Poštnina plačana pri pošti 1290 Grosuplje Na predvečer slovenskega kulturnega praznika so v novem vrtcu pripravili bogato proslavo, po njej pa slovesno odprli razstavo : 19 reprodukcij grafik rojaka Toneta Kralja iz njegovega cikla Zemlja. (Foto: Tamino Petelinšek) AVTOKtCPAH S^tfO VULKAWIZ£R5-VQ T: ilt 7B07 065 K 041 963 KOUPOljC iT »enEPOLK > • POPRAVILO IN CENITEV VOZIL ZA VSE SLOVENSKE ZAVAROVALNICE • BREZPLAČNO NADOMESTNO VOZILO • VULKANIZERSTVO • POPRAVILO VOZIL NA RAVNALNI MIZI • SERVIS VOZIL PRIPRAVA VOZILA NA TEHNIČNI PREGLED • POLNJENJE IN POPRAVILO KLIMATSKIH NAPRAV • IZPUŠNI SISTEMI * • AVTO DIAGNOSTIKA • AVTOVLEKA • POMOČ NA CESTI POGODBENI SERVIS ZA ZAVAROVALNICO S FIZIOTERAPIJA % KRAJNC Ana Krajnc, fizioterapevtka m: 040 332 712 e: inio@fizioterapija-krajnc.si www.fizioterapija-krajnc.si Fizioterapijo na delovni nalog (čakalna doba od 6t ednov do 9 mesecev) Samoplačniške terapije za odpravo bolečin, sanacijo poškodb ter boljše počutje za otroke in odrasle: - manualna terapija, - Bownova terapija - obravnava težav s čeljustnim sklepom - biodinamična kraniosakralna terapija - Tecar Lokacija izvajanja: Videm 33a, (Zavod Sv. Terezije) 1312 Videm - Dobrepolje Partner TRIGLAV zdravje za SPECIALIST: mM Anatripis MEDICINSKA PEDIKURA nega diabetičnega stopala, sanacija glivičnih nohtov, odprava trde kože (ragade), otiščancev in kurjih očes, sanacija vraščenih nohtov tudi s pomočjo različnih sponk glede na problematiko vraščenega nohta, svetovanje ... • Klasična pedikura nega nog, lakiranje in permanentno lakiranje zdravih nohtov • Manikura nega rok, lakiranje in permanentno lakiranje zdravih nohtov • Depilacija MASAŽNE TERAPIJE klasična terapevtska masaža, ortopedska masaža in kineziotaping terapija, Tellington TTouch terapija Vse kar želite sebi, lahko podarite tudi Vašim najdražjim z darilnim bonom. VABLJENI V 1. NADSTROPJE JAKLIČEVEGA DOMA, KJER BOSTE DOŽIVELI: dDOTIKROK- DUŠE - SRCA Anatripis, masažne terapije in medicinska nega stopaC, milka golob s. p., pe Videm dobrepolje Videm 34 1312 VIDEM-DOBREPOLJE teCefon: 041 745133 e-nasfov: mg.miika@gmaiC.com Možnost oglaševanja v Našem kraju Morebitni novi oglaševalci lahko vse informacije v zvezi z oglaševanjem dobite pri uredniku ali v tajništvu Občine Dobrepolje 3 Naš kraj ■ februar 2019 Spoštovani bralci Našega kraja, nepričakovano topli februar se končuje in v vaše domove je spet prišlo naše informativno glasilo. Mesec kulture je tudi letos sprožal razmisleke o smislu in stanju kulture v naših domovih, v občini, državi. Osrednja občinska proslava je letos potekala v prostorih novega vrtca in sodeč po pozitivnih odzivih udeležencev je bila to dobrodošla sprememba. Po proslavi so na stenah glavnega hodnika ostale razstavljene reprodukcije lesorezov našega rojaka Toneta Kralja, ki je na 19 lesorezih iz cikla Zemlja predstavil življenje v naših krajih pred približno stotimi leti. Vabljeni k ogledu. Za ljubitelje kulture, še posebej dramske umetnosti, pa bodo zagotovo dobrodošli razpisi izobraževanj Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Poleg prispevka o omenjeni proslavi boste na uvodnih straneh lahko prebrali poročilo z 2. redne seje občinskega sveta, kjer je nastal prvi temelj za letošnji občinski proračun. Z 31. januarjem je na novo delovno mesto odšel nekdanji direktor občinske uprave, mag. Ivan Kenda, ki je v krajšem pogovoru pojasnil svojo odločitev in razložil, na kakšen način bo ostal še naprej povezan z delom na naši Občini. Veliko pomembnih informacij pa tudi tokrat vsebuje županov prispevek. V dobrepoljski knjižnici se vsak teden zvrsti veliko zanimivih dejavnosti in dogodkov. Poleg stalnih dogodkov (pravljične ure, srečanja bralnega kluba, izposoje knjig) knjižničarke in člani raznih društev pripravljajo tematska predavanja, razstave in dogodke. Opozoriti moram na dogodek Turističnega društva Dobrepolje Grijema klince dejlat!, ki je v knjižnico privabil veliko ljudi. Niso tako daleč časi, ko se je veliko Dobrepoljcev preživljalo z izdelovanjem zobotrebcev. Na večeru so številni podoživeli šege in navade tistih časov, mlajša generacija pa je izvedela nekaj novega iz naše zgodovine. Več o dogodku si lahko preberete v glasilu. Če se boste v marcu udeležili dogodkov v knjižnici, vabljeni tudi na ogled zanimive likovne razstave Društva distrofikov Slovenije. Veliko vsebin v februarski številki Našega kraja je s področja podjetništva. Poleg stalne rubrike obrtne zbornice si lahko preberete tudi krajši pogovor o napredku del v industrijski coni Predstruge. Mlade vabim k branju razpisa za izobraževanje in zaposlitev, kjer bo novo zaposlitev dobilo 200 mladih brezposelnih. Ne spreglejte tudi informacije o razpisu LAS Po poteh dediščine od Turjaka do Kolpe. Veliko zanimivih vsebin vam v branje ponujajo iz osnovne šole in iz gasilskih društev in zveze. Tako na ravni gasilske zveze kot na ravni prostovoljnih gasilskih društev se je v februarju zgodilo veliko. V Zdenski vasi so simbolično odprli nove prostore, na Vidmu so obnavljali praktično znanje s področja prve pomoči, v Ponikvah pa so izpeljali občni zbor. Odmevno je bilo tudi tekmovanje gasilske mladine, ki ga je izvedla Gasilska zveza Dobrepolje. V napovedniku ne morem mimo prispevka medobčinskega inšpektorata o smetenju ob cestah. Res je nerazumljivo, da je ob naših cestah in v gozdovih toliko smeti. Očitno bodo še naprej potrebne očiščevalne akcije, kjer bodo ekološko zavedni ljubitelji naše lepe narave čistili za tistimi, ki jim za naravo ni prav nič mar. Kljub vsem prizadevanjem, da se že otroci v vrtcu in šoli učijo o pomenu skrbi za okolje, in navkljub drugim preventivnim akcijam v medijih se še vedno najde toliko neodgovornih voznikov, ki po tem, ko izpraznijo pločevinko ali plastenko, odprejo okno in jo, brez slabe vesti, odvržejo. Ob tem vas opozarjam na urnik odvoza nevarnih odpadkov, ki jih bo Javno komunalno podjetje Grosuplje odvažalo v petek, 22. marca. V marcu bodo praznovale dekleta, žene in matere. Potrudimo se, da se ob njihovih praznikih ustavimo, in jim po-lepšajmo vsaj dan ali dva. Želim vam prijetno branje in tople in zdrave pomladne dni. Urednik Bojan Novak Naš kraj Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje. Odgovorni urednik: Bojan Novak. E-pošta: nas-kraj@dobrepolje.si, gsm: 031 536 121. Lektoriranje: Mojca Pipan. Člani izdajateljskega sveta: Tina Kadunc (predsednica), Jasmina Mersel Sušteršič, Marija Pogorelc, Ana Škulj, Peter Hočevar Glasilo Naš kraj je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu Republike Slovenije za kulturo pod zaporedno številko 741. Oblikovanje, prelom in tisk: PARTNER GRAF zelena tiskarna, d.o.o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1370 izvodov. Naslednja številka Naslednja številka izide v petek, 29. marca. Rok za oddajo prispevkov je 19. marec. Kazalo Iz občine....................................4 Obvestila...................................9 Aktualno..................................16 Iz vrtca in šole..........................18 Kultura.....................................31 Zdravje.....................................39 Iz društev.................................40 Šport........................................54 Zahvale....................................57 4 Naš kraj ■ februar 2019 Županova stran G. župan, za nami je februar, ki je bil precej kulturno obarvan. Na osrednji občinski proslavi se je v prostorih vrtca zbralo veliko ljudi. Lahko za bralce Našega kraja zberete nekaj misli o prireditvi? Lepo je bilo pogledati dobesedno poln vrtec; ljudi vseh generacij. Kulturni praznik je za Slovence pomemben praznik. Mi smo majhen narod, ki je s kulturo naredil več kot z mečem. S kulturo smo zamejili svoje ozemlje na zahodni strani (Tone Kralj je s poslikavami primorskih cerkva dejansko opredelil naš prostor) in prav tako na severovzhodu (Anton M. Slomšek). Kjer so se vmešavali politiki in vojska, pa smo le izgubljali. Seveda je to poenostavljen pogled, vendar v veliki meri drži. Nekaterim našim občanom je odveč vsak evro, ki ga namenimo kulturi, a mislim, da bi bilo zmanjševanje proračunskih sredstev za kulturo velika napaka. Občina mora kulturno dejavnost, obujanje našega izročila in negovanje naših korenin ohranjati in tako krepiti zavest naroda. Še naprej bom poudarjal pomembnost obešanja državne zastave ob praznikih. Saj pri tem ne gre za to, da »župan teži in mu bomo ustregli«, pač pa za to, da se začnemo kot narod in država spoštovati. Ko bomo to dosegli, bomo tudi do drugih stvari ustvarili drugačen odnos. Poglejte si na primer, kako lepo so »okrašene« ceste ob vstopu ali izhodu iz naše lepe doline. Vse to je kultura, ki jo kažemo sebi in drugim. Osrednji dogodek prireditve je bilo odprtje stalne razstave 19 lesorezov našega rojaka Toneta Kralja. Gre za pomemben dogodek za našo občino, kajne? Ob letošnjem prazniku sem bil res zadovoljen, da nam je uspelo v sodelovanju z Osnovno šolo Dobrepolje, g. Taminom Petelinškom in kulturniki v novem vrtcu pripraviti stalno razstavo reprodukcij grafik Toneta Kralja iz cikla Zemlja. Tam bodo naslednje generacije naših najmlajših lahko spoznavale način življenja in dela naših prednikov. Tone Kralj si je tega želel, in ko smo se leta 1993 pogovarjali s Tonetovo ženo, gospo Maro Kralj, je zelo poudarjala to Tonetovo željo oziroma je bila namestitev grafik v šoli nekako osnovni pogoj, da grafike sploh dobimo. Kar vest me je pekla in ni mi bilo vseeno, ko sem slišal, da so jih odstranili iz šole. Ampak sedanja rešitev je še boljša. V vrtcu so reprodukcije, originalne grafike pa bodo nameščene v občinskih prostorih in tako dostopne tudi širši javnosti. Od srca hvaležen sem vsem, ki ste sooblikovali prireditev, nad katero so bili naši gostje iz drugih krajev zelo navdušeni. Moram pa ob tem poudariti, da si želim odslej spet več dejavnosti v Kulturnem društvu Dobrepolje in tudi drugih društvih, ki imajo v svojih programih kulturno dejavnost. Čas bi spet bil, da postane naša civilna družba gonilna sila na tem področju. Ta proslava je pokazala, da imamo veliko izjemnih talentov in čudovitih občank in občanov. Zadnji januarski dan je bila na sporedu 2. redna seja občinskega sveta v tem mandatu. Glavna točka je bila obravnava osnutka letošnjega proračuna. Po razpravi so svetniki predlog soglasno podprli, nato pa ste ga dali še v javno razpravo. Lahko izpostavite nekaj glavnih poudarkov letošnjega proračuna? Letošnji proračun poleg obveznih nalog, ki jih financirajo občine, zaznamuje dokončanje že prevzetih obveznosti iz preteklih let. Vrtec, za katerega bomo odplačevali kredit do leta 2039, enako obdobje tudi kredit za športno dvorano, letos nas čaka dokončanje suhokrajin-skega vodovoda, nadaljevali bomo izgradnjo kanalizacijskega sistema, izvajamo agromelioracijo v Bruhanji vasi (na žalost bo zahtevala dodatna sredstva), treba bo kar nekaj sredstev vložiti v obrtno cono Predstruge (česar tudi nisem pričakoval), potekalo bo tudi več drugih nekoliko manjših projektov. Skratka, razlika med sprejetimi obveznostmi in dohodki je velika; več kot 2,6 mio €. Vsekakor pa bo ob tem potekalo precej dejavnosti, ki niti ne zahtevajo veliko denarja, bodo pa zelo vplivale na naše prihodnje življenje. Dejavnosti glede protipoplavne zaščite, projekt rekonstrukcije ceste Struge-Videm, dejavnosti na državni ravni glede ureditve cestnih povezav z Ljubljano in Kočevjem, ureditev poslovanja občine itd. S 1. februarjem je na novo delovno mesto odšel direktor občinske uprave, mag. Ivan Kenda. Takoj po odhodu ste objavili razpis za novega direktorja. Lahko poveste občanom kaj o tem? Dejansko kaj več o tem niti ne morem povedati. Dosedanji direktor se je, kljub temu da sva se ob mojem prihodu na Občino dogovorila za sodelovanje, odločil, da se prijavi na javni natečaj, ki ga je objavila Občina Moravče. S tem je pridobil veliko, saj bo imel zelo kratko pot do delovnega mesta, imel bo večjo upravo z bolj razdelanimi nalogami. V našem primeru je uprava zelo podhra-njena, kar pomeni, da mora direktor (in tudi župan) izvajati operativne naloge. Na prvi pogled je sicer videti dobro, da je uprava majhna, je pa hkrati neučinkovita, saj ne more posameznik ustrezno pokrivati več strokovnih področij. Skratka, naša uprava je neučinkovita, ker je premajhna. S tega vidika že komaj čakam tudi poročilo računskega sodišča, ki je opravilo kontrolo poslovanja v preteklih letih, in potem bomo še bolj jasno videli, kakšni smo. Nekoliko pa me moti, da so ljudje sproducirali veliko izmišljotin na račun najinega odnosa z bivšim direktorjem. Očitno imajo nekateri radi afere, »velike zgodbe«, zarote namesto dela. Prav zato je naša občina - oziroma naše gospodarstvo in druge dejavnosti - precej za drugimi v regiji. Razmišljanje je treba 5 Naš kraj ■ februar 2019 obrniti in začeti razmišljati ustvarjalno, ker nam samo to prinaša napredek in boljše življenje. Z mag. Kendo ste vendarle ostali projektno povezani, saj bo nadalje kot zunanji partner vodil projekt izgradnje športne dvorane. Svetnikom ste na seji povedali, da gradnja ne bo končana letos, ampak predvidoma spomladi naslednje leto. Tako je, z g. Kendo sva se razšla v dobrih odnosih in najmanj do prihoda nove direktorice ali direktorja bo bedel tudi nad izgradnjo športne dvorane, kar je še en dokaz, da se nisva »skregala« oziroma da njegov odhod ni bil plod najinih slabih odnosov. Športna dvorana res ne bo dokončana letos, saj ne bo možno v letu 2019 zagotoviti dovolj sredstev, pa tudi tehnične težave so nastale. Pri izkopu temeljev je bilo ugotovljeno, da bo velik del objekta stal na zemljišču, ki je bilo nekdaj dolina, zasuta z odpadki, kar ne more biti ustrezna podlaga za tako velik objekt. Te ugotovitve so zahtevale spremembo načrtov, posledično pa bo treba spremeniti temeljenje objekta. Na žalost bo vse to zahtevalo dodaten čas in sredstva, za katera pa še ne vemo, kako visoka bodo. Torej končne predvidene cene izgradnje športne dvorane na žalost še ne morem povedati. Poleg tega bo treba pripraviti še dodatni javni razpis za opremo in ureditev okolice (parkirišče), kar v sedanjem javnem razpisu ni bilo zajeto. Skratka, še kar nekaj neznank. Moram pa povedati, da so s strani Eko sklada zagotovljena sredstva v višini 925.000 €, ki jih bo zdaj treba še pridobiti. Torej so zagotovljena, odobrena pa še ne. Veliko se zadnje mesece in tedne družite z občani »na terenu«. Sklicujete in obiskujete zbore vaščanov, udeležujete pa se tudi občnih zborov naših društev in zvez. Verjetno je potreb v vaseh in v društvih veliko. V kolikšni meri jim bo mogoče prisluhniti? Ja, tudi na tem področju je naša občina neka posebnost, saj takšni zbori in obiski po vaseh zahtevajo veliko časa in energije. Hkrati pa so zelo koristni, ker spoznavam ljudi, razmere po vaseh in društvih. V vsaki vasi slišim en dokaj podoben stavek: »... pri nas se ni skoraj nič naredilo ...«, a smo včasih vsi skupaj premalo samokritični. Je pa res, da se je v nekaterih več kot v drugih. V vsaki vasi povem, kakšne so naše finančne zmožnosti, in dobim občutek, da ljudje razumejo, da ni denarja. Potem pa preidemo na potrebe vasi, kjer pa na to dejstvo pozabimo. Nikomur nočem obljubiti ničesar, kar vem, da ne bo možno narediti. To bi bilo neodgovorno. Konec koncev so npr. vrtec, športna dvorana, kanalizacija objekti, ki služijo vsem občanom. To so velike naložbe, a ko bodo zgrajene, bodo koristne za vse. Vsekakor bo vsaka vas oziroma vaški odbor pripravil načrt projektov, za katere si želijo, da bi bili narejeni in rešujejo za vas pereče težave. Potem pa se bomo dogovorili za prioritete. V posamezni vasi, društvu in občini. Zelo pomembna se mi zdi tudi ugotovitev, da prevladuje mnenje, da mora vse, vsako ureditev poti, vsak prepust na poti narediti občina. Na drugi strani pa kraške doline (vrtače) in požiralnike veselo zasipamo občani sami in si tako delamo nepopravljivo škodo in poslabšujemo poplavno varnost vseh. V vseh vaseh prosim, naj bodo ljudje občutljivi na takšne stvari in jih prijavijo inšpekciji. Sami zase lahko naredimo največ! In če ne vidimo radi, da drugi vozijo po naši zemlji, ne delajmo mi tega drugim. S podžupanom Jožetom Prijateljem sta se udeležila sestanka na Direkciji RS za vode, kjer ste razpravljali o poplavni problematiki v naši občini. Imate za bralce kakšne dobre novice s sestanka? To vprašanje je eno tistih, za katera sem dejal, da zahtevajo relativno veliko napora in dejavnosti, vendar v prvi fazi ne veliko sredstev. S podžupanom, dr. Banovcem in Branetom Brodnikom smo bili konec januarja in na začetku februarja na sestankih na Direkciji RS za vode in Ministrstvu RS za okolje in prostor. Ti sestanki pa so bili dejansko posledica dvomesečnega dela in lobiranja, da smo prišli do ministra g. Lebna in njegovih strokovnjakov, ki so nam nazadnje obljubili, da bomo uvrščeni na seznam občin s pomembnim vplivom poplav. Gre za tako imenovani seznam OPVP, ki je dejansko ključ do državnih in evropskih sredstev za protipoplavno zaščito. Kaj in kako bo to videti, ta trenutek niti ne znam povedati, saj bodo morali strokovnjaki pripraviti podlage. Vem pa, da bo to zahtevalo od vseh prebivalcev občine veliko strpnega dialoga ob ponujenih strokovnih rešitvah. Cilj teh ukrepov pa mora biti samo eden: pripraviti ukrepe tako, da se bo poplavna varnost povečala in da nihče ne bo dodatno ogrožen. In tu res prosim za sodelovanje in spoštovanje vseh, ki bodo sodelovali v postopku. V tem odgovoru se moram zahvaliti tudi poslancem stranke NSi, zlasti g. Jožetu Horvatu in evropskemu poslancu g. Bogoviču, ki so nam pomagali v tem postopku. U Spoštovane sopotnice! 8. marec je mednarodni praznik, dan delovnih žena. Praznik, ki ga praznujejo v okoli 100 državah sveta. To je dan, ko se spomnimo in še bolj zavemo pomembnosti socialne, ekonomske in politične enakopravnosti žensk. V mnogih državah in okoljih prav navedene tri vrednote v odnosu do žensk še vedno niso spoštovane. Prav zato se moramo ob dnevu žena še bolj zavedati in spoštovati te pridobitve, spoštovati kulturo našega življenja. Moramo se spoštovati med seboj, si dovoliti sožitje ter se medsebojno spodbujati k večjim dosežkom za dobrobit človeka. Iskrene čestitke! Igor Ahačevčič 6 Naš kraj ■ februar 2019 Želite ob začetku marca občanom sporočiti še kaj? Po treh mesecih dela na Občini sem ugotovil, da se občani ločimo v grobem v dve skupni. V eno veliko, ki zahteva, jamra in pogojuje, ter drugo (majhno), ki je pozitivna, ponuja predloge in smer rešitve. Prepričan sem, da bo ta skupina rasla. Z delom, ki ga v posameznem društvu ali vasi lahko naredimo sami, si lahko pridobimo veliko bogastvo. Zdaj bo počasi v deželo prišla pomlad, začeli boste delati na poljih, kdor še kmetuje, ostali pa boste več zunaj rekreativno. Prosim, pazite na svoje in naše okolje. Če sami ne želite voziti po blatnih cestah, ne puščajte za sabo neurejenih. Druge pa prosim, bodite strpni do ljudi, ki delajo s traktorjem v gozdu ali na njivi in morajo pri tem del poti opraviti po asfaltu. Ne morejo po vsaki vožnji čistiti za sabo. Saj so nas v avtošoli učili, da moramo vožnjo prilagajati razmeram na cesti, a ne? Nobena cesta ni nevarna, nevarni smo vozniki oziroma uporabniki. Varujmo drug drugega in posebej svoje najmlajše. ■ Poročilo z 2. seje Občinskega sveta Občine Dobrepolje Na zadnji januarski dan je bila v občinski stavbi 2. redna seja občinskega sveta v novem mandatu. Svetniki so se soočili s predlogom proračuna za leto 2019, potrdili so tudi člane odborov in komisij ter se seznanili z drugimi pomembnimi zadevami. Glavni poudarki s seje: Sprejet je prvi osnutek Odloka o proračunu za leto 2019. Novi podžupan je Jože Prijatelj. Športna dvorana zaradi pomanjkanja sredstev ne bo dokončana v letu 2019. Potrjeni so novi člani občinskih odborov in komisij. Bojan Novak Svetniki so najprej sprejeli predlagani dnevni red, v katerem je bil glavni poudarek na prvi obravnavi predloga Odloka o proračunu Občine Dobrepolje za leto 2019. Sledila sta obravnava in sprejem zapisnikov 1. redne in 1. izredne seje. Zupan je predstavil izhodišča priprave proračuna za letošnje leto. Glavne dejavnosti so gradnja športne dvorane, dokončanje suhokrajinskega vodovoda, začetek gradnje čistilne naprave Bruhanja vas in dograditev kanalizacijskega omrežja. Prihodkov je manj kot odhodkov, zato bo del manjkajočih sredstev pridobljen s kreditom (športna dvorana). Hkrati bo Občina odplačevala tudi kredit, ki je bil pridobljen zaradi gradnje vrtca. O predlogu proračuna so svetniki predhodno že opravili nekaj neformalnih pogovorov. Alenka Levstik je opozorila, da se ji gradivo ne zdi pregledno, ker manjka primerjava z lansko realizacijo in s sprejetim proračunom za lansko leto. Zupan je odgovoril, da realizacija za lansko leto še ni zaključena, zato bodo podatki znani nekoliko kasneje. Nada Pavšer je povedala, da še vedno ni realizirana izgradnja vodovoda na Vodicah. Zahtevala je, da se v proračunu za leto 2019 zagotovijo sredstva vsaj za začetek reševanja problematike. Predlagala je, da se sredstva zagotovijo iz splo- šne proračunske rezervacije. Zupan je odgovoril, da je mogoče vodovod vključiti v okvir suhokrajinskega vodovoda. Po sprejemu proračuna bodo na Občini naročili preveritev vrtine, po dobljenih podatkih pa se bodo lotili izgradnje vo-dohrana. Problem vidi v tem, da bo projekt precej drag, kar se bo odrazilo tudi na višini komunalnega prispevka. Glede proračunske rezervacije je povedal, da čakajo na odobritev sredstev za izgradnjo športne dvorane, saj v času seje še ni bila podpisana pogodba z Eko skladom, Ministrstvom RS za šolstvo in šport in Fundacijo za šport. Zato so v proračunu sredstva na postavki splošna proračunska rezervacija. Jože Hren je spraševal o strukturi sredstev za vrtec. Občinska uprava je pojasnila, da je prišlo do povečanja sredstev, ker se zvišujejo plače zaposlenih, gre pa za financiranje zakonskih obveznosti. Jože Prijatelj je povedal, da je obrazložitev proračuna drugačna, kot je bilo dogovorjeno na sestanku. V gradivu je nekaj napak, ki so verjetno ostale od preteklih let in jih je treba znova pregledati in odpraviti. Zupan je povedal, da je bilo zelo malo časa za pripravo predloga proračuna, zato jim obrazložitev še ni uspelo pregledati, odpraviti napak in besedila konkretizirati. Janko Nose je pohvalil dejstvo, da so v proračunu zametki dolgoročnega planiranja oziroma načrtovanja. Opozoril je na to, da nas bo vzdrževanje športne dvorane stalo letno do 80.000 evrov, na kar je treba biti pripravljen. Menil je, da je treba med prioritete vključiti tudi asfaltiranje ceste Struge-Kočevje, saj je treba jug občine odpreti mestu, ker je ta del zdaj nezanimiv. Južni del občine je slabo pokrit s signalom, zato meni, da je treba poskrbeti tudi za razvoj telekomunikacij. Opozoril 7 Naš kraj ■ februar 2019 je na to, da v proračunu ni veliko postavk, vezanih na Struge. Predlagal je, da se obnova luž poveže v nek skupni projekt in produkt ter se najde tudi subjekt, ki bo obnovo stalno vzdrževal. Župan je povedal, da imamo zelo malo investicijskega denarja, saj je zadolžitev visoka. Glede ceste proti Kočevju je povedal, da gre za širši problem, saj imamo na severu ožine z manjšo pretočnostjo, kar bi ob asfaltiranju povzročilo še večje zamaške. Pogovarjal se je z županom Kočevja, vendar gre za drag projekt, ki presega finančne možnosti naše občine. Želi si, da se cesta prekategorizira v državno in se vključi v državne projekte. Glede obnove luž se je župan strinjal in povedal, da vidi smisel v tem, da se vas združi in projekt prevzame v urejanje in upravljanje. Želi si, da bi se najprej povezala vsa turistična društva v občini in potem lahko pride do skupnih projektov. Dogovorjen je sestanek s predstavnikom LAS iz Kočevja, da se pride do konkretizacije načrtov. Franci Žnidaršič je izrazil skrb, da bi z asfaltiranjem ceste do Kočevja prišlo do povečanja tovornega prometa skozi občino, kar bi lahko vplivalo na poslabšanje prometne varnosti. Župan se je s tem strinjal, hkrati pa povedal, da prometna zaprtost vpliva tudi na podjetniško zaprtost. Mateja Lohkar je povedala, da lužo v Bruhanji vasi želijo urediti vaščani, ki so jo dvakrat s prostovoljnim delom očistili, od občine pa si želijo le izdelave dokumentacije in pridobitve dovoljenj. Za delo in vzdrževanje bodo poskrbeli vaščani. Zdenka Novak Nose se je vrnila na področje cestne infrastrukture. Spraševala je glede izgradnje avtobusnih postajališč za tri postaje v