Oredalttv«
oprava, Ljubljana. Kopitar Jeva i Telefon «UU1 -4MM U-oeAna naročnina U Ur. m U>» cemitvo »1.40 Ur. - Oek ra« Urnb Uan« 10 850 u naročnino la 10194 u Uuorat«. — Izkljncno MMfopotvo -'»se Ii - tli}* m iniMomatvai DPI B. 4 Ullaa*
SLOVENEC
Erbittertes Ringen im Siidaaschnit! der Ostfront
Erfolgreiche Gegenangriffe siidlich Staro-Konstantinoff und ostlich Tarnopol - Die Stadt Cherson geraumt - Feindliches U-Boot im Mittelmeer vernichtet - Deutsche Kampfflugzeuge bombardierten Ziele an der siidenglischen Ktiste
vvaren cigeue Gegcnangriffe erfolg-reicli.
An der iibrigen Ostfront fiihrten die Bolschevvisten nur noch im Raum nord-westlich Newcl stiirkere, aber erfolg-lose Angriffe. In den Kiimpfen der let/, ten Wochen hat sich hier die nieder sachsisch-schlesvvig-holsteinlsche 170. Infanterie-Division mit unterstellten Verbiinden unter Fiihrung von Obersi Hass besonders ausgezeichnet.
In 11 n 1 i e n kam es aucli gestern zu keinen Kampfhnndlungen von De-deutung.
Deutsche Jiiaer u<"' Flakautlllerir schossen iiber dem Landekipf von Nettuno siebcn feinducne t> lugzeugt ab.
Im Mittelmeer \vnrde eln feind-lielies Unterseeboot durch Untcrsee-bootiiiger vernichtet.
In der letzten Nacht vvarfen briti sehe Storflugzenge Bomben im west-d e u t s c h e n Raum.
Jeutsrhe KampfPn-v.entrf trrlffon mit gutem Erfolg 7'el an da,- s ii d -c n g 1 i s c h e n K listo an.
Aus dem FQhrerhauntqaartier, U. Marž- DNB. Das Oberkomrnando der Wehrmacht gibt bekannt:
Im Siidabschnitt der Ostfront, wo sich bei grnndlosen Wegen und vollig verschiammten Gelande ein erbittertes Ringen abspielt, in das von beiden Sei-ten neue Verbande gevvorfen werden, zcichnen sich unsere Truppen den iiberlegenen feindliehen Kruften gegen-iiber immer wieder durch beisnielhafte Standhaftigkeit und nnerschiitterten Angriffsgeist aus. So haben sich in den letzten Tagen die Panzergrenadierdi-vision Grossdeutschland unter Fiihrune des Generallentnants von Manteuffel und die Truppen des 59. Armeekorps unter Fiihrung des Generalleutnants Friedrich-Wilhctm Schulz besonders hervorgetan.
Im Rahmen einer vorgesehenen Ab-setzbewegung vvurde die Stadt Cherson nach Zerstorung aller kriegs-wichtigen Anlagen geriiumt
Im Ranm siidlich Staro-Konstantinoff und ostlich Tarnopol
Pet Ist ceško-moravskega prol ktorata
Razveseljiv pregled ministrov Franka in Mcravca
Berlin 13. 3. Dne 15 marca bo pet let, odkar je bil sprejet zgodovinski sklep, e katerim sta prišli stari pokrajini nemškega cesarstva Češka in Moravska pod zaščito FUhrerja Velike Nemčije.
Kako pravilna in daljnovidna je bila politika predsednika dr. Hache, dokazu jeta sedaj jasnovidna elementa razvoja v češkomoravskem prostoru: nemški čut za red in lastno življenje češkega naroda. Ta zveza je stalna naloga tega področja, ki 6e po vseh vojnah vedno znova jasno pojavlja.
To spoananje je našlo poseben poudarek v člankih, ki sta jih za peto obletnico napisal^ v posebni številki znanega časopisa »Cešlta in Moravska* nemški minister za Cefiko in Mora veko viSjl skupinski vodja SS Karel Herniann Frank ter minister za šoletvo in ljudsko pro-sveto v vladi protektorata Emanucl Mo-ravec.
Minister Frank podaja bilanco petletnega protektorata s svojim temeljnim stavkom: »Ugotovitev rimske državne znanosti, da se države lahko obdrže le s silami, ki so jih ustvarile, velja tako za kulturno kot za 60cia'n0 področje. V vedno večjih slojih češkega naroda se utrjuje prepričanje, da je po zgodovinskem zakonu mogoče ohraniti njegov v teku stoletij nastali način življenja le v zvezi, v kateri je nastal, namreč v zvezi z nemškim narodom in Nemčijo.
Minister Framk je poudaril, da po petletnem obstoju protektorata danes lahko ugotovimo, da je Adolf Hitler jeseni
1938	s konferenco v M on a kovom ter z zgodovinskim dejanjem z dne 15. marca
1939	odstranil iz Evrope središče nemirov ter pomiril deželi Češko in Moravsko.
Posebno je treba poudariti ministrovo izjavo, da je Velika Nemčija z ustanovitvijo protektorata prevzela prvič nasproti tujemu narodu nalogo, da naredi
red v Evropi. Pri tem je uporabila obliki in metode, ki 60 bile lastne temu pod ročju in ki so se na njem dobro obnesle, ki pa jih ni mogoče ter se jih niti ne sme prenesti brez nadaljnjega na druge evropske dežele in narode Vsak evropski narod ima na svojem področju možnost, da v polni meri razvije svoje naloge in kulturne potrebe. Zanimiva so ministrova izvajanja o izvedeni upravni reformi. Na čelu avtonomne uprave stojita državni predsednik dr. Hacha ter vlada protektorata. ki ima le enega nemškega ministra. Podobno je tudi pri občinah, ki jih izmed 7785 upravlja 7557 čeških županov, izmed katerih jih je bilo 1618 izvoljenih še pred ustanovitvijo protektorata. Tudi policija in orožništvo sta 97% v čeških rokah in le preko vodstva zvezani z nemško redansko in varnostno policijo. Popolnoma češka je tudi vladna vojska, ki Nemcev niti sprejemati ne sme.
Gospodarstvo Češke in Moravske je postalo važen sestavni del celotnega nemškega gospodarstva. Vsak češki gospodarstvenik spoznava, da ta vključitev ne predstavlja uspešnega razvoja le med vojno, temveč da bo tudi po njej dajala možnosti velikega napredka.
Minister za šole in ljudsko pro6veto Emanuel Moravec so bavi izčrpno z razvojem češke kulture. Kljub jM>manjkanju papirja izhaja na primer ob koncu petega leta protektoratovega obstoja na Češkem in Moravskom dnevno 19 velikih dnevnikov. Leta 1943. je znašalo število čeških knjig na področju protektorata 8,900.000. Podobne uspehe lahko zabeležimo na vi6eh področjih umetnosti Ln ljudske izobrazbe. Minister Moravec je zaključil 6voja izvajanja z ugotovitvijo, da je razcvet češke kulturo v tem kratkem času dokaz za pravilnost politike državnega predsednika dr. llacbe, to je politike zvestega sodelovanja z nemškim narodom za vse večnei čase.
Eisenhower in Montgomery se hva!isata
Hotela sta dvigniti razpoloženje v protinemškem taboru
Berlin, 13. marca. Razpoloženje v protinemškem taboru mora biti presneto slabo ter nujno potrebuje umetne poživitve. Sicer sploh ne bi mogli razumeti širokoustenj ameriškega generala Eisenhowerja in njegovega prvega angleškega sodelavca generala Monigome-ryja. Oba sta se na vse pretege mučila, da bi pojasnila svojim poslušalcem, da sta vdor in zmaga nad Nemčijo le še otroška igra. Eisenhovver je skušal vliti poguma mladim častniškim pripravnikom kraljevega oklepniškega zbora, ki jim je pri paradi v Sandhurstu dejal: >Upam, da se bomo videli vzhodno od Rena!« Ob tej priliki mu je ušlo priznanje, da Angloamerikanci dejansko še vedno stavljajo največje nade v letalsko strahovanje, kajti izjavil je: »Naše letalske sile bodo kmiflu zmehčale Nemce.« S tem so na prolinemški strani zopet ponovno uradno priznali, da cilj anglo-ameriških liombnikov ni oboroževalna industrija, temveč morala nemškega naroda. Videti pa je. da Eisenhower svojemu receptu popolnoma ne zaupa, kajti svoja prerokovanja je omejil z besedami: »Vendar bomo moraii še precej storiti.«
Eisenhoverja je zasenčil Montgomery, kl je govoril angleškim oboroževalnim delavcem in ki je dojal: »Sedaj se nam je posrečilo zgrabit' sovražnika, ki nam ne bo mogel nikdar več uiti. Danes jo negotovo le še vprašanje, kdaj se bo vojna končala.« Da ne bi vzbudil kakega dvoma o tej trditvi, je postavil resnico preprosto na glavo. Izjavil je. da na vprašanje, kdaj se bo pričelo drugo bojišče, vedno odgovarja, da se je že pričelo. To trditev pa celo v proiinetn-čkem taboru zlasti boljševiki najostreje
osporavajo. Toda Montgomery se je norčeval celo iz svojih lastnih vojakov v Italiji, za neuspehe katerih jo kot njihov bivši poveljnik prav posebno odgovoren, s tem, da jim je pripisoval zmagovit pohod, o katerem vedo same čete v Italiji najbrž najmanj. »S svojo osmo armado sem se peljal preko morja in se boril proti Italijanom v njihovi domovini. Vse to jo bila popolnoma preprosta zadeva, ki ni povzročala nikakih težav,« je širokoustno izjavil Montgomery. Pozabil jo dodati, da jo vojna prenehala biti prijetna v trenutku, ko so so mu postavili po robu nemški vojaki. Tudi je prezrl, da so vsa angloameriška javnost vedno znova razburja zaradi pol-ževskega napredovanja ofenzive v Italiji, ki so jo napovedovali s takim pom-: pom, predvsem pa zaradi ogromnih iz-I gub, ki jih zadajajo Nemci svojim na-j sprotnikom. Bog ve, kaj pravijo anglo-ameriške čete pri Monte Cassinu ali na mostišču pri Nettunu k Montgomeryjevi trditvi, da je vojna v Italiji »popolnoma »preprosta zadeva, ki ni združena z ni-kako težavo*.
Toda Monlgomery mora vse to govoriti, da lahko na ta način prepriča svoje poslušalce »da se islo godi danes v Nemčiji«. Nemški sovražniki danes v Italiji že dejansko okušajo, kaj lahko pričakujejo, ako bi se nekega dne upali navalili ob atlantski zid, kar bi bil, kot londonski oblastniki dobro vedo. lo poskus vdora, ki ga Moskva zahteva od svojega tovariša. Kako otročje preprosto si Montgomery predstavlja pričetek vdora, izhaja iz besed: »Ko bo morala pri Nemcih postala taka, kot jo po našem mnenju potrebujemo, bom poijai svoje vojake preko Rokavskega preliva in z
Dr. Tiso slovaški vojski
Bratislava, 14 marca. Ob proslavi slovaškega državnega praznika je izdal državni predsednik dr. liso dnevno povelje za vojsko. V imenu uarods in države izreka vojski svoje priznanje in zahvalo kot njen vrhovni poveljnik- Življenje lahko izgubimo, časti o h ne smemo nikoli izgubiti.
Proti sovražnikom naše samostojnosti, tako nadaljuje predsednik, moramo ostati pod vsemi okoliščinami in v vsakem položaju nepopustljivi in neizprosni. Naroda in njegove vojske n< more, če sta trdno povezana, nit.ie prikrajšati za samo ob sebi razumljive n od narave dane pravice im» ne ;ztre-bi vsega naroda. Slovaška vojaštvo, utrjeno v viharju te vojne, bo skupno r narodom s potrebno trdoto in >111110-ivest|o premikali tudi sedanjo železno obtežitev. Državni preds-vjnik je končal svoie dnevno povelje s polastitvijo padlih junakov.
Jasne besede Pija XII.
Rim, 13. marca Papež Pij XII. je ob peti obletnici svojega kronanja govoril množici, ki se je zbrala na Trgu sv. Petra. Bili so to večinoma begunci iz južne Italiie, ki so jih angioameriški vsiljivci nregnali z njihovih domačij.
Papež je izrazil svoje globoko sočutje ■i trpečim prebivalstvom, ki so ga pre-nali z niegovih posestev in domovine in čigar rodbine so ločitve in smrt nasilno raztrgale. Govoril iim je besede tolažbe ter jim zagotovil, da j« njihovo trpljenje 'udi njegovo trpljenje.
Nndalje je papež govoril o angloamc-riškem letalskem terorja, ki ga tudi Rim vedno bolj čuti in ki ne nožna nobenega zakona in nobene meje. Papež je imenoval bojevanje, ki se na ozira na Večno mesto, temveč ga spreminja v bojišče in v kup razvalin, vojaško neslavno dejanje, ki ga lahko store le liudie, ki so za moralne vrednote popolnoma neobčutljivi Ljudska množica je spreiela papeževe besede z velikim zadovoljstvom.
