ieoiemb, nekaj pa jih bo še edilo: gre za nove oddaje, ne- časovnih premikov, pa Rinite v nekaterih oddaj. program Radia Celje, kate- jga osnovna naloga je obveš- ^je »lokalne skupnosti« in « osnovi tega bo po novem »Iconu o javnih glasilih naša jdijska postaja Svetu za radi- ¿ifuzijo »prijavila« vlogo za pdelitev statusa lokalne ne- rofitne radijske postaje, je izdeljen v štiri časovne in rogramske pasove: jutranji in opoldanski servisno-infor- lativni program (5.00-8.00 in 1,00-14.00), popoldanski aktu- |no-informativni program [4.00-20.00) in večerni zabav- p-razvedrUni program iO.00-22.00). Ena od večjih irememb torej je, da Radio elje odslej oddaja vsak dan izen sobote (do 24.00) in ne- elje (do pribl. 18/19.00) do 2.00. V večernem programskem asu lahko v ponedeljek pri- luhnete Vrtiljaku polk in alčkov z zanimivimi gosti, ki a vodi Tone Vrabl, sreda je amenjena športu in glasbi, na etrtek med 19.30 in 21.00 smo iremaknili Rock blok, po njem a je odslej na sporedu humo- istično-satirična oddaja Al- Wst satirikon. Petek in to- toJi sta zaenkrat namenjena Iproščenemu glasbenu bloku, Ikaterem bo nekaj prostora M za zborovsko in orkestral- jo glasbo (torek 21.30), dober iesec pa bo petek zvečer na- ienjen Dnevom komedije, ki jk spremlja naša ekipa v foy- er j u Slovenskega ljudskega gledališča v Celju. Če se bodo razmere v celjskem hokeju uredile in če bo Inntal spet zmagoval, pa bosta torek in petek vse tja do aprila tudi ho- kejska, z občasnimi neposred- nimi prenosi. V okviru aktualno-informa- tivnega programa smo pripra- vili tri nove oddaje: vsakih 14 dni ob sredah ob 10.30 je na sporedu gospodarsko-poslov- na oddaja, ki jo pripravlja in vodi Vesna Lejič, v njej pa obravnamo aktualne teme z različnih področij gospodar- stva in poslovnega sveta, bor- ze, menedžmenta ter priprav- ljamo pogovore z gospodar- stveniki. V okviru gospodar- skega resorja smo pripravili tudi dve novi rubriki: od pone- deljka do petka, gospodarske novice in zanimivosti (Iz po- slovnega sveta), ob 8.45 in ru- briko Danes na ljubljanski borzi, ob 14.30 v kateri nam strokovnjaki Celjske borzne hiše posredujejo dnevne po- datke o prometu z vrednostni- mi papirji in gibanje tečajev, direktor CBH Zdenko Podles- nik pa v petek pripravi še ko- mentar borznega tedna. Druga novost aktualno-in- formativnega programa je od- daja o avtomobilizmu Za vola- nom (vsako dnigo sredo ob 10.30), ki ste ji prav tako že lahko prisluhnili. V njej pred- stavljamo novosti in zanimi- vosti iz avtomobilskega sveta, posamezne avtomobilske znamke, zakonodajo, opremo, del oddaje pa namenjamo av- to-moto športu. V okviru tega bo tudi stalna rubrika posve- čena Formuli 1, ki jo bo pri- pravljal velik poznavalec tega športa Miran Ališič, prvi gost oddaje Za volanom, v kateri je predstavil svojo knjigo Ayrton Senna Poet hitrosti. Vsdki drugi četrtek ob 10.30 je na sporedu tudi oddaja o tu- rizmu, kulturi bivanja, kulina- riki in vinski kulturi Stili in trendi, z zanimivi gosti in lepi- mi nagradami. Precejšnje spremembe so tu- di v dnevno-informativnem programu, saj smo zaradi po- udarka lokalni informaciji, večje ažurnosti in pregledno- sti, razdelili bloke z lokalnimi novicami in novicami iz sveta in Slovenije. V prihodnjih dneh bodo sle- dile še spremembe v jutranjem programu, kjer bomo dali več poudarka servisnim informa- cijam, ki so pomembne za uspešen začetek dneva. ROBERT GORJANC Dnevno informativne oddaje na Radiu Celje: 5.30 Prva ju- tranja kronika (BaSlo), 7.00 (Druga jutranja kronika (Ra- Slo), 8.10 Poročila, 9.00 Aktu- alno: novice iz sveta in Slove- nije, 10.00 Aktualno: lokalne novice, 12.00 BBC novice, 13.00 Aktualno: lokalne no\â- ce, 14.00 Aktualno: novice iz sveta in Slovenije, 15.30 Do- godki in odmevi (BaSlo), 17.00 Kronika, 19.00 Info magazin: Poročila, Deutsche Welle (ob petkih še Evropa v enem ted- nu), 22.00 Zrcalo dneva. Nekaj zabavno razvedrilnih in servisnih oddaj smo prema- knili iz zgodnjega dopoldan- skega progprama v čas med 13.15 in 13.45: in sicer: pone- deljek, Lestvica 3, Tri, Ш- .&AS, torek. Minute za zdrav- je (odslej vedno tudi z gostom in kontaktom), sreda, Mali O, četrtek ostane Izbira domače melodije tedna, petek, Štengce. Sveti Lovrenc za darilo v slikoviti vasici Kompole nad Storami živi in ustvarja slikar, ljubitelj. Vlado Edvard Renčelj. Morda je njegovo prijetno pripovedovanje o delu in življenju na vasi, kdo med vami ujel v oddaji Nedeljski gost, kjer je bil na povabilo novinarke Mateje Podjed. Ampak na tem mestu smo vam še dolžni nekaj besed o naklonjenosti slikarja do našega radia. Uredništvu je poklonil sliko v olju. Sveti Lovrenc nad Štorami. »Malo pozno, ampak iz srca, za 40 letnico radia«, je rekel slikar, ki je sliko obljubil naši terenski radijski ekipi konec minulega leta, v oddaji Odkrivamo slovenske kraje in vasi. Vodil jo je novinar Tone Vrabl, ki na fotografiji skupaj s slikarjem odkriva mojstrovino. Zdaj ta visi v redakcijskih prostorih Radia Celje in bogati naše delovno okolje. Odgovorni urednik: Mitja Umnik. Pomočnik odgovornega urednika: Robert Gorjanc. Uredništvo: Nataša Gerkeš, Vesna Lejič, Mateja Podjed, Vida Tanko, Janez Vedenik in Tone Vrabl. Glasbeni urednik: Stane Špegel. Vodja tehnike: Bojan Pišek. Naslov uredništva: Radio Celje, Prešernova 19, Celje. Telefon: 442-500. Studio: 441-310,441-510. it. 6. - 9. ff«bruar 1995 GLASBA 2« --> Novosti na glasbenem sejmu Celjski sejmi bodo tudi letos pripravili mednarodni glasbe- ni sejem, ki bo odprt od petka, 21., do nedelje, 23. aprila, torej teden dni prej kot lani. Na pt dlagi ankete, ki so jo izvedli ol zaključku lanskega 1. med- ni ^rodnega glasbenega sejma, sc ugotovili, da je na sejmu sc>delovalo preko 60 domačih in okoli 40 tujih oziroma za- stopanih podjetij, obiskalo pa ga je preko 8000 obiskovalcev. Ker še ne morejo delati pri- merjav, lahko samo zaključijo, da je sejem presegel pričako- vanja, ob tem pa so si organi- zatorji zadali nalogo, da ome- njene številke v letu 95 izbolj- šajo vsaj za 20 odstotkov. Velika večina razstavljalcev je sejem ocenila kot uspešen, največ pripomb pa je bilo za- radi vsebinske razporeditve. Razstavljalce, ki imajo hrupne predstavnike, bodo letos ločili od ostalih. Sejem bodo pripra- vili v štirih dvoranah, E, D, C- 1 in C, na skupni površini oko- li 6000 kvadratnih metrov. Ob sejmu bo tudi nekaj spremlja- jočih prireditev. V petek, prvi dan sejma, bo rock koncert s tremi slovenskimi zvezdami - Kreslinom, Predinom in Lov- šinom, sobota zvečer pa bo na- menjena bolj »lahki« domači in zabavni glasbi. Dve založbi, Helidon in ZKP RTV Sloveni- ja, slavita letos 2511etnico in bi prav v Celju radi pripravili razglasitev svojih najuspeš- nejših izvajalcev. K temu je treba dodati še sejemsko priz- nanje Zlata trobentica za živ- ljenjsko delo. Da bi bil sejem privlačen za čim več ljudi, bo- do razpisali tekmovanje za najboljši video spot (zabavna in domača glasba, video spot pa naj bi nastal v obdobju od lani do letos) in tekmovanje za nove talente. Prav gotovo pa se bodo člani organizacijskega odbora, ki so se prvič sestali prejšnji teden, še domislili kakšne zanimivosti, tako da bo letošnji sejem še bolj pri- vlačen, kot je bil lanski. Ves projekt vodi Andreja Sevšek iz podjetja Celjski sej- mi, ki je prvi odziv in zanima- nje razstavljalcev in sodelujo- čih ugodno ocenila, saj je mno- go boljši, kot je bil lani. Letos se oglašajo in zanimajo za po- goje tudi takšni, ki so lani so- delovanje gladko odbili. V na- slednjih letih naj bi glasbeni sejem v Celju postal resnično središče glasbenega dogajanja v Sloveniji in naj bi počasi združil vse, kar se zaenkrat dogaja po različnih krajih. Tu so mišljene predvsem razne proglasitve najboljših, izbori in podobno, kar je možno opraviti med sejmom in tako celotni zadevi dati še po- membnejšo težo. TONE VRABL »Prijatelja harmonike« je naslov novega CD, s katerim se predstavljata odlična harmonikarja Jo- že Bumik in Edi Semeja, oba pa sta bila vsak po deset let člana Alpskega kvinteta. Spremljata ju člana te skupine Jože An- tonič in Janez Per. Vsi štirje so tudi avtorji dva- najstih melodij, ki so bile posnete v studiu VW-Re- kords Otztal v Avstriji. Alpski večer bo letos 6. maja na Bledu v organi- zaciji Alpskega kvinteta. Letos nastopajočih ne bo izbiral vodja Alpskega kvinteta Jože Antonič, ampak njihov menedžer Stane Knific. Zanimanje za nastop je izjemno, iz- branih pa bo le okoli pet- najst. Prednost bodo ime- le skupine, ki jih imajo ljudje najraje. Junija bo na blejskem gradu velika slavnostna glasbena prireditev, na kateri bodo nastopili naj- boljši evropski izvajalci domače