Strugah. Zanimalo jo je tudi, kje bodo stale luči javne razsvetljave v Kompoljah ter glede sredstev za postavitev točk Wi-Fi. Župan je povedal, da je v rekonstrukcijo ceste v Strugah (Struge-Kompolje) vključena tudi izgradnja postajališč. Glede postavitve točke Wi-Fi še ni znano, ne kje ne kdaj bo prišlo do realizacije. Janez Škulj je opozoril na problem športnega igrišča v Ponikvah. Gasilski dom ima premajhne prostore za združevanje. V razvojnih programih ni opaziti izgradnje igrišča. Zahteva, da se v letu 2020 zagotovi prostor (odkupi zemljišče), v kakem letu kasneje pa se igrišče tudi zgradi. Župan je povedal, da bodo poskušali dolgoročno zagotoviti izgradnjo, skladno s finančnimi zmožnostmi. Alojzij Palčar je opozoril na to, da se pogleda prihodkovna stran proračuna, kjer so še rezerve (sredstva za nadomestilo stavbnega zemljišča, prazna nekdanja podružnična šola v Ponikvah, nepriklo-pljena gospodinjstva na čistilno napravo, na vodovod ...). V proračunu je čistilna naprava Bruhanja vas za 900.000 evrov, a to ni končni znesek, saj je potrebno še veliko sredstev, da bo čistilna naprava obratovala (kanalizacijski vodi ...). Glede zadolževanja za potrebe izgradnje športne dvorane je povedal, da je previsoko, saj smo med najbolj zadolženimi. Glede načrta za prodajo in odkup nepremičnin je opozoril, da je veliko napak in nedoslednosti in predlaga, da se načrt skrbno pregleda. Janez Škulj je povedal, da je stavba nekdanje podružnične šole v zelo slabem stanju, zato sta najverjetnejša rušenje in prodaja zemljišča. Župan se je strinjal, da se bo treba posvetiti tudi posodobitvi sistema prihodkov ter pregledu načrta odprodaje nepremičnin. Franci Žnidaršič je opozoril na nevarnost prihajajoče nove recesije in da bo treba v prihodnje gledati tudi na varčevanje na nekaterih področjih, ki imajo trenutno v proračunu veliko sredstev. Nada Pavšer je izpostavila vizijo traj-nostnega razvoja, ki bi jo morala občina pripraviti ter vzpostaviti svojo blagovno znamko in jo tržiti (Podpeška jama, ekološka pridelava zelenjave, vodni viri ...). Ponovila je pobudo iz prejšnjega mandata, da se uredi priključek iz Vodic na regionalno cesto (zaščita obcestnih kanalov). Po razpravi so se svetniki opredelili do predloga odloka o proračunu in ga soglasno podprli. Sprejeti predlog je šel nato v javno razpravo (od 1. do 11. februarja). Svetniki so potrdili seznam predpisov, ki naj bi jih v letošnjem letu sprejeli oziroma spremenili. Največ razprave je sprožila pobuda Janka Noseta, da bi bilo treba spreminjati pravilnik o najemu športnih objektov. Župan je predstavil kadrovski načrt, ki dolgoročno predvideva, da bi na občini delalo deset ljudi. V prvem koraku bodo poskusili pridobiti pripravnika, ob izgradnji športne dvorane pa bo treba zaposliti še upravnika z dvorano. Ob odhodu direktorja občinske uprave Ivana Kende je bil objavljen razpis za novega direktorja. Potekajo pogovori o vzpostavitvi skupne občinske uprave, kjer bi bilo mogoče racionalizirati določene procese. Ob tem je župan svetnike seznanil, da je za podžupana imenoval Jožeta Prijatelja. Ker je na novo delovno mesto odšel bivši direktor občinske uprave, mag. Ivan Kenda, in na občini nimajo primernega kadra za vodenje projekta izgradnje športne dvorane, se je župan dogovoril, da bo mag. Kenda projekt vodil kot zunanji pogodbeni partner. Župan je povedal, da dela ob gradnji športne dvorane v zimskem času bolj kot ne stojijo, ob ugodnem vremenu pa se bo gradnja nadaljevala. Denarja za dokončanje dvorane ni dovolj, da bi bila gradnja končana v letošnjem letu. Alojzij Palčar je pričakoval, da bo potek gradnje predstavil g. Kenda. Pogrešal je tudi glavnega nadzornika (CSE Invest) in želel, da je prisoten na vsaki seji in predstavi stanje in napredek projekta. Menil je, da je višina nadzora že tako previsoka, še posebej, če nadzornik ne podaja poročil. Ob koncu seje so svetniki soglasno potrdili predloge za sestavo delovnih teles (odbor za družbene dejavnosti, za kmetijstvo, za gospodarstvo, statutarno--pravna komisija) ter za člane nadzornega odbora. Zadnja točka je bila namenjena pobudam in vprašanjem svetnikov. Janko Nose je predlagal, da se preveri, če lahko izvajalci suhokrajinskega vodovoda skrbijo tudi za kakovost popravljenega cestišča (skozi Kompolje). Podžupan Jože Prijatelj je svetnike seznanil z izsledki pogovora na Direkciji za vode. Govorili so o protipoplavnih ukrepih za našo občino. Z županom in pripravljavcem študije so naleteli na prijazen sprejem, izvedeli pa, da bodo težko prišli v posebno območje, za katero s protipoplavnimi ukrepi skrbi država. Strokovnjaki pa so vendarle menili, da bi lahko prišli do državnih sredstev za izvedbe protipoplavnih ukrepov, če bomo kot občina pripravili projekte. Pogoja sta izdelana in potrjena projektna naloga in sprememba OPN-ja. Alojzij Palčar je spraševal, koliko stane kurjava za ogrevanje šole in vrtca. Menil je, da je preteklo že dovolj časa, da se lahko o tem naredi analiza. ■ 8 Naš kraj ■ februar 2019 »Najbolj ponosen sem na to, da sem uspel s svojim delom narediti, česar sem se lotil« S koncem januarja je z delovnega mesta direktorja občinske uprave odšel mag. Ivan Kenda, ki pa ostaja pogodbeni partner Občine, saj bo še naprej vodil projekt izgradnje športne dvorane. O odhodu in načrtih sva spregovorila za bralce Našega kraja. Bojan Novak G. Kenda, konec januarja ste sodelavce obvestili, da odhajate na novo delovno mesto. V času, ki ste ga kot direktor občinske uprave preživeli na Občini Dobrepolje, ste zagotovo pustili največji pečat pri gradnji vrtca. Obenem ste, skupaj s prejšnjim županom Janezom Pavlinom, po dolgih letih čakanja začeli s projektom izgradnje nove športne dvorane. Kako ocenjujete svoje delo na Občini Dobrepolje? Da, življenje je vedno polno novih priložnosti in tako sem bil spet povabljen v novo službo, mislim, da že šestič zapored. Nepolnih 29 mesecev sem deloval na Občini Dobrepolje, kjer sem se lotil kar nekaj projektov in jih tudi izvedel, hkrati pa sem vsaj skušal pomagati še pri številnih drugih. Eden izmed teh je tudi novi vrtec, ki je še danes eden izmed glavnih referenčnih objektov za gradnjo t. i. SNEs zgradb v Sloveniji in širše. Pred tem je bila zgrajena ena najmodernejših piroliznih kotlovnic na lesno biomaso, ki bo po zgraditvi ogrevala tudi športno dvorano. Lani je bil največji projekt zagotoviti dve koncesiji za zdravnike na Vidmu v dveh mesecih, začeli pa smo tudi s športno dvorano. Tudi tukaj nam je uspelo v mesecu in pol pridobiti gradbeno dovoljenje, letos pa je bilo pridobljenih tudi obljubljenih 930.000 € iz Eko sklada, podobno kot lani pri vrtcu. Seveda je bilo poleg investicij treba opraviti tudi veliko uradniških postopkov za nemoteno delovanje same občine. Na kaj ste pri svojem delu v naši dolini najbolj ponosni? Najbolj ponosen sem na to, da sem uspel s svojim delom narediti, česar sem se lotil, predvsem pa ohraniti svoje dobro ime in se nisem pustil vplivati od drugih, kar je bilo značilno tudi za druge občine oz. službe, v katerih sem delal. Kamor koli se vrnem, stojijo objekti, ceste ipd., ob tem se lahko spomnim na marsikaj lepega pri njihovem nastajanju. Najlepše pa se na tem mestu zahvaljujem vsem občankam in občanom, ki so me spodbujali in mi zaupali. Navsezadnje so si prav oni najbolj želeli, da ostanem. Kljub odhodu boste še nekaj časa povezani z nekdanjim delovnim mestom, saj boste v naslednjih mesecih pogodbeno vodili projekt izgradnje športne dvorane. Kako je prišlo do tega dogovora in kakšne dejavnosti vas čakajo na projektu v naslednjih mesecih? Ker verjamem v dobro sodelovanje še naprej in ker vem, da lahko postopki za izbiro ustreznih zaposlenih trajajo dlje, kot bi si želeli, sem ponudil, da zaradi že izpeljanih postopkov in seveda še vseh tistih, potrebnih za dokončanje nove dvorane, sodelujem še naprej. Novi župan je po tehtnem premisleku na to pristal in koordinacije se nadaljujejo. Lahko kot najbolj obveščena oseba nakažete približni časovni potek izgradnje dvorane? Kako pa kaže pri zagotavljanju prepotrebnih sredstev za zapiranje finančne konstrukcije? Že osnovni terminski plan je predvi- deval pridobitev uporabnega dovoljenja za novi objekt na začetku leta 2020. Glede na različne pritiske, ki so se dogajali v času sestavljanja proračuna za leto 2019, je bilo ugotovljeno, da gre še vedno za relativno cenovno ugoden objekt, saj je njegova končna vrednost, ki zajema gradnjo, opremo, ureditev okolice, ustrezne postopke meritve, geomehanike, nove ceste ipd., zaokrožena na 3,5 mio EUR z DDV. Spomnimo še enkrat, da so primerljive, po kvadraturi pa manjše, dvorane po Sloveniji dražje, med 5,5 do 7,0 mio EUR, je pa tudi res, da se je najbolj ugodno obdobje za gradnjo teh objektov, med 2013 do 2017, izteklo. Občina je z dvigom rok svetnikov za investicijski program in zadolžitev na SID banki pridobila 1,8 mio EUR kredita po enako ugodni obrestni meri kot za vrtec, za oba objekta pa bo od leta 2020 na letni ravni plačevala 220.000 EUR in ne 1,8 mio EUR, kar se kar naprej nepreverjeno govori. Občinska uprava, šola in športniki morajo kar začeti z oblikovanjem pravilnika o domačih in zunanjih najemih, poiskati ustreznega vzdrževalca in organizatorja objekta. Hvala za vaš čas. Želimo vam veliko sreče tudi na novem delovnem mestu. Hvala in lep pozdrav. ■ 9 Naš kraj ■ februar 2019 Smetenje ob javnih cestah in neodgovorno odlaganje odpadkov v naravno okolje Vsi, ki se dnevno vozimo v službo, v šolo ali po opravkih po naših cestah, lahko samo nemočno opazujemo, koliko pločevink, plastenk, ostankov embalaže hitre prehrane itd. leži ob cesti (še posebej na odseku regionalne ceste R3 647, Mlačevo-Rašica) in verjetno se vsi sprašujemo, kdo so posamezniki, ki jim ni mar za urejeno in čisto okolje, kdo so ljudje, ki kljub urejenemu področju ravnanja s komunalnimi odpadki brezvestno odvržejo iz avtomobila vse, česar ne potrebujejo. mag. Marija Ajdič Francelj Tudi sprehod v naravo nam velikokrat pokvari pogled na divje odlagališče, ki ga odkrijemo zgolj po naključju. In ob tem se seveda sprašujemo, zakaj nekdo odvrže smeti sredi gozda, daleč od urbanega naselja in daleč od zabojnikov, namenjenih za ločeno zbiranje odpadkov, in daleč stran od zbirnega centra odpadkov. Zakaj bi odpadke sploh kam vozili, če pa jih izvajalec javne službe pride iskat k nam domov? Da gre za pomanjkljivo obveščenost, ne moremo trditi, saj o tem, kako pravilno ravnati z odpadki, preko različnih medijev obveščajo inšpekcijske službe, razna okoljevarstvena društva, javna komunalna podjetja in tudi občine. Temeljni problem torej ni v slabi obveščenosti, ampak verjetno v tem, da uporabnik odpadkov ne ločuje že pri izvoru, kar pomeni, da doma vse skupaj preprosto zapakira v vrečo in to odvrže ... ja, nekje v naravi, tam, kjer ga nihče ne vidi ... Tako odvrženi odpadki kazijo naravo, kvarijo podobo našega kraja, zmanjšujejo kakovost bivanja in na žalost tudi turistično privlačnost kraja. Predstavljajo tudi grožnjo okolju, posledično pa grožnjo tudi nam vsem, saj pogosto vsebujejo nevarne snovi. Te lahko prodrejo v podtalnico in nepovratno onesnažijo vire pitne vode in poslabšajo kakovost prsti. Tovrstno smetenje terja sredstva za sanacijo, ki gredo iz davkoplačevalskega denarja. Na tem mestu ni odveč vprašanje, ali moramo »pobiranje in čiščenje« teh odpadkov res plačati vsi, torej tudi tisti, ki z odpadki ravnamo odgovorno, torej vsi, ki jih ločujemo in odlagamo v za to namenjene zabojnike. Gre torej za evidentno odgovornost izvirnega povzročitelja odpadkov, saj sam ne stori tistega, kar mu jasno nalagajo pravne norme in kar bi mu morala nalagati predvsem vest. Poleg tega pa taisti izvirni povzročitelji odpadkov očitno zelo budno spremljajo akcije poostrenega nadzora pristojnih služb in se pridno učijo, kako čim bolj učinkovito zakriti svoje sledi, namesto da bi se naučili odgovornega ravnanja z odpadki. Namen tega sporočila je opozoriti vse deležnike, da pravilno odlaganje in ločeno zbiranje odpadkov nista problem nekoga drugega, ampak naš skupni cilj. Zato je na mestu poziv vsem, ki odkrijete bodisi divje odlagališče v naravi bodisi opazite posameznike, ki brezvestno smetijo in nezakonito odlagajo odpadke v naravi, da o tem čimprej obvestite inšpekcijske službe, posameznike pa opozorite na nedopustno ravnanje. Ker moramo za naravo skrbeti, saj tudi narava skrbi za nas. In ker je naša dolžnost, da otrokom zapustimo okolje, v katerem bodo lahko kakovostno živeli, dihali čist zrak in pili izvirsko vodo ... ■ HIMMfrSIKI IfrSTEKlCaAT IH «Ortil-nG M( n HMHul.v»! Kiv.fv-v, tf LWI 10 Naš kraj ■ februar 2019 Odvoz nevarnih odpadkov iz gospodinjstev - pomlad 2019 Javno komunalno podjetje Grosuplje obvešča občane občine Dobrepolje, da bo v petek, 22. 3. 2019, odvažalo nevarne odpadke iz gospodinjstev po naslednjem vrstnem redu: Med nevarne odpadke spadajo topila, kisline, barve, laki, olje in maščobe, detergenti, zdravila, baterije, akumulatorji, fluorescentne cevi in drugi živosrebrni odpadki, prazne tlačne posode, fotokemikalije, pesticidi in tudi majhna odpadna električna in elektronska oprema zunanje dimenzije do 25 cm. ■ Naselje ZBIRNO MESTO ČAS ZBIRANJA Struge Parkirišče pri gasilskem domu 13.00-14.00 Kompolje Parkirišče pri gasilskem domu 14.30-15.30 Videm Parkirišče pri trgovini Kmetijske zadruge 16.00-17.00 Predstruge Parkirišče nasproti Iskre 17.15-17.45 Ponikve Parkirišče pri gasilskem domu 18.00-18.30 Poročilo o kakovosti pitne vode na območju občine Dobrepolje za leto 2018 Na območju občine Dobrepolje se uporabniki oskrbujejo iz treh vodovodnih sistemov v upravljanju Javnega komunalnega podjetja Grosuplje. Tjaša Šilc, JKP Grosuplje Letni notranji nadzor je bil izveden s strani pooblaščenega izvajalca Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano. Notranji nadzor se opravlja na podlagi Pravilnika o pitni vodi (Ur. l. RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09, 74/15, 51/17), interne dokumentacije HACCP in Odloka o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v Občini Dobrepolje (Ur. l. RS št. 22/14). Rezultati notranjega nadzora nad kakovostjo pitne vode pri uporabnikih v letu 2018 MIKROBIOLOŠKE ANALIZE FIZIKALNO-KEMIJSKE ANALIZE VODOVODNI SISTEM količina distribuirane vode [m3] trdota vode [°dH] št. vzorcev % ustreznih št. neustreznih vzrok neustreznosti št. vzorcev % ustreznih št. neustreznih vzrok neustreznosti ukrep prekuhavanja [dni] Rob-Dobrepolje 231.407 15,5 15 100 0 - 4 100 0 - 0 Grosuplje 803.450, od tega 2234 občina Dobrepolje 18,1 21 100 0 8 100 0 0 Tisovec 935 - 4 100 0 - 4 100 0 - 0 Legenda: EC - E. coli - pokazatelj fekalnega onesnaženja, CP - Clostridium perfringens vključno s sporami je zanesljiv pokazatelj fekalnega onesnaženja, v pitni vodi ni dopustna. KB - koliformne bakterije so pokazatelj stoječe vode (mrtvi rokavi na omrežju ali hišnem vodovodnem omrežju), v pitni vodi niso dopustne. SK22 - št. kolonij pri 22 °C je pokazatelj učinkovitosti postopka priprave vode in kaže na možnost razmnoževanja bakterij v omrežju zaradi zastojev ali povečane temperature, mejna vrednost < 100/ml. SK37 - št. kolonij pri 37 °C je pokazatelj učinkovitosti postopka priprave vode in kaže na možnost razmnoževanja bakterij v omrežju zaradi zastojev ali povečane temperature, mejna vrednost < 100/ml. EN - enterokoki - v odsotnosti drugih bakterij pokazatelj starejšega fekalnega onesnaženja. V splošnem lahko ugotovimo, da se je uporabnikom distri-buirala ustrezna zdrava pitna voda. Na vodovodnih sistemih Grosuplje (vrtina Kačjak, črpališče Dobje), Rob (vrtina in črpališče Rob) in Tisovec (vrtina Tisovec) je bila vzorčena tudi surova voda pred pripravo. Rezultati vzorčenj na vseh vodnih virih, razen na vodnem viru Tisovec, izkazujejo prisotnost fekalnega onesnaženja (E.coli, koliformne bakterije, enterokoki). Celotno letno poročilo za leto 2018, pripravljeno s strani pooblaščenega izvajalca notranjega nadzora, je objavljeno na spletni strani http://www.jkpg.si/ pod rubriko Kakovost pitne vode, kjer lahko najdete tudi podatke, iz katerega vodovodnega sistema v našem upravljanju se oskrbuje posamezno naselje in kakšna je trdota pitne vode. Poleg tega so na tem spletnem mestu dosegljiva navodila za prekuhavanje vode, priporočila lastnikom objektov za vzdrževanje hišnega vodovodnega omrežja in navodila za dezinfekcijo vodovodnega omrežja. ■ Javno komunalno podjetje Grosuplje 11 Naš kraj ■ februar 2019 Napredek del v obrtni coni Predstruge Po nekaj mesecih sem o napredku del v obrtni coni Predstruge povprašal investitorja, Primoža Puciharja. Bojan Novak Gospod Pucihar, letošnja zima vsaj v prvih dveh mesecih leta ni kazala svojih zob, zato so verjetno pogoji za nadaljevanje izgradnje cone nepričakovano dobri. Kaj se je v februarju dogajalo v coni? Res je, mila zima omogoča nadaljevanje del, tako da gradnja napreduje glede na zmožnosti izvajalca. V načrtu imamo, da se komunalna dela zaključijo v maju, prvi objekt pa naj bi stal nekje do poletja. Ni pa vse odvisno od nas, nekaj zadev je odvisnih tudi še od Občine. Ob regionalni cesti Predstruge-Poni-kve urejamo teren, da bo mogoče urediti priključek v industrijsko cono (zavijalni pas). Sicer pa je zemljišče v coni razdelje- no na posamezne parcele, kajne? Da, res je. V coni je 15 parcel. Trenutno še niso vse prodane, na voljo je še za približno 30.000 m2 zemljišča. Več o tem si lahko potencialni kupci preberejo in pogledajo na posebni spletni strani www.obrtnacona.com. Hvala za informacije. ■ Objavljen 3. javni poziv LAS LAS Po poteh dediščine od Turjaka do Kolpe (v nadaljevanju LAS) je lokalno partnerstvo, ustanovljeno z namenom uresničevanja ciljev in potreb lokalnega okolja, po pristopu »od spodaj navzgor«. Partnerstvo pokriva območje osmih občin, to so: Dobrepolje, Kočevje, Kostel, Loški Potok, Osilnica, Ribnica, Sodražica in Velike Lašče. Nina Sterle, LAS Po poteh dediščine od Turjaka do Kolpe Izvajanje Strategije lokalnega razvoja na območju LAS poteka v programskem obdobju 2014-2020 s podporo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ki pokriva celotno območje LAS, in s podporo Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), ki pokriva urbana območja. Obveščamo vas, da je LAS 31. januarja 2019 na svoji spletni strani (www.las--ppd.si) objavil 3. JAVNI POZIV za izbor operacij za uresničevanje ciljev Strategije lokalnega razvoja LAS Po poteh dediščine od Turjaka do Kolpe v letu 2019, ki se bodo financirale iz sredstev EKSRP-ja. Predmet sofinanciranja so projekti, ki zasledujejo cilje EKSRP-ja ter prispevajo k ciljem in ukrepom Strategije lokalnega razvoja LAS na območju partnerstva LAS. Okvirna višina razpoložljivih sredstev za sofinanciranje znaša 450.000,00 EUR. Delež sofinanciranja upravičenih stroškov za projekte, sofinancirane iz EKSRP--ja, znaša največ do 85 %. Rok za oddajo vlog: 15. april 2019. Dodatne informacije o javnem pozivu LAS daje vodilni partner LAS, in sicer: • po telefonu: 01/620 84 70, vsak de-lovnik med ponedeljkom in petkom med 9. in 11. uro ter med 12. in 15. uro (osebi za stik sta: Primož Pahor in Nina Sterle); • po elektronski pošti: info@las-ppd.si; • osebno po predhodnem dogovoru na sedežu vodilnega partnerja RC Kočevje Ribnica d.o.o., Trata XIV 6A, 1330 Kočevje; • na spletni strani LAS: http://las-ppd. si/3-javni-poziv/. LAS Po poteh dediščine od Turjaka do Kolpe Vodilni partner: RC Kočevje Ribnica d.o.o. 12 Naš kraj ■ februar 2019 PODJETNIŠKI KOTIČEK O & M O Č N A ^^^B OHTNO-PQDJETHISM PRIHAJAJOČI DOGODKI NA OOZ GROSUPLJE, več informacij in prijave na www. ooz-grosuplje.si, kjer lahko preverite pogoje subvencionirane udeležbe zaradi sofinanciranja Občine Dobrepolje: • USPOSABLJANJE IZ VARSTVA PRI DELU, sreda, 6. marca 2019, ob 15.00 v Domu obrtnikov v Grosupljem. • Brezplačna delavnica v izvedbi inšpektorata RS za delo »Kako se pripraviti na inšpekcijski nadzor ter zagotavljanje dostojnega dela zaposlenih, zlasti varnega in zdravega delovnega okolja, z namenom preprečevanja delovnih sporov«, četrtek, 7. marca 2019, z začetkom ob 11.00, v Družbenem domu v Grosupljem. Prijave na projekt.irsd@gov.si. • Brezplačno »DAVČNO IN RAČUNOVODSKO SVETOVANJE S TADE-JO BUČAR, svetovalko za podjetništvo«, v petek, 8. marca 2019, med 8. in 15. uro, Dom obrtnikov v Grosu- plju. Projekt bo izveden v okviru SPOT Osrednja slovenska regija. • Seminar »BLAGOVNE ZNAMKE -marketinško orodje za uvajanje in upravljanje blagovnih znamk«, četrtek, 14. marca 2019, ob 13.00 v Domu obrtnikov v Grosupljem. Seminar bo izveden v okviru projekta Interreg Italia - Slovenija in je za udeležence popolnoma brezplačen. • Strokovni seminar »VESTE, KAJ MORATE POROČATI O EMBALAŽI?«, četrtek, 21. marca 2019, ob 13.00 v Domu obrtnikov v Grosupljem. Ali veste, da morate podjetja v skladu z Uredbo o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo, ki je začela veljati v lanskem letu, ne glede na količino embalaže (tudi za 0,5 kilograma) ter ne glede na to, ali je embaliranje vaša redna dejavnost ali samo enkrat zaščitite izdelek in ga dostavite kupcu, o embalaži voditi evidence, se vpisati v ARSO in v naslednjem letu poročati o embalaži? Prvo tako poročanje za leto 2018 morate podjetja opraviti že do 31. marca 2019. To in še marsikaj koristnega boste izvedeli na našem aktualnem seminarju. Vabljeni, da se prijavite. Dodatna pojasnila na OOZ Grosuplje, ooz.grosuplje@ozs.si, 01 786 51 30, www. ooz-grosuplje.si, kjer smo vam na voljo tudi za kakršna koli vprašanja poslovne narave. ■ 200 zaposlitev za 200 mladih V okviru projekta »200 zaposlitev za 200 mladih«, v katerega smo vključeni, izvajamo usposabljanja za socialne oskrbovalce in pomočnike kuharja. Zbral Bojan Novak Začetek usposabljanja za socialne oskrbovalce je 4. marec 2019, pogoja za vključitev pa sta veselje do poklica ter starost vsaj 23 let. Projekt je namenjen mladim do 29. leta starosti, ki so prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje kot iskalci zaposlitve in bivajo v zahodni kohezijski regiji (osre-dnjeslovenska, gorenjska, goriška in obalno kraška). Mladim, ki se bodo vključili v to brezplačno usposabljanje, je zagotovljena tudi zaposlitev. Več o projektu 200 zaposlitev za 200 mladih: Preko projekta bodo izvajalci projekta poskušali 200 mladih, starih do 29 let, s stalnim prebivališčem v zahodni kohezijski regiji, brezplačno usposobiti za tri deficitarne poklice: bolničar negovalec, pomočnik kuharja in socialni oskrbovalec, in jih povezati preko mreženjskih dogodkov z bodočimi delodajalci. Potreba po zaposlitvi treh zgoraj omenjenih poklicev je izjemna. Na eni strani se že dalj časa delodajalci na številnih področjih (domovi za starejše, bolnišnice, urgentne službe, šole ipd.) spopadamo s problemom pomanjkanja teh profilov delavcev, ki so jih skladno z obstoječimi normativi dolžni zaposliti. Na drugi strani je projekt priložnost za mlade, ki so trenutno brezposelni. Imeli bodo možnost narediti pozitivno spremembo v svojem življenju in si omogočiti lažji vstop na trg dela z novimi kom-petencami in izkušnjami, pridobljenimi preko izobraževanj in prakse. Projekt bo potekal vse do konca meseca oktobra 2019. Načrtovanih je več krogov v pomladi in zgodnji jeseni. Trenutno sta mladim na voljo dve usposabljanji, in sicer za socialnega oskrbovalca in pomočnika kuharja, katerima končni 13 Naš kraj ■ februar 2019 cilj je uspešno opravljena nacionalna poklicna kvalifikacija - NPK. Vsi stroški so kriti s strani organizatorja projekta. Prav tako je mladim na voljo brezplačno izobraževanje za bolničarja negovalca, ki ga zaključijo z zaključnimi izpiti in pridobijo IV. stopnjo izobrazbe. Tudi tu so vsi stroški kriti s strani organizatorja. Izobraževanja v okviru razpisa trajajo največ dva meseca in do 150 ur, če pa kandidat (mlada brezposelna oseba) potrebuje daljše izobraževanje, lahko tega zaključi izven razpisa na stroške izvajalca. Dodatna prednost za prijavljene kandidate je tudi v tem, da bodo poleg brezplačnega usposabljanja/ izobraževanja deležni tudi dodatka za prevoz in dodatka za udeležbo na dejavnostih. Ugodnosti so tudi na strani delodajalcev, saj bodo lahko delodajalci za vse kandidate iz razpisa uveljavljali subvencijo v višini pet tisoč evrov, če jih za- poslijo za vsaj eno leto. Zaradi tega je v prednosti tako delodajalec, saj prejme subvencijo, kot tudi kandidat, saj ima samodejno prednost pri zaposlitvi, ki je dolgoročne narave. Organizirali bodo tudi več mreženjskih dogodkov, kjer bodo imeli delodajalci in kandidati možnost spoznavanja in povezovanja že med usposabljanjem. Projekt sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Glavni partner projekta 4. 