Tudi poliska emigracija odstranjena
Stockholm, 14. marca Objavljena preselitev poljskega begunskega odbora iz Londona v Kairo jo izid brezkompromisnega Stolinovesa odklanjanja poljske begunske vlade. KnKor poročajo iz Londona, je angleška vlada naprosila egiptsko vlado, naj sprejme poljske begunske ministre v Kairu. Churchill se hoče s tem izmuzati iz sitnega položaja, v katerega je zašel, ker je bil Poljakom obljubil intervencijo pri Stol nu, Stalin pa je odklonil vsake porajanje s Poljaki. Gotovo je, da so se s tem vsaj s strani Moskve končala pol jfiko-sovjetska posojanja. Ostaja še edino na delu poljska emigracija, ki zoman polaga svoje upanje v Anglijo in Zedinjene ameriške države.
Tito-Broz bi rad šel v vlado
2eneva, 13 marca Londonski tisk govori v zvezi s prihodom bivšega jugoslovanskega kralja Petra in njegovega ministrskega predsednika Puriča v London, da so dnevi Puričeve vlade šteti. Pričakovati je popolne vladne spremembe, tako da bi v njo stopili tudi zastopniki boljševiškega tolovajskega poglavarja Tita. Njegov odbor bi bil »pod gotovimi pogoji« pripravljen stopiti v pogaianja s kraljem Petrom. V ta namen je Tito izdelal poseben »minimalni program«,
Trebljenje tolovajev
Berlin, 13. marca. Vkljub deloma neugodnemu vremenu se nadaljuje zasledovanje komunističnih tolp na Balkanu. V zadnjih dveh dneh so izgubili tolovaji 212 mrtvih, 65 ujetnikov ter mnogo ranjencev. Prccej jih je prestopilo. Zaplenjenih je bilo 13 strojnic, mnogo ročnega orožja in streliva, razstreliva, min in tovorne živine. Tudi hrvaški oddelki so zadali tolovajem visoke izgube. Zaplenili so jim 600 pušk in 8 strojnic.
K ropu italijanskih umetnin
Milan. 14. marca. Po nalogu zavezniške vojne upravo bo postavljen na italijanskih ozemljih, zasedenih od zaveznikov, komisar, pod čigar vodstvom bodo mešano angleško-ameriško-italijan-sko komisije inventarizirale vse umetnostno zaklade, ki so v mestni državni in vatikanski posesti.
Na svobodnem trgu se odigrava divji konkurenčni boj med angleškimi in ameriškimi trgovci z umetninami, ki pre-plačujejo drug drugega, samo da bi odnesli vsako količkaj vredno umetnino iz južne Italije. Ti trgovci pa trošijo tudi ogromne zneske, da l>i s podkupovanji dosegli, da bi umetnine, za katere se zanimajo, ne prišle med inventarizirane predmete, ter bi tako ostale na razpolago za mednarodno trgovino 7. umetninami.
Z ameriške strani jo bil imenovan v komisijo profesor Wooley, znan po njegovih izkopavanjih pri Uru in Kaldeji, z angleške strani pa znani umetnostni zgodovinar prof. Nichols.
Nemci prav tako postopal, kot z Italijani. Vse bo prav preprosto ter ne bo povzročalo nikakih težav.«
Na to torej računata Montgomery in Eisenhowor. Upata na padec nemške morale, ki jo Anglija in Združene države nujno potrebujejo. Nanjo čakata in najbrž jima čakanje ne bo predolgo.
Ogorčeni boji na jugu vzhodnega bojišča
Uspešni protinapadi južno od Staro - Konstantinova in vzhodno od Tarnopola - Mesto Herson izpraznjeno - Na Sredozemskem morju uničena sovražna podmornica - Nemška bojna letala so bombardirala cilje ob južni angleški obali
Fiihrerjev glavni stan 11. mnrra DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja:
Na južnem odseku vzhodnega bojišča, kjer so na brezdunjih poteh in popolnoma zablutcnem ozemlju ogorčeni boji, v katero obe straui mečeta novo oddelke, so odlikujejo našo čete napram nadniofnini sovražnikovim silam vedno znova z vzgledno vztrajnostjo iu neomajnim napadalnim duhom. Tako so se v zadnjih dneh posolmo odlikovali oklep-no-erenadirska divizija »Urossdcutsrh-lamU pod poveljstvom generalnega poročnika von Mantruffela in četo 51). ar-madnega zbora pod poveljstvom generalnega poročnika Friedrich - \Vilhelma Schulza.
V okviru predvidenega umikalnega pokreta je bilo po rairušcuju vseh vojno važnih naprav izpraznjeno mesto Herson.
Na prostora jnino od S t a r o Konstant i n o v a in vzhodno od Tarno-
pola so bili uspešni naši protinapadi.
Na ostalem vzhodnem bojišču so izvedli boljševiki lo šo iiii prostoru sever-nozupudno od N o v 1 j a močnejše, toda brezuspešne napade. V bojih zadnjih tednov se jo tu posebno odlikovala spod-njesaško-Šlezijsko-holsteinska 170. pehot-nu divizija s podrejenimi oddelki pod poveljstvom polkovnika llassn.
V i t 11 i j i tudi včeraj ni prišlo do nobenih pomembnejših bojev.
Nemški lovci in protiletalsko topništvo »o sestrelili nad n e 11 u n s k 1 m predmestjem 7 sovratnih letal.
Na S r c d n z c m s k e ni morja so naši podmorniški lovci uničili neko sovražno podmornico.
V zadnji noči so Trgla angleška nio-tilna letala IhiiiiIio na t a p a d n o - n e m-š k i prostor.
Nemška bojna letala so l dobrim uspehom napadla cilje ob južni angleški obali.
Angloameriški pritisk na Irsko
Stockholm, 13. marca. Angleško no tranje ministrstvo jc v ponedeljek zjutraj ob|avilo, da je vlada sklenila, da bo iz vojaških ozirov ukinila vsak potniški promet med Veliko Britanijo na eni in severno Irsko in svobodno Irsko na drugi strani. Dočim pripominja Reuter, da ta ustavitev potniškega prometa gotovo nc bo edini ukrep, »Exchange Telcgraph« že omenja nadaljnje izsiljevalne ukrepe, ko poroča iz Londona, da je zelo verjetno, da bodo v sedanjem kritičnem stanju posegli po izvestnih gospodarskih ukrepih. Irska jc popolnoma odvisna od angloamc-riške plovbe ter bi »velikanska potreba po ladijskem prostoru« prav lahko imela
za posledico zmanjšunje dobav »neprija-teljsko razpoloženi irski«.
V neki drugi vesti poroča »Ezchange Telegraph«, da so diplomatski opazovalci v Londonu izrekli v nedeljo zvečer domnevo, da bodo Združene države pričele izvajati močan gospodarski pritisk na svobodno Irsko državo Opozarjajo, da jc Irska glede petroleja popolnoma odvisna od Združenih držav, glede žita od Kanade tor da potrebuje mnogo strojev prav tako iz Združenih držav. »Exchange« pripominja, da so te uporabile tak gospodarski pritisk večkrat tudi že prej, zlasti, ako diplomatski pozivi niso imeli niku-kega uspeha.
Ali se angleški veleposlanik vrne v Ankaro?
Ankara, maTca. Posebni poročevalec lista »Donauzeilungs piše svojemu listu iz Ankare:
Angleški veleposlanik v Ankari sir Archibald KnatchbuU-Ilughessen je v zadnjih dneh im«eca fobruarja odpotoval iz Ankare. Značilno je, da o tem potovanju angleška obvestila niso enotna. Na eni strani so izjavljali, da je veleposlanik odpotoval samo v Kairo po svojo ženo, ki je nekaj časa bivala v Angliji, nakar bi 6e skupaj zopet vrnila v Ankaro. Na drugi 6trani pa so v angleških krogih govorili, da angleški veleposlnnik ili potoval zasebno iz Ankare. Veleposlanika so poklicali v London nn poročanje, tako pravijo zopet druge novice.
Te razlike v poročanju o potovanju angleškega veleposlanika v Ankari so bile podlaga za govorice, češ da jo postajal položaj Knalchbulla Hughessena zadnjo čase zelo negotov zaradi nasprotij med njim in zunanjim ministrom Ede-nom. Prav tako govore, da so pred odhodom angležkega veleposlanika iz Ankare opravili v poslopju veleposlaništva generalno inventuro. Tak popis pa se izvede navadno 6amo tedaj, ko se vodja veleposlaništva za trajno poslavlja 6 svojega mesta.
Tudi iz ameriških virov so prihajala poročila, da je zunanji minister Eden zelo nezadovoljen 6 svojim veleposlanikom v Ankari. Vzrok nezadovoljstva pa
je v tem, ker se Knatcbbullu Ilugessenn ni posrečilo prepričati turške zastopnike o potrebi, da naj vstopi Turčija v vojno. Angleški zunanji minister Eden ni pri* pravljen slediti nasvetom svojega veleposlanika v Ankati i^ so postaviti na stališče upoštevanja resničnih dejstev iu stvarnih podatkov. F^len je mnenja, .da bi moral njegov veleposlanik v Ankari zagovarjati pri turški vladi bolj »odločno stališče«. Zato poudarjajo nevtralni in ameriški krogi v Ankari, da bo Eden poslal v Ankaro drugo osebnost za veleposlanika, ki bo znala nastopiti j-trdnejcc pri turški vladi.
V loj zvezi tudi govore o tem, da jo anglešk a vlada utstnvila svoje pošiljko v Turčijo. Turški tisk jo v tej zvezi objavil zelo značilno poročilo agencije »Tass«, ki pravi, da so v Aleksandriji zadržali turški parnik »Trabzon' Parnik jo moral raztovoriti vse blago, ki ga jo hotel odpeljati v neko turško pristanišče. Tudi v drugih levnntskih pristaniščih so zadržali vse zaloge, ki so bile namenjeno v Turčijo.
Le malo je verjetno, da bi tako postopanje k.ij vplivalo na turško vlado. Skušnja dokazuje, da se turški politiki niso vdajali pritiskom, pač pa je tako pritiskanje izzvalo nasprotne posledice, kakor pn si jih je tisti, ki jih je povzročil, zamišljal.
Ramirez o svojem odstopu
Stockholm 13. 3. B'vši predsednik argentinske republike Hamirez je podal izjavo, v kateri je navedel vzroke svojega odatopa.
V izjavi pravi, da je večkrat obljubil, da bo takoj odstopil, brž ko bo začutil, da ne uživa več zaupanja narodno vojske Istočasno je tudi obljubil, da bo v tem primeru stopil pred narod in svoje tovariše ter jim poročal o njihovih zmotah.
»Zaradi vzrokov, ki jih bo zgodovina nekega dno pojasnila,« pravi bivši predsednik dobeseduo, postali častniki gar-n iz tj v prestolnici ler v drugih večjih mestih nezadovoljni z menoj ter so mi to sporočili po svojem vrhovnem poveljniku generalu Farrellti. V noči na 25. februar so me pozvali, naj izročim svoja polno-inočja generalu Farrellu.
6e preden jo Argentina prekinila svoje odnose z osjo, so trdili li zapeljani častniki, da vladne izjave o nemški in japonski Špionaži niso resno mišljene temveč dn so nastale zaradi pritiska Ždru-žejiib držav. Vse to je povzročilo hudo reakcijo proti tako imenovanemu izdajstvu naše narodne časti, kot so imenovali častniki te ukrepe. Kasneje so dobili li častniki informacije, da bom v kratkem podpisal, oziroma da sem že podpisal tri uredbe, s katerimi bom proglasil p rek i sod, napovedal Nemčiji in Japonski vojno ter proglasil splošno mobilizacijo.c
Vsi napori, da bi prepričal častnike o neresničnosti teh govoric, eo ostali brez uspeha, je izjavil Ramirez. Zagotovil je. da je V6e, kar je povedal, čista resnica Zaradi tega ni hotel ostati več na svojem mestu.
Amsterdam. Kakor javlja ameriška poročevalska služba, je ameriško zunanje ministrstvo objavilo, da Badoglio ni zaprosil Zedinjenih ameriških državna diplomatsko priznanje njegovega režima.
'II —
Kratka poročila
Amsterdam. Kakor javlja angleška poročevalska služIm i/. Ottuwe, je izjavil v ponedeljek kanadski ministrski predsednik, da je kanadska vlada sporočila irski vladi, da sc popolnoma pridružuje znani noti Zedinjenih ameriških držav.
Stockholm, 13. marca. Po Rcuterjevcm poročilu vlada v waleškem premogovem področju nejasen položaj ter obstoja bojazen, da večina rudarjev nc bo sledila pozivu svojih delavskih voditeljev, ki so jih pozvali, naj sc vrnejo na delo, ker s slavkanjem ogrožajo življenje borečih sc čet. Po prvih poročilih je pričela z delom približno lc tretjina 96.000 rudarjev, ki so stavkali.