glasbe. Sloven- ske barve bo zastopal Alpski kvintet. Oddajo, ki si jo bo možno ogledati preko satelita, pripravlja nemška TV in bo vseka- kor velika reklama za Slovenijo, njene lepote in glasbo. Alpsifi ifvintet ima težave s pevcem Alpski kvintet je prav goto- vo eden vodilnih slovenskih ansamblov domače glasbe. Ustanovljen je bil pred 29 leti, zadnja leta pa je veliko bolj znan v tujini, čeprav kar pre- cej nastopa tudi doma. V zad- njem času ima Alpski kvintet kar nekaj težav s pevcem, saj se Braco Koren menda od- pravlja stran pa spet vrača in spet odpravlja. To na ansambel, pred kate- rim so velike obveznosti, ne vpliva dobro. Mirno lahko za- pišemo, da imajo pri Alpskem kvintetu v glavnem vedno te- žave prav s pevci, saj se jih je zamenjalo kar nekaj - od Janka Rop reta do Ota Pestnerja. Prav na slednjega vodjo Alp- skega kvinteta Jožeta Antoni- ča in člana Janeza Pera vežejo najlepši spomini, saj menita, da je bil takrat Alpski kvintet na vrhuncu svojih moči. Alpski kvintet je konec lan- skega leta izdal kar štiri kase- te in CD: ponatis Božič pri nas doma, Naše najlepše štev. 2, povsem nov izdelek Kapelica pod Triglavom in zanimivost z dvema harmonikama ter spremljavo. »Prijatelja hamionike se imenuje kaseta in CD, na kate- rem igrata naša harmonikarja Jože Burnik in Edi Semeja, oba sta naša člana vsak po de- set let, spremljava pa ju Janez Per in jaz,« je povedal Jože Antolič, ki ima s Perom tudi svoje glasbeno podjetje na Bledu (Flexible VWrekords). In kako bo z letošnjim Alp- skim večerom, ki ga že nekaj let uspešno pripravlja prav Alpski kvintet na Bledu? »Lani smo večer organizirali sami, letos smo to zahtevno nalogo znova prepustili naše- mu menadžerju Stanetu Knifi- cu. Zanimanje je veliko, saj bi rado nastopilo blizu 50 an- samblov, kar pa ne gre. Naj- večkrat kombiniramo, izbere- mo tiste, ki jih imajo ljudje najraje, in dodamo nekaj do- brih novincev, ki še niso uve- ljavljeni. Letos bo Alpski ve- čer 6. maja.« Alpski kvintet je doslej izdal že 27 CD in kaset, za največje uspešnice, ki jih ni malo, pa je dobil sedem zlatih in eno di- amantno ploščo. In kakšni so načrti popularnega kvinteta?« »Marca bomo posneli nov izdelek, veselimo pa se junij- ske oddaje na gradu na Bledu, ki jo bo snemala nemška tele- vizija. Nastopili bodo najboljši evropski ansambli domače glasbe, oddajo pa bo možno preko satelita videti po vsem svetu oziroma povsod tam, kjer jih takšna glasba zanima. To bo čudovita reklama za Slovenijo, Bled, našo glasbo in naš ansambel. Ob tem pa vztrajno iščemo rešitev za no- vega pevca, saj brez njega ne moremo izpeljati vseh obvez- nosti, ki nas čakajo doma, še bolj pa v tujini,« sta končala svoj pogovor dva izmed članov priljubljenega Alpskega kvin- teta Jože Antonič in Janez Per. TONE VRABL iVIinuta s Samom Polcornom Eden naših prav gotovo naj- boljših ansamblov - Štajerskih 7 iz Slovenskih Konjic (z okre- pitvijo z Gorenjske) praznuje letos 10- letnico obstoja. Vodja ansambla Samo Pokom je o pripravah na jubilej po- vedal: »Glavna proslava s koncer- tom bo 12. ali 19. maja v šport- ni dvorani v Slovenskih Konji- cah. Povabili bomo tudi več gostov, s katerimi smo v teh letih največ sodelovali.« Bomo lahko vaš jubilej vide- li tudi na televiziji? Bolj težko, ker letos praznu- je več ansamblov, med njimi tudi Henček in Slovenski mu- zikantje, oba sta stara po 30 let. Če se ne bomo uspeli dogo- voriti s slovensko televizijo, bomo pa poiskali varianto z eno izmed lokalnih televizij. Tu ne bi smelo biti težav, saj jih je dovolj in za to zvrst tudi kažejo zanimanje. Vedo, kaj ljudje radi gledajo. Nastopi v jubilejnem letu? 11. februarja bomo igrali na planinskem plesu v Slovenj Gradcu, 18. februarja pa na najstarejšem elitnem plesu v Sloveniji, Pajkovem plesu v Mariboru. To je ples tekstil- cev, ki ga organizirajo že 45 let. Laško? Najprej smo želeli pripraviti samostojen koncert ob jubile- ju, zdaj pa smo se odločili, da nastopimo na koncertu Veseli avtobus, ki bo 23. marca in katerega izkupiček bo name- njen za vesele počitnice otrok. Izlet 100 kmečkih žensk na morje... Kar nekaj let smo se dogo- varjali in se letos dogovorili. Tako bomo igrali na 23. izletu 7. in 8. aprila v Luciji pri Por- torožu. Tega nastopa se pose- bej veselimo. Blizu je pust... Na pustno soboto bomo v Domžalah, med karneval- skim tednom pa bomo dvakrat nastopili na Ptuju. Koliko bo gostov na jubilej- nem nastopu? Trije, štirje, morda več. Vse pa bo v živo, brez play backa. Je to vse? Sploh ne ! Smo profesionalci in to je le del naših obveznosti v jubilejnem letu. Že 18. marca bomo v Vinski Gori, kjer bodo izbirali naj polko ali valček. Dela je dovolj, mi pa smo ga navajeni opravljati.« TONE VRABL Franci Zeme bo snemal Ansambel Francija Za- meta slavi letos 30 let, jubi- lejni koncert pa bo pripra- vil v telovadnici osnovne šole v Vojniku 10. marca. K sodelovanju je povabil ansamble Celjski instru- mentalni kvintet. Ptujskih 5 in Bratov Poljanšek. Ze- metovi godci bodo ob jubi- leju zaigrali vrsto uspešnic, ki so nastale v dolgih tride- setih letih, dodali pa bodo tudi tri nove skladbe, ki jih bodo prav za to priložnost posneli 16. februarja v stu- diu Zlati zvoki. »Ko pesem obriše solze« je jubilejna skladba, ki sta jo napisala Zemetov sin Bojan in Ivan Sivec, skladbi »Med braj- de« in »Ob slovesu« pa zložil vodja absambla Franci Zeme sam. TV Na svetovne koncertne odre se bodo po dveletnem premoru junija spet vrnili THE CURE. Robert Smith in Simon Gallup že pripravljata gradivo za ploščo, ki naj bi izšla še pred začetkom turneje, do takrat pa morata poiskati tudi zamenja- vo za kitarista Porla Thomp- sona, ki trenutno nastopa sku- paj z Jimmyem Pageom in Ro- bertom Plantom. CARTER USM so v ponede- ljek pri založbi Chrysalis izda- li svoj peti album »Worry Bomb«. 14 dni prej pa je izšel tudi single CD, na katerem se je poleg komada »The Young Offender's Mum« znašla tudi priredba skladbe »Trouble« britanskih punky-pop prin- cesk Shampoo. U2 so naročnikom njihove • revije Propaganda v januarski ediciji poklonili CD ploščo z desetimi skladbami. Gre predvsem za remixe nekaterih novejših skladb, ki smo jih v originalni verziji že lahko slišali na albumih »Achtung Baby« m »Zooropa«. Popularnost seattleške sku- pine NIRVANA se, dobrih de- set mesecev po smrti Kurta Cobaina(na sliki), ne zmanjšu- je. Njihov album »Unplugged in New York« se odlično pro- daja, ljubitelji te skupine pa množično posegajo tudi po vi- deokaseti »Live! Tonight! Sold Out!«, na kateri so pos- netki koncertov, ki jih je Nir- vana odigrala med leti 1991 in 1993. Po prvem hitu iz prej omenjene »akustične« plošče, skladbi »About A Girl«, se na MTV trenutno največ rola vi- deospot s priredbo četrt stolet- ja stare pesmi Davida Bowiea »The Man Who Sold The World«. Trenutno najpopularnejši predstavniki že rahlo staro- modnega grungea, seattleški PEARL JAM, so končno našli zamenjavo za bobnarja Davea Abbruzzesea. Zamenjal ga bo Jack Irons, ki je pred leti igral s californijskimi Red Hot Chili Peppers. Na slovensko sceno se po dolgem premoru s skladbo »Znova prebujena« vrača SI- MONA VODOPIVEC, ki je v začetku osemdesetih prepe- vala v takrat precej popularni skupini Ultimat. Po letu 1986, ko je posnela tudi samostojni album »Najboljši fantje so že poročeni«, je prekinila s pev- sko kariero in več let sodelo- vala s popularnim Moped Sho- wom. Pred koncem leta name- rava Simona, s pomočjo Ota Pestnerja, Martina Žvelca in še nekaterih znanih slovenskih komponistov, objaviti svoj drugi samostojni LP. Ljubljanska skupina GA- UCHO je nastala leta 1991. v času, ko so latinskoameri^ ritmi po zaslugi skupine Gi^ King prodrli tudi v slovetisll prostor. Gaucho so od takr» zabeležili več kot tristo nast^ pov v naših diskotekah, prç^ kratkim pa so posneli tudi seto z naslovom »La quiero. Na njej je poleg nekaj avtoj skih skladb tudi precej prj^ redb, med njimi je tudi znan, pesem »Jo te di«, ki jo v origj, nalni verziji izvajajo že orne, njeni Gipsy King. V klubu Cankarjevega doin, bo danes ob 18.30 promocijs|t¡ koncert ob izidu debitantsk« kasete skupine VALHALA. V Barflyu bodo jutri nasto. pili žalski pop rockerji NE. RON, teden dni kasneje pa S( bodo v tem klubu predstavili ROŽLETOVE SANJE. Koroški kantavtor ADj SMOLAR bo jutri, 10. febr^ arja, nastopil v letuškem Кц]. turnem domu. Plesni forum Celje vas istem času vabi v dvorano Fq. rum, kjer bodo Jani Kovači} Alenka Goršič in Žarko Ignja. tovič igrali in prepevali Villo, nove »Tolovajske Balade«. Tretjič in tudi zadnjič vs opozarjamo na jutrišji nastoj legendarnega jazz benda Thi ART ENSEBLE OF CHICA GO v Cankarjevem