3. 2019 je družba DEOS d.o.o., pri projektu pa sodelujejo še z Zavodom RS za zaposlovanje, Srednjo gozdarsko in lesarsko šolo Postojna, Centrom za poslovno usposabljanje Ljubljana in drugimi partnerji, podporo pa nudi tudi Ministrstvo RS za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Članek o projektu na portalu MedO-verNet: https://med.over.net/clanek/ 200-zaposlitev-za-mlade-na-podrocju--socialnovarstvenih-storitev/. ■ Postani SOCIALNI OSKRBOVALEC PRGJEKT: £DD ZAPOSLITEV ZA EDD ULACIH Stičišče NVO osrednje Slovenije - prva pomoč za nevladne organizacije Ekipa Stičišča NVO osrednje Slovenije je kot brezplačno podporno okolje na voljo nevladnim organizacijam (društvom, zasebnim zavodom, ustanovam) iz osrednje Slovenije. Pri nas lahko dobite informacije s področja ustanovitve NVO (nevladna organizacija), projektnega svetovanja, vodenja računovodstva, promocije in komuniciranja ter posebej za NVO s potencialom celo informacije, vezane na njihove individualne potrebe. Klavdija Tomažič AKTUALNO: Pazite, da ne izgubite statusa v javnem interesu. Društva, zveze društev, mladinski sveti, zavodi in ustanove, ki so imele na dan 14. aprila 2018 status društva v javnem interesu ali temu podoben status, status invalidske organizacije ali status humanitarne organizacije, in vsa društva, za katera je dne 14. aprila 2018 zakon določal, da je dejavnost, ki jo izvajajo, v javnem interesu, morajo do 31. marca 2019 pristojnemu ministrstvu poslati: 1. izjavo, da sta ustanovitveni akt in delovanje usklajena s pogoji, ki veljajo za podelitev statusa nevladne organizacije; 2. poročilo o delu, z navedbo pomembnejših dosežkov in dokazili, za pretekli dve leti;* 3. poročilo o porabi sredstev za izvajanje dejavnosti;* 4. program bodočega delovanja za najmanj dve koledarski leti.* * Ne velja za organizacijo na področju, kjer ima ta status NVO v javnem interesu na podlagi drugega zakona in za NVO v javnem interesu, ki je dokazila in vsebine iz poročila in programa že posredovala ministrstvu v okviru drugega poročanja. Ne pozabite na oddajo letnega poročila. V skladu s predpisi morajo zavodi do konca meseca februarja in društva do konca meseca marca predložiti letna poročila (bilanca stanja in izkaz poslovnega izida za preteklo poslovno leto). Društva so zavezana k oddaji letnih poročil preko spletne aplikacije AJPES. Organizacije, ki so vpisane v razvid prostovoljskih organizacij, morajo ob oddaji letnega poročila oddati tudi poročilo o prostovoljstvu. Poleg oddaje bilance stanja in izkaza poslovnega izida morajo tudi društva, zasebni zavodi in ustanove pripraviti in oddati obračun davka od dohodka pravnih oseb. Rok za oddajo obračuna davka je 31. marec 2019, oddati pa ga je treba preko sistema eDavki. Za več informacij obiščite našo spletno stran: www.consulta.si, pišite na info@consulta.si ali pokličite na telefonsko številko 059 927 619. Izkoristite brezplačno podporo Stičišča in razširite svoj krog. ■ 14 Naš kraj ■ februar 2019 RAČUNALNIŠKI KOTIČEK Bodo moderne nadzorne plošče v avtih kmalu prepovedane? Na dotik občutljive nadzorne plošče v sodobnih avtomobilih so lahko tudi razlog za povzročitev prometne nesreče. Glede na to, da se je letošnje leto na slovenskih cestah začelo precej bolj krvavo kot pretekla, v tokratni številki rubriko Računalniški kotiček posvečamo problematiki sodobnih motečih dejavnikov med vožnjo. Zbral Bojan Novak; prispevek je nastal v sodelovanju z revijo Računalniške novice Dobri in predvsem odgovorni vozniki vemo, da je uporaba mobilnih telefonov med vožnjo zelo nevarno početje. Če pri vožnji tipkamo ali beremo kratka sporočila SMS, namreč od vozišča vsakič umaknemo pogled za okoli pet sekund. Če na primer vozimo s hitrostjo 65 kilometrov na uro, to pomeni, da v tem času prevozimo kar 90 metrov oziroma celotno dolžino nogometnega igrišča. Zato ne preseneča podatek, da imamo pri pisanju kratkih sporočil SMS kar 23-krat večjo možnost, da povzročimo prometno nesrečo, kot če tega ne počnemo. Številne raziskave so za nameček še pokazale, da kdor med vožnjo piše in prebira sporočila SMS, predstavlja za udeležence v premetu večjo nevarnost kot tisti, ki so pod vplivom alkohola ali mamil. Čeprav se morda zdi nekoliko neverjetno, so na dotik občutljive nadzorne plošče v sodobnih avtomobilih celo nevarnejše od mobilnih telefonov. Najnovejše raziskave so namreč pokazale, da ti sistemi motijo pozornost voznika za dalj časa kot mobilni telefoni, včasih celo do 40 sekund, kar je seveda dovolj za povzročitev prometne nesreče. Pri običajnih oziroma fizičnih gumbih za upravljanje z nastavitvami v avtomobilu pa seveda ni tako, saj voznik z njimi lahko upravlja brez gledanja nanje. Njihov položaj in namen lahko določi zgolj s tipanjem. Zaradi nevarnosti, ki jih predstavljajo na dotik občutljive nadzorne plošče, Evropska komisija proizvajalce sodobnih avtomobilov naproša, naj poenostavijo svoj uporabniški vmesnik. To naj bi pripomoglo k temu, da voznik ne bi odvračal pogleda s cestišča, kar posledično pomeni manjšo nevarnost za prometne nesreče. Če pa bodo proizvajalci sodobnih avtomobilov še naprej vztrajali pri kompleksnih uporabniških vmesnikih, se lahko kaj hitro zgodi, da bodo tovrstne nadzorne plošče v prihodnosti v najslabšem primeru celo povsem prepovedali. Vprašajmo se, zdaj ko še lahko trezno zremo skozi vetrobransko steklo: se zavedam tveganja, kadar med vožnjo uporabljam mobilni telefon ali nadzorno ploščo za upravljanje z radiem? Se zavedam možnih posledic? B^IMiljjnijjkB Novice so pripravljene v sodelovanju IlUVIbC z revijo Računalniške novice. www.racminlTi1HlTfmOTice.com Koledar prihajajočih dogodkov -marec 2019 Petek, 1. 3. pravljična ura za otroke (knjižnica Dobrepolje, 17.30) Sreda, 6. 3. delavnica Razgibajmo možgane s šahom (knjižnica Dobrepolje, 17.30) Četrtek, 7. 3. brezplačna delavnica Inšpektorata RS za delo (Družbeni dom Grosuplje, 11.00) Petek, 8. 3. domača tekma članske ekipe Futsal kluba Dobrepolje (Velike Lašče, 20.00) Petek, 8. 3. brezplačno davčno svetovanje za obrtnike (Dom obrtnikov Grosuplje, 8.00 do 15.00) Petek, 8. 3. pravljična ura za otroke (knjižnica Dobrepolje, 17.30) Sobota, 9. 3. domači turnir U-9 Futsal kluba Dobrepolje (Velike Lašče, od 10.00 do 15.00) Sobota, 9. 3. predstavitev temeljnih postopkov oživljanja (dvorana Zavoda Prizma v Ponikvah, 15.00) Četrtek, 14. 3. seminar Blagovne znamke (Dom obrtnikov Grosuplje, 13.00) Petek, 15. 3. pravljična ura za otroke (knjižnica Dobrepolje, 17.30) Sobota, 16. 3. GROŠ-eva poizpitna zabava (prostori GROŠ-a v Grosuplju) Nedelja, 17. 3. občni zbor Društva upokojencev Dobrepolje (Jakličev dom, 15.00) Ponedeljek, 18. 3. predavanje Ekološki vrt (knjižnica Dobrepolje, 19.00) Sreda, 20. 3. delavnica Razgibajmo možgane s šahom (knjižnica Dobrepolje, 17.30) Četrtek, 21. 3. strokovni seminar Veste, kaj morate poročati o embalaži? (Dom obrtnikov Grosuplje, 13.00) Petek, 22. 3. delavnica Priprava in peka kruha z naravnim kvasom (vaški dom v Predstrugah, 17.00) Petek, 22. 3. proslava ob materinskem dnevu (PŠ Struge, 17.00) Petek, 22. 3. pravljična ura za otroke (knjižnica Dobrepolje, 17.30) Petek, 22. 3. odvoz nevarnih odpadkov iz gospodinjstev (po razporedu) Sobota, 23. 3. odhod članov Društva upokojencev Dobrepolje na letovanje v Izolo Petek, 29. 3. pravljična ura za otroke (knjižnica Dobrepolje, 17.30) Naš kraj ■ februar 2019 15 Delovni čas pomembnih služb, ustanov ZDRAVSTVENA POSTAJA VIDEM - Zdravstveni dom Ivančna Gorica SREDA: 12.30-19.00 ambulanta dr. Štefana Čampe DELAVNIKI PONOČI (19.30 do 6.30) - ČETRTEK: 11.00-15.00 PONEDELJEK: 12.00-19.00, naročanje: Zdravstveni dom Ivančna Gorica PETEK: 12.30-19.00 11.00-12.00 Telefonska številka dežurne službe: TOREK: 12.00-19.00, naročanje: 11.00-12.00 031 656 000 ŽUPNIJSKA KNJIŽNICA: SREDA: 10.00-14.00, naročanje: 9.00-10.00 TOREK: 18.00-20.00 ČETRTEK: 10.00-14.00, naročanje: 9.00-10.00 ZOBNA ORDINACIJA VIDEM: PRVA NEDELJA V MESECU: 8.30-10.30 PETEK: 7.30-13.30, naročanje: 7.30-8.30 PONEDELJEK: 12.30-19.00 Telefon: 01/78-07-220, TOREK: 13.00-19.30 POŠTA - VIDEM: elektronska pošta: info@zd-videm.si. SREDA: 7.00-13.30 PONEDELJEK: 14.00-18.00 ČETRTEK: 7.00-13.30 TOREK: 9.00-14.00 ZDRAVSTVENA POSTAJA VIDEM - PETEK: 7.00-13.30 SREDA: 14.00-18.00 ambulanta dr. Barbare Morovič: ČETRTEK: 9.00-14.00 PONEDELJEK: 10.00-15.00 ŠOLSKA ZOBNA ORDINACIJA: PETEK: 9.00-14.00 SREDA: 13.00-19.00 PONEDELJEK: 8.00-15.00 SOBOTA: 9.00-12.00 ČETRTEK: 13.00-19.00 SREDA: 8.00-18.00 Naročanje - osebno v ambulanti v PRVI IN TRETJI PETEK V MESECU: 8.00-14.00 POŠTA - STRUGE: ordinacijskem času, po telefonu (059 346 202) PONEDELJEK: 11.00-13.00 - eno uro pred začetkom ordinacijskega časa LEKARNA LJUBLJANA, VIDEM TOREK: 11.00-13.00 ali po elektronski pošti: narocanje.drmorovic@ PONEDELJEK: 7.30-14.30 SREDA: 11.00-13.00 ambulanta-videm.si. TOREK: 12.00-19.00 ČETRTEK: 16.00-18.00 SREDA: 10.00-17.00 PETEK: 11.00-13.00 ZDRAVSTVENA POSTAJA STRUGE - ČETRTEK: 12.00-19.00 ambulanta dr. Barbare Morovič: PETEK: 7.30-14.30 KMETIJSKA ZADRUGA VIDEM: TOREK: 9.00-13.30 PONEDELJEK: 7.00-16.00 PETEK: 9.00-13.30 FIZIOTERAPIJA KRAJNC: TOREK: 7.00-16.00 Telefon za naročanje - v ordinacijskem času: Od PONEDELJKA do PETKA: 6.30-10.00 SREDA: 7.00-16.00 059 346 204 (na delovni nalog). Samoplačniki po dogovoru. ČETRTEK: 7.00-16.00 PETEK: 7.00-16.00 ZDRAVSTVENA POSTAJA VIDEM - OBČINA DOBREPOLJE - URADNE URE: SOBOTA: 8.00-12.00 pediatrična ambulanta PONEDELJEK: 8.00-11.00 in 12.00-14.30 PETEK: 7.00-13.00 SREDA: 8.00-11.00 in 12.00-17.00 POLICIJSKA PISARNA DOBREPOLJE 07.00 - 08.00 kurativa - bolni PETEK: 8.00-11.00 in 12.00-13.00 (Videm 36): 08.00 - 10.00 sistem. pregledi, posvetovalnica PONEDELJEK: 15.00-17.00 10.30 - 13.00 kurativa - bolni UPRAVNA ENOTA GROSUPLJE, TOREK: 10.00-12.00 MATIČNI URAD VIDEM: ZDRAVNIŠKA OSKRBA MED VIKENDI IN TOREK: 8.00-12.00 in 12.30-14.30 MEDOBČINSKI INŠPEKTORAT (Videm 34): PONOČI - dežurna služba: ČETRTEK: 8.00-9.00 SOBOTA 7.00-14.00 - KNJIŽNICA GROSUPLJE - VIDEM: Zdravstveni dom Grosuplje PONEDELJEK: 12.30-19.00 SOBOTA po 14.00 in do PONEDELJKA do 6.30 - TOREK: 8.00-15.00 ' 1 ■ ■' s? m P ffS": > i Nikoli naj te ne bo strah zavzeti se za iskrenost, resnico in sočutje, proti nepravičnosti, laži ali pohlepu. Če bi ljudje celega sveta tako delovali, bi spremenili svet. (William Faulkner) 16 Naš kraj ■ februar 2019 Proslava ob kulturnem prazniku Na predvečer slovenskega kulturnega praznika smo zbrani v večnamenskem prostoru v novem vrtcu Ringaraja prisostvovali zanimivemu in bogatemu kulturnemu programu, ki sta ga skupaj pripravila Občina Dobrepolje in JVIZ OŠ Dobrepolje. Programu je sledilo simbolično odprtje stalne razstave 19 lesorezov našega rojaka Toneta Kralja. Bojan Novak Ob prisotnosti župana Igorja Ahačevčiča in ravnatelja Ivana Grandovca ter nekaterih pomembnih gostov so slovensko himno zapeli najstarejši otroci iz vrtca in s svojim simpatičnim nastopom poželi veliko simpatij. Pod vodstvom vzgojiteljice Marije Žnidaršič so otroci zapeli še dve pesmi (Bine in boben, Prvi sneg), nato pa oder in mikrofon prepustili županu, ki je v svojem nagovoru spomnil na pomen kulture in preko svojih shranjenih zapisov tudi na odprtje razstave originalnih lesorezov Toneta Kralja v prostorih šole. Pod vodstvom Lada Žiberta je dve pesmi zapel mešani pevski zbor Škrjanček in, kot je v najavi poudarila povezovalka prireditve Polona Otoničar Pajk, pokazal, da pesem ne pozna meja, ne loči let in povezuje ljudi. Pevskemu nastopu je sledila recitacija Prešernove balade Povodni mož. Pet osmošolcev je odlično interpretiralo znano besedilo, za njimi pa je mojstrstvo na svojih violinskih citrah ponovno dokazala Veronika Zajec. Bogat mozaik različnih glasbenih zvrsti in izvajalcev sta razširila operna pevca Lucija Šinkovec in Jernej Klinc, ob koncu pa zaokrožila še zasedba Zagoriški fantje z dvema pesmima iz svojega bogatega repertoarja. Vmes so otroci iz skupine Sovice deklamirali pesem Ko bom velik, njihovi prijatelji iz skupine Miške pa pesem Risar. V zadnjem delu je ravnatelj Ivan Gran-dovec zbranim predstavil ključne informacije o našem rojaku, umetniku Tonetu Kralju, in o njegovih lesorezih iz ciklusa Zemlja. Na kratko bi lahko informacije strnili v citat povezovalke programa: Tone Kralj je bil slovenski slikar, kipar in grafik. Rodil se je v Zagorici leta 1900. Med letoma 1920 in 1923 je študiral kiparstvo v Pragi, kasneje pa se je izpopolnjeval na Dunaju, v Parizu in Benetkah. Tone Kralj je umetnik, ki ob starejšem Francetu predstavlja ključno osebnost slovenskega ekspresionizma in nove stvarnosti. Posegal je na različna področja likovne ustvarjalnosti in ustvaril obsežen opus stenskih poslikav, oljnih podob, skulptur, grafik, risb, ilustracij, lutk in celo oblikovalskih in arhitekturnih stvaritev. Bil je eden redkih slovenskih slikarjev, ki je v tem stoletju nadaljeval kontinuiteto sakralne umetnosti, obvladoval velike zidne površine cerkvenih notranjščin, vseskozi pa prizadeto beležil tragedije lastnega naroda in posameznika ter skušal postaviti vreden pomnik domačemu ljudskemu izročilu. 17 Naš kraj ■ februar 2019 V družbi profesorja Milana Šuštarja, ki ima velike zasluge za to, da poznamo toliko naših rojakov, sta župan in ravnatelj simbolično prerezala trak in odprla stalno razstavo slik devetnajstih Kraljevih lesorezov, s tem pa se je osrednja občinska proslava ob letošnjem kulturnem prazniku tudi končala. Vabljeni, da si vzamete čas in si slike lesorezov pogledate in začutite del bogatega izročila, ki nam ga je zapustil Tone Kralj. ■ ¡IS. Neskončna ljubezen ki večno žari, se že pred rojstvom dojenčka rodi. Nihče ne presega njenih darov, že s praga jih čutim ko pridem domov. Neskončna ljubezen je ena sama, ves svet jo kliče: ljubljena mama! Zvezdana Majhen Iskrene čestitke ob dnevu žena in materinskem dnevu. Čestitamo za plemenito delo, ki je pogosto tiho, skrito in neopaženo. OO SLS 18 Naš kraj ■ februar 2019 Moje telo in masažna terapija pri Milki Golob V mesecu januarju smo v skupini Pikapolonice imeli temo Moje telo. S ciljem spoznavanja svojega telesa, življenjskega cikla ter zdravega in varnega načina življenja smo preko igre in različnih dejavnosti spoznavali in preučevali svoje telo in njegovo delovanje. Mateja Lohkar in Mojca Mlakar Otroci so opazovali sebe v ogledalu in se primerjali z vrstniki, doživljali posamezno čutilo in ga spoznavali v funkciji celega telesa. Ob različnih dejavnostih smo preučevali svoje telo in njegovo delovanje (bitje srca, merjenje srčnega utripa, dihanje, delovanje mišic, potek prebavne poti ...). Otroci so pridobivali samospoštovanje in samozavest glede svojega telesa, razvijali tolerantnost do drugačnosti in sodelovali v pogovorih o življenjskem ciklu. Z gospo Milko Golob smo se dogovorili za termin masažne terapije in pedi-kure v prostorih Anatripisa v Jakličevem domu. Gospa Milka nas je ob dogovorjeni uri lepo sprejela in popeljala v prostor, kjer smo uživali v masaži in v sprostitvi ob prijetni glasbi. Otrokom je na razumljiv način predstavila delovanje mišic, kako skrbimo za zdravje in kaj naj naša prehrana vsebuje, da ostanemo čili in zdravi. Vsi otroci so si zaželeli masaže. Najbolj fascinantna jim je bila masažna miza, ki ima luknjo, da lahko gledamo dol, in seveda spodaj prijatelja, ki nam je pomahal. Po masaži smo odšli v prostor za pe-dikuro. Ga. Milka nam je predstavila pripomočke in aparat. Nato je otrokom prikazala, kako potekata pedikura in masaža stopala. Masaža stopal je tehnika več tisočletij starega naravnega zdravljenja in sproščanja celega telesa, spodbuditve krvnega obtoka ter aktiviranja ali umiritve organskih funkcij. Otrokom je pokazala, da se vsak del telesa odziva na natančno določeno točko na stopalih in da se s pritiskanjem na te refleksne točke lahko sprosti in uravnovesi telo. Po končani masaži in pedikuri nas je ga. Milka povabila na čaj in medenjake. Dogovorili smo se, da nas v spomladanskem času obišče s svojim štirinožnim prijateljem. Takrat pa nam bo predstavila terapijo s pomočjo psov (Tačke po-magačke). Ob zaključku teme Moje telo pa nas je v vrtcu obiskala Sarina mamica, Mojca Novak, in nam predstavila svoj poklic, poklic zdravnice. Zahvaljujemo se Milki Golob in Mojci Novak za sodelovanje, posredovano znanje in obogatitev naših dejavnosti. Družini Česen z Vidma pa se zahvaljujemo za podarjene knjige in različne didaktične pripomočke, ki so obogatili našo igralnico. ■ Kaj je kultura? Otrok mamo vpraša, kaj je to kultura, kdo se z njo ponaša? Le ta začudena obstane, saj resno jo vprašanje gane. Skromno mu obrazloži, in takole odgovori: kultura nas sprejme, ko se rodimo, raste z nami, ko se igramo, hodimo v šolo, v službo hitimo. Ko smo veseli, z nami se smeje, ko žalostni smo, nam dušo ogreje, pesmi in knjige nam piše, slike nariše, les obdeluje, kamen oblikuje, pravljice bere, solze izpere, se z lutkami igra, iz ekrana smehlja, naravo ohranja, stavbe vzdržuje, staro z novim povezuje. Prijazno z vsemi se rokuje, prešerno poje, lepo pozdravlja, ob odhodu se poslavlja, je naša zgodovina in domovina. Od rojstva do smrti z nami živi, kultura sem jaz, si ti, smo mi vsi. (Ida Semenič) 19 Naš kraj ■ februar 2019 Šestosolci so pisali o neurju Neurja ne moremo preprečiti, lahko pa se nanj ustrezno pripravimo in s tem omilimo posledice ali škodo; morda z ustreznim znanjem in pravilnim ravnanjem celo komu rešimo življenje. Ema Sevšek, mentorica Prav s tem namenom Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje že vrsto let razpisuje literarne in likovne natečaje. Tokrat je tema neurje, kompleksen vremenski pojav z obilnim dežjem in udari strel, lahko pa se pojavita tudi silovit veter in toča. Posledice so lahko zelo hude in pomembno vplivajo na ka- kovost bivanja; udari strel povzročajo tudi poškodbe ali celo smrt ljudi ali živali. Kako o tej problematiki, ki naši dolini ni tuja, razmišljajo šestošolci, lahko izveste iz štirih kakovostnih besedil, poslanih na razpisani literarni natečaj, ki se ocenjuje dvostopenjsko. Najprej na regijski ravni - skoraj ne mine leto, da naši učenci ne bi bili nagrajeni -, potem tu nagrajena besedila pretehtajo še na državni ravni. Tudi na državni ravni so bili učenci naše šole že prepoznavni z izjemnimi besedili. ■ Neurje Erik Novak, 6. a Moje ime je Janez. Živim v prelepi majhni vasici, ki ima nekaj starejših in nekaj novejših hišic. Vse obdajajo cvetoči sadovnjaki, urejeni vrtovi, na gladkih parkiriščih so parkirani sijoči avtomobili. Med tednom vsak dan hodim v službo v bližnje mesto, kjer popravljam utrujene avtomobile in jim vračam izgubljeni sijaj. Sem pa najbolj vesel, ko se popoldne vračam domov in v daljavi zagledam našo lepo rumeno cerkvico z visokim zvonikom, saj vem, da sem blizu doma. Po odličnem kosilu iz mamičine kuhinje se hitro odpravim v bližnji gasilski dom. V prostem času sem prostovoljni gasilec! Vsak dan se s prijatelji gasilci usposabljamo na poligonu, otroke in mladince učimo gasilskih veščin, preverjamo svojo opremo, pregledujemo vozila in smo v stalni pripravljenosti, vsak ima svoj odzivnik. Pomagamo pri požarih, pokličejo nas ob naravnih nesrečah, usposobljeni smo za reševanje iz poškodovane pločevine. Če je potrebno, tudi rešimo mucko sosede Tončke, ki je obtičala na visoki jablani. Ko sem se nekega večera vračal proti domu, sem po radijskem sprejemniku prisluhnil novici, da se naši deželici približuje nenavadno vreme. Prijazna vremenarka je za noč z danes na jutri napovedala močne vetrove iz južnih krajev, ki naj bi jih pospremili močno deževje in udarci strel ter glasno grmenje. Pri nas že ne more biti tako hudo. Še nikoli ni bilo. Res je nekoliko bolj pihalo, tudi nevihta nas je dosegla, vendar sem se kljub temu v miru ulegel v toplo posteljo. Ravno sem zaspal, ko me zbudi brnenje mojega odzivnika. Rdeči alarm, vse gasilske enote nujno na zbor v gasilski dom! Oblečem se, obujem se, stečem proti vratom in jih odprem. Močan sunek vetra jih zaloputne in me potisne nazaj v hišo. Veter bobni in se zaletava v hišo, okna se tresejo, strele svetlijo prostor. Zberem vso moč, odprem vrata in se korakoma prebijam do zbirnega mesta v gasilskem domu. Zunaj divja neverjetno neurje, kot da se bliža konec sveta. Vsi smo že zbrani. Preoblečem se v delovna oblačila, glavo si zaščitim s čelado, obujem si težke čevlje. Poveljnik nam je predstavil dogajanje. Našo vasico je zajelo neurje, ki se ga ne spominjajo niti najstarejši prebivalci iz najstarejših hišk. Zunaj je narava divjala na vso moč. Cvetoči sadovnjaki so bili podrti, drevesa so ležala na tleh, zaprli so ceste, vrtovi niso bili več urejeni, sijoči avtomobili so bili razbiti, stare in nove hiške so bile gole, brez streh in brez oken. Poveljnik razdeli naloge. Peter, Andrej, Jakob, Filip in Bart gredo s kamionom zapirat razkrite strehe. Tomaž, Matej, Jaka in Tadej vzamejo žage in režejo podrta drevesa in jih umikajo s hiš in cest in avtomobilov. Simon, Jura in jaz pomagamo obupanim prebivalcem iz poškodovanih hišk in jih vodimo na varno, stran od besneče narave. Noč se je spreminjala v jutro, pojavila se je prva svetloba, dež je prenehal padati, veter se je umiril, grmenje je utihnilo. Dan je pokazal pravo opustošenje. Vasica je bila poškodovana. Naša dvanajsterica je nepretrgoma delala več ur, več dni. Čez nekaj mesecev so sadovnjaki, vrtovi in hišice zopet dobili svojo staro podobo, neurje je bilo tokrat premagano. Moje ime je Janez in sem prostovoljni gasilec! Lina Strnad, 6. a Nekega dne, ko sem gledala televizijo, sem na njej videla, da se začenjajo poročila. Kazalo je, da se bliža hudo neurje. Poročila sem si hotela ogledati do konca, vendar na sredini so se televizija in vse druge luči ugasnile. Odšla sem preverit varovalke, vendar nisem ničesar videla. Poiskala sem osvetlitev, vendar ravno v tistem trenutku so se luči prižgale nazaj. Za vsak slučaj sem si za naslednjič pripravila svetilko. Odšla sem nazaj gor in zaslišala sem, da je začel padati dež. Pogledala sem čez okno in zagledala strele. Hitro sem izklopila vse elektronske stvari. Kmalu za tem je začelo grmeti. Odhitela sem v sobo in se ogrnila z odejo. Nisem mogla zaspati, zato sem brala knjigo. Nisem si upala pogledati skozi okno, a sem se le odločila. Drevesa so se zibala kot gugalnice, dež je padal kot iz škafa, nekatere stvari pa so letele na nebu. V trenutku sem se spomnila, da sem zunaj pustila obešeno 20 Naš kraj ■ februar 2019 svojo najljubšo odejo na ograji balkona. Odhitela sem pogledat skozi okno, če je še vedno moja odeja na balkonu. Ni je bilo. Prebledela sem, saj je bil edini spomin na mojo prababico, ona mi jo je sešila. Bila je zelo mehka in puhasta in zlato rumene barve. Spletena je bila kot kita. Čeprav je bil močan vihar, sem se odločila, da jo poiščem. Oblekla sem si topel plašč in svoje najtoplejše škornje. Dala sem si še kapo na glavo in rokavice na roke in odšla ven. Pihalo je tako močno, da sem večkrat padla. Nisem obupala. Bila je megla in tudi nisem točno videla, kam grem. Hodila sem in hodila. Malo naprej, malo nazaj, malo levo in desno. Megla se je malo razblinila in videla sem bolje. Videla sem nekaj zelo močne zlato rumene barve na ograji, a pri hiši, za katero pravijo, da v njej straši. Začelo je še bolj grmeti in videla sem strele povsod. Nenadoma je ena strela udarila zraven mene. V tistem trenutku sem videla samo še veliko svetlobo in slišala nisem ničesar. Dogajanja naprej se ne spomnim več. Zbudila sem se v sobi v temi, obdana s svečami. Ustrašila sem se, kje sem, in zavpila. V sobo je prišla stara gospa. Ustrašila sem se še bolj in zakričala, da sem na koncu skoraj ostala brez glasu. Rekla mi je: »Pomiri se, vse je v redu. Nič ti ne bom naredila.« Čudno sem jo pogledala in vprašala: »Kaj delam tukaj?« Ona pa, kot da nisem nič rekla: »Je to tvoje?« Dala mi je mojo odejo in hitro sem jo vzela. Hotela sem oditi, vendar je rekla: »Zunaj ni še varno!