Berlin, 13. marca. Dne 8. marca so tri britanska letala v zgodnjih jutranjih urah brez uspeha napadla prometne zveze v Boki Kotorski. Ob tej priliki je nemško protiletalsko topništvo sestrelilo dve angleški letali ki sta strmoglavili v morje. Nek britanski pilot je odskočil s padalom ter se rešil. Bil je ujet Reševalni čoln, ki je šel na pomoč v morje padlemu angleškemu pilotu, sta dve nadalinji britanski letali obstreljevali s strojnicami.
Ženeva. Po napotku angloamoriškega parlamentarnega odbora je angleški parlament prvič v svoji zgodovini uradno povabil ameriški kongres, da pošlje v London odposlanstvo kot goste nnglešlto. ga parlamenta, poroča politični sodela-vec »Daily Tolegraplia^.
Stockholm. Kakor javlja Reuter f« Neaplja, so tam v ponedeljek zvečer uradno objavili vzpostavitev diplomatskih odnošajev med Kerenskl-Badogliem in boljševizmom V spoštljivi brzojavki Sta. '"'"iu so izdajalski maršal ponuja svoje* u novemu zaščitniku.
liiru m
»Krogla je zadela Srbijo«
Pred dnevi smo objavili krajša poročila o zahrbtnem atentatu na kubi-netnegu šefa sedanjega srbskega ministrskega predsednika, polkovnika Masaloviča. Sedaj smo dobili na razpolago tudi najnovejše številke beograjskega nemškega dnevnika »Donau Zcitung«, iz katere posnemamo še več podrobnosti o tem gnusnem zločinu, ki se je i/vršil prejšnji teden sredi Beograda in ki je zahteval življenje zelo sposobnega oficirja in rodoljuba, polkovnika Masalooiča.
Polkovnik Miloš Masalovič je kakor navadno tudi 8. marcu odšel s svojega stanovanju nn Kotcž Ncirnarju v službo v predsedništvo vlade. Nn križišču Braničevske ulice ter ulice Kraljeviča lomislava jc stopila preden malo pred osmo uro neznana oseba ter je sprožila nanj več strelov. Polkovnik Masalovič se je smrtno zadet zgrudil na tla. Na ta način mu je zločinska roka pretrgala nit življenja v zreli tuoški itobi 50 let.
Masalovič ie bil po poklicu oficir in to v najboljšem smislu besede. Oficir, ki je bil od narave obdarjen z velikimi sposobnostmi ter jc visoke položaje v armadi doscgul zaradi svojih sposobnosti in ne zaradi svojih zvez, ki so pa bile tudi zelo močne. Družina Masalovičev jc v Beogradu znana oficirska družina ter je tudi pokojnikov oče Miladin Masulovič veljal za najsposobnejšega oficirja prejšnje, stare, srbske vojske. V vojaški tradiciji le hiše je dal stari Masalovič vojaško vzgojiti tudi svojega sina Miloša. Po srednješolskem študiju ga je dal v vojaško akademijo. Sredi vojaškega izobraževanja je bivšo Srbijo zadela balkanska vojna. Kakor ostala srbska mladina je tudi pokojni Miloš Masalovič odšel na bojišče kot pojenec vojne akademije. V vseh bojih se je izkazal kot hraber in neustrašen vojak. Prejšnja svetovna vojna ga je zatekla že na oficirskem položaju. Kot poveljnik različnih vojaških cdinic je v vsem izpolnil vse naloge, ki so mu bile zaupane. Za hrabro zadržanje v prvih vojnih vrstah je prejel več odlikovanj.
Po končani svetovni vojni je pokojni Masalovič zavzemal več važnih položajev. Zaradi svojih vojaških sposobnosti je kmalu veljal za najboljšega oficirja, s katerimi sta razpolagala generalni štab ter vojno ministrstvo. Da bi vojaško znanje šc poglobil in spo-polnil, ga je poslal generalni štab nn \išjo vojno akademijo v Pariz. Sposobnosti pokojnega Masaloviča seveda niso ostale prikrite in neznane pokojnemu kralju Aleksandru. Zato ga je kmalu po vrnitvi v domovino poklical na službo v dvor, kjer je bil dalje časa njegov ordonančni oficir. Zaradi brezmejne vestnosti, točnosti in zanesljivosti se je kral ju tako priljubil, da ga je pokojni kralj Aleksander uvrstil med svoje zaupnike ter osebne prijatelje.
S sedanjim ministrskim predsednikom v Srbiji, armndnim generalom "Nfdičem, je pokojni Masalovič sodeloval žc pred leti. Že tedaj, ko jc bil Nedič pozvan na položaj ministra za vojsko in mornarico. Sposobnega oficirja jc Nedič postavil za svojega kabinetnega šefa. Ta položaj mu je zaupal tudi potem, ko se ie Srbija znašla v svojem najtežjem položaju, t. j. po razsulu bivše Jugoslavije.
Z Masnlovičetn sedaj general Nedič ni izgubil samo svojega zvestega tovariša in sodelavca, temveč tudi srbsko ljudstvo svojega zvestega sina in gorečega rodoljuba ter močno vojaško in politično osebnost, ki je igrala važno vlogo pri sedanji obnovitvi Srbije.
Srbska vlada se je takoj po izvršenem atentatu na Masaloviča sestala na sejo ter je sklenila, da ga bo pokopala nu državne stroške in z vsemi vojaškimi častmi. Istočasno je sprejela sklep, s katerim jc polkovnika Masaloviča unapredila za brigadnega generala-
Truplo pokojnega Masaloviča so prenesli v saborno cerkev na Kalc-megdan ter so ga tam položili na mrtvaški oder. Pred njim so imeli častno stražo oddelki srbske državne straže, srbskih prostovoljcev ter obmejne policije. Slovesen pogreb je bil prejšnji četrtek. V imenu ministrskega predsednika armadnega generala Nediča se je pred saborno cerkvijo poslovil od pokojnega Masaloviča srbski prometni minister nrm. gen. Dokič. Po njegovem govoru se je razvil žalni sprevod
po Knez Mihajlovi ulici na Terazije. Tu sc je ustavil. V imenu pokojnikovih tovarišev z balkanske in zadnje svetovne vojne je spregovoril general Jonii, sedanji poveljnik srbske državne straže. Pred odprtim grobom sta se pa od pokojnega Masaloviča še poslovila sedanji beograjski župan in upravnik policije Dragi Jooanooii iu bivši miuister Dimitrij Ljotič.
O zaslugah pokojnega Masaloviča za obnovo Srbije obširno piše vse beograjsko časopisje, ki brez izjeme odločno obsoju tu gnusni zločin, izvršen nnd dobrini sinom svoje domovine, kateri je pokojnik posvetil vse svoje sile in sposobnosti v najtežjem trenutku njenega obstoja. Tako med drugim ugotavlja tNodo Vrcmet: »Krogla ni nobeno zdravilo. Temne sile so že zelo mnogo storile proti miru nu Balkanu. Njihov prvi poskus, du bi zlomili vojno na jugovzhodu, je njihove povzro-čilce zla razočaral. Zato so uvedli namesto vojne politiko krogel. Po celi
Srbiji ao se dogajala teroristična dejanja, ki so prinašala samo nesrečo in trpljenje. Zdrava ljudska pamet in zavest se je dvignila proti tej politiki krogci. Tako se je zrušil teror. Teroristi z angleškimi in sovjetskimi pištolami so morali zapustiti srbsko ozemlje, prav tako, kakor jc to storil Simo-vič, povzročitelj vojne in predhodnik terorističnih agentov. Pametna politika generala Nediča je ozdravila rane, ki jih je zadobilo srbstvo. Nu periferiji so res da še bili boji, loda v oeželi sami in kar je najvažnejše, v srbski duši je šel razvoj ozdravitve z naglimi koraki dalje in na bolje. Ozdravitev in iztreznicnje je doseglo tak napredek, da je bilo ravno v zadnjih dneh mogoče ugotoviti splošno zboljšanje razmer na bolje. Odmetniki niso iineli v rokah nobenega okraja več. lil prav sedaj, ko je pričela zmagovati edinost in sloga, je zopet padci strel sredi Beograda. Krogla, ki je zadela polkovnika Dasaloviča, jc zadela srbsko telo, ker la atentat ni bil naperjen samo na srbskega držnvnika, temveč na Srbijo samo, na srbski mir in srbsko slogo ter edinost.c
■ir
Komunizem in katolištvo sta nezdružljiva
Ženeva, 14. marca. Irski kardinal Muc Rorv je izdal na irski narod, kakor poroča dublinski list »Irish Press«, poslanico, v kateri pravi med drugim: Z nekuterih strani slišimo ponovno zahtevo, da bi zavezniki morali kaznovali Irsko zaradi njene nevtralnosti v tej vojni. Jaz pa opozarjam Anglijo in Zedinjene ameriške države, da ima Irska neomejeno pravico na svojo narodno samostojnost. Ali mar zahtevajo hvaležnost od irskega naroda, lako «e sprašuje kardinal, za delitev, vsiljeno od Anglije? Zgodovina je ugotovila, da Anglija dolga stoletja ni postopalo z irskim narodom samo nepravično, temveč tudi kruto. Sicer pa so Angleži sami zatrjevali, da se borijo za svobodo majhnih narodov. Če pa lo polteno mislijo, potlej bi morali pustiti Irsko na miru. Irska ima popolno pravico na integriteto in svobodo. Kardinal se nato ukvarja s komunističnim rovarje-njem v Irski- V Angliji in tudi v nekaterih irskih mestih in vaseh propagirajo popolnoma javno komunizem, ugotavlja kardinal. Irsko mladino je potrebno opozoriti pred komunistično nevarnostjo, :n to posebno tiste Irce, ki potujejo v Anglijo ali pa se sestajajo z rojaki, ki prihajajo iz Anglije. Komunizem in katoliška vera sla »ie-spravljiva. Ni moči biti hkrati dober katoličan in komunist, kajti komunizem zanika obstoj Boga.
Tudi škof dr. Mapeean se v pastirskem listu obrača k irskemu narodu. V njem imenuje kot najhujše v tei vojni njene moralne posledice. Potrebno je zgolj zasledovati bombardiranja mest. Medtem ko so se preje opravičevali, da hočejo zadeti zgolj vojaške cilje, za-
stopajo danes mišljenje, da kolikor gro-zovitejši in neusmiljenejši bodo letalski napadi, toliko večji bo uspeh. Celo Rim. središče krščanstva in zibelko za-padne kulture, štejejo danes med vojaške cilje.
Moskva v ozadju napadov na špansko nevtralnost
Madrid, 14. decembra. Za anglosaksonskimi napadi na nevtralnost Španije stoji Moskva, piše v Barceloni izhajajoči list »La Prensa«. »Ne vemo, koliko ima s tem opravili konferenca v Teheranu, vemo samo, da so sc kmalu za njo pričeli napadi. Popolnoma jasna nam je, da Stalin ni mogel pozabili poraza, ki ga jc v letih 1936—1939. doživel v Španiji. Iz Španije hoče narediti komunistično trdnjavo v jugoza-padni Evropi, da izvede svoje uadalj-nje revolncijske načrte. Iz Stalinove liržnje napram narodni protikomuni-stični Španiji izhajajo vsi napadi na našo nevtralnost.«
Univ. prof. dr. M. Kasal — 60 letnik
Univ. prof. dr. Miroslav Kasal praznuje danes 60-letnico rojstva in
dolžnost slovcns'ke javnosti je, da mu ob tej priliki čestita. Mesto Ljubljana in drugi slovenski kraji so dr. Kasalu dolžni mnogo hvaležnosti, saj je bil on konstruk-ter in graditelj mnogih visokih stavb, mostov, poleg tega pa Je žo nad dvajset let vzgojitolj naraščaja slovenskih inženirjev gradbene stroke. Njegova dela so v Ljubljani mod drugimi konstrukcije palač »Du-nav«, »Viktorije«, hotela »Metropol« in raznih drugih večjih stavb. Njegovi učenci pa so napravili statične račune šo za druge palače v Ljubljani.
I)r. Kasal se je rodil v Krucenbruku na češkomoravski meji, realko je dovršil v Pardubicah, visokošolske študije pa je dovršil na češki visoki šoli v Pragi, kjer je diplomiral 1. 1908. Kmalu ,iato je bil imenovati za stavbnega adjunkta v Ljubljani, po prvi svetovni vojni pa Jo bil imenovan najprej za izrednega, potem pa za rednega profesorja stavbne mehaniko na tehnični fakulteti ljubljanskega vseučilišča.
I>r. Miroslav Kasal je bil izvrsten vzgojitelj nad 25 let mnogih našib gradbenikov, poleg tega pa odličen pisatelj strokovnih knjig Iz stavbne mehanike. Pisal je tako v slovenskem, kakor v srbohrvaškem jeziku, predvsem o žele-zobetonu. Slovi tudi kot odličen predavatelj in kadar Je imel napovedano predavanje, je bila dvorana, v kateri je nastopal, vedno polna.
Dr. Kasal je rojen Čeh, med nami Slovenci pa se je vedno počutil domačega in delal konstruktivno ter je k napredku Ljubljane, drugih naših mest in našega podeželja vedno dosti prispeval, bodisi s svojimi načrti, bodisi z vzgojo inženirskega naraščaja. Jubilanlu k njegovi 60letnici toplo čestitamo!