domu. Pred leti precej popularna britanska zasedba EMF, pri nas« je spominjamo predvsem po megahitu »Unbelivable« s singloB »Perfect Day« najavlja skorajšnji izid novega albuma. Večji de tega LP-ja, ki bo še ta mesec objavljen z imenom »Cha, Cha Cha«, je produciral Johnny Dollar, »krivec« za odlično produfc cijo ene izmed večjih lanskih uspešnic »7 Seconds«. Violinist Chris Wood in harmonikar Andy Cutting (na slik sestavljata enega izmed zanimivejših britanskih folk duetc» Jutri, po deveti uri zvečer, bosta godla v ljubljanskem klubu K danes pa se ju bo dalo slišati tudi v Barflyu. STANE ŠPEGEl it. 6. - 9. ff«bruar 1995 rž« GLASBA НОУШНЈК studio Metro - No. 1 pri nas ¿udežniki te dni končujemo ov projekt, ki bo ugledal luč " eta v obliki kasete in kom- 'aktne plošče v prvi polovici ^агса. Kot se spodobi za bend našega ranga in dolgoletnega taža, to počnemo v najbolj- jcBi slovenskem tonskem stu- jju, studiu Metro v Ljubljani, |[i smo mu zvesti že od njego- vih začetkov, ko sta ga posta- vila na noge danes vsem glas- benikom dobro znana tonska „,ojstra Iztok Černe in Peter Gruden. Ob začetni investiciji in s spajkalnikom v roki je v klet- nih prostorih pod Festivalno dvorano pred 12 leti pričel »obratovati« pod taktirko (jveh takrat še aktivnih glas- benikov tonski studio, ki se danes ponaša z vrhunskimi aparaturami in novimi, še ne tri leta starimi prostori na Li- tijski cesti. Projektiral jih je znani angleški akustični moj- ster Roger Quester, ki je po vsem svetu napravil okrog šestdeset tovrstnih studijskih designov, aktivno pa deluje tudi pri svetovno znani firmi AKG. Poleg tega se Metro po- naša s popolno digitalno obde- lavo zvoka, najboljšo knjižni- co midi komponent, semplira- nih zvokov... Skratka, možno je emulirati vse od najmoder- nejših do najstarejših zvokov. To smo tokrat tudi sami preiz- kusili, saj smo B stran kasete želeli obarvati povsem »beat- lovsko«, skladbi »Nowhere man« in »You're gonna lose that girl« smo celo posneli s slovenskim besedilom. Originalnih instrumentov in ojačevalcev iz tistih časov ni bilo mogoče nikjer več dobiti, vendar je tonskemu mojstru Iztoku Cernetu in producentu Otu Pestnerju z vrhunskimi aparaturami uspelo izvabiti povsem identičen sound šest- desetih let. Če k temu prišteje- mo še resnost in točnost pri delu, se ne gre čuditi, da ravno v Metroju snemajo vsa zveneča imena slovenske pop estrade (Agropop, Pop design, Helena Blagne, Irena Vrčkovnik...) pa tudi najbolj znani izvajalci narodnozabavne glasbe (Alp- ski kvintet, Henček...). Tudi za letošnji Eurosong je bila več kot polovica od dvanajstih iz- branih skladb posnetih v Me- troju. Pred nedavnim se je Metro obogatil z eno najbolj revolu- cionarnih novosti na svetu. Na CD namreč, seveda zaenkrat edini pri nas, lahko natisnejo zvok in sliko ter računalniške podatke (CD interactiv). To- vrstne izdaje so si doslej pri- voščili le redki (Maddona, Prince, Peter Gabriel...). Oba lastnika studia sta se že davno tega sprijaznila s tem. da imeti vedno moderno opremljen studio pomeni več- no investirati, saj ravno to- vrstna oprema najhitreje za- stari. Studijska tehnika dnev- no ponuja novitete in izboljša- ve, ki pa so vedno zelo drage. Ta posel moraš imeti prekleto rad, saj bolj ali manj ves de- nar, ki ga prislužiš, investiraš nazaj, razen tega pa je delo tonskega mojstra vse prej kot lahko, saj mora ustreči vsaki želji producenta ali izvajalca, dvanajst ur ali več dnevno mo- ra biti popolnoma skoncentri- ran, stoodstotno mora obvla- dati vse aparature, stotine gumbov in kablov računalhi- ka... in seveda biti na teko- čem z vsemi novitetami, ki jih ponuja tovrstna industrija. Iz- tok in Peter zares živita za to, kar počneta. Nekoč sem Iztoku navrgel bolj v šali kot zares, da bi si počasi lahko privoščil no- ve kavbojke, on pa mi je sicer z rahlim nasmeškom takoj po- stregel s tem, da morata v kratkem kupiti to in to... In ravno zato je studio Metro No. 1 pri nas, kar se kaže tudi v njihovi iznajdljivosti. Od meseca decembra naprej na- mreč pošiljajo kompilacijske CD plošče na vse pomembnej- še radijske postaje in s tem javnost seznanjajo z najnovej- šimi posnetki vseh slovenskih izvajalcev, še preden je njiho- va kaseta ali CD na tržišču. Pa še nekaj za tiste, ki zače- njajo in imajo takšen studio, kot je Metro, za bav-bav. Ce- novno je povsem prilagojen tr- žišču, v njem je super delati, ogrortmo pridobiš, delo s stu- dijskimi glasbeniki in produ- centi je utečeno... Če se odločate za snemanje, je pametno, da se odločite za studio, ki vam lahko izpolni vse želje, nenazadnje je tudi počutje pri tovrstnem delu ze- lo pomembno. Če ste mlada skupina ali izvajalec, jih lahko pokličete na tel. (061) 451-160. Pot do uspeha bo tako lažja. SLAVC L. KOVAČIČ Reicvìjem regrat Piše Aleš Jošt Prosim lepo, brez panike, zavedamo se, da se okoli nas izteka dvajseto stoletje ne- kega štetja, stoletje, za kate- ro bode na veke veljalo, da pomeni višek civilizacijske materialistične zablode in hkrati rojevanje globalnega razumevanja občutljivosti našega zaenkrat edinega planeta ! Zavedamo se onesnaženo- sti s kemijskimi in biološki- mi sredstvi tako v zraku, vo- di in zemlji, pred očmi ima- mo sledove razgradnje tež- kih biotopov naloženih v naš neposredni življenjski pro- stor, čeprav o nuklearni po- luciji noče nihče nič slišati, utišani so celo raziskovalci! Pa vendar je pot še dolga, za mnoge predolga, tako da je pozebla že vsakršna volja po kvalitativnih spremembah vrednost, načrtov in vere v prihodnost, ki jo nekateri vidijo le do svoje sodne ure, ko bodo z angelskimi krili zapustili zemljo prepričani v enosmerno potovanje! Redno medijsko obsevanje mase človeštva je le instru- ment manipulacij ske moči, ki multinacionalkam omo- goča kuhanje nacionalne in rasne nestrpnosti, pridno žegnajo verske vojne in se igrajo kontrolirane katastro- fe, za katere vemo da prina- šajo, tako ali drugače, tudi največ dobička ! Mehanizmi medčloveških odnosov so zavtomatizirani na nivo strahu in nezaupa- nja, bliže sovraštvu kot lju- bezni, krvoločnost kot osno- va za zadovoljevanje psiho- fizičnih potreb organizmov in sistemov. (Najprej izdih- nem do dna trebuha, šele po- tem napolnim pljuča.) Tu je tudi potrošništvo kot never- jetno izrojeno pojmovanje medsebojne odvisnosti, pravzaprav odvisnosti indi- viduumov od civilizacijske- ga praška večnosti, za kar pa tudi vemo, da je ena sama reklama za umetnost (umet- no) preživetja! Otroci se po moje kar hitro zavejo, da se da na svet gledati tudi precej drugače! Potem pride vka- lupljanje, vzgojne norme, uniformiranje in končno fino brušenje na Zavodu za zapo- slovanje ali pa pri kakšnem tazadnjem kapitalistu, če že tako razumete! Globoko v zavest vkloniran sindrom o absolutnem nadzoru, daje življenju pomen televizijske nadaljevanke, kar rojeva množico samomorilskih raz- vad in obsodbo na nezado- voljstvo! In nekje na vse to raste upor, delaven in živ! Mi smo se odločili, na katero stran spadamo, kaj pa vi? Začnite recimo z muziko ! In vso srečo ! Pop loto Pravilen vrstni red skladb je napovedala Božena Guček iz Celja in si s tem prislužila nagrado, vredno 12.000 SIT. Za skladbe, ki jih je izbrala nagrajenka, lahko glasujete v sredo, 15. februarja. Nagrada za pravilno napoved, ki jo podaja sponzor oddaje Pop loto, trgovina Oris MASH, je vredna 3000 SIT. Kupone na dopisnicah pošljite na naslov: Radio Celje, Prešernova 19, Celje. GLASOVALNI KUPON_ Tan angel - kelly family i jTzOMBlE - CRANBERRIES ^BEAUTIFUL GIRL - INXS jTpOGRÈSAM TE - NERON _ sTsAMQ ti - vlado kreslin VAŠIH 5 PREDLOGOV 1. NE RECI NIKDAR - SLAPOVI (7) 2. LJUBEZEN VSE ODPUSTI - ANS. ROBIJA ZUPANA (4) 3. ČESTITKA - ŠALEŠKI FANTJE (9) 4. PET ZLATIH KLASOV - ŠALEŠKI ODMEV (3) 5. K VRAGU DENAR - ANS. BRANETA KLAVŽARJA (3) 6. ŽIVLJENJE NI PRAZEN DAN - ANS. B. RAZPOTNIKA (1) 7. POTPURI POLKA - SLOVENSKI MUZIKANTJE (2) 8. MAMICA STO ŽEUA VSAK TI DA - CEUSKI INST KV. (5) 9. TO JE MOJA DOMOVINA - BRATJE PLJANŠEK (1 ) 10. VSO SREČO SI Ml DAL - FANTJE TREH DOLIN (4) MAMA - ALPSKI KVINTET PRIJATELJA HARMONIKE - J. BURNIK + E. SEMEJA Nagrajenca: Ivan Stermole, Goriška 4, Celje Marjan Ferllč, Pilštanj 38a, Lesično Nagrajenca dvigneta kaseto na oglasnem oddelku Radia Celie Sff. «. - 9. februar 1995 VRTILJAK »i Saos! Danes sem malo zatežen. Kadar sem sam, osamljeno osamljen kot zdajle, in kot Adi Smolar vedno, skozi moje možgane, dušo in misli prodirajo težka vprašanja. O življenju, vesolju in sploh vsem. O tem, zakaj je večina ljudi pokvarjenih in hinavskih. Zakaj kar naprej koga izkoriščajo? Zakaj te poiščejo samo takrat, ko te potrebujejo? Zakaj ima Sanja fanta? Zakaj