« Pogledala sem skozi okno in zunaj je padala toča, grmelo je in strele so udarjale kot nore. Nekaj ur sem še ostala pri njej in dala mi je album, poln slik njene družine. Pobrskala sem po albumu in zagledala fotografijo, na kateri sta bili ona in neka deklica. To je bila prav taka fotografija kot tista, ki sem jo imela v kuhinji. Ta deklica sem bila jaz, sem ugotovila. Objela sem gospo in tako spoznala, da je moja prababica še vedno živa. Zdaj je minilo par tednov in s prababico živiva v njeni hiši. Vsak dan sva gledali stare podobe in se ob njih smejali ter potočili tudi kako solzo. Rebeka Rotar, 6. a Vsakdo izmed nas je že doživel veličino neurja. Takrat ko se nebo in zemlja združita in z vso svojo silo udarita. Takrat ko divjata veter in dež ter trgata in raznašata vse, kar se jima postavi na pot. Posledice neurij so zelo različne, saj lahko pride do poplav, trganja zemeljskih plazov, poškodovanih cest, nanosov kamenja in skal, prekinitev oskrbe z električno energijo, onesnaženja vodnih virov oziroma pitne vode, vetrolomov, požarov in poškodb zgradb zaradi udara strel ter škode zaradi toče na zgradbah, kmetijskih površinah in vozilih ter drugih stvareh. Prav tako neurje je nedavno divjalo po Sloveniji. Tokrat se je naše doline ognilo v velikem loku. Le nekaj polomljenih dreves in par razkritih streh je kazalo, da se je ponoči le nekaj dogajalo. Ati, ki je član prostovoljnega gasilskega društva, je bil takoj poklican na teren. Hitro so stekle akcije sanacije. Kaj hitro so bile težave odpravljene. Življenje se je normaliziralo in teklo po ustaljenih tirih. Vsi pa niso imeli te sreče. Zgodaj zjutraj naslednjega dne nas zbudi telefonski klic. Bila je mamina teta. Hitela je pripovedovati: »Skozi okno sem opazovala nenavadno sivo meglo, ki se nam je približevala. Nenadoma se je stemnilo. Ničesar nisem videla, samo slišala sem močne sunke vetra, ki so se vrtinčili in strešne kritine kot za šalo metali s streh. Grozljivo je bučalo, in čeprav nisem več tako mlada, česa podobnega še nisem doživela. Bilo je kot v filmu! Najbolj prizadeta je osnovna šola, ki je ostala brez strehe, voda pa je zalila celotno stavbo in opremo. Toča je uničila precej pridelka na vrtovih, sadovnjakih in hmeljišču. In ko sem že mislila, da se bo vse polomilo in spremenilo v eno samo kepo polomljenih dreves, brez obličja, se je neurje ustavilo. Trajalo je eno dolgo noč in nastopil je mir. Za sabo pa je pustilo pravo opustošenje.« Takoj ko sva z mami izvedeli, da jim je neurje poškodovalo streho, sva poklicali atija. Ta je govoril z gasilskim društvom in še isti dan so njihovemu društvu poslali material za popravilo streh. Teto in strica pa smo teden dni gostili pri nas, da so jima lahko v miru popravili streho. Žal je tako, da šele ko nas življenje postavi pred preizkušnjo, pokažemo, kako pomembno je, da stopimo skupaj in pokažemo, iz kakšnega testa smo. Ob tem neurju smo dokazali, da smo odločni, pogumni, vztrajni, a tudi plemeniti in dobrosrčni. Sara Česen, 6. b Bil je vikend v decembru. Po mojem mnenju bi moralo že snežiti, zato sem bila malo slabe volje. Ampak sem se odločila, da se ne bom smilila sama sebi in svojega počutja prepustila v roke vremena. Tako sem si skuhala čaj, pograbila knjigo, se zavila pod odejo, k sebi potegnila še svojo mačko, ki je bila zaradi letnega časa še bolj puhasta in topla kot po navadi, in se poglobila v branje. Minilo je nekaj časa in sem imela branja dovolj. Vstala sem in se razgibala, da me ne bi napadla lenoba. Medtem ko sem se zasanjano sprehajala po sobi, sem pogledala skozi okno in videla, da močno piha veter. Kadar mi mrši lase, zelo uživam, zato sem se odločila, da se toplo oblečem in grem ven brez kape, da bi lahko uživala v plapolanju las, nad čimer moja mama sicer ni bila preveč navdušena. Tako sem stopila skozi vrata z namenom, da bi šla na krajši sprehod po polju. Toda premislila sem si v trenutku, ko sem stopila ven. Dež je močno nalival in veter, ki se mi je zdel v hiši prikupen, ni bil nedolžen vetrič, ki mrši lase, ampak veter, ki pripravlja okolico na neurje. Tako sem stopila nazaj v hišo. Pri-legel se mi je topel napitek, zato sem si skuhala čaj. In ravno ko sem v skodelico nalivala vročo vodo, so se nam v hiši ugasnile vse luči. Bilo je šele pozno popoldne, ampak bila je že tema. Moja mlajša sestrica je v zgornjem nadstropju pospravljala svojo sobo, in ker se malo boji teme, je kar zakričala. Mama jo je pomirila in prišla k meni. Skupaj sva začeli prižigati sveče za vsaj malo svetlobe. Tako sta k nama prišli še mlajša in starejša sestra. Kmalu je iz službe prišel tudi moj oče. Pošalil se je in rekel: »Saj nimam nič proti svečam in romantiki, toda zaenkrat bi raje ostal kar pri sobni luči.« Tako je segel po stikalu, me pa smo mu povedale, da je zmanjkalo elektrike in da ne vemo, kdaj se vrne. Odšel je zakurit ogenj v staro peč, saj smo vodo in prostor 21 Naš kraj ■ februar 2019 sicer ogrevali s toplotno črpalko. Pa vseeno potem ni bilo kaj dosti bolje. Prostor se je shladil in tudi voda, s katero smo se umivali, ni bila prav topla. Ko smo se uredile, smo si čez pižame potegnile še najdebelejše jope in nogavice. Pravzaprav je v naši hiši izpad elektrike povzročil kar nekaj nevšečnosti, saj je večino aparatov pri nas poganjala električna energija. Toda na vse to smo pozabili, ko smo se vsi skupaj stisnili na kavč in se pogovarjali o preživetem dnevu in drugih dogodkih. Ko sem se naslednji dan zbudila, je še vedno močno pihalo in deževalo, elektrike pa tudi ni bilo. Dan potem ni minil kaj dosti drugače kot po navadi, le na kosilo smo šli k sorodnikom v Ljubljano, kjer je elektrika bila, saj bi si doma z nedelujočim štedilnikom lahko pripravili le sendviče. Domov smo se vrnili zvečer. Bila sem presenečena nad vso temo, ki smo jo videli, ko smo zapeljali v glavni del Vidma. Nobena obcestna svetilka ni gorela, svetlobo pa je bilo mogoče videti le iz hiš, ki so imele agregat. Ko smo prišli nazaj domov, smo se uredili in utrujeni popadali v postelje. Naslednji dan sem se zbudila kar zgodaj. Odhitela sem v spodnje nadstropje, kjer smo skupaj poslušali novice, da bi slišali, če pouk je, saj elektrike še zmeraj ni bilo. Tega na žalost nismo izvedeli, zato pa smo poklicali soseda, ki je rekel, da v šolo ne gre. Tako smo se odločili tudi mi. Starši so morali v službo, zato se je oči z babi dogovoril, da bomo čez dan pri njej. Ko smo se peljali v Ljubljano, sem opazila, da se visoke smreke, ki so rasle skoraj kilometer stran od naše hiše, zaradi vetra nevarno majejo. Upala sem, da se kakšna ne bo zlomila in s tem povzročila škode. Na poti smo zaradi podrtih dreves, ki jih je veter izruval ponoči, morali velikokrat čakati. To me ni preveč motilo, vendar sem bila kar malo žalostna, ko sem videla, kakšno opustošenje je povzročilo neurje. Zasanjano sem gledala skozi avtomobilsko okno, nato pa me je predramil glas starejše sestre, ki je povedala, da smo prispeli. Babica nas je že čakala in nas toplo sprejela s svežim zajtrkom in toplim čajem. Dan smo vse preživele mirno - veliko smo počivale, se malo učile, brale, se pogovarjale in igrale družabne igre. Tako je bil že večer in iz službe je po nas prišel oči. Poslovile smo se od babice, nato pa smo odšli domov. Oči je na poti povedal, da je tudi mami že doma in da je nabavil agregat, ki nam bo v pomoč, dokler se ne vrne elektrika. Vse smo bile zadovoljne. Po prihodu domov sem videla, da se je na eni od smrek zlomila veja. Nisem bila ravno navdušena, ampak vseeno hvaležna, da se ni zgodilo kaj hujšega. Ko sem se pripravljala na spanje, je bilo vse skupaj veliko lažje, saj je oče usposobil agregat. Prispelo je tudi sporočilo, ki nas je obvestilo: »Jutri pouk poteka ne glede na stanje elektrike.« Hitro sem si pripravila torbo in to sporočila tudi svojima sestrama. Ko sem končala in se ulegla v posteljo, sem razmišljala o vsem, kar sem doživela. Mislim, da smo takrat vsi doumeli, kako težko bi bilo za nas življenje brez elektrike. Lahko smo hvaležni za vse, kar imamo. ■ Območno tekmovanje iz angleščine na OŠ Dobrepolje in srebrno priznanje V četrtek, 17. januarja 2019, je na OŠ Dobrepolje potekalo območno tekmovanje iz angleščine za 9. razrede. Naša šola je vključena v regijo Ljubljana 3, kjer je 29 šol s kočevskega konca in nekaj šol iz osrednje Ljubljane in okolice. Na tekmovanju je sodelovalo 137 učencev. Zaradi velikega števila tekmovalcev je bila organizacija kar velik zalogaj. Za tekmovanje smo pripravili vse učilnice na predmetni stopnji in tako vsem tekmovalcem zagotovili ustrezne pogoje. Helena Erčulj, organizator tekmovanja Tekmovalci so se zbrali ob 13.30 v jedilnici osnovne šole, učitelji spremljevalci pa so se zbrali na sestanku v učilnici 5. razreda, saj so bili mnogi izmed njih tudi nadzorni učitelji pri tekmovanju. Na začetku je tekmovalce pozdravil ravnatelj Ivan Grandovec in jim namenil nekaj vzpodbudnih besed. Nato jim je otroški pevski zbor pod vodstvom Petre Jerič zapel angleško pesmico Peace to the World. Na koncu pa so učenci 8. razreda zaigrali kratko zabavno zgodbico, ki so jo sami prevedli iz slovenščine v angleščino. Tekmovalci so potem odšli pred učilnice in ob 14. se je začelo tekmovanje. Tekmovanje je trajalo eno uro, po tekmovanju pa smo učitelji ocenjevalci popravili vse tekmovalne naloge in vpisali rezultate. Z naše šole sta na območnem tekmovanju sodelovali Ana Babič in Eva Česen, učenki 9. a. Obe sta dosegli lep rezultat, še posebej Eva, ki je osvojila srebrno pri- znanje. Šolsko tekmovanje iz angleščine je potekalo v sredo, 15. novembra 2018, kjer je sodelovalo deset učencev 9. razreda, štirje učenci so osvojili bronasto priznanje, dve pa sta se tako uvrstili na območno tekmovanje. S pomočjo učiteljev in vodstva šole smo tako uspešno organizirali območno tekmovanje, ki je potekalo brez težav, in mislim, da so bili vsi, tako tekmovalci kot tudi učitelji, zadovoljni z organizacijo. ■ 22 Naš kraj ■ februar 2019 Obnovitveni tečaj iz prve pomoči na OŠ Dobrepolje V sredo, 30. januarja 2019, je bil za učitelje in strokovne delavce OŠ Dobrepolje na šoli organiziran obnovitveni tečaj prve pomoči, ki so ga izvedli študenti medicine iz Društva študentov medicine Slovenije v okviru projekta Za življenje. Darja Macuh Miščič, OŠ Dobrepolje Člani društva izvajajo tečaje z namenom seznanjati ljudi s postopki prve pomoči, da bi povečali odziv mimoidočih v primeru nesreč in predstaviti prvo pomoč kot dolžnost vsakega posameznika. Na začetku smo imeli krajše predavanje, v katerem so bili predstavljeni postopki pomoči pri srčnem zastoju, nezavestnim, poškodovanim in ukrepanje v primeru nenadnih obolenj (srčni infarkt, možganska kap, zapora dihalnih poti). V drugem delu smo se razdelili v tri skupine in v vsaki tudi praktično preizkusili, kako pristopiti k poškodovancu, temeljne postopke oživljanja odraslih in otrok, uporabo avtomatskega defibrila-torja in oskrbo krvavitev in ran. Taka izobraževanja so vedno dobrodošla, saj je znanje iz prve pomoči treba obnavljati, poleg tega pa se smernice z leti tudi spreminjajo. Še posebej je bilo dobro, da smo imeli možnost vse postopke tudi praktično preizkusiti. Vse to nam bo pomagalo, da bomo v situacijah, ko bo to potrebno, znali ustrezno pomagati. ■ Dan brez telefona Mesec februar je mesec varne rabe interneta. V okviru letošnjega meseca varne rabe smo 14. februarja 2019 na naši šoli izpeljali dan brez telefona. Barbara Blatnik Učenci in učitelji smo zjutraj, do začetka prve ure, oddali telefone v pripravljene škatle v jedilnici, telefoni so se do konca pete ure hranili v pisarni. Po končanem pouku pa smo jih učenci in učitelji prišli iskat. Ugotovili smo, da smo na svoje telefone vsi zelo navezani, saj jih je bilo nekaterim kar težko oddati. Zdi se mi pomembno, da se zavedamo, da smo s sodobno tehnologijo čedalje bolj zasvojeni. Ne samo da smo odvisni od družabnih omrežij, spletne pošte in novic, ki so nam takoj na voljo, s tem se nam zagotovo slabšajo medsebojni odnosi. Takšen dan je bil dobrodošel in tudi med učenci dobro sprejet, zato ga bomo zagotovo še ponovili. ■ Dobrodelna akcija zbiranja plastičnih zamaškov Na Osnovni šoli Dobrepolje smo se odločili, da bomo zbirali zamaške/plastične pokrovčke za Luko Bolho, dečka, ki obiskuje 5. razred in je takšen, kot so vsi otroci. O njem si več preberite v naslednjem članku. Sonja Lenarčič, pomočnica ravnatelja Doma se nam nabirajo zamaški različne embalaže. Zakaj ne bi z njimi pomagali vsaj enemu otroku, ki si bo morda tudi zaradi našega zamaška lažje omogočil fizioterapijo, vaje, druge terapije ...? Kateri zamaški so primerni za zbiranje? DA - Plastični pokrovčki, ki jih zbiramo (oznaka PP ali PE): pokrovčki vseh vrst plastenk, začimb, mleka, jogurta, sokov, sladke smetane, kislega zelja ali repe, nutele, tekočega pralnega praška, mehčalca, avtomobilskih olj, zdravil, zobne paste, kozmetike, čistil, plastični deli Kinder jajčka. NE - Plastični pokrovčki, ki jih ne zbiramo (oznaka PS - polistiren): prozorni pokrovčki kisle smetane, margarine, namazov, skute, sladoledov, ovitki CD-jev, kovinski pokrovčki. (Povzeto po: Ozaveščen.si, 30. 1. 2019) Plastične pokrovčke lahko prinesete v šolo. V jedilnici bodo nameščeni posebni koši, kamor jih odložite. Za SOLIDARNOST se vam zahvaljujemo. 23 Naš kraj ■ februar 2019 Zbiranje zamaškov za Luka še vedno poteka Z vašo pomočjo smo v 4 letih in pol zbrali že 65 ton zamaškov Sem Luka, radoživ, vedoželjen in nasmejan petošolec, ki rad hodim v šolo. Zelo rad igram flavto in se zabavam z vrstniki, vendar pa sem pri tem oviran, saj imam cerebralno paralizo. Rad bi povedal, da to ni bolezen, ampak stanje, ki mi otežuje življenje, predvsem na gibalnem področju. Sedaj se boste verjetno vprašali, zakaj, kako? Naj vam razložim ... Ob rojstvu je prišlo do možganske poškodbe, ki je povzročila hipotonost (šibek mišični tonus) v trebuhu in spastičnost (povečan mišični tonus) v spodnjih udih, kar mi je onemogočilo spontan gibalni razvoj. Že skoraj od rojstva sem bil reden gost nevrofizioterapije v zdra- vstvenem domu in v Soči, vendar pa je bilo to premalo za pravi napredek, zato sem začel z intenzivnimi zasebnimi terapijami. Tako sem pri devetih letih postal primeren kandidat za SDR operacijo. In smo šli čez lužo, v Ameriko, kjer mi je operacija odpravila zategnjenost in končno lahko v celoti stegnem noge, kar je predpogoj za hojo. Ker pa so moje mišice šibke in jih moram krepiti z intenzivnimi terapijami, potrebujem vsakodnevno terapijo. 2x tedensko obiskujem fitnes (ura stane 30 evrov), najmanj 3x tedensko fizioterapijo (ura stane 40 evrov) in 1x tedensko hipote-rapijo (ura stane 50 evrov). Ker gre za velik finančni zalogaj, se vam vsem iskreno zahvaljujemo za vsak zamašek. Ves denar, ki smo ga zbrali od zamaškov in donacij, je bil porabljen izključno za te terapije. Še enkrat HVALA! Luka Bolha z družino JVIZ OŠ DOBREPOLJE VIDEM 80, 1312 VIDEM - DOBREPOLJE Tel. št.: 01 780 72 10 | E-naslov: o-dobrepolje.lj@guest.arnes.si VPIS OTROK V VRTEC RINGARAJA ZA ŠOLSKO LETO 2019/2020 OŠ pobrepolje V vrtcu Ringaraja izvajamo program v jasličnih oddelkih in v oddelkih od 3. do 6. leta starosti. Na osnovi prijav ter v skladu z normativi in standardi, ki veljajo za vrtce, oblikujemo oddelke. Vsi sprejeti otroci bodo vpisani v vrtec 1. septembra 2019. Ker bodo nekateri malčki primerni za vstop v jaslični oddelek šele v zimskih mesecih 2019/20, naj omenim, da je prav, da so vpisani že 1. septembra 2019, ker si le na tak način zagotovijo mesto v oddelku. POSTOPEK VPISA: • Na spletni strani vrtca Ringaraja dobijo starši obrazec Prošnja za sprejem otroka v JVIZ OŠ DOBREPOLJE. Obrazec najdete na povezavi: http://www.osdobrepolje.si/vrtec/dokumenti/. Starši vlogo ustrezno izpolnijo in vrnejo v tajništvo do 31. marca 2019. • Če je prijav več, kot je prostih mest, mora Komisija za vpis otrok v vrtec sklepati o otrocih, ki bodo sprejeti v vrtec. • Po sprejemu v vrtec prejmejo starši obvestilo o sprejemu in povabilo k vpisu. Pred vstopom v vrtec morajo starši pridobiti zdravniško potrdilo o zdravstvenem stanju otroka, o morebitnih dietah in otrokovih posebnostih. • Ko starši pridobijo pozitivno mnenje zdravnika, je otrok dokončno sprejet v vrtec. Vzgojiteljica sprejme otroka v varstvo, ko starši vzgojiteljici dostavijo zdravniško potrdilo. • Starši takoj po sprejemu obvestila o sprejemu otroka v vrtec oddajo na CSD Grosuplje vlogo za znižanje plačila oskrbnine v vrtcu. • Staršem, ki ste oddali Prošnjo za sprejem otroka v vrtec po 1. aprilu 2018, ni treba ponovno oddati prošnje. VSE STARŠE, KI NAMERAVATE VPISATI SVOJEGA OTROKA V VRTEC, PROSIM, DA TO STORITE ODGOVORNO. V PRETEKLIH LETIH SMO KAR NEKAJ OTROK SPREJELI V VRTEC, JIH RAZPOREDILI V ODDELKE, DODATNO ZAPOSLILI DELAVKO, NATO PA SO JIH STARŠI ODJAVILI. Lepo pozdravljeni. Ravnatelj: Ivan Grandovec 24 Naš kraj ■ februar 2019 Tekmovanja v odbojki za deklice in dečke Po dolgem času vam spet prinašamo novice iz športnih tekmovanj. S katerim športom moramo začeti, da postanejo učenci osnovne šole Dobrepolje pozorni? To je nesporno naša odbojka, ki se je med učenci zelo dobro prijela in jo učenci množično obožujejo. Predvsem pa že pregovorno dosegajo najboljše rezultate med vsemi tekmovanji, ki se jih naša šola udeležuje. Tudi tokratna tekmovanja nista bila izjema. Alenka Leskovar Kakor se spodobi, moramo najprej začeti z dekleti. Od kar se nismo brali, so se borile na občinskem in tudi na medobčinskem tekmovanju, kamor so se uvrstile preko občinskega. Na občinskem tekmovanju so se zagnale kot levinje za plenom in rutinirano prišle do čudovitega drugega mesta. Konkurenca je lahko samo nemo opazovala pohod naših mladenk. Nato je sledil višji nivo tekmovanj, z močnejšimi, bolj izbranimi ekipami, med katerimi jih veliko resno trenira in niti niso primerljiva z našo na pol rekreativno in na pol tekmovalno postavo. Vendar so se kljub temu, v zelo močni medobčinski konkurenci, naša dekleta izjemno odrezala in v konkurenci deklic zasedle četrto mesto. Posebej je potrebno pohvaliti ekipo deklic, ki deluje super, je izjemno homogena, enotna. Dekleta si pomagajo in se spodbujajo. Zavedajo se, da so ob takšnem zagrizenem pristopu skupaj še veliko močnejše. Izžarevajo samozavest in predanost, kar daje njihovim uspehom še večji čar. In kako so se odrezali dečki, naši mladi odbojkarji? Če so se izkazala že dekleta, so dečki zablesteli in zažareli kot meteorji, ki so ga oplazili in se spustili z njim v boj, pa jih je odnesel z opeklinami. Z zagrizenostjo levov so pometli s konkurenco na medobčinskem tekmovanju, da jim nihče ni presegel. Z velikim naskokom so dečki osvojili prvo mesto na medobčinskem tekmovanju. S takšno odlično popotnico so se udeležili področnega tekmovanja, kjer pa nikakor niso pokleknili ali obupali že na začetku. Z izjemno zagrizenostjo in zagretostjo so se spustili v dvoboje, da so na koncu osvojili 4. mesto na področnem tekmovanju. Zgolj za las jim je ušla uvrstitev v četrtfinale državnega prvenstva. Moram poudariti, da je prav neverjetno, kako se naši učenci lahko kosajo z ostalimi ekipami, ki redno trenirajo. Resnično sem ponosna nanje, na zanos te ekipe, na njihovo zagretost in povezanost. Vse čestitke in pohvale z moje strani za dosežene rezultate in da so pokazali športni duh, ki je lahko vzor ostalim. ■ 25 Naš kraj ■ februar 2019 Dobrepoljske ritmične gimnasticarke so se predstavile v Ljubljani Tudi v letošnjem šolskem letu so deklice OŠ Dobrepolje od prvega do devetega razreda začele vadbo ritmične gimnastike v velikem številu - pod okriljem ŠD AS vadijo ob sredah pod vodstvom prizadevne in priljubljene trenerke Maje. Matej Kalan V novejšem času je za prvi nastop Asic v šolskem letu rezerviran januar. Prireditev je bila v soboto, 19. januarja, v Ljubljani. V navdušujoči vaji na popevko Modrijanov so se predstavila vsa dekleta, ki so se udeležila jesenskih ritmičnih priprav. Dobrepolje so predstavljale tri skupine deklic. Vsaka od skupin je poleg treh skupnih točk nastopila tudi samostojno. Najmlajše z vajo s kiji, 2. skupina brez rekvizita in z obroči združeno s 3. skupino, ki pa je poleg vaje z obroči prikazala tudi vajo s trakovi. Nastopov je bilo res veliko. Tribune so popolnoma napolnili starši, bratje, sestre, dedki in babice va-dečih. Bili smo priča čudovitim nastopom, prelepim dresom, poslušanju lepih glasb in prijetnemu vzdušju v dvo- rani. Nastopala je tudi naša bivša učenka Špela Nose, ki nadaljuje vadbo tudi v Ljubljani, saj vadi na OŠ A. Šuštarja, sama pa je dijakinja Škofijske klasične gimnazije. Za izjemno prireditev si zaslužijo športnice in vaditeljice iskrene čestitke. Misli tekmovalk in vaditeljic pa so že usmerjene v čas proti koncu šolskega leta, ko bodo na zaključnem nastopu prejela nekatera dekleta zaslužene kolajne za večletno zvestobo ritmični gimnastiki. Nekaj devetošolk se bo lahko okitilo že z zlatimi kolajnami. Ob koncu šolskega leta sledi poleg zaključnega nastopa tudi tekmovanje deklic, ki vadijo že več let, kjer bodo dekleta poskušala izvesti po eno vajo z rekvizitom brez napak in prikazati usvojena nova znanja. Žal se izredno številni skupini ritmi-čark letos končuje šolanje na osnovni šoli in bo verjetno nastopila precejšnja vrzel, zato bo treba najstarejšo skupino sestaviti popolnoma na novo. ■ 26 Naš kraj ■ februar 2019 Februar - mesec varne rabe interneta Februar je mesec varne rabe interneta, 5. februarja pa okoli 140 držav po svetu obeleži dan varne rabe interneta. Prvič ga je obeležila organizacija Insafe, letos pa je potekal pod naslovom Skupaj za prijaznejši internet. Zbrala Barbara Blatnik Dejavnosti so bile usmerjene k spodbujanju vseh udeleženih k ustvarjanju prijaznejšega interneta za vse. Starši otroka izpostavimo možnosti internetne zlorabe tisti trenutek, ko mu izročimo v uporabo katero od naprav z dostopom do interneta. Žal se večina nas tega niti ne zaveda, morda ne vemo, kako otroke naučiti varne rabe interneta, mnogi pa upajo, da se njihovemu otroku zloraba ne bo zgodila. Dejavnosti, ki smo jih izvedli, so povabilo za vse, da na internetu z drugimi komuniciramo na spoštljiv način. Nekaj komentarjev naših učencev: • Ko dobim grd komentar ali pišejo grdo o meni, sem slabe volje in se počutim, kot da je z mano nekaj narobe. Počutim se osamljeno in manjvredno. • Ko dobim dober komentar, se počutim dobro, ker imam občutek, da me drugi spoštujejo in vejo, da sem dobra oseba. • Zgodilo se mi je že, da sem pod svojo sliko dobila grd komentar. Počutila sem se ogroženo, neprijetno, žalostno. Povedala sem staršem. Tudi starši so bili razočarani. • Na družbenih omrežjih nisem dejaven, včasih komentiram, vendar so moji komentarji prijazni. • Svojih slik in mnenj na socialnih omrežjih ne objavljam, ker se bojim, da me bo kdo užalil. Ugotovila sem namreč, da si ljudje upamo reči marsikaj, ko smo skriti za telefoni. KAJ PA O TEJ TEMI VEDO NAŠI NAJMLAJŠI? Z otroki smo si ogledali spletno stran Safe.si, ki je znana kot točka osveščanja o varni rabi interneta in mobilnih naprav za otroke, najstnike, starše in učitelje. Ogledali smo si posnetke iz video kotička, se ob vsakem pogovorili in se veliko novega naučili. Ob pogovoru smo ugotovili, da otroci internet uporabljajo v večini za igrice 27 Naš kraj ■ februar 2019 in ogled risank. Povprečno preživijo za računalnikom do ene ure dnevno. Družabnih omrežij ne uporabljajo, vedo pa, da jih uporabljajo njihovi starši in starejši bratje oz. sestre. Poznajo Facebook in Twitter. Poleg ogleda posnetkov in pogovora so otroci barvali tudi pobarvanke. Karmen Kljun Z otroki smo si ogledali spletno stran Safe.si, ki je znana kot točka ozaveščanja o varni rabi interneta in mobilnih naprav za otroke, najstnike, starše in učitelje. Ogledali smo si posnetke HIPSTERJA BEDANCA ter nekaj risank OVCE.sk. Ob posnetkih smo se pogovorili, kaj nam je hotel posnetek povedati, kaj se je na posnetku zgodilo in zakaj ... Učenci so naredili plakat na temo VARNA RABA INTERNETA. Mojca Pugelj Na PŠ Kompolje smo se z drugošolci in tretješolci posvetili predvsem naslednjim vprašanjem: • Ali uporabljaš el. naprave (telefon, tablica, računalnik)? • Kako pogosto/koliko časa jih uporab ljaš? • Ali imaš svojo lastno el. napravo? • Kaj običajno delaš, ko si na el. napravah? • Zakaj posežeš po el. napravi? • Kakšna pravila veljajo/bi morala veljati doma glede uporabe el. naprav? • Kako bi lahko preživel čas, če ne bi bil na el. napravah? Učenci so me presenetili predvsem pri odgovarjanju na zadnje vprašanje, saj imajo zelo veliko idej, kako koristno preživeti prosti čas. O vprašanjih smo se najprej pogovorili, nato pa smo vse ideje in ugotovitve strnili na dva plakata, fotografija katerih je objavljena spodaj. Rešili smo tudi miselne naloge, ki smo jih dobili kot predlog za dejavnost. Špela Bobnar 28 Naš kraj ■ februar 2019 SVO.) llgg K ["rtEjTa m mp- ftAnimno BS LiSti ^ UPDft^LlisM Ei . UfPEMi. Ht Ulo SVOJO lmtvo ■N DAM \ SABT INTERNET pfLW NA 9 ^r^firi- »ttf£w/Ji7 fStAMK ■ U'"1. ¿['i .. NnnH HffPfiJllJIIlJ PRAVIIA, «1 I -AHkO MoRp* p^fv}^ GLite UPOP/PE Et.: MAppftv iifjpfiP POSKrffc&M IK Šot°? NA 1 D WQfiAfiiJAM i L. NA^E. r JlAHffflV: tViflhft (iramaLMj ^ t I UL 5 L r ,. r iti»'u t lim,-;^!. 