Iz poštne službe
Pošta Polhov gradeč bo vršila od 15. marca t. 1. celokupno poštno službo.
Večerne idile po novi policijski uri
Naročite Slov. knjižnico!
Ljubljana, 14 marca.
Minil je že dober teden, kar imamo policijsko uro ob desetih zvečer, S tem smo takorekoč pridobili na času celi dve uri. Nekateri to pridobitev že pridno izrabljajo, a ti so redki. Večinoma so se ljudje navadili, da so že ob osmih doma in preživljajo vet večer v domačem družinskem krogu.
Kako se ne bi navadili, saj smo že skoraj pozabili, kdaj je bila postavljena policijska ura ob osmih. Popolnoma smo se vživeli v tirnice dnevnega reda, kakršne nam je ustvarjala. Kino, gledališče,
Izšla je svetovno znana knjiga Fridritha von Gagerna
Rk, m o v o
Mejass
To delo je poslovenil dr. Joža Olonar in opremil s številnimi slikami iz življenja Indijancev zbranimi iz najboljših svetovnih knjig in revij ki prikazujejo predvsem v sliki življenje prvotnih
prebivalcev v Ameriki. Mejaši so verna zgodovinska slika bojev, naporov in dela evropskih pionirjev, ki so s puško in plugom zavojevali Ameiiko. Obenem pa spomenik Indijančeve ljubezni do svobodnih prerij in gozdov, ki je v tragičnih bojih r novimi ljudmi skoraj na^la svoj grob. Vsebina knjige je tako napeta, da prekaša daleč
Kari Mayeve Indijanarice Ta knjiga, ki je gotovo najzanimivejša na lelošnjem knjižnem | trgu, se naravnost ponuja kol godovno darilo Jožicam in Jožeiom.
f Knjigo dobite po vseh knjigarnah nli pa pri upravi (?) SVETA, Kopitarjeva ulica 6 — oziroma v podružnici (Š)	na Miklošičevi cesti	®
I	I)
večerni sprehodi, obiski kavarn, gostiln, buffetov, vse se je moralo končati vsaj ob pol osmih.
Zadnji tramvajski vozovi so bili nabiti z ljudmi, tako da so mnogi kar viseli iz njih. Vendar je budno oko postave ob križpotjih to navadno blagohotno spregledalo. Najbrž se je tudi stražnikov nekoliko prijela beseda po izložbah: »Bodite usmiljeni, da boste usmiljenje dosegli.«
Evo, kakšna je bila slika vsako nedeljo zvečer ob K na 8 pred Figovcem Dolga vrsta tramvajskih voz je čakala na zadnji pohod proti remlzi. Ljudje so sc nervozno gnetli v vozove, se prerivali s komolci in si stopali na kurja očesa. Dokler so bili še zunaj voza, so bili nervozni, da niso notri Ko so bili že v vozu, so bili nervozni, da se voz nikamor ne pomakne. Vozač je bil nervozen, ker je prihajalo zmeraj več ljudi. Nazadnje, ko so se vsi zrinili pod streho ali so si našli primerno mesto na stopnicah, se je cela vrsta voz premaknila Tračnice so nervozno zaškripale, ljudje pa so si oddahnili v upanju, da bodo do osmih srečno doma. Malo pred osmo ste lahko srečali še poslednje skoraj bežeče pešce, ki so pogledovali na uro in merili razdaljo do doma Ob osmih so ulice osamele. Le tu pt tam je še bilo opaziti kakšnega pi-jančka, ki je tipal za hišnimi vrati ali prižigal šibice, da bi spoznal, če je prišel do prave hišne številke.
Ta uredba ima velike prednosti. — V gledališče ali v kakršno koli zabavišče lahko greste v večernih urah, v času, ki ga je prej vsak porabil doma brez večjega prida. Čas, ki smo ga včasih podnevi potrošili za te stvari, lahko koristno porabimo.
Prvi večer podaljšane policijske ure so bili ljudje še precej negotovi Tramvajski vozovi so prazni samevali. Natakarji po gostilnah so ob sedmih nervozno pogledavali na uro, pa so jih gostje kma-
lz Trsta
Razne nesreče. 6 letna Rita Dagiot
se je igrala doma na balkonu v ulici sv. Ivana Boska 6. Izgubila je ravnotežje in padla na tlak pred hišo. Malo ranjenko so odpeljali v bolnišnico, ker se je hudo poškodovala po glavi iu po nogah. — Na Borznem trgu je. padel 56 letni Umberlo Cusio in se precej potolkel. Zdravi so v bolnišnici. — Pri delu za novo zuklonišče jo padel na gluvo kuuien 50 letnemu Josipu Valcntinuzziju, ki jc tudi iskal pomoči v bolnišnici. — V neki delavski kuhinji, kjer je bil zaposlen, jo pri rezanju siru spodletel nož Remu Muzzuccatu, ki se je ranil v desno roko.
Dva manjša požara. Gasilci v okraju sv. Ivana so bdi klicani v ulico del Prato št. 8, kjer so se vnele saje v dimniku. Gašenje je trajalo nad dve uri, škoda ni velika. — Pri Fernetiču se je vnelo približno 3000 ms grmičevja. Ogenj je uspelo omejiti in zadušili.
Gledališče. V Verdijevem gledališču predvajajo sedaj Giordanovo »Fedo-ro«, pripravljajo pa VVagnerjevega »Lohengrina«. — Gledališče »Rosetti« pa ima na sporedu sedaj Suppejevega »Boecacia«.
Tečaji za pomožne bolničarke. Rdeči križ v Trstu bo priredil kratke tečaje za pomožne bolničarke, ki naj bi bile v pomoč v slučaju letalskih napadov. V tečaje so lahko vpišejo dekleta, oziroma žene v starosti 20 do 40 let, ki imajo vsaj pet razredov ljudske šole.
Umrli so: Patay Rahela, Karul Li-bero, Markončič Ana, Nabergoj Alojzij, Vata Štefanija, Meltini Maristella, Hanslič Frančiška, Ramondini Marij, Ivan Hrovatin, Hugo Kessel, Omero Cufodonli in Anton Fassetta.
Pod komunističnim jarmom
Bridko je razočaranje, ki ga je naše primorsko ljudstvo pretrpelo v zadnjih mesecih. Nekaj kratkih septembrskih dni, ki so sledili premirju, so bili dnevi nebrzdane svobode. Zapeljani ljudje so v svoji lahkomiselnosti verjeli, da bodo trajali večno. Kmalu pa se je zdramilo tudi bolestno začudenje, kajti videli so, kako so »osvoboditelji« strahopetno zbežali in se skrili. To začudenje se je spremenilo v jezo in gnev, ko so šteli vaščani svoje razredčene vrste in so uvideli, da so komunisti neiz-vežbane tovariše brezvestno izrabili za kritje, za »kanonenfuter« pri lastnem begu. Navdušenja je bilo koncc, zasilni mir je prinesel v osirotelo deželo topo malodušje. Komunističnim tolpam pa še ni bilo dovolj uničenja in razdejanja. Izrabili so temo dolgih zimskih noči in nedostopnost svojih brlogov ter zopet razprcdli svoje mreže. Na mnogih krajih so uklenili,ljudstvo v svoj
iarem in gospodarijo sedaj nad njim .ot srednjeveški valnti z bičem in nasiljem. Izmozgana dežela trpj ip ■ ječi. Nihče ne sme črhnili in se ganiti. Iz tolminskih hribov, z Ba»iške planote, s Krasa, od povsod prihajajo enake tožbe, obupni vzdihi. Prestrašeni ljudje bi radi začasno zapustili svoja selišča in se umaknili terorju. Ne morejo, nc smejo! Zločinski terenci ne dovolijo nikomur odhoda. Ljudje so priklenjeni v svojo revščino in pomanjkanje. Namesto zasanjane svobode — strahovlada srpa in kladiva!
Iu potolažili. Zdaj pa so se seveda že privadili. V Unionski kleti ura zadnje dni celo za pol ure zaostaja, da ne bi po nepotrebnem vzbujala skrbi gostom.
Okoli devetih je vsak večer cel val ljudi na ulicah — obiskovalci kinov in gledališč gredo domov. Vsakdo skrbno pazi, da bi prišel do desetih na cilj — domov.
Tu in tam se pa tudi kdo pregreši in pričaka policijske ure še na ulici. Menda se je nekaj takega zgodilo koj prve dni. Policija je dobila že prvi dan nekaj grešnikov, ki so mislili, da so se spet vrnili stari časi. ko so lahko romali po ulicah katero koli uro ponoči, ne da bi jim kdo delal težave. Toda tistih časov še ni nazaj in najbrž nikdo, razen preveč vnetih pijančkov, za njimi ne žaluje preveč.
Kmetje, vaščani! Poiščite staro železo in ga izročite skupnosti, ako ne za blagor vas samih, pa za blagor vašega bližnjega!
Izraelove mreže
nad svetom
2!
Tako je nastal tako zvani talmud, ki je danes Judom bolj svet kot sveto pismo. Talmud je zanje postava, ki urejuje njih verske običaje in rodbinsko življenje. O talmudu pravi Ilu-ston Chamberlain ki ga smatrajo kot enega najbolj načitanin ljudi takratne dobe (avtor dela: Die Grundlaecn des XIX. Jahrhunderts), da ni našel v celi svetovni literaturi ničesar tuko obupno pustega, otročje dolgočasnega in z vseh vetrov nametanega.
Kot lajiki čituino n. pr. razne določbe iz »šulhun aruha« (izvleček iz talmuda, ki je edini dostopen neju-dom, ker držijo rabini talmud v največji tajnosti, slično kot so skušali držati v tajnosti sionske protokole). Nam ne gre v glavo, kako more bili posvečenih kar 12 poglavij s 117 paragrafi samo pravilnemu umivanju rok. ali celih 112 poglavij formalnim predpisom o molitvi. Tudi če kot laiki ocenjujemo te različne predpise in jih primerjamo z nauki evangelija ali z globoko vsebino pisem sv. Pavla, te-daj se nam pojavi svojevrstna slika, ravno lako čudna, kot je Jud na svetu čuden pojav.
V svojem' iskanju božjega kralje-
stva na zemlji je Jud doživel v teku 2000 let dosti hudega. Kot nial drobec, raztresen po celem svetu, je nabral 90% vsega zlata, kar odgovarja razmerju tisočkrat več, kot pride zlata na nejuda. Dosegel je velikanski politični in gospodarski vpliv. Vse to mu je samo sredstvo za dosego onega cilja — kronanja judovskega krulja iz rodil Davidovega (prot. XXIV) in ki naj bo pravi papež, in patriarh judovske svetovne cerkve (XV1I/3).
Poglejmo si sedaj to judovsko vero, ta veliki končni cilj judovstva, za katerega so Judje nabrali toliko materialnih sredstev, pa primerjajmo judovski materializeni in formalizem z duhovnostjo krščanstva, ki so ga jud-je zavrgli! S celim ogromnim bogastvom Judov in njih naporom pridemo do groteskne karikature, do_ velikanske ničle nasproti neizmerni veličini duha in duhovnega kraljestva v krščanskem svetu. Razlika v materialnem uspehu 1:1000 se da prikazati v sliki ali diagramu. Puradoks v cilju pa bi mogli najbolje opisati z besedami iz sv. pisma: »Gorje vam, pismouki in farizeji, hinavci: ker prepotujete morje in celino, da koga spreotrnete k
Jud prišepetava delavcu misel na revolucijo.
svoji veri; in ko se to zgodi, ga napravite, da je sin pekla, dvakrat bolj kot vL«
Judje so res prepotovali morja in celine, da bi 6preobračali narode k judovski veri, zaenkrat šele v gotovo prehodno stopnjo, v brezbožništvo, kot čitamo in ški epamo iz protokolov XY'Il-5:
»Judovski kralj bo pravi papež in palrijarh judovske svetovne cerkve. Dokler moramo mladino vzgajati še v načelih prehodne stopnje, ki bo prešla postopno v našo vero, se ne moremo javno boriti proti obstoječim religijam, toda mi jih bomo ostro kri-tiziruli in s tem povzročili njih razkroj.« Iu v XIV/1: »Ko bomo dosegli svetovno vladarstvo, ne bomo trpeli nobene druge vere, kot našo vero v enega Boga, s katerim smo zvezani kot njegovo izvoljeno ljudstvo in s katerim je povezana našu usoda z usodo celega sveta. Zato moramo vsako drugo vero uničiti. Če bi se zuradi tega začasno povečalo število brezbož-nikov, naj nas to ne moti v naših namerah, to naj bo prej svareč primer za narode, ki nočejo poslusuti naš nauk o Mojzesovi veri, katere močni in globoko premišljeni sestav bi mogel privesti vse narode pod naš jarem.«
Marsikdo onih, ki so ga Judje spreobrnili do prehodne stopnje judovske vere, v brezbožništvo, je postal sin pekla, dvakrat hujši kot so Judje, 'lo je potem ona judovska pomožna armada masouov iu komunistov, ki iz-
vršuje pri vsem razkrajal nem delu krščanske družbe levji del, seveda pod vodstvom Judov.