se moram v šoli ukvarjati z bedarijami, ki jih ne bom nikoli v življenju potreboval? Zakaj mi najboljši prijatelj laže? Zakaj mi ne pustijo, da bi počel tisto, kar hočem sam? Hja, kar nekaj vprašanj; mogoče celo preveč za tole stran. Ampak potem, ko se z njimi nekaj časa ukvarjaš in si jih postavljaš, ugotoviš, da je svet pač tako narejen. Da nisem edini, ki se sprašuje vse te stvari. Da se jih prav gotovo sprašujete tudi vi, ljudje, ki jih srečujem v mestu, v šoli, v gostilnah... Ampak, razmišljam, če se vsi ukvarjamo s podobnimi vpraša- nji, zakaj se potem ne pogovorimo med seboj? Zakaj jih ne poskušamo rešiti? Zakaj se z njimi kar naprej ukvarjamo in si jih postavljamo, nihče od nas pa se ne spremeni? Ne sebe ne nikogar drugega? Torej? Zame je smisel življenja trenutno v poskusni maturi in oceni iz matematike. Posvečam se materialnim ciljem. Zakaj bi bil še naprej zaljubljen? Ko bom doktor znanosti, bodo kar frlele za menoj. Ampak jaz? Jaz se ne bom niti ozrl! In lep pozdrav do prihodnje dobre volje! ! ! Poznate TOM? To je Telefon otrok in mladostnikov, ki de- luje v Ljubljani že od leta 1990. V lanskem letu so na TOM-u sprejeli preko 3 tisoč klicev. Petinsedemdeset od- stotkov klicalcev je starih od enajst do šestnajst let, kličejo pa tudi že otroci od petega leta naprej. Otroci kličejo pred- vsem zato, ker imajo težave pri učenju, pa z učitelji, s sošolci, s starši, mladi pa tudi zaradi ljubezenskih težav. Študentje (psihologije, pedagogike, me- dicine...), ki delajo na TOM- u, pravijo, da se nanje precej mladih obrača tudi z vprašanji o kontracepciji, nosečnosti, drogah, AIDS-u. O vseh tistih stvareh torej, o katerih bi vam lahko kaj povedali že doma ali v šoli, kajne? Vam? Vam ne? Mislite, da o njih veste dovolj? Premalo? Vsekakor je tovrstne stvari bolje preprečiti kot zdraviti, zato svetujem: če že nimate nikogar, s komer bi se lahko o teh stvareh pogovorili: pokličite TOM. Lahko pa, jas- no, pišete tudi meni. Jaz sam na TOM sicer še ni- sem klical, ker imam srečo, da se lahko pogovorim s starši. Včasih si preberem tudi kakš- no knjigo o teh stvareh. Spo- minjam se prve; ko sem bil star trinajst let, sem bral Skrivni dnevnik Jadrana Krta, v katerem sem izvedel vse o pettingu. Kar zanimivo, vam povem! Po tem me je začelo vse skupaj malo bolj zanimati in povem vam: nobene škode ni, če si s temi stvarmi sezna- njen. Poskusite! Sicer pa: če bi se radi pogo- vorili (o čemer koli) s svetoval- ci TOM-a: njihova telefonska številka je (061) 323-353. Po- skusite: mogoče vam bodo po- magali! Peace do prihodnjič! Usodno pismo Vedno sta bila kot prijate- lja, ki sta si vsak po svoje izkazovala prijateljska ču- stva. Po vsem, kar se je med njima zgodilo, bi lahko rekli. da sta bila zaljubljena drug v drugega. Pri srcu ji je bilo zelo tež- ko, ko je začela spoznavati, da ga ne razume. Čeprav je bila po srcu veseljak, so se ji včasih ulile solze. To je bilo takrat, ko je pomislila, da se on z njo samo zafrkava, ta- krat, ko ga je nestrpno čaka- la, a ga ni bilo... Takrat je pomislila, da bi on storil vse za druge, le zanjo ne. Začela je toniti v bolečino, iz katere se sama ni mogla izkopati. Nekega dne se je odpravila ven, v naravo. Hotela je o vsem premisliti še enkrat, a ni mogla. Želela si je le njegove tople bližine, vendar je ni več našla. Hodila je po gozdnih poteh in mislila nanj. Nanj, ki mu je dala sr- ce, ljubezen, ki mu je hotela dati vse. Nekje v daljavi se je slišalo brnenje motorja, ki je postajalo vse bližje. Ni se zmenila za hrup, kajti ni ji bilo do pogovora. Vendar je morala počakati, ker jo je nekdo poklical. Pritekel je k njej in jo prijel za ramo. »Oprosti,« je bila njegova pr- va beseda. Hitro se je obrnila in zagledala prelepe rjave oči in njegov nasmeh. »Za kaj naj ti oprostim?« ga je vprašala. »Ker sem te toliko časa pustil samo,« je tiho od- govoril. Ni bilo več časa za besede. Padla mu je v objem, saj je vedela, da ta trenutek ne bo trajal večno, da bo ju- tri spet samevala in jokala, da... Ker se je že nočilo, jo je peljal domov, kjer jo je po- ljubil in odšel. Tisti večer je bila zelo zmešana, kajti mi- slila je lahko samo nanj. Na- slednji dan ga je seveda ho- tela spet videti, a njega ni büo. l^idi naslednje dni ne. Tudi ona se je začela spremi- njati. Dva tedna pozneie še vedno se nista videla in zanjo je to pomenilo konec. Ni si znala predstavljati lju- bezni, če se človeka, ki se imata rada, ne vidita cel te- den ali pa celo še dlje. Torej, počasi in vztrajno je hotela pozabiti nanj. Tudi na kraj, kjer sta oba preživela mnogo lepih trenutkov, ni več hodi- la. Misel, da se bo sploh še kdaj vrnil, je opustila. Kmalu zatem sta se ji vrni- la smeh in veselje. Postala je drugačna in mnogi so se ču- dili spremembi. Svet se ji je zdel lepši in prijaznejši in nanj je komajda še kdaj po- mislila. Bilo je lepo, sončno jutro. Vsa vedra in vesela se je od- ločila za jutranji sprehod. Hodila je po gozdu, ki se ji je zdel tisto jutro prijaznejši in lepši kot nekaj dni nazaj. Spotoma je obiskala še kraj, kjer so minevali trenutki sreče. Ko je stopila iz gozda, je bilo prepozno, da bi se skrila pred njim. Stopila je proti njemu. Videla je njego- ve solze. S tresočo roko ji je dal pismo in rekel: »Oprosti. Nisem imel toliko poguma, da bi ti povedal kar narav- nost. V tem pismu piše vse tisto, za kar bi se tudi žrtvo- val.« Vzela je pismo in odšla. Mame in očeta ni bilo doma, v svoji sobi je prižgala radio in s tresočimi rokami odprla pismo: »Veš, vse skupaj se mi zdi noro. Vem, da sem bil zadnje čase čuden in zopm, vendar sem se spremenil. Oprosti za vse, kar sem nare- dü narobe. Vem, zaradi me- ne si dolge noči jokala, čaka- la si me, a me ni bilo... Zdaj, ko te tako dolgo ni- sem videl, sem spoznal, da si življenja brez tebe ne morem prestavljati, da je brez tebe vse pusto in da moram ukre- pati, vendar ne vem, če boš ti pripravljena. Iz dneva v dan me muči vprašanje, če sva sploh še prijatelja, ali me sploh še hočeš videti, ko sem ti tako zagrenil življenje... Ali si še pripravljena sprejeti mojo ljubezen? Prosim, povej mi, čakal te bom tukaj, kjer sva preživela najlepše trenutke. Z ljubeznijo, tvoj Aleš.« Zdaj so imele solze prosto pot. Stekla je v njegov objem in mu rekla: »Kljub vsemu te ljubim. Vsakdo lahko ima slabo obdobje, tako, kot si ga imel ti.« Oba sta bila srečna. Sku- paj, v večnem objemu... MARJETKA PODPLATAN Od davnih časov so stari mladim vbijali v glavo, da so modrejši kot oni. Preden so mladi odkrili, kakšen nesmisel je bil to, so bili že sami stari in sleparija jim je bila v prid. (WilUam Maugham) Tretji rojstni dan Natanko tako. Praznovaj ga bomo v soboto in jasno ј^ da zamujate življenje, če vaj ne bo zraven. Torej??? , MI VSI Stock cola & pivo (v istei kozarcu). Off Tlie Ground There must have been a lot of heartache For you to sink so low. You must have had a ton of pressure. Only answer if the answer's no. I need loving, you need loving too. Doesn't take a lot to get off the ground. There must have been a lot of magic When the world was born. Let me be the one you wish for, One you call for, when you're all alone. I need loving, you need loving too. Wouldn't take a lot to get off the ground. Off the ground, off the ground. Fly around, fly around. Hear the sound, hear the sound. Off the ground, off the ground. Though it takes a lot of power To make a big tree grow. It doesn't need a pot of knowledge, For a seed knows what a seed must know. You need loving, I need loving too. Doesn't take a lot to get off the ground. Off the ground, off the ground. Fly around, fly around. Hear the sound, hear the sound. Off the ground, off the ground. Hear the sound, hear the sound. Off the ground, off the ground. Yeah yeah, off the ground. it. 6. - 9. ff«bruar 1995 31 FELJTON - ROMAN inženirjeva prigoda po naročilu Aerojekt Gene- ral Corporation je inženir Da- niel Гг> leta 1950 prevzel skrb ^ instalacije instrumentov y sistemih krmarjenega orožja na raketnem preizkuševališču ^Vhite Sands pri Las Cruces y Xovi Mehiki. Kasneje je bistveno sodelo- lyal pri krmarjenju nosilne ra- léete Atlas, občasno pa je bil jsvetnik kalifornijskega tehno- 'loškega inštituta. Zaradi vsega tega bi torej lahko dejali, da je bil realist, ne fantast. Kakšen pa je bil v resnici? Povedal je, jjaj je doživel 4. julija 1950. Na večernem sprehodu se je odpravil proti stari rampi za preizkušanje V-2. Ozrl se je po nebu, pozoren je postal na skupino zvezd, ki jih je nekaj zakrilo. Pogledal je natančneje in opazil ovalen predmet, ki je počasi drsel navzdol in nesliš- no pristal kakih dvajset me- trov od njega. Razen pokanja vej ni bilo slišati ničesar. Fry je stopil okrog predme- I ta, ki je bil po njegovi oceni visok osem metrov in je imel devet metrov premera. Ni opa- zil rež za odprtine, morebitna posadka bi lahko predmet za- pustila le zgoraj ali spodaj. Približal se je in se dotaknil poliranega, srebmkasto svetli- kajočega se kovinskega površ- ja. Bilo je zelo gladko. Ob doti- |к so mu prsti lahno drgetali. ¿ nič je prišel glas: »Omota se ¿•aje ne dotikajte, dragi mol. topel je še.