8 hi■ ¡> ■ Zimska šola v naravi Kakor vsako leto so tudi tokrat 6. razredi komaj čakali konec januarja, da se odpravijo v zimsko šolo v naravi. Od 28. januarja do 1. februarja smo se končno zbrali v Kranjski Gori z namenom, da tudi letos uspešno prestanemo ognjeni krst ali, bolje rečeno, sneženi krst naslednje generacije naših učencev ter se preko igre in zabave spoznamo s smučanjem, tekom na smučeh in drsanjem. Alenka Leskovar V teh nekaj dnevih smo bili zelo dejavni, ne samo na smučišču, ampak smo tudi tekli na smučeh, kjer smo se seznanili z osnovami tega športa. Učenci pa niso zgolj tekli in vijugali, pač pa so imeli organizirana tudi zanimiva predavanja, ki so jih z navdušenjem spremljali. Da pa vse ne bi bilo samo belo, sneženo in ledeno, smo poskrbeli, da so učenci obiskali še bazen, kjer smo se v čofotanju prijetno sprostili in poveselili. Ob vseh naporih in uspešnem kurjenju kalorij ni manjkal niti zabavni del, pri čemer ne gre pozabiti, da smo se uspešno posladkali tudi v slaščičarni. Letošnja skupina se je še posebej izkazala, saj je delovala enotno, povezano, z veliko pozitivne energije in vedo-željnosti. Res je lepo videti, ko skupina deluje kot celota, ko vsi dihajo za enega, sodelujejo, so dobre volje in imajo veliko željo po spoznavanju novega in za učenje smučarskih vrlin. Dobre volje in pozitivnega odnosa se tako »nalezejo« vsi prisotni, vključno z učitelji. Zanimanja za šolo v naravi je bilo veliko, kar je zelo pohvalno, vendar nas je epidemija gripe in drugih prehladnih obolenj močno zdesetkala in nam prekrižala ambiciozne načrte. Štiri dni smo imeli čudovito zimsko vreme, tako da smo okusili vse čare zimske lepote, samo zadnji dan nas je poskušal zamesti sneg, vendar mu to ni uspelo, saj ga ni bilo preveč. Zapadlo ga je ravno prav, da so nam snežinke pričarale snežno idilo in bistvo zimske šole v naravi. Za konec smo izvedli še tekmovanje v veleslalomu, kjer so se zelo dobro odrezali naslednji učenci: DEČKI: 1. mesto: Žan Štefanc 2. mesto: Nik Lumbar 3. mesto: Erik Novak DEKLICE: 1. mesto: Brina Strnad 2. mesto: Lina Strnad 3. mesto: Zala Ferkulj 29 Naš kraj ■ februar 2019 Empirična raziskava na PŠ Struge Učenci osmega razreda v Strugah smo se v okviru pouka matematike odločili izvesti dve raziskavi, in sicer o tem, koliko sladkarij pojemo, ter o našem zajtrku. Za omenjeni raziskavi smo se odločili, ker živimo v času, ko je zelo pomembno, da uživamo hrano, ki je zdrava. Opažamo pa, da se mladi prehranjujejo vse prej kot zdravo. Barbara Blatnik in učenci 8. razreda PŠ Struge Obravnavali smo različne tehnike zbiranja podatkov in se odločili, da bo v našem primeru najbolj primerna anketa. Ta mora biti smiselno sestavljena, razumljiva, pregledna in estetsko oblikovana. Pomembno je tudi, da so vprašanja preprosta, jasna, razumljiva in nedvoumna. Postavili smo si nekaj predpostavk. Za raziskavo o uživanju sladkarij: 1. Fantje pojedo manj sladkarij kot dekleta. 2. Najraje jemo čokolado. 3. Večino sladkarij dobimo od prijateljev. Za raziskavo o zdravem zajtrku: 1. Večina učencev ne zajtrkuje. 2. Če zajtrkujejo, to ni zdrav zajtrk. Podatke smo razporedili v skupine in jih predstavili z različnimi prikazi. Ugotovili smo, da na naši šoli več sladkarij pojedo fantje, torej se dekleta bolj zavedajo škodljivosti sladkarij, potrdila se je naša predpostavka, da imamo najraje čokolado, večino sladkarij pa dobimo doma. Izkazalo se je, da večina učencev zajtrkuje, a zajtrku ne posvečajo veliko časa, večina otrok pa za zajtrk poje kruh z marmelado, kljub temu da vedo, kaj naj bi bil zdrav zajtrk. Glede na ugotovljeno bomo morali obema obravnavanima temama posvetiti še kakšno razredno uro. ■ Vabilo V prvem mesecu pomladi vas vabimo na prijetno prireditev ob materinskem dnevu, ki bo v petek, 22. marca 2019, ob 17.00 v avli PŠ Struge. Poleg programa naših učencev smo v goste povabili ansambel Razgled s pevko Katarino Ramač v sodelovanju s KORK Struge, ki bo poskrbel tudi za pogostitev po prireditvi. Prostovoljni prispevki bodo namenjeni šolskemu skladu in KORK Struge. Pričakujemo vas. 30 Naš kraj ■ februar 2019 Življenje nekoč Tretješolci podružnične šole Kompolje so starše ter dedke in babice povprašali o dogodkih in zanimivostih iz njihovega otroštva. Zgodbe so zapisali in si želijo, da bi tudi vas ob njihovem branju preplavili prijetni spomnili na dogodke iz preteklosti. Špela Bobnar To je igračka Mami je bila s starši na počitnicah v Ča-teških toplicah. Vsak dan se je na travniku pred prikolico igrala s svojo igračko - dojenčkom. Ko je šla na kosilo, ga je pustila ležati na vročem soncu. Približal se je starejši gospod in je začel glasno govoriti o tem, kako neodgovorni so ljudje, ki pustijo otroka na taki vročini. Ko mu je dedi pokazal, da je dojenček igračka, so se vsi nasmejali. (Rene Gliha Škufca) Stacionarni telefoni Mami mi je pripovedovala o napravi, ki je danes skorajda ne vidimo več - stacionarni telefon. To je telefon, ki je priklo-pljen z žico v elektriko. Ima slušalko, po kateri se pogovarjamo in je prav tako povezana s telefonom. Preden kličemo, moramo slušalko dvigniti in vtipkati ali odvrteti telefonsko številko. Ko pogovor zaključimo, slušalko odložimo nazaj na telefon. (Gabrijel Turk) V zimskih dnevih Včasih so v zimskih dnevih delali zobotrebce, eno uro pred nočjo pa so imeli prosto in so se šli lahko sankat. V šolo na Vidmu so šli velikokrat peš. Bili so slabo oblečeni in obuti. Škornji niso bili usnjeni, ampak gumijasti, tako da jih je zelo zeblo. Žog in drugih igrač niso imeli. Sladkarije so dobili samo dva- do trikrat na leto. (Liam Vergo) Babičino odraščanje Na pustni torek se je babi vračala iz šole. Stara je bila devet let. Srečala je maška-re. Pristopile so k babi in so hotele denar. Babi ni imela denarja. Maškara je pristopila k babici in jo z bičem udarila po nogah. Babi je začela jokati in maškare so zbežale. Babi ne bo nikoli pozabila, kako jo je še dolgo bolelo. Še danes se boji odraslih maškar. (Kiara Žnidaršič) Peka kruha v krušni peči Moj dedek je v otroštvu rad pomagal pri peki kruha v krušni peči. Njegov dedek je šel po drva in jih zakuril v krušni peči. Njegova babica pa je medtem zamesila testo in hlebček pustila počivati, da je vzhajal. Nato je moj dedek prinesel lopar za kruh, njegova babica pa je hleb položila v krušno peč. Kmalu je zadišalo po pečenem kruhu, moj dedek pa ga je z loparjem položil na mizo. Vsi trije so se posladkali z njim. (Barbara Jakopič) Otroštvo moje babice Babica mi je pripovedovala o svojem otroštvu. Povedala mi je, da se je rada igrala s punčkami, ki so bile iz cunj. Pomagala je tudi svoji mami in očetu. Krmila je kokoši, ovce in druge živali, ki so jih imeli. Vesela je bila, če je za opravljeno delo dobila nagrado. Jedli so žgance, krompir, zelje in druge jedi. (Maja Jančar) Srečanje z medvedom Nekega dne, ko je bil deda še majhen, je šel s svojimi prijatelji do gozda nabirat maline. Med nabiranjem malin so kar naenkrat zagledali medvedovo glavo. Brez odlašanja so se pognali v tek in se ustavili šele v vasi. Bili so prestrašeni, med tekom pa so izgubili tudi nekaj malin. Ostale maline so pojedli. (Maks Meglen) Žito Žito so najprej poželi, nato so ga zvezali v snope in ga sušili na seniku. Ko se je posušilo, so ga omlatili in žito je šlo v vreče, slamo pa so dali na voz. (Anže Zupančič) Moja babica Marija mi je povedala ... Živela je z bratom, starši in staro mamo v stari hiši, ki še vedno stoji ob naši novi hiši. Vsi štirje so spali v eni sobi, kjer je bila kmečka peč, na kateri sta se z bratom igrala in grela. Pri njih je bilo življenje lepše poleti, ko je bilo toplo. V prostem času, ko nista pomagala staršem na kmetiji, sta se z bratom igrala zunaj in hodila po gobe. Vedno sta jih veliko nabrala. (Ažbe Škrlj) Cilj resnične vzgoje ni le usmerjanje ljudi, da počnejo prave stvari, ampak da uživajo v njih; ne le da postanejo delavni, ampak da vzljubijo delo; ne le, da postanejo učeni, ampak da vzljubijo znanje; ne le, da postanejo čisti, ampak da vzljubijo čistost; ne le, da postanejo pravični, ampak da zahrepenijo po pravici. (John Ruskin) 31 Naš kraj ■ februar 2019 Začenja se pomladanska sezona gledaliških delavnic Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti objavlja razpise za režiserje in igralce. Kratek pregled razpisov bi utegnil zanimati tudi koga od bralcev Našega kraja, saj ima dramska umetnost pri nas bogato zgodovino. Jskd JAVNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KULTURNE DEJAVNOSTI Zbral Bojan Novak Za igralce in režiserje so pripravili naslednje delavnice: TEHNIKA GOVORA Gledališki seminar Govor in telo se dotika temeljnih točk komunikacije. Namenjen je vsem, ki se v življenju srečujejo z javnim nastopanjem, seveda v prvi vrsti gledališkim ustvarjalcem, pa tudi napovedovalcem, recitatorjem, predavateljem idr. Seminar je namenjen tudi mentorjem otroških in odraslih gledaliških skupin, saj prav govor predstavlja eno izmed osnov za ustvarjanje v gledališču. V prvem delu se bodo posvetili ponovnemu odkrivanju dihanja, dihalnih poti in telesnosti diha. S pomočjo različnih vaj bodo krepili občutek za glas, postavitev diha, obvladovanje prostora z glasom ipd. Sledili bodo ponovnemu iskanju svojega naravnega glasu ob pomoči različnih dihalnih tehnik. V drugem delu bodo glas oblikovali v govor, v besedo in se predvsem posvetili pravilni postavitvi slovenskih glasov, prožnosti govornega aparata, artikulacij-skim vajam in oblikovanja besed. TRAJANJE IN POTEK DELAVNICE: Delavnica bo potekala v soboto, 23. februarja 2019, od 10. do 17. ure, v dvoranici Cepetka na Cankarjevi ul. 5 v Ljubljani. CENA DELAVNICE: 40,00 EUR (z DDV). Prijave zbirajo do ponedeljka, 18. februarja 2019, oz. do zapolnitve prostih mest. OBLIKOVANJE GLEDALIŠKE MASKE Tema delavnice bo oblikovanje maske v gledališču. Kaj pomeni maska v gledališču? Kakšna mora biti maska v razmerju do stila igre, oblikovanega karakterja, kostumografije, koncepta uprizoritve? Kako na oblikovanje vplivata velikost dvorane in način osvetlitve? Delavnica je namenjena režiserjem in mentorjem odraslih in otroških gledaliških, plesnih in sploh odrskih skupin, maskerjem ter seveda predvsem igralcem, plesalcem in performerjem. TRAJANJE IN POTEK DELAVNICE: Isti program delavnice bomo izvedli v Radečah in v Škofji Loki, in sicer: - v soboto, 2. marca 2019, od 10.00 do 17.00 v Kulturnem domu Radeče, Gledališka pot 1, 1433 Radeče, in - v soboto, 13. aprila 2019, od 10.00 do 17.00 na Loškem odru, Spodnji trg 13, 4220 Škofja Loka. CENA DELAVNICE: 40,00 EUR (z DDV). Prijavnice sprejemajo do zaključka posameznega prijavnega roka oz. do zapolnitve prostih mest. IGRALSKI STUDIO Na tej praktično naravnani delavnici se bodo udeleženci na osmih srečanjih seznanili z osnovnimi orodji, kako najlažje sprejemati organske procese v telesu s pomočjo metode čutnega in emotivne-ga spomina ter kako preko različnih vaj improvizacije priti do najbolj naravnega, verjetnega in estetsko realističnega scenskega učinka. TRAJANJE IN POTEK DELAVNICE: Delavnica bo potekala osem zaporednih sred, od 20. februarja do 10. aprila 2019, od 18. do 21. ure v dvorani Skladovnica, Beethovnova 5, Ljubljana. CENA DELAVNICE: 120,00 EUR (z DDV) - za vseh osem terminov. Prijave zbirajo do srede, 13. februarja 2019, oz. do zapolnitve prostih mest. Pedagogom in mentorjem gledaliških skupin so namenjene delavnice: ŠOLA ZA MENTORJE OTROŠKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN V prvem delu bodo obdelali problem izbire besedila: kako in kje izberemo besedilo, kako je to pogojeno z izbiro tipa predstave, ki jo želimo ustvariti, in z idejo, ki jo želimo obdelati in posredovati tako učencem igralcem kot v končni fazi publiki. V drugem delu delavnice bodo obdelali osnove dramaturgije. Primerjali bodo različne forme dramskih besedil ter v njih iskali tisto, kar je »dramsko«. Iskali in identificirali bodo dramske zaplete, konflikte in dogajanja, potrebna za naravni tek zgodbe. Naučili se bodo, kako lahko besedilo skrajšajo ali priredijo, ne da bi v njem okrnili jedro dramskega. Izobraževanje traja 26 pedagoških ur. V skladu s Pravilnikom o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive se program izobraževanja ovrednoti z 1,5 točke. TRAJANJE IN POTEK DELAVNICE: Delavnica ABC DRAMATURGIJE IN DRAMATIKE bo potekala dva zaporedna konca tedna, 9./10. marca ter 16./17. marca 2019, med 10. in 15. uro, na Loškem odru v Škofji Loki. CENA DELAVNICE: Posamezna delavnica stane 120,00 EUR (z DDV), obe delavnici (I. in II.) pa 200,00 EUR (z DDV). Prijave zbirajo do ponedeljka, 4. marca 2019, oz. do zapolnitve prostih mest. 32 Naš kraj ■ februar 2019 IMPROVIZACIJSKO GLEDALIŠČE V ŠOLI Na izobraževanju bodo udeleženci spoznali osnove improvizacijskega gledališča. Skozi različne vaje se bodo učili prepoznavanja kreativnih idej, skupnega nastopanja, oblikovanja dramskih prizorov in igranja v improvizacijskih disciplinah. Izobraževanje je primarno namenjeno povezovanju različnih pristopov v vzgoji in izobraževanju in torej strokovnim delavcem s področja vzgoje in izobraževanja, vendar pa se ga lahko udeležijo tudi strokovni delavci z drugih področij, saj so veščine improvizacijskega gledališča aplikativne na številna področja. Tako udeležbo priporočajo vsem, ki pri svojem delu srečujejo in uporabljajo gledališče: učiteljem razrednega pouka, mentorjem gledaliških in lutkovnih krožkov, svetovalnim delavcem, pedagogom, vzgojiteljicam in vzgojiteljem v vrtcih in dijaških domovih, knjižničarjem, poklicnim igralcem, režiserjem, defektologom, terapevtom, učiteljem podaljšanega bivanja ter ne nazadnje vodstvenim delavcem vzgojno-izobraževalnih ustanov. Obseg izobraževanja je 18 ur. Udeleženci bodo na koncu seminarja prijeli potrdilo o opravljenem strokovnem izobraževanju. V skladu s 16. oz. 19. členom Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive se izobraževanje vrednoti z 1 točko. TRAJANJE IN POTEK DELAVNICE: Delavnica bo potekala 9. in 10. marca od 10. do 17. ure v Kulturnem centru Janeza Trdine Novo mesto. CENA DELAVNICE: 70,00 EUR (z DDV). Prijave zbirajo do ponedeljka, 4. marca 2019, oz. do zapolnitve prostih mest. AVTORSKO GLEDALIŠČE Avtorsko gledališče je vrsta gledališča, ki ne izhaja nujno iz dramske predloge ali iz močne režijske roke, temveč končni proizvod nastane kot sodelovanje vseh sodelujočih: igralcev, izvajalcev, režiserja in drugih sodelujočih. Na delavnici bodo spoznali skupke veščin, potrebnih za ustvarjanje avtorskih gledaliških predstav skupaj z udeleženci, to so: iskanje teme, motivov, skupno ustvarjalno delo z udeleženci, osnove improvizacije in končno zapisovanja prizorov. V dvodnevni delavnici bodo tako spoznali principe avtorskega gledališča, prilagojenega za delo z otroki in najstniki, in po njih skupaj ustvarili krajši avtorski gledališki dogodek. Obseg izobraževanja je 18 ur. Udeleženci bodo na koncu seminarja prijeli potrdilo o opravljenem strokovnem izobraževanju. V skladu s 16. oz. 19. členom Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive se izobraževanje vrednoti z 1 točko. TRAJANJE IN POTEK DELAVNICE: Delavnica bo potekala 13. in 14. aprila 2019 od 10. do 17. ure v Stari steklarski delavnici na Ptuju. CENA DELAVNICE: 70,00 EUR (z DDV). Prijave zbirajo do ponedeljka, 8. aprila 2019, oz. do zapolnitve prostih mest. Za pisce dramskih besedil pa je primerna delavnica: REZIDENČNA DELAVNICA DRAMSKEGA PISANJA. »JENKOVA SOBA« - rezidenčna delavnica dramskega pisanja: Letos obeležujemo 150 let, odkar je slovenski pesnik in pisatelj Simon Jenko zapisal svoje poslednje besede. Ob tej priložnosti so se v Prešernovem gledališču Kranj in Layerjevi hiši v sodelovanju z Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti, Zavodom za turizem in kulturo Kranj ter Društvom Krik odločili, da program brezplačne delavnice dramskega pisanja, ki bo letos prvič potekala kot umetniška rezidenca, poimenujejo »Jenkova soba«. Štirje/-i izbrani/-e udeleženci/-ke bodo v času delavnice brezplačno bivali/-e v Layerjevi hiši in se pod vodstvom mentorice Kim Komljanec urili/-e v pisanju dramskih besedil. Fokus letošnje delavnice bo odrski dialog; kako besede delujejo na odru, zakaj delujejo in kaj vse lahko z njimi dosežemo, kako jih lahko pisec/-ka in igralec/--ka kar najbolje uporabita, kaj na odru izrečene besede pomenijo in kaj skrivajo. Več informacij in prijavnice lahko najdete na www.jskd.si. V prihodnjih tednih bosta na spletni strani JSKD objavljena tudi razpisa za oblikovanje zvoka in lutkovno šolo. Spremljajte www.jskd.si! Pohod po Jurčičevi poti Tudi letos vas vabimo (zavod Prijetno domače in TD Polž) na 26. Pohod po Jurčičevi poti, ki bo potekal v soboto, 2. marca 2019, z začetkom med 7.00 in 10.00 v starem mestnem jedru v Višnji Gori, kjer pohodniki poravnajo startnino in opravijo prvo žigosanje pohodnega dnevnika. Letošnji pohod poteka pod sloganom Beremo domače, saj želimo v času globalizacije spomniti na branje domačega, lokalnega. Za pohodnike smo na to temo pripravili več spremljevalnih dejavnosti. Sodelovali boste lahko v knjižnem kvizu, ob komišibaju prisluhnili pripovedovanju Jurčičevih del ter obiskali stojnico Knjižnice Ivančna Gorica s knjigami domačih avtorjev in knjigami o naših krajih. Pripravili smo tudi knjižne kazalke z 10 Jurčičevimi bralnimi zapovedmi in bogat program na cilju pohoda na Jurčičevi domačiji na Muljavi. Ker je letošnji pohod na pustno soboto, bomo seveda poskrbeli tudi za rajanje maškar in izbor najboljših mask. Tudi letos bodo ob poti za obiskovalce brezplačno odprti vsi kulturni in verski objekti. Startnina znaša 3 EUR in vključuje avtobusni prevoz z Muljave v Višnjo Goro ter tople napitke ob poti. Pohod bo organiziran v vsakem vremenu. Več o prireditvi si lahko preberete na www.jurcicevapot.si. 33 Naš kraj ■ februar 2019 Maroltovo srečanje odraslih folklornih skupin in poustvarjalcev glasbenega izročila Jskd JAVNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KULTURNE DEJAVNOSTI V petek, 1. februarja 2019, sta v dvorani Jakličevega doma na Vidmu - Dobrepolje potekala Maroltovo srečanje odraslih folklornih skupin in Napev - odsev, revija poustvarjalcev glasbenega izročila. Tina Žerovnik, za JSKD 01 Iva nčna Gorica ■".'■"' ' '' ■ ! i " ■ I Prireditev je organiziral Javni sklad za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ivančna Gorica, ki je celoten dogodek naslovil z verzi Ferija Lainščka: »Pojdimo še višje na nove vidike, po sončnih stezicah med drobne planike«. Na začetku prireditve je obiskovalce in nastopajoče pozdravil in nagovoril župan občine Dobrepolje Igor Ahačevčič. Na prireditvi so rezultate svojega ljubiteljskega dela na področju ohranjanja ljudskega izročila predstavili Godci in pevci FS Ponikve pod mentorstvom Janeza Gačnika, Odrasla folklorna skupina Račna in pevci ljudskih pesmi Mlada Zarja pod mentorstvom Olge Gruden, Folklorna skupina KD sv. Mihaela 34 Naš kraj ■ februar 2019 Grosuplje pod mentorstvom Majde Mi-hičinac in Urške Hlupič, pevci ljudskih pesmi Zarja pod mentorstvom Jožice Podržaj, Odrasla folklorna skupina Vidovo pod mentorstvom Nataše Hribar, Zagoriški fantje pod vodstvom Jožeta Babiča in Mladinska folklorna skupina Račna, katere vodji sta Urška Hlupič in Veronika Kalar. Vsaka folklorna skupina se je predstavila s spletom, ki vsebuje prvine ljudskega petja, godčevstva in plesa, pri vsem tem pa je pomembna tudi kostumska podoba glede na območje, ki ga v svojem nastopu predstavljajo. Vsaka pevska skupina pa se je predstavila s petjem dveh ljudskih pesmi. Prireditev sta strokovno spremljali Marija Kapušin, ki je ocenjevala nastop folklornih skupin, in dr. Mojca Kovačič, ki je podala strokovno mnenje pevcem ljudskih pesmi in godcem. Prireditev je povezovala Simona Zorc Ramovš. Ustvarjalcem želimo pri delu veliko veselja in sveže energije, obiskovalcem pa se zahvaljujemo za udeležbo na prireditvi in jih vabimo tudi na druge dogodke JSKD OI Ivančna Gorica. ■ Ribniški pasijon 2019 Renata Mihelič Živimo v obdobju, ko morala in etika izgubljata veljavo, ko je greh postal vrlina in se ga celo nagrajuje namesto kaznuje. Vsak kristjan vsakodnevno prihaja v skušnjave in je razpet med tem, kar ga uči vera, in tem, kar mu narekuje moderna družba. V času, ko štejejo smeški in všečki ter kraljujejo nove tehnologije, moderni kristjan išče svoj prostor pod soncem. Z letošnjim pasijonom želimo sporočiti, da se vsaka pot začne in konča pri Bogu in da lažni bogovi na dolgi rok nimajo možnosti. To je glavni poudarek že 13. Ribniškega pasijona, ki nosi naslov DARITEV ZA GREHE SVETA. Ustvarjalci pasijona se že več mesecev pripravljamo, da bomo lahko v mesecu aprilu med ljudi ponovno ponesli prenovljeno in osveženo zgodbo Jezusovega trpljenja, ki bo tokrat govorila o Jezusovi daritvi in o tem, kako se moderni človek in kristjan sooča z moralo in grehom. Posebnost letošnje uprizoritve bodo v zgodbo mojstrsko vpleteni prizori iz vsakdana modernega človeka. Ribniški pasijon 2019 si bo mogoče ogledati: • v športni dvorani SODRAŽICA v soboto, 13. aprila 2019, • in v športnem centru RIBNICA v ponedeljek, 22. aprila 2019. Več o Ribniškem pasijonu lahko izveste na: spletni strani www.ribniskipasijon.si in na FB-strani Ribniški pasijon. Vstopnine ni. Veseli smo kakšnega prostovoljnega prispevka. Vse uprizoritve se začnejo ob 19.00, vstop v dvorano pa bo možen od 18.30 dalje. Uprizoritev traja uro in pol. - .c □ n pai ion il * V mi n fskj has\u o n cannTv ZA (¡HZHZ SVTTA iportna dvorana Sporini center SODRAŽICA 5 3. 4. ob 1 ® (liri RIBNICA 22. i. ob 19. uri Vilopmne ni. 35 Naš kraj ■ februar 2019 Lumberjack nastopil na Emi 2019 V soboto, 16. marca, je v prostorih RTV Slovenija potekal slovenski predizbor za pesem Evrovizije. Med desetimi izbranimi nastopajočimi je nastopil tudi mladi in perspektivni rock band Lumberjack. Zmage sta se veselila Zala Kralj in Gašper Šantl, ki bosta s pesmijo Sebi Slovenijo predstavljala na velikem evrovizijskem odru v Tel Avivu. S pevcem Rokom Ahačevčičem sva poklepetala po prireditvi in strnila vtise. Bojan Novak Fantje, kako ste zadovoljni s svojim nastopom na največjem glasbenem tekmovanju pri nas, na Emi 2019? S samim nastopom smo zelo zadovoljni. Mislim, da smo ga izpeljali tako, kot smo si zamislili, z njim smo pritegnili kar nekaj pozornosti in novih ljudi. Sodeč po komentarjih na spletu je tudi letos festival spremljalo veliko ljudi. Je bilo pri vas kaj več treme kot sicer? Ja, treme je bilo več, vsekakor. Sam že zelo dolgo nisem bil tako živčen kot pred Emo - pa tudi dlje je trajala, ta živčnost, skoraj kakšen mesec sem se psihično, pa tudi fizično pripravljal na nastop. Lahko rečem, da sem se nastopa zelo veselil, hkrati pa komaj čakal, da stopim z odra. Ste na festivalu doživeli še kaj zanimivega, česar televizija ni pokazala? Za nas je bilo veliko stvari zanimivih, predvsem z vidika tehnike - kamere, gledanje kamer oz. očesni stik z gledalcem preko kamere, ogromno vaj, pozornosti in koncentracije. Tudi fizično precej naporna zadeva. Pa še lep moraš biti ves čas. (Smeh.) To je, kar se tiče tehnike. Zanimivo je bilo biti na RTV-ju in se povezati in pogovarjati z vsemi temi ljudmi. Zanimiva so nova poznanstva. Z vidika samega nastopa pa ni bilo nekih posebnosti. Vzeli smo ga tako kot vsak drug nastop, šli na oder in uživali. Kako pa ste zadovoljni s končnim razpletom? Slovenski narod je odločitev, kot kaže, tudi tokrat precej razdelila ... Poudariti moramo, da se nikakor ne strinjamo z načinom glasovanja, torej da žirija izbere dva in na koncu zmagovalca izbere narod. Moralo bi biti, če že, ravno obratno ali pa bi pač zmagovalca izbrali poslušalci oz. gledalci. V samo kvaliteto današnje glasbe in način ustvarjanja le-te se raje ne bomo spuščali, ampak kakor koli je to stvar okusa - enim nikakor ni všeč, drugim se zdi stvar genialna. Če moram izbirati med finalnima skladbama, sem z razpletom zadovoljen - ampak kot že prej omenjeno, je to stvar okusa. Je bilo v vas kaj razočaranja, ko vas strokovna žirija ni izbrala v finale? V nas nikakor ni bilo razočaranja - na Emo niti pod razno nismo šli zaradi zmage. Šli smo, da se pokažemo čim širši publiki - o zmagi nismo niti sanjali, pa tudi v Tel Aviv ne bi imeli časa iti, ker imamo preveč koncertov. Kar težko rečemo za druge izvajalce na Emi. (Smeh.) Pomemben projekt je tako za vami. Kaj vas čaka v naslednjih tednih, mesecih? Kje se vas bo dalo poslušati? V naslednjih mesecih imamo toliko koncertov po Sloveniji, da mi je to celo še bolj neverjetno in me še bolj osrečuje kot to, da smo šli na Emo. O tem smo sanjali od vedno - vsak vikend koncert, biti skupaj, imeti se dobro, delati glasbo. TO JE TO. Poleg tega imamo do marca plan posneti še videospot. Skratka, delalo se bo naprej, še bolj. Hvala in srečno na odrih in pod njimi. ■ 36 Naš kraj ■ februar 2019 Knjižnica Grosuplje, izpostava Dobrepolje, gosti likovno razstavo »Šepetanja« Društva distrofikov Slovenije Letošnja razstava ima nosilni motiv črko za grafični element, obliko, besede za sporočilo in v prepletu z barvami ter linijami pripoveduje novo zgodbo. Utirala je novo pot, mi pa smo se prepustili toku. Šepetale so črke, besede in misli. Nekatere so bile samosvoje, neukrotljive, divje, vihrave, umirjene, nekatere pa so iz nas privabile nasmeh. Saša Strnad, mentorica likovnih snovanj Društva distrofikov Slovenije Pravijo, da nekateri slišijo simfonijo slik. Tudi mi smo jo slišali. Vsak pri sebi na svoj način. Misli so zvabile črke in tako so nastala sporočila v likovni podobi. Če se predaš, potuješ z motivom vase in prisluhneš notranji glasbi. Platno pa zazveni, ko se prebudi harmonija barv in oblik. To je poseben občutek, ki ga doživi malo ljudi, pa vendar ga. Z Evgenom Bavčarjem sva se pogovarjala o pisanju poezije in rekel mi je: »Veš, Saša, črka je slepa, vendar nam da videti, občutiti.