Samo v tej luči si bomo mogli nekako razlagati današnji boj in zagrizenost ter besnenje Judov, še bolj pa nejudov-brezbožnikov proti vsemu, kar je krščanskega. Tu je oni demon, ki narekuje komunistom pobijanjo bratov, požiganje postaj in tovarn, kmečkih domov in cerkva. To so oni besi, ki jih omenja Dostojevski v istoimenskem romanu, to so one trihni-ne, ki jih omenja isti v romanu »Zločin in kazen« (II. del, str. 296).
Da delajo ti ljudje za judovske interese, to sc mnogim gotovo ne sanja, izvzemši morda one, ki so hodili v šolo v Moskvo. To so sicer brez-značajen izvržek človeštva, simbol podzemlja, znamenje za ostalo človeštvo, če bi znalo čitati iz knjige življenja. — Oglejmo si nadalje, kako cenijo Judje vero!
»Najbolj zanesljiva opora vsake vladavine jc neomajnost njene uvto ritete, ki izhaja od Boga« (X.V/4).
»Iz tega razlogu moramo spodkopati vero iz duha gojev, pregnati moramo celo načela o Bogu in o duši ter nadomestiti te ideje z matematičnimi računi in materialnimi zahtevami^ (IV 5). — »Ko smo množice oropali njih vere v Boga, je bila vsaka avtoriteta vržena na smetišče, kjer jc postala javna last. ln mi smo se jc (množice) polastili« lV/i!).
V spomin in počastitev padlih junakov
Spominske slovesnosti na dan junakov pri Sv. Križu
in na Gradu
Die Heldengedenktagfeier auf demFriedhofe in Laibach. Proslava dneva jnnakov na ljubljanskem pokopališča
Zadnjo nedeljo Je nemSki narod praznoval spominski dan vseh junakov, ki so za svojo domovino žrtvovali največ —-svoje življenje. Ta dan so bile tudi ▼ Ljubljani spominske slovesnosti, katerih so se udeležili nemški in slovenski vo-jaSki ter civilni predstavniki ta drugo prebivalstvo. Prva spominska slovesnost ie bila pri Sv. Križu, druga pa na pokopališču junakov na Orlovem vrhu na ljubljanskem Gradu.
Slovesnost pri Sv. Križa
Pred kostnico padlih vojakov, irtev prve svetovne vojne, so se po deveti postavile častne četo alpkih lovcev, oborožene SS in slovenski domobranci z godbo. Ob kostnici se je postavil tudi oddelek hltlerjevske mladine iz St. Vida. Lepo stopnišče, ki vodi v kostnico, Je bilo ozaljšano i zelenjem, pred stopniščem, s katerega gleda spomenik kranjskemu Janezu, pa je bil postavljen oder, okrašen z nemško državno zastavo. Ob odru so se zbrali mnogi nemški in domobranski častniki ter drugo občinstvo. Ob pol desetih so se pripeljali najvišji predstavniki, tako prezident general Leon Rupnik in nemški konzul dr. MUI-ler, daljo višji predstavniki stranke, nemških oboroženih sil in domobranstva. Po spominskih nagovorih in po pesmi o dobrem tovarišu so bili položeni prekrasni venci. Predstavniki so odšli nato na novo vojaško pokopališče, kjer so položili vence tudi na grobove tistih nemških borcev, ki so padli na tukajšnjih tleh, ko so se borili proti največjemu sovražniku "evropskih narodov, komunizmu. Prav tako Je bil položen venec ob spomeniku na pokopališču italijanskih vojakov.
•i
V Gaja junakov na Gradu
Od Sv. Križa so predstavniki krenili na Grad, da se poklonijo v Gaju junakov spominu padlih domobrancev. Velika polkrožna gomila je bila lepo okra-
šena z zelenjem ln eveljem, ob njej pa je stala častna četa domobrancev. Tudi tu eo predstavniki po pregledu častne čete položili lepe vence. Prvi je položil v sredo gomilo venec prezident Pokrajinske uprave general Leon Rupnik. Za njim pa so položili mogočne vence še ostali zastopniki nemške vojske in slo-
Priisident General Leon R n p n i k bei
der Nlederlegung der Kranze-Prezident general L. Rupnik polaga vene« ob gomilo v Gaju junakov
venskega domobranstva. Častna četa je izkazala čast junakom, padlim za slovenski narod, navzoči zastopniki pa so počastili njihov spomin s pozdravom. Slehernega je ganil ta trenutek, ki Je dal vnovič priznanje vsem, ki so žrtvovali svoja mlada življenja lepši bodočnosti našega naroda.
Novi grobovi
+ Sestra Rudoliina Sajtl. V zavetiiču sv. Jožefa v Ljubljani je v Bogu zaspala v ponedeljek zvečer 40 letna sestra Ru-dolfina Sajtl, šolska sestra iz Maribora. Na mrtvaškem odru leži v zavetišču, pogreb pa bo iz Zal, iz kapele sv. Marije v sredo ob štirih popoldne.
+ Amalija Wissiak. V Ljubljani je izdihnila vdova železniškega uradnika, gospa Amalija Wissiak, roj Grčar. Blago mater bodo pokopali v četrtek ob 15 iz kapelice sv. Krištofa na Žalah.
Naj rajnici počivata v miru, njunim dragim naše iskreno soialjel
Zgodovinski paberki
15. sušca
44. leta pred Kr, r. je bil na senatov! seji v Rimu umorjen Ga{ Julij Cezar, najpomembnejša osebnost rimske zgodovine. Rodil se je 1. 100 pr. Kr. r. kot potomec stare plemenitaške rodbine, kot Marije*
nečak se je že zgodaj nagibal k demokratski stranki. Sula, vodja optimatov, je slutil, kaj tiči v njem; zato ga je preganjal in obsodil na smrt, toda vplivni sorodniki ao mu izprosili milost. Cezar, ki ni več zaupal diktatorju, se je odslej ogibal Rima, opravljal je vojaško službo v Aziji ter izpopolnjeval svojo znanstveno izobrazbo s študijem v Atenah in na Rodu. V najlepši dobi, še ne 40 let star je odšel kot namestnik v Hispanijo, kjer se ni samo rešil svojih velikih dolgov, temveč si pridobil še veliko premoženje. Po vrnitvi v Rim se je začel potegovati za konzulat, toda senat je njegov načrt preprečil. Da zlomi njegov odpor, se je Cezar tajno zvezal s Krasom in Pompe-jem, nastal je prvi triumvirat. Cezar je dosegel svoj namen, po končan1 službi je odšel upravljat provinci Galijo in Ilirlk. Meje Galije je razširil do Rena, pognal preko njega vpadajoče Germane. Stri je upor Galcev in dokončno pridobil obširno ozemlje za Rim. Z zavoievaniem Galije si je pridobil Cezar veliko slavo, bo-
Zu (luiiaAii.fi (lun
Koledai
Sreda, IS. tušeai Klemen Dvorak, »po-znavaleci Ludovika Marljak, sveta iona
in ustanoviteljica reda, Četrtek, 11. sušca: ITIlarlj In Tucljan, mufleuca; lleribort, Skof; Agnpit, škof.
Dramski, gledališč? »Namišljeni bolnik«. Red B. Ob 18.
Operno gledališče Gorenjski slavček«. Rod Trvl. Ob 18.
Kino Matira »Johan«. Predstav« ob 19, 17 ln 19.
Kino Union »Pravica mladine«. Prodstave oh IS, 19.15
Kino Sluga »Usoda«. Predstave ob 15, 17 ln 19.
Lekarniška služba
Nočno dežurno tlužhr Imajo lekarne
mr. Leustok, Resi Jeva cesta li mr. Ba hovec, Kongresni trg 13. tu mr. Komo-tar, Viii Tržaška cesta 48.
OddajnlSka skupina »Jadransko primorje. RADIO LJt BI JANA
Dnevni spored za 15. marec:
7 Poročila v nemščini — 7.10 jutranji pozdrav; vmos: 7.S0 Poročila v slovenščini — 9 Poročila v nemSčini — 9.10 Koračnic«, napoved sporeda v nemSčini in slovenščini, nato koračnica — II Opoldanski koneort — 13.30 Poročila v nemščini ln slovenščini — 13.45 Koncert malega orkestra pod vodstvom Stenoviča — 14 Poročila v nemSčini — 14.10 Vsakomu nekaj — 17 Poročila v nomSčInl in slovenščini — 17.15 OlroSka ura; pravljico pripoveduje MaSn Slavčeva — 17.45 Zvoki ob večerni uri — 19 Slovenske pesmi poje tercot sester Finkovlh — 19.30 Porodil« v slovenščini, napoved sporeda — 19.45 Glas. bena modigra — 2(1 Poročila v nemščini — 20.15 Slavni glnsovl — 21 Ljubezen nocoj bo pri meni v gosteb — 22 Poročila v nemSčini — 22.10 Ljubavna pesem v noči.
Dramsko gledališče
četrtek, II. marca, ob 18: »Razbiti vrt«. Premiera. Rod Prvi.
Jntrl, v četrtek ,bo v Drami premiera Klelstove veseloigre »Razbiti vrč« v prevodu Janka Modra. Glavno moSko vlogo ho igral Ivan Cesar. Nadalje bodo Igrali: VI. SkrhlnSek, Peček, P. Juvanova, V. Juvanova, KoroSec, Nakerst, Kraljeva. Verdo-nlk, Pugljeva, Verdonikova In Pfelfer. Režiser prof. Best, scena A. Gerlovičeve, kostumi J. Vilfanov«.
Operno rfedaliSce
Četrtek. 1(. inarca, ob 13: »La Bolieme«. Red
Četrtek.
gata denarna sredstva ter dobro izvežba-no In zvesto vdano vojsko. Po KrasovI smrti je propadla tudi zveza s Pompejem, prišlo je do državljanske vojne, Cezar je v več bitkah porazil svoje nasprotnike in postal samovladar. Uredil je upravo ogromne države, izvedel potrebne reforme na vseh oodročiih državnega življenja, skrbel je tudi za dvig državne kulture in izpeljal reformo koledarja, ki je po niem dobil svoje ime »julijanski koledar«. Kljub plodonosnim reformam je imel Cezar' mnogo sovražnikov. Proti njemu so se zarotili pristaši republike, ki iih je vodil Cezarjev osebni prijatelj Mark Junij Brut. Kljub vedeževemu svarilu — Id marčevih se Cezar boji« — je odšel veliki državnik na senatovo sejo, kjer pa je končal pod bodali svoje burno življenje. Cezar ie naivečil rimski državnik in voi-skovodia, odličen govornik in pisatelj, neupogljiva volja, strogo izražena samozavest in brezprimerna častihlepnost so glavni znaki njegove osebnosti.
933. leta je nemški kralj Henrik I. premagal Madžare, ki so pridrll plenit v južno Nemčijo ob Unstrutu.
1824. leta se je rodil srbski pesnik Branko Radičevič,
1867. leta pa slovenski pisatelj dr. De-bevec Jože.
Krošnjaril sem
I h) Italiji in Nemčiji. Ko sem se vrnil v domovino, me Je zajel komunistični plaz. Prišel sem v Ljubljano. Na Ledini sem našel svoj drugi doin. L veseljem sem se odzval vabilu, naj bi razna šal lombolsko tablice. Ljudje so bili zelo dobri z menoj. Žo spočetka sem v dveh urah - razprodal 100 tablic. Veeel som, da je tombola zajela vso ljudstvo, ki s ku|K)vanjem tablic pomaga nam — beguncem, sebi pa pripravlja lopo knjiž nico.
(Tako je pripovedoval begunec — raznašalec tomholsklh tablic v naši pisarni v Gradišču.)
Prepovedana paša koz po gozdovih
Iz razumljivih razlogcv se |e v vojni dobi reja domačih koz zelo razširila. Toda namesto da bi rejci svoje živali redili doma v hlevčku ter jih vodili na pašo na pašnike in meje, |ih vodijo v tuje gozdove, kjer koze objedajo vršičke mladega drevja in grmovja Tako koze uničujejo mlade smreke in listovce ter ves gozdni naraščaj za več let.
Opominjamo rejce, tl<4 je sleherna paša koz po mladih nasadih in v gozdovih sploh najstrožje prepovedana. Po gozdnem zakonu je vsak kaznovan, kdor pustoši gozd, pa čeprav je sam lastnik gozda, ki ravna zoper odredbe zakona o paši, prav tako pa tudi lastnik živali, ki pušča koze na pašo v gozd, da poškodujejo mladi zarod drevja. Mer^daine organe pozivamo, nai naznanijo vsak prekršek glede paše Posebno pa opuzarjamo posestnike gozdov, nai brez obzira prijavijo pašo koz v svojih go>dovih, kar bo njim in gozdu le v korist.