« Inženir Fry se je tako ustra- šil, da se je opotekel nazaj in padel. Kasneje je rekel, da ga je presenetila pravilna angleš- čina, domneval je, da gre za Američana. In spet glas: »Ne, nisem Američan kot vi, glede na svojo sedanjo nalogo pa se moram vesti kot Američan. Dejstvo, da ste me imeli za ro- jaka, priča o uspešnosti moje- ga tmda. Zadnji dve leti sem se učil vašega jezika, zlasti fraz. Nikoli še nisem stopil na vaš planet. Minila bodo še štiri leta, preden se bomo prilago- dili zemeljskemu ozračju in težnosti ter postali odporni proti povzročiteljem zemelj- skih bolezni. Tokrat proučuje- mo predvsem človeške prila- godi tvene sposobnosti. Ugoto- viti hočemo, ali človek sploh lahko preusmeri svoj miselni svet v koncepcije, ki so zelo daleč od njegovega običajnega načina mišljenja. Naši predni- ki so že pred stoletji prihajali na Zemljo, vendar so odprave dosegle kaj malo uspeha. Upa- mo, da bomo tokrat naleteli na plodnejša tla in na uvidevnejše ljudi. Zemljanom želimo po- magati pri njihovem nadalj- njem razvoju.« Vabilo na polurni izlet Ves osupel je Fry stal na pe- sku, glas pa je nadaljeval: »Lahko si predstavljam, da je utrudljivo takole na pesku poslušati moje predavanje. Mogoče bi vas veselil kratek polet. Ta vesoljska kabina, kr- marjena na daljavo, je sicer samo transportna naprava, vendar je v prostoru za potni- ke nekaj sedežev. Sam sem v usmerjevalni centrali, v ma- tični ladji, kakor pravite na Zemlji, 1450 kilometrov nad zemeljskim povi-šjem.« Ob teh besedah se je del spodnje ztmanje stene uma- laiil navznoter. Skozi to odpr- tino je Fry stopil v celico, dol- go 2,7 in široko 2,1 metra. Opazil je štiri primemo velike, anatomsko oblikovane sedeže. Glas je predlagal Fryju po- lurni polet v New York in na- zaj. Začudeni inženir je privo- lil. Nagonsko se je oprijel stola in se oprl z nogami. Nekaj tre- nutkov kasneje so se »tla z ne- predstavljivo hitrostjo odmi- kala v globino,« kakor se je izrazil. Niti najmanjšega po- speška ni čutil, sploh ni zazna- val, da se leteči predmet pre- mika. Takoj po vzletu so se pokazale luči mesta Las Cru- ces, videl jih je v levem delu vhodnih vrat, ki so postala prozorna. Presodil je, da se je v dveh, treh sekundah dvignil kakih 3.300 metrov visoko, vendar ni čutil pospeška ob vzponu. Na svoje vprašanje je dobil odgovor. Pogonska moč, ki da- je predmetu pospešek, je nekaj takega kot gravitacijsko polje, ki učinkuje ne le na vsak atom vesoljske ladje, marveč tudi na vse v njej, torej prav tako na pilota ali potnika. Mejo pospe- ška postavlja le maksimalna pogonska moč. Ker pa ta ener- gija ostaja v razmerju z maso in ker zemeljska težnost nez- manjšano deluje na obe, osta- ne prvotna sila med sedežem in telesom na njem. Ena sama omejitev: ta sila se zmanjšuje v enakem razmerju kakor ze- meljska težnost z naraščajočo oddaljenostjo. Na medzvezd- nih poletih na planete daleč vsaksebi je torej potrebno umetno gravitacijsko polje. »Mi smo vajeni težnosti, ki je manjša od polovice zemelj- ske,« je pojasnil glas. Nad New Yorkom se je predmet spustil na 32.000 me- trov. »Iz dotlej zabrisanega morja svetlobe so se pokazali milijoni svetlih pik, ki so bile videti kot belo modri diamanti na temnem ozadju,« je Fry opisal svoje »vesoljsko doži- vetje«. V ^^ite Sands se je vr- nil mnogo hitreje, kot je letel v New York. Po pristanku se je nekaj ko- rakov opotekel po pesku, pre- den se je ozrl. Vrata so spet izginila. V sredini se je okrog letečega predmeta oranžno svetlikalo, nato pa se je ovalna reč dvignila navpično. Pritisk je potegnil Fryja nekaj kora- kov naprej. Izgubil je ravno- težje, vendar je ves čas gledal predmet. Ko se je oranžni lesk spremenil v temno vijoličaste- ga, je predmet izginil. Fry je opisal doživljaj v po- sebnem poročilu z vsemi teh- ničnimi podrobnostmi. Toda zaradi strogih predpisov, po katerih je bil White Sands vo- jaško zaporno področje, so po- ročilo objavili šele po dvanaj- stih letih. Malo zaradi udarca, bolj pa zaradi strahu, se je Fery kar sesedel. Janezu je že tudi pošla najhujša jeza, zviška je pogledal Fery j a in strogo rekel: »Umij se zdaj in nobenih ¡^euinnosti več! Jutri greva zgodaj na pot. Tako se boš ^àvozil, da te bodo minile tvoje muhe!« Fery ni nič odgovoril, ko si je umival okrvavljen nos nad imivalnikom, mislil si pa je: »Nikoli več na pot s tem ^nietavzom!« Polglasno je zavzdihnil in se spravil v po- ^Мјо. Kmalu je prišlo jutro in po zajtrku, ki sta ga brez besed pojedla, sta zopet sedla v tovornjak, ki ga je sedaj Fery >^eiismiljeno gnal s polnim plinom in si na tak način hladil ki seje po sinoćnjih dogodkih nabirala v njemu. Janez ■Ps je ves ta čas mirno počival in zamenjal sovoznika točno določenem času. Kilometri proti domu so se še bolj vlekli, saj razen nai- 'ifijnejšega nista spregovorila niti besedice. Tudi, če sta se ^katerem od številnih mest, skozi katera sta vozila ustavila šla po nakupih, sta hitro zavila vsak na svojo stran. Še Posebno dolgočasna, prav mučna, je bila vožnja ponoči, batoje bilo Janezu znova in znova žal, da je sprejel to delo. Ker pa je vsake, še tako dolge poti nekje konec, sta se tudi l^ša junaka, vsem dogodivščinam navkljub, končno pripe- I na dvorišče podjetja »Naši prevozi«. Bilo je pozno popoldne in razen vratarja ni bilo nikogar v službi. Kot sta vozila, tako sta se brez besed Janez in Fery tudi ''^zšla. Janez je bil tisti, ki je nazadnje le rekel: »Pa nikar ne ^oešaj vsega na velik zvon!« Fery je samo malomarno ^^niahnil z roko, tako da nisi mogel vedeti, kaj si pravza- ^'"av misli. ^rezpozdrava sta odšla vsak na svojo stran - Fery domov ^ ^esto, Janez pa hitro proti železniški postaji, da bi ujel ^dnji vlak, ki je tisti večer še peljal do trga v dolini. XV. .Medtem ko sta Janez in Fery takole vozila, je teklo Mjenje doma svojo pot. Še istega popoldneva, ko sta odšla ^ Vožnjo, je neznan moški postavil avto ob gozdiču, na ^gi strani hriba, kjer sta imela svojo hišo Janez in Mira. ^^krat seje primerilo, da je takole pod večer prišel kakšen »gospod« v te kraje na lov, saj je bila Gora znana po lepi divjadi, zato ljudje niti niso več gledali, kdo se je pripeljal, pa tudi precej na samoti je moški pustil avto. Po dolini, onkraj hriba, bi se lahko pripeljal precej bliže Mirinega doma, a ga je previdnost peljala na daljšo pot- .Drugače bi lahko kdo na oni strani hriba prepoznal avto, ki je predolgo v noč parkiran preblizu Mirinega doma. Tako seje naš znanec, Valentin, kaj hitro in malo zasopel bližal, po poti preko hriba, hiši, kamor ga je neustavljivo vlekla sla po toplem Mirinem telesu! Pod pazduho je nesel neko reč, v roki je prav previdno držal v svilen papir zavit šopek rož. Po nerodni pešpoti je zato stopal prav previdno. Mrak se je tedaj ravno pričel gostiti v noč in druga za drugo so se pričele prižigati luči v majhnih oknih vaških hiš. Tu in tam so še brlele petro- lejke, v večini hiš pa je že preganjala temo elektrika. Slišalo se je mukanje živine, ki so jo zapozneli pastirji, glasno kriče, naganjali v hleve. Vmes so bevskali privezani psi in slišala se je kakšna beseda hišnih gospodinj, ki so klicale k večerji. »Kaj, vraga, me vleče sem, v to preproščino, kakršne sem se že davno rešil?!« je presenetila Valentina nepričakovana misel, kot glas že davno potlačene vesti. »Udobje imam doma, tudi kakšno avanturico si v mestu dosti lažje privoš- čim, kot tukaj! Le kaj me tako vleče in podžiga?Mar sem se jaz, stari kozel, zaljubil?!