« Njegova misel me je nekaj dni spremljala in obenem razvila tudi idejno zasnovo za nastanek ciklusa likovnih del »Šepetanja«. Ko sem jo predstavila svojim sončkom, so jo takoj sprejeli in še isti dan so začela nastajati dela. V roku desetih mesecev pa je nastalo več kot 20 likovnih del. Ne predstavljam si, da bi človek ob delih Jožeta Kovačiča, Beti Lunder, Domna Retlja, Nataše Bartol, Aleša Komana, Fani Trunkelj, Mateje An-zeljc Bratina, Carlotte Godini, Urške Gra-hek in Matjaža Bartola ostal ravnodušen, saj imajo njihova dela moč, da napolnijo in prenesejo v prostor lepoto skozi njihove oči, in to je po mojem mnenju največ, kar lahko umetnik podari gledalcu. Iskrene misli. Svobodo ustvarjanja. Življenje pa ni mogoče brez radosti in trpljenja. Zato je dobro, da o tem tudi kdaj spregovorimo, zapišemo ali narišemo. Vse te izkušnje se nalagajo v nas in v procesu ustvarjanja privrejo na dan. Deluje na samozavest in elan za delo, zato se trudim, da ne slikajo na ukaz, o vsem se prej pogovarjamo, obiskujemo razstave in skupaj razvijamo navdih, idejo in navsezadnje likovno podobo dela. Motiv pa lahko nastane le takrat, ko se slika hoče materializirati, ko te pokliče. In »Šepetanja« letošnjega izbora so na nek način pogovor s samim seboj, s teboj, iskrenost, ljubezen, prijateljstva in tudi to, da imamo dar, kateri koli, da lahko ljudem nekaj podarimo. Damo. Spregovorimo in narišemo. Šepetamo z vami. Ne verjamete? Dovolite se prepričati ob delih, ki so razstavljena v knjižnici v Jakličevem domu, kjer se boste srečali z različnimi pristopi in tudi sporočili. Prisrčno vabljeni na razstavo. ■ Naš kraj ■ februar 2019 Kultura 37 Videm 34, 1312 Videm Dobrepolje • tel.: 01/786 71 40 Obratovalni čas: Ponedeljek, sreda, petek: od 12.30 do 19.00. Torek: od 8.00 do 15.00. Četrtek: od 11.00 do 15.00. /z mše kflibiice »Literatura prenaša nesporne, zgoščene izkušnje iz roda v rod, zato postaja literatura živ spomin naroda.« (Ruski pisatelj Aleksander Solženicin) V mesecu februarju smo obeležili slovenski kulturni praznik in ob tej priložnosti smo tudi v knjižnici Dobrepolje pripravili več zanimivih dogodkov. Med drugimi v sodelovanju s Turističnim društvom Dobrepolje večer kulturne dediščine »Grijema klince dejlat« ter odprtje razstave likovne skupine Društva distrofikov Slovenije. Več o obeh dogodkih si lahko preberete v samostojnih prispevkih. Jasmina Mersel Šušteršič Obiskali smo tudi podružnično šolo Struge, kjer smo za učence od 1. do 5. razreda pripravili bibliopedagoško uro na temo kulture. Učenci so prisluhnili zgodbi »O dečku, ki je pisal pesmi«, ki jih je popeljala v življenje in delo Franceta Prešerna, pregledovali knjige in ustvarili čudovite izdelke, ki so postavljeni na ogled v knjižnici. Tudi otroci iz vrtca Ringaraja so ob prazniku kulture obiskali knjižnico in prisluhnili pravljici. Otroci iz vrtca Ringaraja na obisku v knjižnici Z učenci podružnične šole Struge smo se podali v zgodbo o pesniku Francetu Prešernu, brali njegovo Zdravljico s čudovitimi upodobitvami Damijana Stepančiča, se poizkusili v pisanju poezije ... Z največjim navdušenjem in zanimanjem so otroci pregledovali knjige. Te nas popeljejo, kamor koli želimo, odpirajo vrata v nepoznano in v svet domišljije. 38 Naš kraj ■ februar 2019 Na srečanju bralnega kluba Dobrevoljci smo tokrat izpostavili in se pogovarjali o biografskem romanu Mileve Einstein, soproge genialnega fizika in Nobelovega nagrajenca Alberta Einsteina. Zgodbo njenega življenja je zapisala priznana hrvaška pisateljica Slavenka Drakulic. Predvsem je treba poudariti, da je bila Mileva, rojena leta 1875 v družini Maric v Vojvodini, izjemna matematičarka in ena od redkih žensk tistega časa, ki so se vpisale na politehniško fakulteto v Zurichu. Med študijem je spoznala Alberta, s katerim si je ustvarila družino, čeprav so se čez čas njune poti razšle. Po smrti hčerke si Mileva psihično ni nikoli opomogla, ni ji uspelo diplomirati, zakonca sta se odtujila. Vendar je možu pomembno pomagala pri matematičnih izračunih in razvoju teorij, zlasti posebne teorije relativnosti. Knjigo zagotovo priporočamo v branje. Vabljeni, da se nam pridružite na naših pogovornih večerih ob knjigi vsako zadnjo sredo v mesecu. Več o izbrani knjigi meseca izveste v knjižnici. Pogovorni večer bralnega kluba Dobrevoljci o knjigi Mileva Einstein S pojmom kultura velikokrat mislimo na različne oblike umetniškega ustvarjanja: glasbene, literarne, likovne ter druge človekove estetske in idejne dosežke. Vendar je kultura veliko več, kultura je način življenja. V Slovarju slovenskega knjižnega jezika je pod pojmom kultura opredeljena dejavnost, ki obsega področje človekovega umskega, zlasti umetniškega delovanja, ustvarjanja. Vendar nadalje tudi lastnost človeka glede na obvladovanje, uporabljanje splošno veljavnih načel, norm, pravil pri vedenju, ravnanju. Pomembni nosilci kulture pa so zagotovo knjige, saj so zakladnice znanja. Vabimo vas, da obiščete knjižnico, preživite prosti čas ob branju ali se udeležite katerega izmed dogodkov, ki smo ga pripravili za vas. ■ Vabimo vas na predavanje EKOLOŠKI VRT BREZ PREKOPAVANJA, OKOPAVANJA IN PLETJA V ponedeljek, 18. marca 2019, ob 19. uri v prostorih knj'ižnice Dobrepolje. Predavateljica JERNEJA JOŠAR je avtorica številnih knjig o vrtnarjenju, prireja delavnice in predavanja, piše članke in že vrsto let ureja in načrtuje zasaditve trajnostnih vrtov in balkonov. Na predavanju bo prikazala in razložila: zakaj je prekopavanje tal pljuvanje v lastno skledo -kako pravilno pripravimo tla spomladi; preveč ali premalo gnojil - posledice so enake; kako pravilno gnojimo; kaj moramo narediti, da ne bomo celo sezono vihteli motike in rahljali trde skorje; ali je zalivanje v vročini res vsakodnevna nuja - kako pravilno zalivamo; pleveli na vrtu - težava, ki jo rešimo samo z enim dejanjem; kdo so skrivnostni pomočniki na vrtu; ekološki vrt je tudi lep vrt. Lepo vabljeni! 39 Naš kraj ■ februar 2019 Primer dobre prakse: odlični slovenski biatlonec Klemen Bauer zna vzdrževati energijo »Športnik je zame kot bolnik, ki mora zase dobro poskrbeti, saj na treningih in tekmovanjih izgubi veliko energije. Poskrbeti zase pomeni dovolj počivati, da se telo regenerira, jesti uravnoteženo in zmerno in se gibati,« je o vzdrževanju lastne energije in dobrega počutja ter kondicije izjavil Klemen Bauer, eden izmed najboljših slovenskih biatloncev in član Slovenske vojske. V prispevku si lahko preberete nekaj informacij o koristnih učinkih industrijske konoplje, za več pa se obrnite na svojega zdravnika in farmacevte. Mag. Silva Požlep Biatlon je že stoletja starodaven šport številka ena v zahodni in severni Evropi. Prve slike ljudi, ki so zalezovali divjad na smučkah, izhajajo iz Norveške izpred 4000 let, prvi klub pa je ustanovila norveška vojska leta 1861 z namenom urjenja vojakov v teku na smučeh in streljanju, kar sta glavni sestavini tega športa. Biatlon je izjemno naporen šport, saj zahteva impulziven tek in nenadno, hit- r, i Vabimo vas na delavnice »RAZGIBAJMO MOŽGANE S ŠAHOM«. Delavnice bodo potekale ob sredah od 17.30 do 19.00: 6. in 20. marca ter 3. in 17. aprila. Pridružite se vsi, ki imate radi šah in radi bistrite svoje sive celice. Delavnice so namenjene vsem starostnim skupinam in so brezplačne! Lepo vabljeni! ro umiritev ob streljanju. »Konkurenca je izjemna, saj nas je običajno v prvih dveh minutah razvrščenih okoli 60 najboljših tekmovalcev na svetu,« pojasni Klemen Bauer, ki se zna prebiti med prvo deseterico najboljših. Na vprašanje, kako se prehranjuje, da je tako zdrav vso zimo, pravi, da je vse zmerno in če se da, lokalno. Za ravnovesje v telesu med napornimi treningi in na tekmovanjih zmerno uporablja prehranska dopolnila iz industrijske konoplje slovenske znamke. Na ta način dobi povratne informacije o lastnih izdelkih iz industrijske konoplje. Farmacevtka Jana Kumelj pojasni, da industrijska konoplja vsebuje 140 fito-kanabinoidov, ki so podobni človeškim kanabinoidom, zato lahko pomagajo v telesu vzpostaviti ravnovesje, saj je to naloga kanabinoidov in jih bi moral človek sam proizvajati že od rojstva. Konopljini kanabinoidi se ujemajo s človeškimi. To področje medicina vedno bolj raziskuje. Klemen Bauer verjame v pozitiven učinek naravnih organskih prehranskih dopolnil, ki vsebujejo konopljino smolo, fitokanabinoide, znane kot CBD, in ko-nopljine proteine. Dober glas seže v deveto vas, pravi slovenski rek, zato je že veliko ljudi preizkušalo prehranske dodatke iz industrijske konoplje in se prepričalo o njihovem pozitivnem učinku na dvig energije, boljše počutje ali tudi za pomiritev, kar vse potrebujemo vsak dan, kot tudi v eks-tremnih situacijah, kot so šport ali drugi življenjski napori, ki jim nihče dandanes ne uide. Gradivo je povzeto po spletni strani www.be-hempy.si. ■ 40 Naš kraj ■ februar 2019 Občni zbor PGD Ponikve Gasilsko društvo Ponikve premore 166 članov; to je dobra tretjina prebivalcev. V društvo so vključeni že otroci, mladinci, člani, tako ženske kot moški. Jože Lenarčič, PGD Ponikve Na zadnjem občnem zboru, ki je trajal skoraj dve uri, smo iz izčrpnih podanih poročil predsednika, poveljnika, mentoric za mladino in ženske ter predstavnika za veterane ugotovili, da se je med letom dogajalo mnogo različnih dejavnosti. Bilo je veliko vaj, udeležb na požarih, različnih reševanj in pomoči pri odpravljanju posledic elementarnih nesreč. Poseben poudarek je bil na tekmovanjih in izobraževanju. Velik napredek je opazen v delu z mladino in tudi ženskami. Društvo je staro že 88 let. V tem obdobju so se dogajali vzponi in tudi padci. Ko gledamo nazaj, se spominjamo tudi naših predhodnikov. Ti so s svojim delom ohranjali društvo in ga pripeljali do današnjih dni. Gasilci smo prostovoljci, delamo brez plačila, naprej nas vleče le moralni občutek pomagati sočloveku takrat, ko je to najbolj potrebno. Nagrada so nam le zahvala ljudi in priznanja, ki jih podeljuje organizacija najzaslužnejšim. Občni zbor je priložnost, da se podelijo priznanja članom za minulo delo. Ob tej priložnosti smo podelili značke za dolgoletno delo v gasilstvu in napredovanja v višje gasilske čine. Za minulo življenjsko delo smo podelili tudi tri veteranske plakete našim veteranom: Janezu Vidmarju, Jožetu Gačniku in Janezu Škulju. To priznanje dobijo le najstarejši člani, ki izpolnjujejo pogoje s svojim dolgoletnim aktivnim delom v gasilstvu. V decembru smo obiskali našega najstarejšega člana Janeza Vidmarja ob 90-letnici in se mu zahvalili za vse delo, ki ga je opravil pri gasilcih. Med drugim je bil tudi odličen in vesten tajnik društva v več mandatih, kar je pri gasilcih mnogokrat redkost, ker se večji poudarek daje operativi. Tudi Jože Gačnik, ki je bil priznan kovač, je v društvu opravljal vse v zvezi z gasilsko tehniko. Brez njega marsikaj ne bi delovalo, saj je bil vedno zelo iznajdljiv. Janez Škulj pa je skupaj z nekaterimi člani pomagal obnoviti društvo v kriznem letu 1984 in aktivno sodeluje v društvu še danes. Še enkrat hvala našim odlikovanim veteranom, pa tudi vsem članom društva. Na pomoč! 41 Naš kraj ■ februar 2019 Odprtje garaže v PGD Zdenska vas V PGD Zdenska vas smo dolgo hrepeneli po novi garaži in prepotrebnih operativnih prostorih. Z ogromno truda, ogromno vloženimi prostovoljnimi urami in finančnimi prispevki smo sredi februarja končno prišli do te faze, da je nova garaža lahko postala operativna. Rok Klinc, PGD Zdenska vas V soboto, 16. februarja 2019, smo imeli redni letni občni zbor, ki se ga je udeležilo lepo število članov, članic, veteranov in mladine. Društveni funkcionarji so prebrali poročila, predstavili načrte dela in finančne načrte za leto 2019, predvsem pa pohvalili naše delo v minulem letu, ki ga dokazujejo naši rezultati. Ob vseh operativnih in tekmovalnih uspehih je naše društvo najbolj ponosno, da nam je končno uspelo novo garažo urediti do te mere, da se lahko vanjo zapeljeta obe naši vozili. Po občnem zboru sta predsednik in poveljnik predala ključe vozil in daljince vrat glavnima šoferjema našega društva, ki sta vozili prvič zapeljala v novo garažo. Sledila je krajše društveno odprtje s tortama naših članic, nato pa ogled prostorov. Upamo, da nam bo nova garaža dobro služila, želimo pa si čimprej urediti in dokončati celoten projekt prizidka gasilskemu domu. Zahvaljujemo se vsem svojim članom, vaščanom Zdenske vasi in Ceste, prav tako pa tudi drugim, ki nas podpirate ali na kakršen koli način pomagate pri naših dejavnostih. Lepo vas pozdravljamo z gasilskim pozdravom Na pomoč!. ■ Živite lahko samo na dva načina. Tako kot da ni nič čudež, ali pa tako, kot da je vse čudež. (Albert Einstein) Čez življenje se lahko pritožujemo edinole, če od njega pričakujemo nemogoče. (Maksim Gorki) Daj vsakemu dnevu možnost, da bo najlepši dan v tvojem življenju. (Mark Twain) 42 Naš kraj ■ februar 2019 Vaja iz prve pomoči Janez Erčulj, PGD Videm Odkar so se v našem društvu izobrazili štirje prvi posredovalci, nam vaj in znanja iz prve pomoči ne manjka. Postala je že kar navada, da svoje znanje enkrat mesečno podajajo naprej na ostale člane društva. Tako je bilo tudi v petek, 8. februarja 2019, ko so se nam pridružile tudi uka željne gasilke iz Strug. Razvrščeni v tri delovne skupine smo obnovili znanje, kako ukrepati pri hujših opeklinah, poškodbah prsnega koša, odprtih zlomih kosti, krvavitvah, in na koncu še, kako pristopiti in ukrepati pri ponesrečenem motoristu. Zavedamo se, da znanja ni nikoli dovolj. Potrebno je stalno obnavljanje, saj nikoli ne vemo, kdaj nam bodo spet zazvonili pozivniki. Takrat moramo biti pripravljeni na vse in velikokrat v stresnih situacijah odreagirati trezno in rutinirano. ■ Za vas, drage občanke in občani, PGD Videm Posvet predsednikov, poveljnikov GZ in PGD-jev, vključenih v regijo Ljubljana II 12. februarja se nas je 112 gasilcev iz regije Ljubljana II srečalo s predsednikom in poveljnikom Gasilske Zveze Slovenije - Jankom Cerkvenikom in Francijem Petkom. Uroš Gačnik; foto: Milan Simičič Srečanje smo začeli z državno himno, ki jo je odpela pevka Tina Kadunc - Tiana. Sledila sta pozdravna nagovora predsednika in poveljnika regije Ljubljana II. Vabilu na posvet se je prijazno odzval župan občine Dobrepolje g. Igor Aha-čevčič, ki je vse prisotne lepo pozdravil in jim zaželel prijetnega počutja v Dobrepolju. Zbrane sta nagovorila tudi oba gosta, predsednik in poveljnik GZS, ki sta uvodoma predstavila delovanje, usmeritve, kratkoročne in dolgoročne načrte, ki se oz. se bodo izvajali na ravni krovne organizacije. Po uvodnih pozdravnih besedah je sledila glasbena točka pevke Tiane, ki je poskrbela, da smo se v dvorani sprostili in v nadaljevanju večera uspešno nizali vprašanja, pobude, mnenja, pohvale, na katere sta predsednik in poveljnik odgovarjala. Največ vprašanj je bilo tudi v naši regiji s področja zagotavljanja zdravniških pregledov, težave se porajajo pri izobraževanju, podan je bil predlog tekmovalne prisotnosti starejših gasilcev na olimpijadi. Prisotni so imeli pomisleke o prenovi gasilske uniforme, izrazili so pomanjkanje gradiva za izobraževanje. Podala se je pobuda za stalno razstavo v gasilskem muzeju dr. Branka Božiča v počastitev prve mladinske olimpijade v Sloveniji, ki je bila leta 2012 v Kočevju. Lahko povem, da smo posvet zaključili z veselimi ritmi harmonikarja Žige Kaste-lica, ki so v neformalnem druženju odzvanjali še dolgo v večer. Potrdila se je pravilna odločitev predsednika in poveljnika GZS, da se podobni posveti izvedejo po celotni državi, saj se tako omogoči predstavnikom društev, da povprašajo in dobijo odgovor neposredno od najvišjih predstavnikov gasilske organizacije. Hvala, tovariši, za kakovostno in konstruktivno razpravo, kot tudi hvala predsedniku in poveljniku, da sta si vzela čas, nas obiskala in prisluhnila našim težavam. ■ 43 Naš kraj ■ februar 2019 13. občinski kviz gasilske mladine v Gasilski zvezi Dobrepolje V soboto, 26. januarja 2019, je v organizaciji mladinske komisije GZ Dobrepolje potekal 13. občinski kviz gasilske mladine. Več kot 150 mladih gasilcev, mentorjev, sodnikov in članov komisije se je zjutraj zbralo v Osnovni šoli Dobrepolje, kjer je potekalo tekmovanje. Rok Kline, predsednik mladinske komisije GZ Dobrepolje; foto: Taja Štefanc, Tjaša Blatnik Po uspešni prijavi in pregledu točnosti podatkov na komisiji A smo se vsi zbrali v telovadnici na odprtju in dvigu tekmovalne zastave, ki sta ga opravili najboljši ekipi lanskega občinskega tekmovanja. Po dvigu zastave smo se razdelili, in sicer so pionirji odšli v zgornje prostore šole na teste in teoretični del tekmovanja, mladinci in gasilci pripravniki pa so v telovadnici opravljali praktični del tekmovanja. Po malici pa smo zadevo obrnili. REZULTATI TEKMOVANJA: Pionirji: 1. mesto: ZAGORICA 2 (Matevž, Martin, Marcel) 2. mesto: ZAGORICA 1 (Maruša, Patricija, Nastja) 3. mesto: ZDENSKA VAS 2 (Neja, Nik, Tija) Sodelovalo je 16 ekip. Mladinci: 1. mesto: ZDENSKA VAS 5 (Jan, Matic, Blaž) 2. mesto: ZDENSKA VAS 4 (Natalija, Manja, Veronika) 3. mesto: STRUGE 4 (Maks, Danijel, Matic) Sodelovalo je deset ekip. Pripravniki: 1. mesto: ZDENSKA VAS 6 (Sara, Ana, Rebeka) 2. mesto: ZDENSKA VAS 7 (Eva, Tjaša Nika) 3. mesto: HOČEVJE 4 (Žiga, Andraž, Filip) Sodelovale so štiri ekipe. 44 Naš kraj ■ februar 2019 Tekmovanje je minilo v prijateljskem vzdušju in druženju. Mladi gasilci so dokazali, da jim znanja ne manjka ter da se za gasilski podmladek ni bati. Najboljše tri ekipe v vsaki kategoriji so se uvrstile na regijski kviz gasilske mladine, ki bo potekal 2. marca 2019 v GZ Kočevje. Vsem tekmovalcem čestitke za osvojene rezultate, ekipam na regijskem tekmovanju pa veliko sreče in znanja, saj predstavljajo tako svoja društva kot Gasilsko zvezo Dobrepolje. Zahvaljujemo se OŠ Dobrepolje, ki nam vsako leto odstopi šolske prostore in tako omogoči nemoteno izvedbo tekmovanja v kvizu. Hvala tudi županu in ravnatelju, ki sta nam izkazala podporo s svojim obiskom in nagovorom. ■ Podelitev činov višji gasilec (VG) V GZ Grosuplje je med 12. oktobrom 2018 in 15. decembrom 2018 potekal tečaj za višjega gasilca. Na tečaj je bilo prijavljenih tudi deset gasilcev iz GZ Dobrepolje. Tečaj je zaključilo vseh deset gasilcev, in sicer trije člani iz PGD Kompolje, trije člani iz PGD Vidma in štirje člani iz PGD Zdenska vas. Boštjan Hren, poveljnik GZ Dobrepolje Tečaj je bil sestavljen iz teoretičnega in praktičnega dela. Predavanja so potekala po vnaprej določenem urniku v prostorih PGD Šmarje-Sap. Praktični del tečaja pa je bil razdeljen na tri lokacije in je potekal 10. novembra 2018 in 17. novembra 2018. Tečajniki so bili razdeljeni v tri skupine po 15 udeležencev. Delovne točke na posamezni lokaciji so trajale 2,5 ure. Na posamezni lokaciji se je odvijalo več manjših scenarijev, ki so jih tečajniki morali izvesti. [ I Na lokaciji v Grosupljem na Taborski cesti je skupina delovala na zapuščenem objektu. Obe soboti so se izvajali scenariji za gašenje objekta: notranji napadi, zunanji napadi, postavitev lestve, izvedba napajanja, prezračevanje, reševanje ponesrečencev, ogled in zavarovanje mesta intervencije. Naslednja lokacija (10. novembra 2018) je bila pred gasilskim domom PGD Šmarje-Sap, kjer se je izvajala vaja »tehnično reševanje«. Izvajali so zavarovanje in stabilizacijo vozila, premik vozila, črpanje vode, uporabo agregata in električ- 45 Naš kraj ■ februar 2019 nega orodja, razsvetljavo. 17. novembra 2018 je prav tako na lokaciji PGD Šmarje--Sap potekala vaja »prva pomoč«. Izvajali so TPO, AED, hitri in urgentni izvlek iz vozila, uporabo zajemalnih nosil - stabilizacija ponesrečenca - , imobilizacijo, preveze, snemanje motoristične čelade, položaje ponesrečenca. V Šmarju - Sapu ob potoku pri »Zacurku« so obe soboti potekali scenariji za gašenje požarov v naravi, črpanje vode z MB, uporaba motorna žage, namestitev pivnikov za lovljenje izlite nevarne snovi ter gašenje s peno. Izpit za tečajnike je bil v petek, 23. novembra 2018, ob 19. uri v prostorih PGD Šmarje-Sap. Podelitev potrdil in činov je potekala v soboto, 26. januarja 2019, v prostorih PGD Šmarje-Sap. Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil vsem tečajnikom za njihov prosti čas in vložen trud, ki ga ni bilo malo. Zahvala tudi GZ Grosuplje in PGD Šmarje-Sap, vsem inštruktorjem in pomočnikom. Upam, da se bo v bodoče še več gasilk in gasilcev odločalo za podobna izobraževanja. Z gasilskim pozdravom Na pomoč! ■ IZ DRUŠTVA UPOKOJENCEV DOBREPOLJE Ne bodi sam, pridruži se nam Lepi sončni dnevi nas že vabijo na sprehode ali celo pohode. Tudi mi v društvu upokojencev smo kar nekaj oživeli. Naši »Škrjančki« so že prepevali v Domu sv. Terezije na proslavi ob kulturnem prazniku, 20. februarja pa so šli zabavat oskrbovance v domu starejših občanov v Domžalah. Pohvalno, kajne? Marija Tegel MPZ Škrjančki smo 4. februarja 2019 ob 10. uri imeli svoj prvi nastop v letošnjem letu. Nastopili smo v Domu sv. Terezije in prisotnim stanovalcem popestrili dopoldan s 16 pesmi. Nekaj pesmi smo zapeli ob spremljavi harmonike in pri tem so nam na pomoč priskočili tudi nekateri stanovalci. Bili so navdušeni in so se nam za nastop zahvalili ter nas povabili, da jih še kdaj obiščemo. Ob koncu so nas zaposleni tudi pogostili, za kar se jim zahvaljujemo. 