Poveljstvo Policijskega varnostnega zbora v Ljubljani bo sprejelo v službo večje število začasnih policijskih pripruvuikov. — lleflektiinti naj predlože svoje, s potrebnimi prilogami opremljene in ktilkovane prošnje navedenemu poveljstvu do 31. marca 11. — Poveljstvo P. V. Z.
r	^
I SLOVENEC
16. marca 1944
b
bo posvečena
našim domobrancem
Kako je doživel novinec
ognjeni krst
na slavnoznani Trški gori Poizvedovanja
Zgubila se Je Mrvarjeva l.lzlks. Nesrečni oče obljublja lepo nagrado tistemu, ki bi jo prlvedol nazaj. Ce jo hočete dohiti, pridlto Iskat ubogo Liziko v nedeljo, 19. t m. ob 10 v frančiškansko dvorano. NaSli jo boste v zadnjem dojanju mladinske igro »Pastir Peter In kralj Mallbnn«, 2e prej si lahko poiščete vstopnice, da ne boste imeli v nedeljo preveč dela z iskanjem. Te boste dobili oil čotrtka daljo mod 10-12.30 in od 17—18.30 pri duovnl blagajni v frančiškanski pasaži.
Če želite dob li lepo razvedrilo, potem si kupite novo kn igo Slo-vcn.eve knjižnico
Malot: Brez doma
Knjiga je pisana močno in bo všeč doraši'ajo(im in odraslim. To >io pisana zgodba o mladem /ivl:en u, ki v svoji borbi zmaga, mora navdušiti vsakogar.
I. ČETRTKOVA S
Dnevne novice
B e g u o e I. Vsi begunci it« vabljeni, da so udeležite trldnoulco na čast sv, Jožefu, ki se bo vršila prihodu JI četrtek, petek la soboto zvečer ob 18.31 v cerkvi svetega Jožeta. Spored: govor In Ulanlje ter obrnem spo\cdovsnje. Kdor Se nI opravil velikonočne spovedi, Jo lahko ob tej priliki opravi. V nedeljo, na praznik sv. Jože!«, imajo begunci niuio a govorom In skupulin sveltiu obhajilom.
Duhovna obnova sa trnovske može In fante. V četrtek, petok in soboto ob 7. zv<. čor bo sv. rožni venec, ualo govor g. priorja p. Valorljana Učaka ln litanij«. Vsak večer bo tudi prilika za spoved. V nedeljo pa bo ob 7 zjutraj posebna ma'a zn može In [lit m s skupnim svetim obhajilom. Vsi nujprisiu neje vabljenil
Sv miti zadušnica za Fr. Zuprn. V -trtek, 16. marca, na drugo obletnico sinili akademika Frančka Zupea, bo zanj sv. ma-. oh 7 zjutraj v stolnici. Prijatelji lil zuuuol Iskreno vabljeni.
Requtem ta pokojnega Lojzeta Romiha ho v čotrtek. IS. t, m , v frančiškanski cerkvi ob 7 pri glasnem oltarju.
Namesto evetja blngopnkojnl g. Mariji Ojstriž darujo g. Ema Blejoo 200 lir zu frančiškansko Ellzabctno konferenco.
NOVOST — zbirki „Naša knjiga" I,' Krmite
VELIKA PRIJAIfLtlfA
Roman uairruitin od Francoske Akndtui.iv
hiegunlna oprema — Verauo L 83.— Ljudska kuj garna „NASA KNJIGA"
v L i u b i | a n i
Obiski v SploSnl bolnišnici. — Uprava SploSne bolnišnice v Ljubljani ponovuo opozarja, da so obiski dovoljeni lzključuo 1" od 12.M- 15.
Učite te strojepisja! — Važno ia vsakogar tedaj la t bodoč* v sasebncin ali Jaturm poklicu: Novi eno-, dvo In trimesečni strojepisni tečaji prtčenjujo 15. in IS marca - Pouk topol.Ine, popoldne nli zvečer po želji obiskovalcev. — Moderna strojeplsnlca. — Učnlna zmerna. Vpisovanj* dnevno. Informacije, prospekte daje: Trgov, sko uflllSčo »Chrlstofov učni zavod«, Domobranska 15.
Tvrdka Iv. Schiiml. trgovina • kurivom.
obveSča p n. potrošnike kuriva, da bo pri. juvo z* nakazilo premoga in drv oddajala ln Izpolnjene sprejemala v Frančiškanski ulici 1« v pritličja dvoriščne stavbe ln v skladiščni pisarni na Dolenjski cesti ob do-tavnlklh dopoldne In popoldne, v nedeljo samo dopoldne v običajnih poslovnih arah v uradno določenem roku Istočasno sporoča p n strsnkam. da ho zaradi oddaljenosti Skladišča dostavljala vsako dodeljeno množino knrlva na željo stranke na dom.
RK Mladika obveSča vsa člane, dn so redni treningi vsako sredo ln petek od 16.30 naprej. — Načelnik.
filSkarll! Sadjarska ln vrtnarska podružnica nudi svojim članom zopet ivepleno npnen« brozgo In arborln. Na razpolago je tudi Skroplteo In obrezovaleo sadnega drevja. Naroča «e pri odborniku g. Demšarju, Podllmharskn nlica 35. Sadjar in vrtnar kot publikacija bo kmalu IzSel. Člani, ki sc So niso prijavili za tekoče loto, nnj to čimprej store. Pri g. Sluplcl vdovi Je še neknj vrtnih semen na razpolngo. CIan, kateremu jo pokojni predsednik posodil nahrblno škropilnico, naj Jo takoj vrne odborniku g. Tesarju ali blagajniku g. Trontelju, Verov-škova ulica 58.
Opozarjamo na premlero Focrsterjeve opere »Gorenjski slavček«, ki ho danes zn red Prvi. To zelo prll.uhljcno dolo žc neknj let nl bilo na sporedu, zato gn bodo ljubitelji domače glasbo gotovo z zadovoljstvom pozdravili. Izvajano bo » naSiml prvimi močmli Vldalijevs, LlpuSček, Janko, tletct-to, Banovec, partijo Ninon bo poln Krie« tova, ki je prod kratkim debutlrnla kot Prodana novpsta. njeno mater bo pela biv-Sa članica mariborskoga gledališča altistkn Zamejlč Kovičeva Vida. ki so bo oh tej priložnosti predstavila k. g- naSemu občinstvu. V ostalih partijah: Baukartova, Sanelnova, Dolnlčar, Gregorln In Plsnecki. Dirigent S. Hubnd, rožisor E. Frelih, koreograf P. Go-lovin.
KULTURNI OBZORNIK
Dve zbirki lovskih črtic
Pred kratkim sta izšli dve knjigi lovskih črtic, namreč dr. Lokarjeva zbirka »Gozdovi in vode vabijo«, in St. Lapu hov a »Črni svatje«. Prvo je izdala založba »Plug«, drugo »Slovenčeva knjižnica«. Obe pa nadaljujeta tradicijo, ki jo je svoj čas spretno gojil med nami dr. Herfort. Tako tudi lov dobiva v naši književnosti vedno več privlačnosti, morda zato, ker je nam sedaj tako strašno odmaknjen ter se nas dojme kakor sL-ira romantičnost minulih Časov. Jalenovo mojstrstvo v leposlovnem opisovanju lovov je zdaj rodilo novo vrsto lovskih pisateljev. Zato obe novi lovski zbirki obravnavamo pod skupnim naslovom.
Dr. Janko Lokar:
GOZDOVI IN VODE VABIJO.
Založba »Plug« je Izdala kot izredno Izdanje dr. J. Lokarjevo umetniško ilustrirano knjigo »Gozdovi in vode vabijo«. Kakor je na ovitku povedano, stane 328 strani obsegajoča elegantno vezana knjiga GO,— lir. Založba sama pravi, naj bi knjiga mlajšemu rodu bila »dragocen pouk o naših gozdovih in vodah, da ni nikak plod gole domišljije, ampak je sleherni delec globoko doživet zdaj z lovsko puško zdaj z ribiško palico«.
Kdor je res ljubil božjo nairavo z vsem njenim življenjem, ki se odkriva Iskrenim očem vse od zelenega lističa na samotno rastoči trepetliki in uvelega listja, ki v jiozni jeseni kovinsko brneč pada z goleče se bukve; pa tja do nemih ribic v gorskem potoku in sulcev v Savi
ter do plašnih štirlnožnih prebivalcev naših gozdov in jas mimo vseh družin naše poljske in gozdne perjadi, kdor je to božjo naravo ljubil iti po njej hrepeni, temu je taka knjiga vsekakor lep, da*i majčken, nadomestek tistega, česar že tako dolgo pogreša. Ker že ne tnoreš uživati slasti resne zime, mlade pomladi, zorečega poletja in rodeče jeseni zunaj v naravi, pa si tega vajen, morebiti že od mladih nog, zato dandanes v mestu v svojem srcu čutiš veliko domotožje z vsem pekočim hrepenenjem. Zdi se mi, da je pisatelj prav za te dni in take čase napisal to svojo knjigo svojim bralcem in tudi sebi v tolažijo.
Pisatelj je svojo knjigo posvetil: »Očetu, ki mo Je učil v gozdu gledati. in materi, ki mi je govorila v lepem jeziku.«
In rea gleda iz te knjige pisatelj, ki e z vso dušo lovec, ter mož, ki ljubi epoto svojega materinega jezika. Dr. J Lokar slovi kot dober poznavalec lovskega izraza ter lepe besede. To dokazuje tudi ta knjiga, ki so za njo prispevali svoje, nekateri zelo dobre in umetniške risbe: H. Gagera, I. Gorup, M. Knrnbič, R. Mudlack, N. Plrnat, I. Sajevic.
Knjiga na 816 straneh opisuje lov na srnjaka, ki je pravo lovsko doživetje, hkrati pa kramljanje ln poučevanje, nato govori o jelenih, lisicah, jazbecu. Pisatelj podaja v teb sestavkih svoje doživljaje, dodaja naravoslovne podatke iz živ-j Ijenja teh živali ter o raznih načinih lova. Posebno poglavje je posvetil brakadi, to je skupinskemu lovu s pomočjo psov, ki i gonijo divjad lovcu pred puško. Ta vrsta
lova ima ponekod hude nasprotnike, pa
tudi svoje zagovornike, zlasti v naših krajih, kjer ponekod druge vrste lovi skoro niso mogoči. Pri nas je brakada prišla na slab glas zaradi zadnjega pogona, ki se ga nekateri trdno oklepajo, češ da spada zraven. Naj žo bo tako ali drugače, res pa je, da bi zadnji pogon, če je kot lovska družabnost že potreben, moral včasih biti krajši, kakor je njega dni bil. Zdaj je itak vso skupaj le še spomin.
Čisto drugačen je lov na petelina in ruševca, na jereba in kljunača. To so svoje vrste lovi, ki imajo svoje posebne čare, kakršne ne odtehta noben drugi lov. Za tem pisatelj obdela So poljšjo lov na Kranjskem ter nato obširno na podlagi zgodovinskih virov popisuje, kako so pred 200 leti lovili race na Cerkniškem jezeru. Temu sledi zgodovinska razprava o lovu s sokoli. Ko opiše Se svoje doživetje ob prvem srnjaku, ki ga je bil položil na dlako, ter svoje lovske spomine iz Bosne in Galicije, kjer se je med svetovno vojsko kot vojak uveljavljal tudi kot lovec, prehaja na drugi del svoje knjige, ki pa je krajši.
Tukaj prednjafil Bela Krajina, kjer je pisatelj doživljal srečo svoje mladosti ob Kolpi in drugih vodah, polnih rib in rakov. To je na eni strani stvarna obravnava o ribjem lovu sploh, o lepoti ribjega lova v Kolpi še posebej, vmes pa so posejani, kakor rdeči rubini, prav lepi spominčki na divje romantično ribjo lov v Beli Krajini njega dni.
Temu sestavku sledi docela stvarno In skoro suho poglavje o zgodovini ribištva od rimskih časov dalje, kar naj dokazuje že rimski pesnik V. Marcial s svojimi verzi. Največ so peča z našimi ribami in načini ribjega lova v naših vodah.
Zaključek temu delu dajejo spomini
ljubljanskega gostilničarja g. Jos. Mačka ki je prav te dni obhajal svojo bO letnico. Ta spoštovani ljubljanski meščan je mo rebiti najstarejši slovenski ribič sploh, kar jih še živi. Njegovi spomini, ki iih je pisatelj vzel v svojo knjigo, so živahni in polni vedrega ribiškega humorja.
Za nameček pa ie pisatelj dodal poglavje z naslovom »Nekaj lovskih vraž,« h katerim naj ob koncu dodamo nekaj svojih resnih ta opravičenih opomb.
Kakor je iz navedenega videti, dr. Lokarjeva knjiga v ničemer ni podobna literarno lepim in nežnim lovsko-naravo-slovnim črticam, ki jih je bil pred nekaj leti izdal naš lovski pisatelj mladi dr. Herfort Jo-ža. Ta knjiga tudi ni knjiga lovskih spominov ne iovskega pouka v strogem smislu te besede. Pisatelj, ki brez dvoma ne pogreša vrlin pesniškega podajanja, se je v knjigi bolj omejil na prijetno kramljanje. Ta namen je knjiga brez dvoma dosegla, dasi hi bil brez nekaterih robatih in preveč naturalističnih lovskih kvant pisatelj svojemu delu In bralcem še bolj ustregel. Starih lovskih ko6ti taki spodrsljaji sicer ne bodo ne prijetno presenetili ne pohujšali, ampak v lepo knjigo po naši sodbi ne spadajo No, pa to se že šo prenese. Zal pa se je spoštovanemu pisatelju primerilo nekaj hujšega, kar ni samo spodrsljaj.