« Bb nepričakovanem spoznanju se je Valentin ustavil. Ob vsem pehanju za čimboljši položaj v službi in družbi, pri ni bilo nikoli časa za pravo ljubezen. Oženil se je bolj iz računice, saj njegova žena Amalija podedovala lepo hišo in tako ni imel skrbi s stanovanjem. Prave, srčne vezi, med Valentinom in njegovo ženo ni bilo nikdar. Tudi Amalijini sorodniki ga niso sprejeli medse, saj so bih stari meščani. Nanj so vedno, navkljub njegovim prizadevanjem, da bi zakril svojo izvornost, gledali kot na podeželana in kme- tavza. Prav zato se je še bolj trudil z dokazovanjem svojih sposobnosti in prav to pehanje ga je pripeljalo na precej ugledno mesto v službi in ga potisnilo malo više po druž- beni lestvici. Vseeno je vedno čutil v sebi nekakšno praznino in noben uspeh ga ni za dolgo osrečil in zadovoljil. Zadnja srečanja in doživetja z Miro pa so Valentina resnično spremenila! Naj je sam sebi še tako dopovedoval, da je vse skupaj samo ena od številnih avanturic, vedno znova je spoznaval, da bo v tej dogodivščini nekaj več. Divja poželjivost po Mirinem telesu se je pričela mešati z resnično zaljubljenostjo. Kadarkoli je samo pomislil na Miro, je začutil, da se mu zapolnjuje tista praznina v duši, ki je nobena druga stvar ali uspeh ne more zapolniti. Gotovo je Valentina prav ta občutek najbolj vlekel proti Miri. -'^Seveda se v svoji pokvarjeni duši ni spraševal o pravilno- sti takega početja, tudi Janez mu je pomenil zgolj oviro na poti, ki jo bo treba odstraniti! »Odstraniti?!« je spreletelo Valentina in mrzel pot ga je oblil ob tej misli. »No, saj sem ga poslal na dolgo pot in ga za nekaj časa odstranil,« je hotel ublažiti ostrino prejšnje misli. Toda bilo je prepozno, žeje padlo seme hudobije! Naj je Valentin še tako potiskal zoprno misel v podzavest, še bolj mu je kljuvalo v mislih: »Samo, če odstraniš Janeza, boš imel Miro samo zase!« »Ne!« je tedaj rekel na glas. »Kaj le razmišljam takšne neumnosti, saj sem se vendar prišel sem le zabavat!« Hitro je stopil z mesta, kjer so ga obšle tako čudne misli in zadnjih nekaj metrov proti hiši je skorajda tekel. Prav tedaj seje tudi v Mirini hiši prižgala luč. Valentin je bil že prav blizu okna in blažena sreča ga je obšla, ko je zagledal svojo ljubezen v soju svetlobe. Mira seveda ni vedela, da jo nekdo opazuje skozi okno. Najprej je malo pospravljala po sobi. Ko je končala z delom, si je prižgala radio. Mehka melodija se je razlila po sobi in zasanjan Mirin pogled na radio je dal Valentinu hitro razu- meti, da je v mislih pri sladkih spominih na njega. Malo se je še ozrl naokrog, da bi ga kdo ne videl, ko bo, kot pravi vasovalec, potrkal Miri na okno. Sprva Mira ni slišala rahlega trkanja. Ko je potem Valentin potrkal malo močneje, se je naprej zdrznila in skoraj prestrašeno vpra- šala: »Kdo ropoče po oknu, saj se vendar ve, kje so vrata?« »Seveda vem, ampak vasovat se pride na okence, če še nisi pozabila!« »O, Kristus, kaj si to ti, Tine?« se je Mira silno začudila. »Le kaj te je prineslo tako pozno, se menda ni kaj zgodilo Janezu?!« je Mira še vedno začudeno in s strahom spraševala, koje odpirala Valentinu vrata. »O ne, ne prinašam slabih vesti,« je hitro odgovoril. »Mislil sem, da ti je morda dolg čas, ko nimaš doma moža, pa sem se malo oglasil. Na, prinesel sem ti nekaj malega - sladkarije, da boš sladka in rože, ki cvetijo skoraj tako lepo kot ti!« Stala sta takole med vrati in se gledala. »Tine, prosim te pojdi, preden bo prepozno!« je Mira proseče gledala zdaj Valentina zdaj rože in se obenem že bala, da bi zares odšel! »Nikar ne govori tega, česar si ne želiš v srcu,« je Valentin hitro uganil prave Mirine misli in stopil ob njej v hišo. Št. 6. - 9. februar 1995 INFORMACIJE за) GEOLOŠKI ZAVOD LJUBLJANA Inštitut za geologijo, geotehniko in geofiziko Ljubljana Dimičeva 14 objavlja na podlagi sklepa Sveta inštituta št. 579 z dne 20. 1. 1995 JAVNO DRAŽBO za prodajo stanovanja - poslovnega prosto- ra v stanovanjsko poslovnem objektu v Ra- zlagovi 17 v Celju, v tlorisni izmeri 76.89 m^ Javna dražba bo v torek, 21.2.1995, ob 12. uri v sejni sobi št. 222 v drugem nadstropju poslovnega objekta Geološkega zavoda Ljubljana, Dimičeva 14. Izklicna cena za nepremičnino znaša na dan objave 4.900.000 SIT. Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne in fizične osebe. Pravna oseba mora pred začetkom javne dražbe predložiti komisiji pisno pooblastilo in izpisek iz sod- nega registra, fizična oseba pa potrdilo o državljanstvu RS. Udeleženci dražbe morajo plačati varščino v višini 10% izklicne cene na račun št. 50105-603-48802. Potrdilo o vplačilu varščine je treba predložiti komisiji pred začetkom dražbe. Uspelemu ponudniku se varščina vračuna v kupnino, neu- spelim ponudnikom pa se vrne brez obresti v roku 3 dni po dražbi. Kupec mora skleniti kupoprodajno pogodbo in plačati kupnino najkasneje v 15. dneh po končani javni dražbi, če kupnina ne bo poravnana v navedenem roku, bo prodaja razveljavljena, prodajalec pa bo vplačano varščino zadržal. Prodajalec bo kupcu izročil nepremičnino takoj po plačilu celotne kupnine. Davek na promet nepremičnin in druge stroške v zvezi z na- kupom in prenosom lastništva plača kupec. Prodaja bo po načelu »videno - kupljeno«, prodajalec kas- nejših reklamacij glede stvarnih napak ne bo upošteval. Za ogled nepremilčnine se interesenti lahko dogovorijo po telefonu (061) 1682-461, injerna 313, vsak delovni dan od 8. do 10. ure. Celje V celjski porodnišnici so ro- dile: 27.1.: Polonca ČANDER iz Bistrice ob So tli - dečka. Zi ja- da HALILOVIČ iz Celja - deč- ka, Ksenija KREGAR iz Vele- nja - deklico in Sadeta HUSiC iz Celja - dečka; 28.1.: Andreja ANDERLIČ iz Nove Cerkve - dečka, Nataša HERMAN iz Prebolda - dečka in Zlatka KOLAR iz Štor - dečka; 29.1.: Darja MALGAJ iz Štor - dečka, Marjana BELEJ iz Nove Cerkve - deklico, An- dreja JELEN iz Petrovč - de- klico, Lina ANDRINI iz Celja - dečka in Nada ŠPEGELJ iz Loke pri Žusmu - deklico; 30.1.: Suzana PLEVNIK iz Dobrne - deklico in Smiljana HROVAT iz Griž - dečka; 31.1.: Irena FIŠER iz Sevni- ce - deklico in Anica BRAČIČ iz Dobrne - dečka; 1.2.: Jerneja REZAR iz Šentjurja - deklico, Jožica JAZBEC iz Huma na Sotli - dečka in Mateja PLANINO iz Loč - deklico; 2.2.: Tatjana NOVAK iz Ro- gaške Slatine - dečka. Diana BROZ-KOŠIR iz Celja - dečka in Vesna VIPOTNIK iz Laške- ga - deklico. Šmarje pri Jelšah Poročila sta se Jožef BEK iz Velike Rodne št. 15 in Vesna FIDERŠEK iz Zg. Kostrivnice. Velenje Poročila sta se Mirsm ŠIR- NIK in Tatjana STROPNIK oba iz Velenja. Žalec Poročili so se trije pari in sicer: Mitja PERKO iz Arje va- si in Nataša ZMRZLAK iz Polzele, Franc PUŠNIK iz Griž in Jožica DRAME iz Lož- nice pri Žalcu ter Robert ATELSEK iz Andraža nad Polzelo in Jožica PLASKAN iz Dobriča. Celje Umrli so: Adolf JAKOP, 67 let iz Dola pod Gojko, Franc HUNJADI, 86 let iz Celja, Ma- tej OGRIZEK, 73 let iz Vidovi- ce, Vladimir VESEL, 77 let iz Blance, Ana ŽERAK, 83 let iz Celja, Ivan CESTNIK, 67 let iz Sv. Lovrenca, Jožef POLAK, 84 let iz Ogorevca, Maksimi- Ijan MARKO, 60 let iz Prepreč, Rozalija OROŽ, 90 let iz Zreč, Jernej MAK, 92 let iz Celja, Matevž PEZDEVŠEK, 87 let iz Cerovca pri Šmarju in Jožefa LAUBIČ, 88 let iz Šedine. Šmarje pri Jelšah Umrli so: Franjo LELJAK, 59 let iz Rogaške Slatine, Jo- hann PREBII^ 99 let iz Verač, Marija GERSAK, 68 let iz Črešnjevca ob Bistrici, Jožef POTOČNIK, 56 let iz Bistrice, Vekoslava JESIH, 93 let iz Bo- jačna, Franc PAJEK, 59 let iz Bistrice in Štefanija ŽAFRAN, 72 let iz Osredka. Velenje Umrli so: Pavlina PELKO, 66 let iz Kristan vrha, Ludvik KODRIČ, 65 let iz Kozja, Aloj- zija ZALEZNIK, 62 let iz Šo- štanja, Karol KOŠTOMAJ, 64 let iz Velenja, Marija POCAJT, 85 let iz Velikega vrha, Simon KRAMER, 21 let iz Raven ter Ana VAJDES, 69 let iz Podlo- ga v Savinjski dolini. Žalec Umrli so: Ivan KOPRIVC, 70 let iz Žalca, Karol PETEK, 72 let iz Lipja, Leopold MLA- KAR, 76 let iz Trna ve, Ivan JAZBINŠEK, 70 let iz Šempe- tra v Savinjski dolini in Neža ČREMOŽNIK, 84 let iz Sp. Grušovelj. VETERINARSKA POSTAJA CELJE: Delovni čas veterinar- jev na veterinarski postaji v Celju je od 7.00 do 14.30. Ambu- lanta za male živali je vsak dan dopoldan (razen ob nedeljah in praznikih) od 8. do 10. ure, vsako popoldne od 16. do 17. ure, sicer pa je dežurna služba za nujne primere organizirana v popoldanskem in nočnem času. Tel.: 34-233. VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO: Redni delovni čas je od 7. do 15.m-e na veterinarskih postajah v Laškem in Radečah. Dežurstvo od 15. do 7. ure pa je za celo občino na veterinarski postaji Laško, telefon 731-485. V primeru odsotnosti veterinarja v času dežurstva pa lahko sporočilo pustite pri vratarju Pivo- varne, tel.: 731-121. VETERINARSKA POSTAJA SLOVENSKE KONJICE: Redni delovni čas veterinarjev je od 7. do 12. ure, od 15. do 7. ure zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo. Telefon na veterinarski postaji: 754-166. VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC: Dežurstvo je organizi- rano od 14. do 6. ure zjutraj, telefon 0609 616-786. V rednem delovnem času lahko pokličete na telefon 714-144 in 0609 616- 786. Ambulanta za male živali je odprta vsak dan, razen ob nedeljah in praznikih, od 7. do 9. ure in popoldan od 16. do 17. ure. VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE: Redni delovni čas veterinarjev