7. februarja 2019 smo nastopili tudi na proslavi ob kulturnem prazniku v novih prostorih vrtca. Ob zaključku proslave je sledilo odkritje lesorezov Toneta Kralja, kar smo si tudi ogledali. Slavka Šalika V mesecu januarju je praznovala visoki jubilej 90 let gospa Marija Mustar, Marinkcava mama iz Kompolj. Več z obiska pri njej preberite v prispevku Karitas. Gospa Marija, želimo vam še veliko zadovoljnih in lepih dni med svojimi domačimi. Kaj bomo delali v prihodnje? Na pobudo Mestne zveze upokojencev Ljubljana smo se na seji upravnega odbora odločili, da se tudi v našem društvu organizira tekmovalna skupina v pi-kadu. Med člani je kar nekaj zanimanja in sklenili smo, da se nabavi elektronski pikado in da bodo zainteresirani člani in članice začeli s treningi. Prvo tekmovanje bo že 4. aprila v Družbenem domu Grosuplje. V nedeljo, 17. marca, ob treh popoldne vas vabim na občni zbor našega društva. Slišali boste, kako in kaj smo delali in kako poslovali v letu, ki je za nami. Še enkrat lepo povabljeni! Že v soboto, 23. marca, pa odhaja skupina naših članov na sedemdnevno letovanje v Izolo. Kdaj bo odhod avtobusa in druge podrobnosti, boste izvedeli na samem občnem zboru. ■ Srce, ki ljubi, je vedno mlado. Dejanja so sadeži, besede le list. (Grški pregovori) 46 Naš kraj ■ februar 2019 Obiskali smo 90-letnike ^Karitas Župnijska Karitas Dobrepolje-Videm Decembra 2018 je dopolnil 90 let vsestranski glasbenik Jožef Zevnik iz Bruhanje vasi, ki je želel praznovati rojstni dan le v ožjem krogu svoje družine. V prvih mesecih letošnjega leta pa so dopolnili 90 let življenja: Franc Pirc in Marija Mustar iz Kompolj, Janez Šporar iz Podgorice in Slavka Novak iz Male vasi. Marta Šuštar Franc Pirc Marija Mustar Gospod Franc Pirc nas je skupaj s hčerko Bojano pričakal v topli domači kuhinji. Prijetno smo klepetali in prisluhnili zgodbi njegovega življenja. Malo sem se pošalila in ga vprašala, če ima kakšen recept za dolgo življenje. Povedal je, da je bilo v družini osem otrok, zato je že kot mlad fant iskal delo. Najprej je delal pri apnenici, potem je opravljal razna komunalna dela oz. kjer je bilo kakšno delo, da se je dalo kaj zaslužiti. Večinoma so bila to težka fizična dela. Ker doma ni bilo nikogar, ki bi prevzel kmetijo, se je vrnil domov in delal na kmetiji. Vendar tu zaslužka ni bilo. Pravi, da je na kmetiji lahko kaj izboljšal šele potem, ko se je zopet zaposlil. Zadnja leta je delal pri Varnosti. Ima še dve sestri, eno starejšo in eno mlajšo. Povedal je, da že 50 let ne kadi in 30 let ne pije nobenega alkohola. S kmetijo se več ne ukvarja, a rad bi imel vsaj še kakšno žival, če bi zdravje dopuščalo. Če imaš živino, imaš skrb in odgovornost, se več gibaš in si bolj aktiven, je prepričan gospod Franc. Pravi, da ima številne bolezni in mnogo zdravil, a videti je čil in krepak, predvsem pa jasnih misli in besed. cvc Nekaj besed o praznovanju visokega življenjskega jubileja in o življenju gospe Marije Mustar (Marinkcove mame) iz Kompolj je napisala hčerka Marija Pogorelc. Mama Marija je bila rojena v Kompoljah pri Žerinovih v družini petih otrok in je bila od otroštva vajena dela, ki jo je spremljajo vse življenje. V vasi se je poročila z Marink-covim Jožetom, ki je umrl pred 35 leti, in si na njegovem domu ustvarila družino. Delo na domači kmetiji in skrb za družino sta zaznamovala njeno življenje. Znala nas je vzgajati v strpnosti, delavnosti in poštenosti. Pri njej so bili vedno dobrodošli vsi, za vse je imela vedno odprta vrata. V prijetni družbi svojih treh otrok z družinami, v katerih se je rodilo sedem vnukov in sedem pravnukov, je potekalo praznovanje v domači hiši, kjer zanjo skrbi sin Andrej z Jožico. Kljub nepokretnosti in tegobam, ki se pojavijo z leti, je še vedno prava borka za življenje. Razveseljujeta nas njen nasmeh in neskončna potrpežljivost. Mladost je minila, sivina je prepredla lase, obraz izdaja breme let, ki so za njo. Oči ji žarijo, ko opazuje vnuke in pravnuke. Njena jesen pa poteka mirno v predanosti in ljubezni. Slavljenko so z obiskom počastili, voščili in obdarili tudi predstavnice in predstavnika Župnijske karitas, Rdečega križa in Društva upokojencev Dobrepolje. 47 Naš kraj ■ februar 2019 Janez Šporar Gospoda Janeza Šporarja (Špolar-jevega Ivana, kot mu pravimo vaščani) smo obiskali na njegovem domu v Pod-gorici, kjer zanj skrbita hči Milena in njen mož Tone. Zadnjih 14 dni je imel kar hude zdravstvene težave. Nekaj dni pred rojstnim dnem pa se je zdravstveno stanje skoraj čudežno izboljšalo. Srečanje je bilo prav prisrčno in živahno. Gospod Janez je dober pripovedovalec in v njegovi družbi nikoli ni dolgčas. Marsikaj zanimivega nam je povedal o svojem življenju. Najbolj živi so spomini na vojni čas. Njegove spomine smo lahko poslušali na TV v oddaji Pričevalci. Je član Nove zaveze, katere člani se trudijo oživiti in ohraniti spomin na zamolčani del naše zgodovine. Naj povzamem nekaj utrinkov iz njegovih spominov. Nekdo je iz objestnosti ali zaradi pro-vokacije ustrelil dva strela na sredi vasi. Italijani so potem postavili zasedo na gričku na začetku vasi, čisto blizu njihove hiše. Ponoči so začeli streljati na vas. Krogle so letele tudi v njihovo hišo skozi okno v prostor, kjer so spali. Oče je hitro potegnil otroke iz postelj in jih potisnil ob steno pod okni. Vsi so se stiskali ob steni, dokler streljanje ni ponehalo, krogle pa so letele skozi okna in se zarivale v steno na nasprotni strani sobe. Naslednjo noč so se vsi vaščani zatekli v klet Jakličeve hiše. Italijani so potem aretirali 14 mož in fantov iz Podgorice in jih odpeljali na Videm, da bi jih pobili kot talce. Med njimi je bil tudi njegov oče. Otroci so šli za njimi, vse opazovali in trepetali za svoje starše in brate. Za aretirane se je postavil posestnik g. Štih, a Italijanov ni mogel prepričati, zato je šel poklicat g. župnika Mrkuna, ki je znal več jezikov. Uspelo mu je dopovedati Italijanom, da ti možje in fantje niso ničesar zagrešili, in so jih končno izpustili. Neke noči so prišli partizani. Veliko jih je bilo. Prišli so v sobo - kmečko hišo -, kjer so spali. Bil je star 14 let. Grobo so odgrnili odejo in ga postavili na sredo sobe. »Ti greš z nami, dovolj si že velik,« so ukazali. Jokal je in bilo ga je neizmerno strah. Starši so prosili, naj ga vendar pustijo, saj je še otrok. Takrat so se ga usmilili, so pa rekli, da bo drugič, ko pridejo, moral z njimi. Po vojni je skupaj z drugimi bežal na Koroško. Ob tem je bil ranjen in je več mesecev preležal v bolnišnici, kar mu je verjetno rešilo življenje, saj ni bil vrnjen v domovino. Prepeljali so ga v Italijo, kjer je bil dve leti. Mislil je že, da bi ostal kar v tujini, pa ga je skrb za dom in starše prignala domov. Prestal je razna zasliševanja in pritiske UDBE, a bil je doma, skrbel za dom in družino in pridno delal na kmetiji. V sebi pa je nosil boleče spomini, o katerih ni smel z nikomer govoriti. Ko je po vojni služil vojaški rok, je enkrat na političnem izobraževanju predpostavljeni vsakega posebej vprašal, če veruje v Boga. Vsi so zanikali, samo on je rekel, da veruje. Za kazen je moral tri ure stati mirno, sramotili so ga in zmerjali. Vzel mu je rožni venec, ki mu ga je dala stara mati, in ga je vedno nosil s seboj, ga vrgel na tla in pohodil, pozneje pa ga je vseeno pobral in spravil v žep. Vojaki, zlasti Slovenci, so mu pozneje očitali, zakaj se je izpostavil, pa jim je odgovoril samo to: »Tudi vi ste bili krščeni.« Vedeti moramo, da so bili sedanji 90-letniki na začetku vojne stari 12, na koncu pa 16 let. To je najbolj občutljivo obdobje odraščanja, ki so ga preživljali v nenehnem strahu in pomanjkanju, zato so se ti dogodki še globlje in z močnimi čustvi vtisnili v spomin. Poleg tega si do osamosvojitve o tem nihče ni upal govoriti. Sprašujem se, ali znamo ceniti mir, ali smo pripravljeni graditi mostove in ne netiti sovraštva, da bi še naprej živeli v miru mi in naši otroci ter vnuki. cvc Gospa Slavka Novak že nekaj let stanuje v Domu starejših občanov Grosuplje. Tam sva jo obiskali Ivanka Zrnec in Marta Šuštar. Čeprav že dalj časa ne prepozna več ljudi in ne more več veliko govoriti, je bila očitno vesela, ko smo ji zapele »vse najboljše« in ji čestitale za rojstni dan. Nastanjena je v lepi, svetli sobi in vidi se, da lepo skrbijo zanjo. Nekaj časa sva ji delali družbo in se skušali z njo pogovarjati. Videti je bilo, da je družbe in pogovora vesela. Ne veva, koliko naju je razumela, a ko sva odhajali, je jasno in glasno rekla: »Boglonaj, boglonaj stokrat!« Slavka Novak V imenu Župnijske karitas, Krajevne organizacije Rdečega križa in Društva upokojencev Dobrepolje vsem slavljen-kam in slavljencem še enkrat iskreno čestitam ob častitljivem življenjskem jubileju in želim še veliko lepih trenutkov v krogu vaših dragih. Hvala, da ste bili pripravljeni z nami deliti svoje spomine, in hvala domačim za prijazen sprejem. ■ 48 Naš kraj ■ februar 2019 Z občnega zbora Župnijske karitas Dobrepolje Na začetku februarja smo imeli občni zbor Župnijske karitas Dobrepolje, kjer smo pregledali in ovrednotili svoje delo v preteklem letu in pripravili plan za delo v tekočem letu. Občnega zbora smo se udeležili redni sodelavci Župnijske karitas (ŽK) Dobrepolje in Struge ter prostovoljci, ki nam občasno pomagajo, tudi dva predstavnika mladih. Občnega zbora se je v imenu gospoda župana, ki je imel druge nujne obveznosti, udeležila predstavnica občinske uprave, Andreja Babič. Marta Šuštar O delu ŽK redno poročamo v Našem kraju, zato bi omenila samo nekatere bistvene poudarke iz našega dela v lanskem letu: • Obiskovali smo starejše, bolne in osamljene. • Opravili smo veliko informativni in svetovalnih pogovorov ob delitvi hrane ali drugih vrst pomoči. • Delili smo hrano iz evropskih rezerv (hrana EU) - trikrat letno. Razdelili smo 8244 kg hrane v Dobrepolju in v Strugah. Tega dela ne bi zmogli brez pomoči mladih fantov in nekaterih mož, ki se jim tudi na tem mestu lepo zahvaljujem za pomoč. Vsi prosilci za pomoč so predložili ustrezno dokumentacijo. Pri razdeljevanju hrane smo se držali navodil in smernic, ki nam jih posredujeta Ministrstvo RS za delo, družino in socialne zadeve in Škofijska karitas Ljubljana (ŠKL). • Pred veliko nočjo smo kupili iz sredstev ŽK nekaj hrane in pralni prašek za najbolj socialno ogrožene družine in posameznike in razdelili 25 paketov. • Organizirali smo srečanje za starejše, bolne in invalide na Vidmu in v Strugah. • Obiskali smo 90-letnike v sodelovanju s KORK in DU-jem. • Preko ŠKL smo pomagali z boni za nakupu šolskih potrebščin štirim družinam in razdelili 50 zvezkov iz akcije Pokloni zvezek. • Po potrebi smo pomagali z izposojo invalidskih pripomočkov. • Organizirali smo zbiranje oblek in obutve. Zbrali smo več kot 2000 kg. Veliko oblačil smo razdelili našim občanom, drugo smo oddali na ŠKL in v zbirni center CERO. • V sodelovanju z DU-jem in KORK smo ob Miklavžu (v Strugah pred božičem) obiskali in obdarili starejše od 80 let ter težko bolne in vse stanovalce v domovih. Pri pripravi darilc so nam letos pomagali tudi člani birmanske karitativne skupine. Skupno je bilo pripravljenih in razdeljenih 477 darilc. Posredovali smo pri pridobivanju sredstev za material za prenovo dotrajanega ostrešja na stanovanjski hiši v Strugah. Zaprosili smo za pomoč CSD, ŠKL in RK. Sredstva so prispevale vse tri organizacije. Obiskali smo družino v Četežu pri Turjaku, ki je utrpela veliko škodo zaradi požara, in jim izročili manjši dar ter jim pomagali, da so zaprosili za pomoč na Škofijsko karitas Ljubljana. Pomoč so prejeli in so zelo hvaležni. Nekaterim družinam v socialni stiski smo pomagali s plačilom nujnih položnic. Pomagali smo pri šolanju enega osnovnošolca iz Slovenije z mesečnim darom 30 € - botrstvo. Naš sodelavec, ki je tudi delivec obhajila, je vsako nedeljo nesel obhajilo trem bolnikom, ki ne morejo več sami v cerkev. V preteklem letu smo sodelavci ŽK skrbeli tudi za urejenost duhovniških grobov. Sodelavci Karitas se redno udeležujemo izobraževalnih srečanj, ki jih organizirata Škofijska ali Slovenska karitas. Odprti smo za nova znanja in spoznanja, ki nam pomagajo bolje razumeti ljudi v stiski, s katerimi se srečujemo pri našem delu. Stiske ljudi so pogosto velike in niso samo materialne narave. To, kar mi lahko pomagamo, je največkrat le kapljica v morje. Pred kratkim sem bila na seminarju, ki ga je vodil teolog, pedagog in psiholog, prof. ddr. Stanko Gerjol. Rekel je, da vsega ne moremo nikoli narediti. Če hočemo narediti vse, največkrat naredimo kaj narobe. To velja za delo doma, za službo, za šolo ali za prostovoljno delo. Če naredimo to, kar zmoremo, naredimo dovolj. Nanizala sem nekaj podatkov, ki prikazujejo obseg in glavno vsebino našega dela, vendar to ni najpomembnejše. Pravo darilo je vedno dobrota našega srca. Zahvaljujem se predsedniku ŽK g. župniku Francu Škulju in g. Marinku Bilandžiču, vsem rednim in občasnim sodelavcem ŽK, še zlasti mladim prostovoljcem za vso pomoč in podporo. Zahvaljujem se tudi vsem občanom, ki nas moralno in materialno podpirate. Bog vam povrni vse dobro. ■ 49 Naš kraj ■ februar 2019 Slovenski kulturni praznik Že pred 8. februarjem smo z našimi stanovalci pisali in iskali literaturo za naš največji kulturni praznik. Nekateri so celo sestavili svoje pesmi, ki jih bomo objavili skupaj z drugimi članki v našem internem časopisu. Renata Škulj, Prizma Ponikve Nasploh je kultura v Sloveniji trdno zasidrana v narodovo zavest, vseskozi je bila podlaga za duhovni in materialni razvoj Slovencev. Prešeren je že pred sto leti vtkal v Zdravljico osebnost Slovenca. Kot pre-izkušan človek ni nikoli obupal, pač pa zapel in zaplesal. 7. februarja sta pri nas gostovala vrhunska plesalca standardnih in latin-sko-ameriških plesov, večkrat nagrajena Milana Chekanova in Jure Bergant. Njun izvrsten nastop je bil za vse nas enkratno doživetje, da smo lahko uživali ob predstavitvi vseh zvrst plesa v dvorani zavoda. Veliko sta tudi povedala o svojem plesnem življenju, tekmovanjih ter o posameznih plesih, s katerimi nam plesalci pripovedujejo zgodbe. Tudi valentinovo ni šlo mimo nas, zato smo v poseben nabiralnik metali listke z verzi, stavki, ki govore o ljubezni, sobivanju, medsebojni pomoči. Vsakemu, ki je izvlekel listek, sta bila namenjena lepa misel in srček. Za mizo smo tudi zapeli, se pošalili in se posladkali z mehkimi bonboni. Nestrpno čakamo tudi učence OŠ Dobrepolje, saj nam bodo zapeli in zaplesali. Ob tej priložnosti se osnovni šoli zahvaljujemo za prevoz do zavoda. ■ Pustne maske, vrtnice in sneg Tudi v mesecu februarju se v Študentskem klubu GROŠ pripravlja mnogo zanimivih dogodkov. V okviru projekta »Nasmučaj se z GROŠ-em« nas je prva zimska dogodivščina popeljala na enodnevno smučanje v Mokrine. Za tiste, ki so bili takrat preveč zaposleni s šolskimi ali drugimi obveznostmi, pa sledita še enodnevni smučanji v Bad Kleinkircheimu (23. februarja 2019) ter v Katschbergu (2. marca 2019). Neža Androjna, ŠK GROŠ Poleg tega bo v prihodnje na smučeh še bolj pestro, saj planiramo tudi obisk Kranjske Gore v času Pokala Vitranc, 9. marca 2019. Ker pa želimo ugoditi tudi tistim, ki jih brzenje na smučeh ne zanima, smo za člane Študentskega kluba GROŠ organizirali tudi nočno sankanje na Veliki Planini, ki je potekalo 24. februarja 2019. Kaj še pripravljamo? V času pustnih mask in krofov bo zopet potekal projekt »GROŠ časti krof«. 5. marca 2019 bodo GROŠ-eve najrazličnejše maske preplavile ulice občin Grosuplje in Ivančna Gorica ter srečnim mimoidočim razdelile okusne pustne krofe. Tudi na pomembnost dneva žena nis- mo pozabili. To leto bomo z vrtnicami obdarili nekaj srečnic, ki se bodo ob pravem času sprehajale po ulicah prej omenjenih občin. Ker pa je ob tem dnevu pomembno tudi ozaveščanje, bo vsako vrtnico spremljalo posebno sporočilce. S tem dnevom (8. marca 2019) se začne tudi projekt imenovan »GROŠ-evi mamice in očki«, s katerim bomo tudi letos nekaj mladih študentskih družinic obdarovali s finančno pomočjo. Projekt se simbolno zaključi 25. marca, na materinski dan, nato sledi podelitev de- narnih bonov in promocijskih daril ter ugodnosti, ki jih k projektu prispevajo lokalni sponzorji. Pozivamo vse mamice in/ali očke s statusom študenta in članstvom v ŠK GROŠ, da si preberejo razpisno dokumentacijo in se prijavijo. Vsi razpisni pogoji so objavljeni na našem profilu Facebook in na spletni strani. Po vseh opravljenih izpitih in zadolžitvah pa vas toplo vabimo tudi na GROŠ--evo poizpitno zabavo, ki bo potekala 16. marca 2019. Več informacij o prihajajočih dogodkih lahko izveste na GROŠ-evih uradnih urah, ki potekajo v ponedeljek, sredo in petek od 18. do 20. ure ali preko spleta na našem uradnem profilu Facebook ali na spletni strani www.klub-gros.com. GROŠ-evcu ni nikoli dolgčas! ■ 50 Naš kraj ■ februar 2019 Poročilo o delu in načrtih Krajevne organizacije Rdečega križa Pri svojem delu ugotavljamo, da ljudje vse premalo vedo o Krajevni organizaciji Rdečega križa - skrajšano KORK - in se morda zato premalo obračajo s prošnjami in problemi na nas, ki smo jim blizu in morda najbolj poznamo njihove težave. Zora Korošec-Koruza, tajnica KORK Dobrepolje Krajevne organizacije so bile ustanovljene zaradi boljšega in učinkovitejšega dela na terenu in znotraj območnih združenj (OZ) RK-ja, in sicer po teritorialnem principu. Na območju občine Dobrepolje delujeta dve krajevni organizaciji RK-ja, in sicer KORK Struge in KORK Dobrepolje, skupaj jih je v Območnem združenju Grosuplje trenutno 23. KORK ustanovijo člani Rdečega križa, ki živijo v določenem enem ali več naseljih, pobudo za ustanovitev KORK lahko poda tudi Območni odbor RKS-OZ. KORK ni pravna oseba, zavezani smo programu in Statutu RKS-OZ Grosuplje in tako tudi Zakonu o Rdečem križu Slovenije, Zakonu o humanitarnih organizacijah in Zakonu o društvih. Finančno in materialno poslovanje je del finančno-materialnega poslovanja RKS-OZ. KORK vodi krajevni odbor, ki šteje najmanj pet članov (trenutni sestav: predsednik P. Koritnik, tajnica Z. Korošec-Ko-ruza, blagajničarka J. Omahen, člani F. Strah, M. Zupanc). Za opravljanje posameznih dejavnosti lahko deluje odbor v širši sestavi, ki ga poleg članov sestavljajo še prostovoljci, ki pokrivajo posamezne zaselke, vasi. Takih aktivnih članov in prostovoljcev imamo trenutno samo 18. Svoj mali prostor imamo v zgornjem nadstropju Jakličevega doma, za obsežnejše aktivnosti nam DU Dobrepolje »posodi« svoje prostore. Za hitre in aktualne dejavnosti smo na razpolago preko naše tajniške pošte (tel. št. 041 767649 ali e-naslov: korosec.koruza@gmail.com). DELO V LETU 2018 Pri delu sledimo osnovni ideji svoje organizacije, to je pomagati pri uresničevanju humanitarnih ciljev, kot so: - preprečevanje in lajšanje materialnih in drugih stisk ljudi, • zaščita življenja in zdravja, • podpora programom zdravega življenja in • zagotavljanje spoštovanja človekovih pravic. Humanitarne pomoči v obliki hrane in pripomočkov za osebno higieno je bilo v letu 2018 deležnih 128 ljudi, med njimi predvsem starejši, bolni in socialno ogrožene družine z otroki. Gre za hrano iz evropske pomoči in skupne pomoči RK-ja, nekaj sredstev zberemo tudi sami na terenu. Nekateri dobijo pomoč večkrat, nekateri le enkrat, odvisno od njihove trenutne stiske in potreb. Razdelili smo nekaj več kot 2600 kg hrane (od tega 1100 l mleka), 59 paketov kombinirane hrane in prav toliko paketov pralnega praška ter pomoč v dietni hrani za bolnega otroka. Pomagali smo tudi pri plačilu položnic v nujnih socialnih primerih, vendar ta sredstva na žalost niso visoka, saj se številka za naše dejavnosti vrti okoli 1500 EUR/letno. Skrb za starejše je ena od naših najbolj obsežnih dejavnosti, saj ti predstavljajo zelo velik delež med prebivalci naše občine. Skupaj z drugimi organizacijami (DU, Karitas) skušamo naše starostnike čim večkrat obiskati, se zanimati za njihove težave in jih povabiti na srečanja. V letu 2018 smo s starostniki in zanje imeli več kot 500 prostovoljnih ur dela. Dobra beseda tu najboljše mesto najde in je največkrat bolj potrebna od kruha. Dobro so sprejeti obiski starejših ob ži- vljenjskih jubilejih ali ob praznikih, ki jih že nekaj let uspešno opravljamo skupaj z DU-jem in Karitas. V letu 2018 smo imeli tako obiske devetih devetdesetletnikov. Iz programa RK-ja lahko poskrbimo tudi za brezplačno enotedensko bivanje v centru na Debelem rtiču. V maju smo imeli skupaj z društvom upokojencev že tradicionalno in vedno prijetno srečanje starostnikov. Otroci so v socialni stiski družine, ki jo pogosto spremlja bolezen, najbolj prizadeti. Vedno jih postavimo na prvo mesto pri delitvi humanitarne pomoči, pomagamo pri letovanju otrok na Debelem rtiču in pri akcijah, kot sta Božiček za en dan in Drobtinica. Slednjo smo z uspehom izpeljali v oktobru ob svetovnem dnevu hrane, zbrana sredstva smo dali v šolski sklad OŠ Dobrepolje. Krvodajalstvo je ena od bolj opaznih organiziranih dejavnosti, pri katerih sodeluje RK, tako tudi prostovoljci KORK redno pomagajo pri akcijah. Tudi letos sta bili v OŠ Dobrepolje izvedeni dve krvodajalski akciji in na tem mestu bi se ponovno radi zahvalili vodstvu in učiteljem šole za vso podporo. S prisotnostjo v šoli pomagamo širiti plemenito idejo krvodajalstva tudi med mladimi. Število krvodajalcev na teh akcijah je bilo letos nekoliko večje kot v letu 2017. V februarju 2018 smo po nekaj letih spet pripravili srečanje krvodajalcev jubilantov, kar nekaj jih je, ki se ponašajo s številko 30, 40 ali 60 krvodajalskih akcij, zdaj imamo tudi junaka z udeležbo na 70 krvodajalskih akcijah. Srečanja podpornikov in članov RK-ja, kot je obisk dobrodelnega koncerta RK-ja jeseni v Cankarjevem domu v Ljubljani, izlet s krvodajalci ali naša udeležba na izobraževalnih predavanjih in delavnicah, so dogodki, ki širijo naše znanje pri nudenju pomoči kakor tudi širijo dobre misli o našem delu in 51 Naš kraj ■ februar 2019 naših namenih. Materialna podpora našemu delu je skromna. S peščico aktivnih članov oz. prostovoljcev (18) smo v letu 2018 opravili nekaj več kot 1300 ur dela. Zbrali smo 60 EUR članarine in 550 EUR prostovoljnih prispevkov, iz območne organizacije RK Grosuplje smo dobili 80 EUR sredstev FIHO in 50 EUR za krvodajalce, po pogodbi z Občino Dobrepolje za leto 2018 smo dobili 200 EUR. V februarju ali marcu načrtujemo sestanek o predstavitvi našega dela z novim vodstvom občine. PROGRAM V LETU 2019 Poleg rednih obveznosti, ki so navedene zgoraj v poročilu o delu v letu 2018, smo si v program zapisali še naslednje naloge: • Preventiva in predavanja - pomoč ob naravnih in drugih nesrečah. V zadnjih letih beležimo veliko in preveč nesreč pri delu v gozdu oz. s traktorji na splošno. • Pri razdeljevanju humanitarne po- moči moramo imeti več razgovorov s prejemniki, ker opažamo veliko pomanjkanje informacij o socialnih transferih, o delovni zakonodaji in pravicah in dolžnostih iz dela. • Glede na veliko število starostnikov bomo še povečali in vsebinsko opredelili razgovore in obiske na domu. • Obiski novih občanov oz. priseljencev. Ljudje, ki prihajajo iz drugih krajev Slovenije, iz mesta na deželo, v staro domačijo ali najeto stanovanje, se po naših podatkih zelo slabo vključujejo v tradicionalno močne lokalne skupnosti. Obiski teh »priseljencev« so pokazali številne probleme, predvsem so pomoči in kontaktov potrebni starejši, mlajši oz. družine z otroki dobijo delne kontakte preko šole ali vrtca. • Organizacija delavnice, predavanja o socialni in zdravstveni negi v povezavi s socialno in zdravstveno službo. Razgovor z novo zdravstveno službo na Vidmu. • Organizacija pomoči za otroke (letovanje, delavnice), veliko problemov pri otrocih z alergijami ali drugimi kroničnimi zdravstvenimi težavami. • Pomoč pri krvodajalskih akcijah, promocija krvodajalstva (predvsem v delovnih organizacijah), srečanje krvodajalcev. • Obiski predavanj, delavnic, ki jih zelo uspešno in obsežno pripravlja OZ RKS Grosuplje, za večjo usposobljenost in motivacijo prostovoljcev in članov. • Zbiranje humanitarnih prispevkov in pridobivanje novih članov s promocijo pozitivne podobe delovanja KORK pri posameznikih in delovnih organizacijah. Poiščite in pokličite nas, smo vam najbližji, sosedje, znanci z ulice, povejte nam, kako smo lahko boljši, lahko smo vaš prvi korak do pomoči ali prvi korak do vaše udeležbe pri delu ene najbolj priznanih humanitarnih organizacij. Naše sporočilo vam za leto 2019: Delamo prostovoljno in s srcem, vse, kar darujete, ostane v našem kraju, danes ste darovalec pomoči, jutri boste morda vi tisti, ki pomoč potrebuje. ■ Obisk sejma Alpe Adria V času od 30. januarja do 2. februarja 2019 je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani potekal jubilejni 30. mednarodni sejem ALPE ADRIA. Na sejmu se je predstavilo 330 ponudnikov. Dušica Hočevar, TD Dobrepolje V okviru TURIZMA LJUBLJANA, ki predstavlja turistično ponudbo Ljubljane in regije Osrednja Slovenija, smo na sejmu sodelovali tudi člani TD Dobrepolje. V ospredju predstavitve Turizem Ljubljana je bila ponudba za aktivno preživljanje prostega časa s poudarkom na zelenem turizmu. Obiskovalci so lahko spoznali možnosti za tek, pohodništvo, kolesarjenje. Na sejmu smo predstavili svoj kraj, občino Dobrepolje, in predstavili prireditve v letu 2019 ter povabili na 10. Dobrepolj-sko vandranje in 9. Dobrepoljski tek. Obiskovalci so lahko poskusili tudi kulinarične dobrote iz našega kraja. ■ 52 Naš kraj ■ februar 2019 Večer kulturne dediščine »Grijema klince dejlat!