Med »lovskimi vražami« navaja pisatelj nekaj znanih in neznanih lovskih vraž. Teh bi nabral lahko še več, ker jih ne manjka In so lovci, kar je znano, res sila vražavi ljudje. Med vražami našteva tudi razne narodne pesmi in pripovedke o lovcih, ki so ob nedeljah hodili na lov ua mesto da bi šli k maši nakar so r>o smrti za kazen bili obsojeni na ^divjo jago«. V teh pripovedkah je prav za
prav živela ljudska vera, da je v nedeljo treba iti k maši in da ie smrtni greb, če kdo ne gre k maši. To pa ni lo ljudsko verovanje, marveč se tako glasi tudi zapoved naše vere. Zalo res no razumemo, kako se je moglo zgoditi, da je med »vraže« zašel ta le stavek: »Pred nekaj leti si težko našel kmečkega lovca, ki bi prišel v nedeljo na lov, preden ni bil pri maši«. To ni bila vraža, to je bila zavest verske dolžnosti. Ce te zavesti že mestni gospodje niso imeli, je razveseljivo, da jo jo imeli vsai kmečki lovci. S svoiim vzgledom in takimi »vražami« pa so ti mostni gospodje marsikaj dosegli, da kmečki lovec končno vendarle ni šel k maši, ko je bilo treba Iti na lov. Sicer pa pisec teh vrst pozna marsikakega mestnega lovca, celo akademično izobraženi doktorji so vmes, ki so tako »vraža-sti«, da ob nedeljah brez maše tje t>redo na lov. To je namreč zavest verskeca prepričanja in iz njega izvirajoče dolžnosti, ne pa — »vraža« I Prav za konec pisatelj pripoveduje sicer tako lepo lecendo o križu in Mariji ter o hudobnem lovcu, ki vanju strelja. Go«r>od pisatelj, to je legenda. ne pa vraža I Lepo je, da ste to lepo legendo sprejeli in ponatisnili, ni pa prav, da ste io dnll pod naslov, ki govori o lovskih vražah ter ste tako s tem obojim do vernih Slovencev in ludi lovcev zagrešili najmanj netaktuost, Čo ne kaj hujšega.
Tako je pisatelj bralcu, ki mu nI lo do narave in lova marveč ludi do drugih mnogo plemenitejših duhovnih dobrin, vso Knjigo ob zaključku nekako pristu-dil In mu zagrenil lepi užiteh, ki ga jo v knjitri -«icer bil deležen ln tn je velika dll in mu zagrenil lepi užitek ki ga jo vrst, kateri b| hit sicer knjigo rad toplo pohvalil in priporočiL	Fr. S>-
Stnm 4
»SLOVENEC«, sreda, 15. marca 1844.
Stev. 61.
Ni krvavi prvič naš slovenski narod
Koncom junija Je bilo 400 konjenikov ropalo po okolici Kočevja -in nagrabilo velik plen. Na povratku pa so padli v zasedo 500 Špancev jili jo f>onoČi napadlo. Jim odvzelo večji del naropnnega blaga, ugrabilo 400 koni in ujelo do 50 Turkov. V Kočevju in Metliki ie bilo namreč tedaj 3000 Spancev in 800 Nemcev, ki so pridno utrjevali Kočevje, kaiti Širile so so novice, da bo f>osanski paša z veliko vojsko udaril na Kranjsko. (Da so bili tedaj pri nas španski vojaki, so ne smemo čuditi. Nemški cesar Kari V., pod čigar vrhovno oblast so spadale tudi naše dežele, jo bil obenem španski kralj. Vojske tedanjih vladarjev so bile sestavljene iz najemni&kih čet najrazličnejših narodnosti. Beneška republika na primer je včasih najemala holandske čete). Nad usodo Kranjske so tedaj že obupali. Obramba se je mislila umakniti proti Gorici in Gradiški. Tudi v juliju in septembru so se napadi Turkov obnovili, vendar je imel sultan todaj vse večje načrte, kot . pa osvojitev Kranjske.	•
Sulejman pred Dunajem.
Kaže, da so Imeli ti vpadi, ki so |ib delale sicer maloštevilne turške četo, namen zaposliti del Ferdinandove vojske na jugu, medtem, ko bi jo ta nujno po treboval na Dunaju. 10. maja 1529. so (e namreč dvignil Sulejman s silno vojsko proti Ogrski. Menda so korakale turške čete 0 dni preko mosta, ki so ga potegnili Turki preko Donave pri O sekti. Na mohaškem polju se je poklonil sultanu z ogrskimi velikaši. svojimi pristaši, Ivan Zapoljski. Tega je bil prejšnje leto Ferdinand premagal, pa Zapo-lja so je na vsak način hotel obdržati na oblasti, pa četudi s pomočjo največjih uničevalcev svojegn naroda. 1<3. septembra ga je drugi poveljnik janičarjev slovesno umestil nn ogrski prestol. Sultan Sulejman pa jo hitel s svojo vojsko proti Dunaju.
Kdo ve. kako bi se razvijala evropska zgodovina, če bi se tedaj jiosrečilo Turkom Dunaj osvojiti. Krščanska kultura Evrope bi dobila s tem silno hud udarec. In vendar so bilo pripravo za
obrambo mesta nezadostne. Imel Je le
16.000 branilcev. V odbijanju silnih turških naskokov so je zlasti odlikoval kranjski velikaš Ivan Kacijanar, poveljnik lahko konjenice, kl je branil mesto pri Koroških vratih. Še bolj kot poveljnik, se je izkazal kot vojak. 11. oktobra je sam (»osekal s sabljo 12 napadajočib Turkov. 2 dni nato se je skupno s Pavlom Bakičem lotil drznega izpada, v katerem je odvzel Turkom mnogo plena in jetnikov. Ko se je tudi glavni naskok 14. oktobra ponesrečil In so se mod turško armado začele pojavljati razne bolezni, jo Sulejman obleganje prekinil in se začel v naglih pohodih pomikati preko Ogrske proti domu. Kacijanar se je izkazal tudi pri nadlegovanju umikajočega se sovražnika. Dan za dnem je v spremstvu drznega Sigismunda Višnje-gorskega na čelu svoje konjenice napadal Turke in se vedno vračal obložen z bogatim plenom: s turškimi preprogami, dragocenimi Šotori, odličnim orožjem iz damaščanskega jekla in z bogatimi ujetniki. za katere je bilo pričakovati visoko odkupnino.
Dunaj je bil sicer rešen, zelo pa je trpela Zgornja in Spodnja Avstrija, Ogrska in Štajerska. Ze ined obleganjem so krdela akindžijev divjala okrog Linza in Regensburgn in uničevala vse, kar se jo dalo uničiti. Rušili so cerkve, požiga K žetev na polju, lovili ujetnike, slabotnej-še ljudi morili. Noseče matere so strahotno mesarili, dekleta zlorabljali do
smrti; Kranjska pa Je trpela zaradi neprestanih napadov bosenskih martolozov. Posrečilo se jim je zavzeti celo stiški samostan, ki so ga hudo razdejali.
Pogajanja s sultanom
Ferdinand bi mogel tedaj s četami, kl so prišle iz Nemčije Dunaju na pomoč, iztrgati Ogrsko iz turškega območja in s tem najbolje zavarovati svoje dežele. Toda nemški knezi in mesta so odgovorili, da so poslali svoje Čete le v obrambo nemške države, razmero na Ogrskem pa da jim niso nič mar. Ker se je Ferdinand bal, da bi sultan drugo leto obnovil pohod na Dunaj, je skušal z njim skleniti premirje. Poslal je k njemu v maju 1530 Joiela Lamberga. gospoda na Ortneku in hrvatskega veli-kaša Nikolo Jurišiča. Doktor prava Benedikt Kunpešič, ki je bil spremstvu dodeljen za tolmača, je obisk na Visoki porti, sultanovem dvoru, takole popisal-»V ponedeljek, 7. novembra okrog enajstih, Je turški cesar poslal mnogo svojih odličnikov po poslance Njegovega Veličanstva (Ferdinanda). Ti so se praznično oblekli, si nadeli zlat nakit in šli s spremstvom k sultanu. Pot nas je vodila mimo cerkve svete Sofije na veliko dvorišče. Turki so krasno stavbo, ki jo je bil zgradil bizantinski cesar Justinijan, izpremenili v mošejo. Tam je bilo veliko hlapcev turSke gospode, ki so držali izbrane konje, na katerih jahajo njihovi gospodjo, kadar gredo na dvor. Sredi
dvorišča sta stala dva velika slona, na
njih pa dva jezdeca, ki sta ju vodila. Ko smo prišli k drugim vratom, eo morali gospodje stopiti e konj in iti peS čez lepo in prostorno dvorišče.
te obroč leta 15M ao Imeli havbic« Iz majhne razdalje so pognali ■ tem orof-Jem težko kroglo z viška na utrdbo alt branilce, kl 8» bili pred topovskimi Izstrelki sa debelim obzidjem ali okopom varni. Poleg havble sluti Istemu namenu danes Se metalce min. Seveda je učinek današnjih Izstrelkov. kl eksplodirajo, kadar udarijo na ellj, neprimerno hujši kot krogel, fel ao delovale le s svojo težo
Kaj je novega pri naših sosedih?
Z Gorenjskega
Prosvetno udejstvovanje v Kranju. V
mesecu marcu bo več prireditov KDF. Vsega 6kupaj bodo prirejeni štirje pestri večeri, od katerih bo eden pravi varitej-skl, drugi pevski, dva pa izrazito zabavna s pestrim sporedom.
Nesrečen strel. 72 letno Marijo Bernik iz Beljaka je ustrelil njen nečak po nesreči, ko so je igral s puško. Krog!a je starko zadela v trebuh in kljub temu. da so ranjenko prepeljali takoj v beljaško bolnišnico, ji niso mogli rešiti življenja, l an I se je sam šel naznanit oblastem.
Koncert v Kamniku je pred nedavnim priredil zabavni orkester KdF iz Kranja. Kranjski godbeniki ro nastopili z živahnim sporedom pod naslovom »NnSe najljubše melodije«. Koncert je lepo uspel.
S Spodnje Štajers/ecfra
Veliko zborovanje za celjsko okrožje
jo bilo te dni v Celju. Na dvodnevnem zasedanju so se zbrali vsi krajevni skupinski vodje, župani, voditelji krajevnih uradov po vsem okrožju ter vsi uradniki urada deželnega svetnika. Zasedanje je začel okrožni vodja, ki se je najprej spomnil vseh, ki so padli v bojih z ban-dUi. in siter Antona llambecka, župana f). Slivnice pri Celju in voditelja celjske standarte Celje-vzhod Obersturmbahn-fiihrerja Eggorja. Potem je okrožni vo-ffla' predstavil novo krajevne skupinske vodje za Dobrno, Luče in Ponikvo. Prvo predavanje jo imel nacionalno politični referent zveznega vodstva dr. Carstanjen. Govoril je o ljudsko političnih, zlasti pa o jezikovnih vprašanjih ter omenil, da so Žalec, Teharje in št. Jurij ob juž. železnici že dosegli toliko število nemško govorečih prebivalcev, kaBor jih jo bilo v teh krajih leta 1910. Sledila so predavanja o judovstvu, o političnem in vojaškem položaju, drugi dan pa so bili na vrsti tekoči problemi. Okrožni vodja je zlasti pohvalil junaštvo bramhovcev in prebivalstva samega. Ob zaključku so [»osobej obravnavali letalsko zaščito in načrte za pridelovalno bitko.
Koncert slepih umetnikov je bil prirojen v Mariboru 13. marca v dvorani štajerske domovinske zveze.
Potujoča razstava »Letalski teror«, ki e bila že prirejena v Mariboru in Ce-ju, 1)0 dne 18. marca odprta v Ptuju v okrožni hiši.
Četrti sinfonični koncert je bil prirejen v Mariboru minulo nedeljo. Dirigiral je koncert operni dirigent Richard Dietel v mariborskem gledališču.
Plodno delo v Žalcu je opravil pred nedavnim kuharski tečaj, ki ga je vodila potujoča učiteljica ga. Mrak. Prav tako je bilo prirejeno pred kratkim predavanje o letalski zaščiti. Govoril je Jožef Prenner.
Hrabri Spodnještajerci. Z železnim križcem prve stopnje je bil odlikovan
vojak Jožef FeguS iz ptujskoga okrožja. Poročnik Gerthart Rabič iz Konjic je bil zaradi posebnih izvršenih nalog pri preganjanju tolovajev na Balkanu odlikovan z vojnim zaslužnim križcem druge stopnje z meči.
Proslave spominskega dne junakov so bile po vsem Sjiodnjem Štajerskem v no-deljo. V Mariboru so položili vence v Gaju junakov pri sedmih hrastih, na poka pališču v Pobrežju. Prav tako pa ob spomeniku postavljenim padlim 47. peSpol-ka ob kadetnici. Ob desetih je bila na Glavnem trgu spominska slovesnost oboroženih sil.