je vsak dan, razen ob nedeljah, od 7. do 15. ure, redna dopoldanska ambulanta pa od 7. do 9. ure. Do 12. febru- arja bo dežural dr. vet. med. Ciril Kralj, telefon (0609) 616-978, od 13. februarja dalje pa dr. vet. med. Marjan Lešnik, telefon (0609) 616-978. VETERINARSKA POSTAJA ŠENTJUR PRI CELJU: Redni delovni čas veterinarjev je od 7. do 14. ure vsak dan, od 14. ure do 7.ure zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo. V času popoldanskega in nočnega dežurstva pokličite na šte- vilko mobitela 0609 618-772. V CENTRU CELJA ODDAMO V NAJEM MANJŠI OPREMLJEN, OGREVAN POSLOVNI PROSTOR - PISARNO ZA MIRNO DEJAVNOST. ZAGOTOVUEN PARKIRNI PROSTOR. INFORMACIJE NA TEL • 063/26-551. Celjski taborniki iščemo zaradi finančne stiske nov klubski prostor, ob katerem bi bila manjša ze- lenica za izvajanje našega programa. Vse, ki nam lahko posreduje- te kakršne koli informacije, prosimo, da to storite čimprej na naslov: Rod II. grupe odredov. Gledališka 2 a, Ce- lje, telefon 471-886, vsak dan od 13. do 15. it. «. - 9. februar 1995 Тз ZA RAZVEDRILO it. 6. - 9. ff«bruar 1995 NASVETI 34l ^ MODNEM VRTINCU 'Pripravlja: VLASTA CAH - ŽEROVNIK Čim februarja posije malo toplejše sonce, že nam misli uhajajo k oblačenju in oblači- lom za čas, ki je v resnici že tik pred durmi. S spomladjo se začne vse znova, in tako je tudi z oblačenjem, ki mu poveljuje moda, ta pa ima to lepo last- nost, da je vedno nova, vedno sveža in vedno mlada. Ima pa moda tudi slabost, da se zelo hitro postara, četudi je res, da se moda vedno vrača. Na to dejstvo nas tokrat spominja naša modna svetovalka, ko nam predstavlja neko davno modno obdobje, ki je letos spet aktualno. In če ste prav te dni v dilemi, kakšen naj bi bil vaš novi spomladanski kostim, vam bo morda že bežen pogled na spodaj zapisane in zarisane ideje pomagal pri odločitvi. Uredništvo Zrela leta so »in« Prejšnji teden smo za poku- šino natrosili nekaj najbolj udarnih tendenc, ki bodo obli- kovale letošnjo pomladno-po- letno garderobo. Na prvi po- gled je vse skupaj podobno ho- ji po napeti cirkuški vrvi, saj so si eleganca, rafiniranost in napadalen kič nevarno blizu. No, drugi, nekoliko daljši po- gled v novomodni scenarij pa nam že razkrije marsikaj. De- nimo spoznanje, da je sezona pomlad-poletje 95 v znamenju iskanja stereotipov od dvajse- tih do sedemdesetih let, torej nekakšna retrospektiva bi- stvenih modnih smernic tega stoletja. Pa začnimo kar nekje pri sredini. Če zapišem, da veljajo 40. in 50. leta tokrat za najlep- ša med lepimi, bi se lahko ra- zumelo malce dvotunno, če- prav je seveda čisto res, da ta moda imenitno pristaja tudi damam v zrelih letih. Po dol- gem času gre namreč za prvi resni poskus dolžine kril tik ali celo do 15 cm pod koleni. V poplavi minija in super mi- nija, ki je še vedno absolutni protagonist, je takšna novost kar osvežujoča, kajne? Gotovo se bodo s tem strinjale vse tiste predstavnice nežnega spola, ki ne morejo p>ozabiti slavnih Chanel kostimčkov, elegant- nih kompletov oblek in jopice, zvonastih ali diskretno nabra- nih kril brez kančka provoka- tivnosti. Prav tja se je napotil modni trend, imenovan »first lady look«, za inspiracijo pa je uporabil nežno monaško prin- ceso Gracio in nekdanjo prvo damo Amerike Jackie K. Razume se, seveda, da so materiali plemeniti, s poudar- kom na krojaški perfekciji, enobarvni ali nevsiljivih vzor- cev; kroji ljubijo drobne detaj- le, kot so v enako blago preo- blečeni gumbi, dekorativne obrobe, ozki usnjeni pasovi... VLASTA Nagradno anketno vprašanje meseca februarka: KAJ MENITE O DEKLETIH, KI NOSIJO SUPER MINI KRILA? a) samozavestne so, poudarjajo svojo lepoto, sledijo modi, b) uživajo v tem, da izzivajo konservativno okolico, c) želijo pritegniti pozomost nasprotnega spola, d )......................................................... Črna redkev Boris Jagodic Črna redkev (Raphanus sa- tivus L.) spada med križnice. Je enoletna rastlina. Iz semena se razvije do 25 cm visoka rastlina. V zemlji ima sočno, odeheljeno korenasto koreni- no. Ta je bele, sive ali črne barve. Kratko, pokončno in votlo steblo nosi pernato raz- deljene liste, ki so proti vrhu celi in podolgovati. Beli ali bledovijoličasti cvetovi so združeni v gn^ozdastih socvet- jih. Vsak cvet je sestavljen iz štirih venčnih listov, ki so križno razporejeni in imajo vi- joličaste žile. Po oprašitvi se iz cvetov razvije lusk, sestavljen iz več posameznih delov, v ka- terih je seme. Črna redkev raste po vrto- vih in na njivah. Cveti od juni- ja do jeseni. Ima svojevrsten vonj in je ostrega, aromatične- ga okusa. Odebeljene korenine izkopavamo od poletja dalje, paziti moramo, da rastlina še ne cveti. Korenina čme redkve vse- buje žvepleno eterično olje ra- fanol, žveplene heterozide, ki dajejo oster, aromatičen okus, precej rudninskih soli, slad- korje, sluzi, vitamine itd. Za zdravilo uporabljamo sok, ki ga dobimo tako, da v korenino izdolbemo luknjo in jo napolnimo s sladkorjem ali z medom. Na spodnji strani naredimo luknjico, da skozi njo odteka sladek sok. Lahko jo tudi drobno nastrgamo, po- mešamo z enakimi deli medu in pustimo stati čez noč. Zju- traj zmes stisnemo skozi cedilo in nastali sok pijemo po eno veliko žlico trikrat na dan pred jedjo. Ta sok ceni ljudsko zdravil- stvo kot zdravilo pri bolnih in zasluzenih pljučih, pri hripa- vosti, bronhialnem katarju in trdovratnem kašlju. Posebno pa se sok obnese pri boleznih žolčnih poti, ker spodbuja kr- čenje žolčnika in s tem od- pravlja žolčni mulj ter pesek. Svež sok čme redkve spodbuja delovanje jeter, tako da izloča- jo več žolča. S tem se popravi tudi prebava, izgine neprijet- na napihnjenost, bolniki laže dihajo, povrne se jim dobra volja. Ker sok pospešuje izlo- čanje seča, ljudsko zdravilstvo zdravi z njim revmatične teža- ve, protin in celo vneta jetra ter vranico. Žvepleno eterično olje pa deluje kot antiseptik, zmanjšuje vnetje dihalnih poti in olajša izkašljevanje. S pra- vočasnim uživanjem soka črne redkve lahko preprečimo mar- sikateri prehlad. S sokom črne redkve ponekod zdravijo tudi nečisto kožo, akne in odrgni- ne. Drobno naribano črno red- kev lahko namočimo v vinu in pustimo stati nekaj dni na to- plem. Nato tekočino precedi- mo in aromatično vino pijemo po požirkih pri prehladnih obolenjih, napihnjenosti in slabi prebavi kot aperitiv. TUDI POZIMI LAHKO OBNAVLJAMO STANOVANJA Prenova oken In vrat s suho montažo življenjska doba hiše je brez dvoma daljša od življenjske dobe oken in ker je zunaj zima, vi pa kurite in kurite, pa vas še vedno zebe, ker vam pri zaprtih oknih piha v stanovanje, je mogoče zdaj čas, da razmislite, ali ne bi bilo pametno zamenjati starih oken s kakovostnej- šimi novimi okni in tako prihraniti energijo, pa še zeblo vas ne bi več. Na razpolago sta vam dve možnosti: - klasično izbijanje starega okna in »mokra« vzidava novega z malto, s katero lahko v na- seljenem stanovanju umažete talne obloge ter poškodujete fasado in notranji zid, ali - suha prenova starih oken po sistemu Jelo- vica, pri kateri se izognete vsem zidarskim delom in umazaniji. Sam postopek zamenjave je precej preprost. Monter sname stara oken- ska krila in v obstoječi okenski okvir vstavi novega, ga zatesni, nanj zmontira novo oken- sko krilo in vstavi notranjo okensko polico. Vse stike zatesni in pokrije s pokrivnimi letva- mi. Delo je tako končano. In ker se okna izdelujejo za vsakega kupca po meri, ni težav zaradi dimenzij, velikosti ali oblike. Nobene ovire ne predstavljajo niti okna na spomeni- ško zaščitenih stavbah, saj se je možno prila- goditi vsem obstoječim okvirom. In ker se večina dela opravi v proizvodnih obratih Jelovice, na domu pa le končna suha montaža, je mogoče prenovo oken izvajati ob vsakem letnem času, tudi pozimi. Montažna skupina Jelovice prenovi okna v povprečno velikem stanovanju v enem dnevu. Če je vaše stanovanje v bloku, ste gotovo že pomislili na zamenjavo vaših vhodnih vrat v stanovanje z močnejšimi in varnejšimi vrati. Zamenjava obstoječih oblog z masivnimi oblogami, novo polno vratno krilo z varnostno zaporo, ki vrata zaklene na petih mestih, je prava rešitev, za katero prav tako poskrbi Jelovica. Montažne stene Pozimi je tudi čas, ko lahko uresničimo vaše želje po pregraditvi prostorov, zaprtju teras in balkonov ali morebitni ureditvi prijetnega pod- strešnega stanovanja, saj Jelovica iz Škofje Loke izdeluje suhomontažne notranje in zu- nanje stenske elemente, s katerimi brez zidar- skih posegov pregradite sobo ali uredite neiz- koriščeno podstrešje, seveda pa lahko z njimi postavite tudi prizidek ali garažo za vaš novi avto. Prednosti gradnje z montažnimi stenami so: - majhna teža - možna kombinacija s klasično gradnjo, - dobra toplotna izolacija, - dobra odpornost proti požarom, - boljša izkoriščenost prostorov, - preprost transport, - zidarska dela niso potrebna, - preprosta suha montaža, - adaptirani prostori so uporabni takoj. Na razpolago so zunananje stene in notranje nosilne in nenosilne stene. Ti elementi so lahko polni, lahko pa dobite tudi okenske ele- mente, elemente z notranjimi ali z vhodnimi vrati. Za inštalacije so vam na razpolago in- štalacijski elementi z vgrajenimi cevmi in do- zami. Kot vidite, je nešteto možnosti, potrebno se je le odločiti, pri realizaciji vaše želje pa vam bodo svetovali in pomagali strokovnjaki iz in- ženiringa za montažne objekte. Vse informacije o prenovi ol(en ali vrat in o montažnih stenah dobite v Jelovici, Škof ja Loka, Kidričeva 58, tel.