« Ob slovenskem kulturnem prazniku je Turistično društvo Dobrepolje v sodelovanju s knjižnico pripravilo zanimiv dogodek, na katerem je bilo v besedi, sliki, s pesmijo, razstavo in praktičnim prikazom predstavljeno izdelovanje zobotrebcev v našem okolju. Cirila Nose, Jasmina Mersel šušteršič Na življenjski poti nas spremlja način življenja, ki smo ga prevzeli iz družine. Včasih se nam zdi, da se navade in običaji, po katerih se ravnamo v družini in okolici, ne spreminjajo. Vendar pa že bežen pogled v način življenja naših starih staršev pove, da se življenje nenehno spreminja; vsakdo neprestano, hote ali nehote vnaša spremembe. Tako življenje naših »starih mam in atov« počasi izginja v pozabo. Z ohranjanjem pozabljenih obrti lahko prispevamo k ohranjanju kulturne dediščine našega kraja. Zobotrebce so v Dobrepolju začeli izdelovati pred skoraj sto leti. Tako že leta 1903 Janko Jovan v svojem prispevku »Domače obrti na Kranjskem« pravi: »Ne baš v ribniški dolini sami, pač pa prav blizu Ribnice prospeva še en pododdelek suhe robe, teh izdelkov romajo milijoni in milijoni leto za letom med svet. Mislimo namreč zobotrebce. Pozimi se peča s tem delom staro in mlado. Hite, da vse mrgoli. V vaseh velikolaške okolice: Kompolju, Robu, Podpeči, Ponikvi in Zagorici nare-de v enem letu teh najmanjših izdelkov suhe robe za vrednost 200.000 K« (Dom in svet, 1903). V času prve svetovne vojne je obrt skoraj zamrla, kmalu pa so jih ponovno začeli izdelovati v mnogih hišah, kjer ni bilo veliko zemlje. Odkupovala jih je Kmetijska zadruga. Silen razmah je izdelovanje zobotrebcev doseglo v naši dolini v petdesetih letih. Vse tja do srede osemdesetih let je ta obrt predstavljala zelo dober zaslužek za večino družin. V turističnem društvu se člani trudijo, da je izročilo o izdelovanju zobotrebcev živo, zato ga vključujejo v različne predstavitve na prireditvah, sejmih. Zavedajo se, da je ohranitev dejavnosti pomembna, da se prenaša iz rod v rod. Povezali in sodelovali so tudi z Osnovno šolo Dobrepolje pri izdelavi turistične naloge o izdelovanju zobotrebcev. Na večeru »Grijema klince dejlat« so nam dediščino izdelovanja zobotrebcev prikazali Bojan Zabukovec, Marička Žnidaršič, Nada Lunder in Anton Lun-der. Igre, ki so se jih igrali otroci, pa sta prikazali Rebeka Erčulj in Gaja Svetec. S pesmijo je večer obogatila edinstvena družina Klinc. Slovenska kulturna dediščina je temelj slovenske kulture in s tem slovenskega naroda, toda kulturna dediščina se ves čas spreminja in vsakdo hote ali nehote vnaša spremembe. Med 53 Naš kraj ■ februar 2019 drugimi tudi domačin Franci Novak, ki je pred kratkim izdal novo pesniško zbirko in s svojim ustvarjanjem pomembno prispeva h kulturnemu bogastvu našega prostora. Na večeru smo prisluhnili njegovi pesmi Januarski dnevi. Zahvaljujemo se vsem nastopajočim in se veselimo dejstva, da je zavedanje pomembnosti ohranjanja kulturne dediščine v našem okolju močno prisotno, saj se je dogodka udeležilo veliko število obiskovalcev. ■ Čebelarsko društvo dobrepolje Zgodnja pomlad privablja čebele iz panjev Letošnja zima nam ni postregla s kakšno večjo količino snega ali nizkimi temperaturami, zato tudi čebele niso imele pravega zimskega mirovanja. Večkrat med zimo smo jih lahko opazili, kako opravljajo krajše polete okoli panjev, odnašajo mrtve čebele iz svojih bivališč in se nastavljajo sončnim žarkom. Včasih je veljalo, da narava že ve, kaj dela. Ali lahko to še vedno trdimo ob vse večjih podnebnih spremembah? Ana Kaplan Novak, ČD Dobrepolje Čebele v toplih zimskih in zgodnjih pomladnih dneh iščejo in v panje vnašajo vodo ter cvetni prah. Njihovi izleti so tudi čistilnega značaja, saj se čebele ne iztrebljajo znotraj panjev, temveč čakajo na dovolj visoke temperature, da poletijo iz svojih bivališč. Na pojavnost cvetnega prahu čebelarji nimamo vpliva, poskrbeti pa moramo, da imajo čebele v bližini svojih bivališč čisto vodo. Pogosto vodi dodamo malo soli, saj čebele potrebujejo minerale. Za znanilce pomladi sicer veljajo zvončki, še pred njimi pa zacvetijo teloh, resa in leska, na katerih čebele naberejo prvi cvetni prah. Vnos cvetnega prahu je sporočilo matici, naj začne zalegati nove generacije čebel delavk. Po 21 dneh se bodo že izlegle prve čebele, ki so nujno potrebne za ohranitev družine, saj zimske čebele, ki živijo do sedem mesecev, počasi umirajo. Kako torej mila zima vpliva na življe- nje v panjih? Čebele so ob višjih temperaturah dejavnejše, kar botruje večji porabi hrane. V primeru nezadostnih količin hrane v satju lahko čebelja družina porabi vso hrano in umre od lakote, še preden se v naravi pojavi prvi nektar. Ob nižjih zunanjih temperaturah se čebele stisnejo v gručo, mirujejo in porabijo zelo malo hrane, ob višjih temperaturah pa so dejavnejše, matica začne zale-gati, zalega potrebuje hrano in potrebe po hrani so večje. Čebelarji načeloma pozimi v panje ne posegamo in jih ne odpiramo, saj vsakršno vznemirjenje v tem času čebelam škoduje. Pa vendar je včasih v kakšnem toplem dnevu bolje na hitro pokukati v panje, preveriti količino hrane in po potrebi dodati kakšen medeni sat, ki ga hranimo v ta namen. Sicer pa čebelarjem v zimskem času ni dolgčas. Čas si krajšamo s pripravo okvirčkov za sate in vstavljanjem žice, obnovo panjev itn. ter se pripravljamo na novo čebelarsko sezono. Zaloge medu in drugih čebeljih pri- Foto: Urška Horvat delkov počasi kopnijo, saj je zima obdobje, ko je povpraševanje največje. Kljub temu da med povečini sestavljajo sladkorji, pa ga druge sestavine delajo dragocenega (vitamini, minerali in anti-oksidanti) in prinašajo mnogo prednosti v primerjavi s sladkorjem, zato lahko v vsakdanji prehrani sladkor skoraj v celoti nadomestimo z medom. Začnemo lahko kar s sladkanjem jutranje kave. Pa naj medi! ■ 54 Naš kraj ■ februar 2019 SD Dobrepolje polno energije tudi v letu 2019 Na rednem letnem občnem zboru smo se v soboto, 9. februarja, zbrali člani ŠD Dobrepolje. Po pregledu delovanja v preteklem letu smo sprejeli načrt dela za leto 2019. Bojan Novak Delovanje ŠD Dobrepolje temelji na kakovostnih rekreativnih programih (pilates, fitpilates, zdrava hrbtenica, funkcionalna vadba, odbojka, košarka, mali nogomet, fitnes,nordijska hoja, tek), v katerih trenutno vadi več kot 200 vade-čih. Še naprej se bo društvo trudilo izobraževati kader, saj le na ta način lahko sledi novejšim trendom vadbe. V svoje vrste društvo vabi tudi nove vaditelje, saj je potreb po vadbi še veliko. Zainteresirani se lahko javite predsedniku Alojzu Kuplenku. ŠD Dobrepolje vsako leto organizira dve veliki in odmevni tradicionalni prireditvi. Športni dan v Bruhanji vasi, kjer lahko vsak najde kaj zase, bo letos v nedeljo, 30. junija, 9. dobrepoljski tek pa v soboto, 5. oktobra. Več o obeh prireditvah boste lahko prebrali tudi v Našem kraju. Občnega zbora se je udeležil tudi župan Igor Ahačevčič, ki se je vodstvu društva zahvalil za vložen trud in zaželel veliko uspeha pri nadaljnjem delu. Zbranim je pojasnil dogajanje okrog gradnje športne dvorane, ki naj bi bila končana spomladi 2020. Nekaj nejasnosti je še glede zaključka finančne konstrukcije, saj razpisov na Ministrstvu RS za izobraževanje in na Fundaciji za šport še ni, tam pa si obetamo še nekaj sredstev. Ob koncu občnega zbora smo se zadržali še ob hrani in pijači, predsednik društva Alojz Kuplenk pa je županu pokazal prostore v Jakličevem domu, ki jih uporabljamo za vadbo. Vsi, ki se želite vključiti v kako obliko rekreativne dejavnosti in s tem poskrbeti za zdravje in dobro počutje, lahko najdete informacije o delovanju ŠD Dobrepolje na spletni in Facebook strani društva. Vabljeni v našo sredino! ■ Stanka Kuplenk prejela bronasti red za športne zasluge Športna unija Slovenije je v lanskem letu pozvala društva, da oddajo vloge za priznanja svojim članom, ki delujejo na športnem področju. Alojz Kuplenk Športno društvo Dobrepolje je predlagalo tri kandidate: Stanko Kuplenk, Bojana Novaka in Damjana Strnada. Vsi trije so izredni ljudje in že dlje časa, pravzaprav od začetka, aktivno delujejo v ŠD Dobrepolje. Vsi v društvu smo izredno ponosni nanje in upamo, da bodo še dolga leta zvesti in dejavni člani v društvu. Komisija, ki je pri Športni uniji Slovenije izbirala kandidate za priznanja, je izbrala tudi našo kandidatko Stanko Kuplenk. V obrazložitvi je navedla, da Stanka deluje v društvu že več kot 20 let in je bistveno pripomogla pri razvoju društva. S svojim delovanjem izven društva pa je ponesla ugled društva tudi v širši slovenski prostor. Priznanje »bronasti red za športne zasluge« je Stanka prejela na svečani prireditvi v Ljubljani 6. decembra 2018. ■ Naš kraj ■ februar 2019 Šport 55 Tekmovalni del futsal sezone se končuje Za skoraj vse ekipe Futsal kluba Dobrepolje se je letošnja sezona že končala, izjema sta najmlajša tekmovalna (U-9) in najstarejša, članska ekipa. Nobeni ekipi se letos ni uspelo uvrstiti v izločilne boje, saj so tja vodila le prva tri mesta. V izločilnih bojih je bilo tako prostora le za šest najboljših ekip iz države. Bojan Novak Najbolj se je izločilnim bojem približala selekcija U-19, ki je osvojila četrto mesto. Na 14 tekmah je ekipa osemkrat zmagala in šestkrat izgubila. Fantje so zadeli 51 zadetkov, iz svoje mreže pa so pobrali 47 žog. Selekcijo je vodil trener Slavi-ša Dordevic, nastopali pa so Jure Vetrih (vratar, tudi reprezentant U-19), Damjan Ilic (kapetan ekipe), Matic Babič, Nejc Gvozden, Jan Širaj, Peter Brodnik, Luka Fink, Filip Turk, Sebastjan Ficko in Tim Škof. Največ zadetkov je dosegel Damjan Ilic, 15. Ekipi U-15 in U-13 sta letošnjo sezono izkoristili predvsem za napredek na treningih in za nabiranje izkušenj, saj bosta konkurenčni šele naslednjo sezono. Ekipa U-15 je zasedla peto mesto na zahodu. Fantom je uspelo trikrat zmagati in kar dvanajstkrat izgubiti, a prepotreb-ne izkušnje bodo gotovo ostale. Ekipo so sestavljali Domen Strnad, Klemen Marolt (kapetan), Erik Fink, Luka Grm, David Nose, Gašper Tomašič, Emil Šinkovec in Luka Turk. Trener je bil Danijel Kaljevic. Najboljši strelec ekipe je bil Luka Grm, ki je na 15 tekmah zabil kar 30 golov, kar ga je uvrstilo na tretje mesto med strelci. Kot zanimivost je treba zapisati, da so fantje v predzadnjem krogu premagali ekipo FSK Stripy s kar 22 : 2. Ekipa U-13 je odigrala kar 21 tekem, sezono pa zaključila na zadnjem, os- mem mestu. Ne glede na to, da fantje niso bili konkurenčni drugim ekipam, je treba vendarle pošteno povedati, da se je razlika v kakovosti skozi sezono stalno zmanjševala. To je bil tudi glavni cilj te sezone. Ekipo so sestavljali Domen Strnad, Emil Šinkovec, Grega Tomašič, Luka Turk, Gal Bukovec, Urh Babič, Enej Strah, Lan Strah, Mark Svetec, Tim Mu-star Usenik in Žan Štefanc. Trener ekipe je bil Miha Babič. Ekipa U-11, ki jo vodi trener Gregor Klinc, je odigrala sedem turnirjev pod okriljem MNZ Ljubljana. Poleg naše ekipe so sodelovali še NK Velike Lašče, Extrem Sodražica, NK Kočevje - modri, NK Kočevje - beli, Extrem Bloke - Loška dolina, Futsal Olimpija Ljubljana, Extrem Ribnica in NK Ribnica. Ekipa U-9 je doslej odigrala šest turnirjev pod okriljem MNZ Ljubljana, zadnji, domači turnir pa jo čaka v soboto, 9. marca, v športni dvorani Velike Lašče. Ekipo vodim Bojan Novak, fantje pa uživajo v dobrih igrah. In za konec še članska ekipa, ki nastopa v 2. slovenski futsal ligi. Ekipo čaka le še zadnji krog, ki bo odigran v petek, 8. marca (20.00), na dan žena, v športni dvorani v Velikih Laščah. Za zadnjo tekmo pripravljamo v klubu posebno presenečenje, saj se bodo predstavili vsi fantje, ki letos trenirajo pod okriljem kluba. Posebnega presenečenja bodo deležne tudi ženske, saj na ta dan praznujejo svoj pra- znik. Vabljeni torej, da na zadnji letošnji tekmi napolnimo velikolaško dvorano. Sicer pa je za ekipo zelo dobra sezona. Kljub nekaj težavam in smoli na prvih tekmah je ekipa našla svojo identiteto in povezanost, kar se je odrazilo tudi na uspešnosti na zadnjih tekmah. Ekipa se je prebila z devetega na peto mesto in do konca, kljub številnim poškodbam, ostala v igri celo za četrto mesto. Zagotovo je bil dosedanji vrhunec letošnje sezone tekma 14. kroga (1. februar), ko je v goste prišla takrat tretjeuvr-ščena ekipa KIX Ajdovščina. Pred tekmo so na igrišče igralce obeh ekip pospremili fantje iz selekcij U-9 in U-11, med tekmo pa so prav mladi fantje z glasnim navijanjem dajali ton borbeni igri naše ekipe, ki je pripravila velik preobrat in tekmo proti favoriziranim gostom dobila z 8 : 4. Pokazalo se je, kako pomembna je podpora s tribun. Verjetno bo podobno ali še bolj pestro na tribunah tudi 8. marca, ko se v velikem številu vidimo v Velikih Laščah. ■ 56 Naš kraj ■ februar 2019 Po petih zaporednih naslovih prvaka letos drugo mesto v zimski rekreativni ligi za RS TEAM ŠD KOMPOLJE V nedeljo, 10. februarja 2019, se je končala grosupeljska zimska rekreativna liga v malem nogometu za sezono 2018/2019. V tekmovanju je nastopalo 18 ekip, ki so bile razdeljene v dve kakovostni skupini oz. ligi. Ekipa RS TEAM ŠD KOMPOLJE je nastopala v prvi ligi. Poleg naše ekipe je v prvi ligi nastopala še ena dobrepoljski ekipa, in sicer BAR Majolka ŠD Ponikve. Boštjan Grandovec Ekipa RS Team je odlično začela tekmovanje in je bila po končanem prvem delu tekmovanja na drugem mestu. V nadaljevanju tekmovanja pa so ekipo pestile številne poškodbe, kljub temu pa je bila v boju za prvaka do zadnjega kroga, kjer jo je premagala ekipa AS BOH ODVISNIKI ANDEMO, ki je tako osvojila prvo mesto in naslov prvaka lige. Drugo mesto so po petih zaporednih naslovih prvaka lige osvojili igralci ekipe RS TEAM ŠD KOMPOLJE, medtem ko je tretje mesto osvojila še druga dobrepoljska ekipa BAR MAJOLKA ŠD PONIKVE. Najboljši strelec lige je bil kljub poškodbi, zaradi katere ni igral polovico tekem, igralec RS TEAM-a Kristjan ČOŽ z 21 zadetki. Čestitamo! ■ Vabljeni na delavnico Priprava in peka domačega kruha z naravnim kvasom, ki bo v petek, 22. 3. 2019, ob 17. uri v vaškem prostoru v Predstrugah (Gozdarski dom, Predstruge 60). Čudoviti svet droži in kvasne vode vam bosta predstavila Jože Senegačnik in Nada Lunder. Na delavnici boste potrebovali: posodo za mesenje s pokrovom, kuhalnico, serviet, košarico za vzhajanje za hlebček iz 0,5 kg moke in majhen steklen kozarček s pokrovom (vsaj 2 dl) za matično kulturo kislega testa. Zaradi lažje organizacije so obvezne prijave na tel. št.: 041 981 534 (Nada Lunder). Za stroške materiala in posredovano znanje prispevate po lastni presoji. Vljudno vabljeni! Čas je prepočasen za tiste, ki čakajo, prehiter za tiste, ki se boje, predolg za tiste, ki žalujejo, prekratek za tiste, ki se veselijo, toda za tiste, ki ljubijo, je neskončen. (Henry van Dyke) 57 Naš kraj ■ februar 2019 Ni več trpljenja, ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj. (S. Gregorčič) ZAHVALA Mili zvon je zapel in v večnost pospremil mamo, babico in prababico MARIJO TEREZIJO STRAH iz Zagorice (1945-2019). Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in vaščanom za besede sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in darove za potrebe cerkve. Hvala g. župniku Francu Škulju za lepo opravljen poslovilni obred in sveto mašo, Moškemu pevskemu zboru Rafko Fabiani za pesmi ob slovesu, pogrebnemu zavodu Lilija za organizacijo pogreba in osebju DSO Kočevje za vso oskrbo. Hvala vsem, ki ste se poslovili od nje in jo pospremili k večnemu počitku. Tiho si odšla, ostaja pa hvaležna misel nate... Vsi njeni Če pšenično zrno ne pade v zemljo in ne umrje, ostane samo; če pa umrje, obrodi obilo sadu. (Jn 12, 24) ZAHVALA Ob prehodu v večnost očeta, dedka, pradedka, tasta, strica JOŽETA ADAMIČA (1934-2019) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in sovaščanom, ki ste še za časa njegove zemeljske poti vzdrževali dobre odnose in mu v času bolezni z obiski vlivali upanje. Posebna zahvala vnuku Timoteju, ki mu je v zadnjih tednih daroval svoj čas in znanje. Hvala tudi vsem za darovane maše, sveče in cvetje ter za besede sočutja. Prav tako tudi župniku, pevcem in vsem, ki ste ga prišli kropit in ga pospremili z molitvijo. Ate, hvala za vso ljubezen! Deda, hvala za pravljice in spomine! Vsi tvoji domači Ljubil si zemljo, bil njej si predan, a prišel je dan, ko v njej boš počival. In v naši zavesti prižgal lučke spomina . ZAHVALA Ob boleči izgubi našega očeta, dedka, pradedka in strica FRANČIŠKA NOSETA (8. 10. 1932-27. 1. 2019) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem za vsa izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in darovane maše. Zahvaljujemo se dr. Čampi, Robiju ter patronažni sestri Klavdiji za vso zdravstveno oskrbo, cvetličarni Lilija za vso organizacijo in izvedbo pogreba, pevcem za odpete pesmi na pogrebu ter župniku Marinku za poslovilni obred in sveto mašo. Hvala vsem, ki ste se od našega očeta poslovili in ga pospremili na zadnjo pot. Žalujoči, vsi njegovi »Delo tvojih pridnih rok odsevalo se bo marsikje naokrog. A nam ostala globoka je praznina, saj tvoj glas odzvanja kot tišina. Ti ostal boš vedno z nami in vedno te imeli bomo neskončno radi.« ZAHVALA Ob nenadni in nenadomestljivi izgubi dragega sina, brata, strica, nečaka, bratranca in prijatelja JOŽETA ŠUŠTARJA (7. 6. 1977-12. 2. 2019) se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in vaščanom, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, za vse besede tolažbe, sožalja, podarjeno cvetje in sveče, darove za cerkev in svete maše. Hvala vsem, ki ste za Jožeta molili, ga pokropili, se od njega poslovili, predvsem pa hvala vsem, ki ste mu v težkih trenutkih življenja stali ob strani, mu izrekali besede spodbude, mu vlivali pogum in voljo do življenja. Hvala g. župnikom Francu Škulju, Franciju Novaku, Francetu Novaku in Jožetu Kastelicu ter diakonu Janezu Meglenu za opravljeno pogrebno mašo. Hvala cvetličarni Lilija za vso organizacijo pogreba in Moškemu pevskemu zboru Rafko Fabiani za doživeto petje. Iskrena in topla zahvala osebju intenzivnega oddelka UKC Ljubljana za vso skrb, molivcem v vežici, Angeli in Majdi za vso pomoč, Marti in Andreji za molitve, trobentaču in vsakemu posebej, ki ste z nami upali in žalovali. Jože, odšel si tja, kjer ni solza in ne gorja, a mi vemo, da zopet postali ste družina, ki kot angeli nad nami bo bedela. Žalujoči, vsi njegovi 1 58 Naš kraj ■ februar 2019 Še poln elana, veselja in nad z družino svojo živel bi rad... ZAHVALA Ob boleči izgubi sina, brata, vnuka, nečaka, bratranca MARKA ŠINKOVCA (8. 12. 2006-1. 2. 2019) Iz Male vasi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v tako težki življenjski preizkušnji - izgubi sina, brata - stali ob strani. Zahvaljujemo se vsem osebju Pediatrične klinike, ki so zanj skrbeli v času zdravljenja v bolnišnici in doma. Hvala patronažni sestri Klavdiji Kastelic za vse obiske na domu. Zahvaljujemo se za vse obiske Marka na domu diakonu Roku, gospodu župniku in kaplanu. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogreb in vse izrečne besede tolažbe. Posebna zahvala pa gre prijatelju in sošolcu Aleksu Kastelicu in njegovi družini za vse obiske, njegovo iskreno prijateljstvo, ki ga je izrazil tudi v pismu. Hvala vsem učencem in učiteljem naše osnovne šole za kropljenje in izrečne besede slovesa. Veliko nam je pomenila iskrena izrečena beseda sožalja od otrok. Hvala razredničarki Heleni, sošolcem 6. razreda in njihovim staršem za darovani dar za cerkev. Hvala otroškemu pevskemu zboru in zborovodkinji Petri, Martini in Mateji za lepo odpeto pesem na grobu. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, vaščanom za darovano cvetje, sveče ter darove za cerkev in svete maše. Posebna zahvala pa gre Albinu in vsej njegovi družini za vso podporo v Markovi bolezni in pomoči ob slovesu. Hvala družini Jamnik, pri kateri smo vedno našli podporo in pomoč skozi vse procese Markove bolezni. Hvala Viliju za vse molitve v vežici in doma. Hvala prijatelju Elvisu za ves trud,ki si ga vložil v upanju, da bi Mark ozdravel. Zahvaljujemo se tudi vsem Evinim sošolkam za pomoč pri strežbi v vežici. Hvala moškemu pevskemu zboru za lepo odpete pesmi, ki so nas ganile. Hvala gospodu Marku Zakrajšku za vso organizacijo celotne pogrebne svečanosti. Hvala vsem za vsak stisk roke in besede tolažbe. Žalujoči, vsi tvoji Za tabo ostala je velika praznina, ki z našim spoštovanje in spomini na tebe - se bo polnila. Bremena v življenju te niso zlomila a bolezen iz tebe vso moč je izpila. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta, dedka in strica RUDOLFA NOSETA (9. 6. 1929-4. 2. 2019) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in vaščanom, ki ste zanj molili, izrekli sožalje, darovali sveče, cvetje, dali dar za svete maše ter ste našega očeta pospremili k večnemu počitku. Naše hvaležne misli naj dosežejo g. župnika Marinka Bilandžica za izpeljano molitev in pogrebno mašo, požrtvovalno zdravniško ekipo na urgenci, skrbno osebje Doma upokojencev Škofljica, medicinsko osebje bolnišnice Sežana in travmatološke klinike UKC Ljubljana, osebje ZD Škofljica in ZD Videm - Dobrepolje, patronažno sestro Klavdijo. Posebna zahvala tudi skrbnima negovalkama Vesni in Zdenki in požrtvovalnemu negovalcu Alešu in Zmagu. Posebna zahvala tudi družinskemu podjetju Novak iz Žužemberka za spoštljivo izvedbo pogrebnega slovesa in pevskemu zboru za čudovito zapete pesmi! Naj vam Bog povrne za vsa dobra dela. Vsi njegovi Ne jokajte ob mojem grobu, privoščite mi večni mir, izčrpala sem svoje moči, zaprla sem trudne oči. ZAHVALA Ob smrti naše mame, stare mame in tašče JOŽEFE ZRIMŠEK (23. 2. 1932-14. 1. 2019) iz Podbukovja 3, Krka, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem za izraženo sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše. Še posebej se zahvaljujemo g. župniku Francu Škulju za lepo opravljen pogrebni obred in besede izrečene ob tem, moškemu pevskemu zboru za lepo petje in cvetličarni Lilija za organiziran pogreb. Hvala vsem, ki ste mamo pospremili na njeni zadnji poti. Sin Iztok z družino Iščemo kandidate za delo v prodaji domačih pridelkov po terenu. Lahko je študent, mlajši upokojenec, zaposlen honorarno ali za redno zaposlitev. Možnost dobrega zaslužka, sploh v mesecih marec, april, maj, junij. Kontakt: david@domaci-pridelki.si, 051/344 167. V—t HtthrepoLh1 Aktualne novice, dogodki, prireditve In še več na spletnih straneh občine Dob rt pel je http://www.dobrepoljQ.si/ Vabili na dogodke, Iti se odvijajo v občini Dobrepolje. Inhkn društva, klubi inob»ni pošiljate tudi na elektronski iidslav dogodkt^dDbrapoljejEi. GOZDARSTVO BLATNIK Vsem bralcem Našega kraja želim lepe praznike in srečno 2019! Tone Blatnik s.p. Zdenska vas 2C 1312 Videm Dobrepolje Tel.: 041 714 882 E-naslov: tone.blatnik5@gmail.com Rok plačila za les največ 7 dni. iT Peter Hren s.p., Gradež 14, 1311 Turjak, GSM: 031/356 668 Storitve: • Brušenje stekla • Fazetiranje stekla in ogledal • Peskanje stekla • Izdelava izolacijskega termopan stekla • Kaljeno steklo • Tuš kabine (po meri, s tesnili) • Ogledala • Kopelit steklo za delavnice • Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika) • Montaža vsega navedenega • Ostale steklarske storitve • Intervencija 24 ur na dan OPTIK JANEZ POZNIČs.p^^/- c ^— ^ Vrvarska 3, 1310 RIBNICA info 01 / 8360 367 v V Delovni čas: od pon. do pet. od 9h do 19h Sobota in nedelja zaprto! Hvala za obisk - se priporočamo! ^ANITAR, Vojkova 58, Ljubljana TEL: 01/568 27 29 gsm: 031/622 542 041/622 542 e-mail: info@sanitar.si Izdelava vseh vrst ogrevalnih sistemov na ključ (solarni sistemi, toplotne črpalke, peleti, drva, plin, olje) Izdelava vseh vrst strojnih instalacij (vodovod, plin, ogrevanje) Adaptacije celotne kopalnice z vsemi obrtniškimi deli ZA BREZPLAČEN OGLED IN SVETOVANJE pokličite 041/622-542 (Borut) ali 031/622-542 (Vojko). BRATA TOMŠIČ Matej 031 461 933 Stane 7 041 929 388 Krovstvo - strešno kleparstvo, suhomontažna gradnja - knauf, slikopleskarske storitve, polaganje izolacije, barvanje opaža, ... info@brata-tomsic.si www.brata-tomsic.si PRIBA OKNA d.O.O. PARTNER, VREDEN ZAUPANJA. SQ] proizvodnja PVC in ALU stavbnega pohištva """""" Kompolje68 .. 1312 Videm-Dobrepolje Razstavni salon in proizvodnja (1): Javorškova 3 1315 Velike Lašče ¡nfo@priba-okna.si www.priba-okna.si Kontaktni podatki: T: 01 510 55 30 F: 01 510 55 31 GSM 1:041 402 780 GSM 2:041 449 334 PVC OKNA IN ALU OKNA IN ROLETE VRATA VRATA ŽALUZUE V NAŠI PONUDBI IMAMO: - PVC okna in vrata - Rolo garažna vrata - ALU okna in vrata - okenska polkna - Senčila (rolete, zunanje žaluzije, roloji, - Notranje in zunanje police screeni,pliseji, notranje žaluzije) - Notranja vrata - Komarniki - Adaptacija hiš, stanovanj, kopalnic, - Tende poslovnih prostorov,... - Sekcijska garažna vrata Prodaja, servis in vzdrževanje računalniške opreme za podjetja in fizične osebe. JUNITEH RAČUNALNIŠKE REŠITVE Boris Kaplan s.p. Predstruge 95 1312 Videm-Dobrepolje M. 051 417 022 boris.kaplan@juniteh.si