št.: 064/6130, fax: 064/634-261. ASTROLOSKI KOTIČEK Astroloalnje lUANC Šifra: Upanje V upanju, da mi boste tokrat lahko odgovorili, se vam po- novno oglašam. Zanima me naslednje: ali bom uspešno končala šolo, za kateri študij sem najbolj primerna, ter ali se bova s fantom, za katerega vam pošiljam podatke, uje- mala. Ivana: Glede na tvoj datum rojstva sodiš že v znamenje Bi- ka, imaš pa tudi kar nekaj lastnosti Dvojčkov, saj se v tem znamenju nahaja tvoj Mesec, Ase pa imaš v zname- nju Device. Lansko leto je bilo zate napornejše, vendar je k sreči že minilo. Kar te čaka v tem letu, pa bo prineslo novo dogajanje v domu, bivališču in družinskem življenju nasploh. Pravzaprav bi lahko rekla, da boš začenjala veliko novega, vendar pa se bodo stvari res- nično drugače začele odvijati šele letos pozimi. Bolj previd- na bodi v času od septembra do konca novembra, kasneje pa počni vse kar ti srce poželi. Morda se boš navezala na ne- koga, ki ni iz tvojega kraja ali pa se v roku dveh let celo pre- selila. Nasploh ti v življenju kaže veliko dogajanja na kraj- ših poteh. Nekoliko previdnej- ša bodi v kontaktih z ljudmi, ki so izraziti predstavniki zna- menja leva. Odloči se za dina- mičen poklic, v katerem se boš lahko veliko gibala, potovala in imela več kontaktov z ljud- mi. Za otroke se ne odločaj na hitro in svojeglavo. Pomemb- nejše stvari počni vedno v po- mladno poletnih mesecih, je- seni pa bolj pazi nase in poči- vaj. Ker si rojena v času mese- čeve rasti, je zate vsak mesec to obdobje še posebej ugodno, še posebej 5. dan mesečeve ra- sti, zato pomembnejše odloči- tve sprejemaj tega dne. Kar s« tiče partnerja, pa mi žal nisi poslala popolnih podatkov. Ne glede na to pa ti že letos, posebej pa v letu 96, kaže veli- ke spremembe tudi na tem po- dročju, tako da hiti počasi boš prišla ravno prav. i it. - 9. februar 1995 35 INFORMACIJE it. 6. - 9. ff«bruar 1995 INFORMACIJE - MALI OGLASI it. 6. - 9. ff«bruar 1995 il INFORMACIJE - MALI OGLASI it. 6. - 9. ff«bruar 1995 MALI OGLASI - INFORMACIJE it. 6. - 9. ff«bruar 1995 it ,—^ MALI OGLASI - INFORMACIJE it. 6. - 9. ff«bruar 1995 RUMENA STRAN 4Ì KJe so tioma Teharčani? Teharčani so znani, da so pri vseh zadevah vztrajni. Tako tudi pri pisanju ime- na svojega kraja, kjer vztrajajo pri »Teharjih«, čeprav sta pravilni obliki »na Teharjah ali na Tehar- ju«. Pa bodo menda že sami najbolj vedeli, kje so doma, ne pa neki slavisti, ki si iz- mišljajo pravila! Na pomoč Po zimski razprodaji (brez popustov) večine igralcev prvega moštva, bodo nogometni šefi kluba s sedežem v Celju, imenom iz Ljubljane in igralci od vsepovsod svoje velike na- črte in ekipo predstavili kar v gasilskem domu. Pri- prave za nadaljevanje pr- venstva so očitno v polnem zamahu, a le da ne bodo v naslednjih mesecih ne- nehno po gasilsko vpili na pomoč. Mehurčki so mu šii v giawo Nič čudnega, da je helikopter Slovenske vojske po sobotnem krstu nekam pijano krožil nad Celjem. Steklenica šampanjca, s katerim so ga zalili, je bila zanj očitno preveč. »Tudi njo bo peljal« je šala, ki je bila prejšnji teden za korak pred drugimi. Posla- la nam jo je Minka Vozlič iz Pristave, izžre- bali pa smo še Jožef o Romih iz Javorja pri Storah. Predlog za foto vic smo povzeli po sah, ki jo je predlagala Lidija Toplišek iz Laškega. Nagrade sledijo... Šaia tetina Tutii nßo bo peijai Zgodilo se je v časih, ko so ljudje večinoma še hodili peš. Kmet je nesel polno vre- čo žita od doma v mlin. Do- hitel ga je voznik s konji in vozom. Ustavil je in povabil kmeta na voz. Oba sta bila bolj molčeča in precej časa nista spregovorila. Čez čas pa seje voznik ozrl nazaj h kmetu in videl, da ima še vedno vrečo na rami. Pa mu je rekel: »Dajte vrečo dol, na voz!« Kmet pa ves srečen: »A ste tako dobri, da boste tudi vrečo peljali?« Tutii korenje ni zastonj »Gospod Koren, ustrelili ste zajca, a niste član lovske družine. Takemu prekršku na našem sodišču pravimo krivolov! Za zajca boste morah lovski družini plačati odškod- nino, zaslužili pa ste si tudi dva tedna zapo- ra. Lahko kaj poveste v svoj zagovor?« »Oprostite, gospod sodnik, ampak ta za- jec ni bil član moje družine, pa je vseeno požrl moje korenje.« Tinka »Poceni straniščne krtače!« vpije proda- jalec ob cesti. »Samo 50 tolarjev, izjemna cena! Kupite, gospa!« »Raje ne,« odvrne Tinka. »Pri nas smo se že tako navadili na papir.« intiijanska Indijanček sprašuje mamo: »Zakaj je moji starejši sestri ime Cvetoče makovo polje?« »Zato, ker se je zgodilo na cvetočem ma- kovem polju,« pojasnjuje mama. »In zakaj je drugi sestri ime Vzhajajoča luna?« »Takrat, ko seje zgodilo, je ravno vzhaja- la luna. Ampak zakaj te vse to zanima, Po- čena guma?« Če ne V prodajalno kruha je prišel kupec in od prodajalke ostro zahteval: »Dajte mi dve žemlji, če ne...« Prodajalka mu vsa v strahu ustreže. Drugi dan se je zgodba ponovila in kupec je zopet zastonj dobil dve žemlji. O nasilnem kupcu je prodajalka povedala svojemu šefu. Ta se je naslednji dan skril za pult ter počakal nasilneža. Ko je le-ta prišel in od prodajalke zopet zahteval: »Dajte mi dve žemlji, če ne...«, se je šef prikazal izza pulta, kupec pa je hitro nadaljeval: »Če ne, jih plačam...« Grem na KTM¥ Vratar: »Kam pa, kam?« Prvi: »Grem na občino.« Drugi: »Grem na sindikat.« Tretji: »Grem na pošto.« Četrti: »Grem KTMV.« Vratar: »Kaj pa je to?« Četrti: »Kar tako malo ven.« Otirešitev v cerkvi se župnik žalostno poslavlja od faranov, češ da se bo moral preseliti, ker ni več zaslužka, ni porok, krstov, celo pogre- bov je zmanjkalo. Ves vesel kaj kmalu prihiti k presvetemu pastirček Franček in pove: »Gospod, ne bo vam treba iti. Jutri bosta dva pogreba. Za cerkvijo sem namreč videl na hrbtu negibno ležati deklo, hlapec pa še malo miga.« Šale so prispevali: Vera DEBELAK iz Celja, Marinka VOSNJAK s Polzele, Marjana TURN- ŠEK iz Celja, Stane ŠUMEJ iz Šentjurja, Le- opold ZIBMAHR z Vranskega, Franc TRAT- NIK iz Celia in Jožefa ROMIH iz Stor. Šok-terapije v gospo- darstvu najbolj »zdravilno« delujejo — na zasebni kapital. Evropo še najbolj posnemamo — po razmnoževanju klo- šarjev. Najbolj pogost vre- menski pojav na Bal- kanu — »zatišje pred viharjem«. Kaj ko bi po mnogih diplomatskih odnosih skušali navezati še »stike« — z zdravo pa- metjo? Bolj kot epidemija gripe nas lahko skrbi — »epidemija divjega lastninjenja«. MARJAN BRADAČ »Rezka, na zabavi stranke šaljivcev pa damo vse od se kajne? Madonca si polna energije. Komaj te dohajam.« »Oh, kako ne?! Veš, na ledu mi je spodrsnilo in sem mesec ležala.« »Cel mesec? Pa te nihče ni pobral?« Šmartno po gasiisko Gasilci iz Šmartnega ob Paki so se pred dnevi na občnem zboru pohvalili, kal uspešni so bili, kako so pomladili svoje vrste in kako so se izobraževali. Pa očitno v poznavanju slovenščine, saj bi sicer vedeli, da morajo na avto napisati pravo h kraja, ne pa gasilsko varianto. Srce je važno Gajškov Ivo iz Škofje vasi si služi svoj kruh s kitaro, z jabolki, dela pa v Klasju. Mogoče je vrstni red malce zamešan, vsekakor pa se mu oči najbolj svetijo, ko se po- govarja o muziki, s katero je že po očetu gor rastel. Kar 25 let že udarja po kitari, in če človek ne bi videl kosmatega obraza v ansamblu Šaleški fantje, kjer že vrsto let igra, ga še opazili ne bi. Veliko ne govori, tiho je tudi, ko pevka sprašuje, kdo ji je spet skril torbico, ali pa kdo ji je na- polnil torbico s kamenjem, ali pa fantje iz ansambla povprašujejo, kdo je skril, oz. zamešal »gate« med preo- blačenjem za nastop. »Gaj- škov je bil,« je znan odgovor, ki nakazuje, da je Ivo res pravi muzikant, s »srcem« za humor. EDI MASNEC Ena iz ivovega rokava »Ali veste kakšen je rodeo sex? Ne? Potem vam povem. To je takrat, ko se spraviš na svojo, ji pričneš govoriti, ka- ko grda je m se pn tem sku- šaš obdržati na njej.« Št. 6. - 9. februar 1995