Velik uspeh cestne nabirke na Spodnjem Štajerskem. Pokrajinska cestna na-birka v januarju je na Spodnjem Štajer-skem vrgla v celoti 1,706.504 marke. V primeri z lani nabrano vsoto pomeni to 37% ali 476.045 mark več. Med spodnje-štajerskimi okrožji so je Se najbolj odre zalo mariborsko mestno okrožje, ki je pri spevalo 4.67 marke na glavo. Najbolj pa so se potrudili Ljutomerčani, ki so v primeri z lanskim letom dosegli povišek 12%.
Iz Hrvaške
Ureditev obmejnega prometa z Madžarsko. X Veliki Kaniži so sc nedavno sestali zastopniki hrvatske in madžarske vlade zaradi ureditve vseh vprašanj, ki se nanašajo na obmejni promet med obema državama.
Obnovitev ribolova v splitski okolici. Po očiščenju vseh otokov pred Splitom in v njegovi okolici komuni-
stov in njihovih priganjačev, so splitski ribarji zopet lahko pričeli loviti ribe. Na ta uačin se bo tudi prehrana v samem Splitu in njegovi okolici znatno zbolisala.
Premestitev sedežev gozdar, ravnateljstev. V zvezi z administrativno
Creureditvijo hrvatske gozdarske služ-e v Hrvatskem Primoriu, sta bila prestavljena sedeža gozdarskih ravnateljstev iz Ogulina in Omiša na Su-šak odnosno v Split.
Pospeševanje čebelarstva. Hrvatska vladu je izdala več ukrepov za pospeševanje čebelarstva na Hrvatskem. V ta namen je obudila v življenje več čebelarskih društev, ki že več let niso delovala. Za ta društva jc ustanovila tudi čebelarsko centralo v Zagrebu. Za podeželske čebelarje je pa tudi že priredila več brezplačnih tečajev.
Odstranjevanje rnševin v Zagrebu. Poročali smo že, da je hrvatska vlada izdala več ukrepov, ki so bili potrebni v zvezi z zadnjim letalskim napadom na Zagreb. Med drugim se nanašajo ti ukrepi tudi na odstranitev vseh ruševin s prizadetih mestnih delov. Nadaljnji ukrepi se nanašajo na preskrbo prizadetega prebivalstva s prehrano in obleko. V ta namen lahko vsi prizadeti vlagajo na pristojno ministrstvo nekolkovane prošnje. Ministrstvo za trgovino, obrt in industrijo nato odobri prosilcu potrebne točke in vrsto blaga, ki ga aobi v določeni trgovini. V Zagrebu bodo pričeli tudi popravljati poškodovana poslopja. V
Razpis pokrajinskega prvensfva v namiznem tenisu
i*
ZSK Hermea razpisuje prvenstvo Ljubljanske pokrajine v namiznem tenisu v okviru proslave 25 letnice »vojega obstoja pod pokroviteljstvom g. prezldenta generala Rnpnlka za 25. In 26. marec 1914.
Prvenstveno tekmovanje vsebujo:
1.	Prvenstvo gospodov — kategorija A.
Sodelujejo lahko vsi igralci Ljubljnnske po. krajine; prljavninn 10 llr; pričetek tekmovanja v soboto, 25. marca, ob 14.30. Zma govalec prejmo pokal g. predsednika, naslednji trije pnktlčna darila.
2.	Prvenstvo gospodov — kategorija B. Nastopijo lahko Igralci Ljubljansko pokra, jane, ki se na dosedanjih llermežnnskih turnirjih niso plasirali. Prvak prejme reprezentančno kolekcijo tvornice Van Kalt; drugi, tretji ln čotrtl praktična darila. Pri-javpina 10 llr. Prijavnina za kategorijo A in B skupaj 15 lir.
8. Pvenstvo dam: prvnkin'ji prejme pokal; drnga praktično darilo. Prijavnina je 10 lir.
4. Prvenstvo moštev: prijavnina 20 llr. Prv0 moštvo prejmo dve plaketi, drugo tudi dve plaketi.
5.	Prvenstvo gospodov ▼ dvoje: prijavnina 15 llr za par; zmagovalca kakor tudi
drugI por prejmejo po dve plaketi.
6.	Prvenstvo mešanih parov: prijavnina 15 llr; zmagovalca kakor tudi drugi par
• prejmejo vsak po dve plaketi,
7.	Prvenstvo podmladka. Pravico nasto. pa imajo mladeniči rojstnega letnika 1928 ln naprej. Prvak pre.;me pokol, drugi, tro-tji in četrti praktično darilo.
8.	Igra so z 01yuiji>la žogicami,
9.	Vse Igre so igrijo na Izpadanje ln na dva dobljcDn seta. Izjema je finale gospodov kategorijo A, ki bodo igrali, čo bo čas dopuščal, četrt finale na tri dobljene gete.
10.	Vodstvo turnirja: predsednik dr. An. ton Mauri, vodja turnirja Vladimir Puše-njak, vrhovni sodnik Anton Medved, tajnik Ivo Andoljšek.
11.	Protesti se vlagajo pol ure po odigrani partiji.
13. Prireditelj si pridržuje pravico spremembe propozicij.
13.	2rehanje v soboto, 25. maroa, ob 14.30. Zadnji rok za prijave ob 14. Tekmovališče dvorann Delavske zbornice, Miklošičeva e.
14.	Vsak tekmovalen se zaveže, da nastopa nn svojo odgovornost ter nosi ovon-tuelno škodo, ki bi jo povzročil.
ta namen je oblast dala pod zaporo ves stavbni material. Za steklo so pa določcae najvišje uradno dovoljene cene.
Iz Srbije
Življenjska pot Miloša Hasalovifa. Pred dnevi smo poročali o zahrbtnem atentatu na kabinetnega šefa srbskega ministrskega predsednika polkovnika Masaloviča. Polkovnik Masalovič je bil po poklicu oficir ter je bil star sedaj 50 let. Kot gojenec vojne akademije »e je udeležil balkanske vojne, nato pa kot poveljujoči oficir tudi zadnje svetovno vojne. ViSjo vojaško izobrazbo je dobil na viSji vojni akademiji v Parizu. Pozneje je bil ordonančni oficir pokojnega kralja Aleksandra Ta ga jo visoko cenil ter je spadal v krog njegovih zaupnikov. S sedanjim srbskim ministrskim predsednikom Nedičem je sodeloval že pred leti, ter je bil njegov kabinetni šef tudi v vojnem ministrstvu v Času, ko je bil Nedič minister za vojsko in mornarico. Na ta položaj je Nedlč poklical polkovnika Masaloviča tudi takoj nato, ko je pred leti postal ministrski predsednik ter je sestavil sedanjo srbsko vlado.
Man 06LASI
FANTA za vsa domača dela iščem, l^iuter, Poljanska cesta 21.
HLODE
hrastove, bukove, jelo. ve, orehove, jesenove itd. kupim. . Naslov: Lavrenčič, Ljubljana, poštni predal 20S.
VALJENJE PISCANCEV Naročila za umetno valenje piščanccv — sprejema Ahčan Jože, Ižanska e. 118.
MARMORNA KREDA Bela marmorna kreda, kalijev karbonat 0, 00, 000. 0000 . Plastikol, Sintezpomire Knrboli-nej - katran Olje za jermena stalno na za. logi PEIRONAKTA, Ljubljana. Ciril Metodova 5J a, prej Tyr-5eva.	(1
KUPUJEMO raznovrstne antikva-nčne knjige in revije. Knjigarna janež Dolžan Ljubljana, Stritarjeva ulica 4.
7. A MASKE •tare neuporabne, in vsakovrstne plotovi, oastf odpadke kupimo v vsaki količini fcmon •ka rests 1 dvorišče-pisarna_ik
^Iri®
I. POGAČNIK
I.JUBLJAVA Bohoričeva ulica štf Telefon »t.2t -59
niso
Itlrutanmani-ko, pri doienitkem kolodvora takoj ugodno uptdaiu lanku kapitrf|tks V
Miši. PODGANE in ščurke zanesljivo pokoočatc r strupom, ki pa dobite v dro-geriji KA.NC, židovska ulica 1.
ZLATA KNJIGA DEKLETA in 2ENE je godovno darilo trajne vrednosti. Dobi sc po Vbeh knjigarnah.
VOLNENO BLAGO temno modro za dam-sko obleko ali kostim, beli rips in belo svilo za damske bluze ter blago za športni damski plašč sli moški površnik ali obleko prodam. Salon Lady, Kreditna banka.
RJAV REMIS
ta 2 para nizkih čcv. Ijev in blago za moški površnik prodam. Naslov v npravi »Slovcnca« pod št. 2178.
6IVALNI STUDI »Singer«, dgbro ohranjen, prodam. Tržaška cesta 101.
LJUBLJANSKI ZVON
kompletne letnike — predvsem starejše, kupim. Majaron, Prometna banka.
Srebrnino
kovance in drtipe pred. mete ter Hraeorcnnsti vsake vrste knpimo Takojšnja rofovma
RUDOLF ZORF
KNJIGE
Prodamo ve£ kompletnih vezanih letnikov »Slovana«, »Dom in sveta«, »Ljiihlj zvona«, »Mladike« »l jubljanske kronike«. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 217?.
POZOR I
Obveščam vse moje stranke, da dvignejo čevlje, katere so t popravilu najkasneje od t4. do 28. marca. Drugače jim zapadejo čevlji. — Čevljarstvo B raj kovič, Igriška J.
m KI IVO »UNION« n »
Usoda moža. ki daje ivo|im kupčijsktm poslom prednost pred družino - Resnična družinska slika tanašnjih dni:
»Pravica mladine«
V glavnih vlogah. Otto Wernicke. Hildegard Crethe itd
Predstave ob delavnikih ob 16 In 10.15
Vstopnice kupljene za nedeljske predstave bomo prežigosali za predstave 11__IS. t. m.
m KINO »MATICA«™
Theo l.ingen v tzvntni komediji kot gro-fovski sluga
»Johan«
V ostalih vlogah aimpatični Irene ». Meycn. dorf. Fila Benkoff ter Hermann Thimmig
Predstave ob delavnikih: 15. 17 in IU
m KINO »SLOGA«
Samo ie nekaj dol. Najnovejši film sezone! Vedno večje zanimanje ta film
Zarinis velika ameimna znamenitega filmskega igrale« Hrinrir>ia Gcorie
»Usoda«
It tragičnega življenja Dotgarskega knez«
tlelnika in niegovih otrok - sodelujejo: Giseta Uhlen Wrrne> Hmz Otkai -Mina Cbristian Kavalti lunaiska filharmonija Režna Ceza • Bolvarv
Predstave ob delavnikih- 15. 17 in 19
Ljubljani Gledališka ulica It 12
t
Dotrpela je naša ljuba, zlata mama, stara mama, gospa
Amalija Vlfissiak
roj. Grčar
vdova žel. uradnika
Pogreb drage pokojnice bo v četrtek, dne 16. marca 1944, ob 3 pop. iz kapelice sv. Krištofa na Žalah.
Ljubljana, Jesenice, dne 14. marca 1944.
Žalujoče rodbine: TVissiak, Brandsteter, Poclijla in ostalo sorodstvo
Zdaj je Loviza bolj in bolj popuščala. Zaslišala se je, ko je vprašala: »Pa moj brat — kaj si mislite o njem?«
Zmajal je z glavo in se nasmehnil: »Premalo ga poznam.«
»Ali veste, kako sva drug z drugim?«
»Vaš brat ni ideal moškega za vas?«
»Hm.« Kmalu nato se mu je začela tudi tozadevno spovedovati Ne pripoveduje mu le tega. k*r ju ie ločilo, ampak tudi njegova nastrojenja ob vseh prilikah, kadar «i ga je hotela spet pridobiti. Dokler se ni sunkovito stresla in si pomencala oči.
»Moj Bog, za nocoj sem se pa že zadosti nospovedalal Sai me menda šc ne poslušaje ne? Torej bodite prav lepo za-hvaljeni, da ste bili tukaj in ste svoj Ca$ tratili s samotnim človekom.«
Vstal je, počakal in jo pogledal.
Tedajci ji je bilo žal vse te zaupljivosti. Sramovala se je, bila ie razburjena. Bliskaiočih se oči se ie zazrla v tega napol tu'ega človeka.
»Kai si prav ze prav misl'te o meni !e trkole sedim in vam razkladam svo-ie osebne zadeve? Saj se niti malo ne zmenite zanjof Brez dvoma ste tu sedeti
ROMAN NAPISAL JOHAN BOJER
in mislili vse drugo, mene pa pustili, da sem govorila in klepetala. Ali ni res?«
»Saj razumem, da želite, na) grem,« je dejal. »Lahko noč.«
Ni mu segla v ponudeno roko. »Greste?-
»Seveda — grem.«
»Prav — le pojdite Moi Bog, da morate biti tudi vi tak sebičnež!«
»To sem pa res,« je odvrnil in napravil nekaj korakov k vratom.
»Še lepo, do to sami priznate. Torej se je moralo tukaj končati.« Požrla je slino, da je ne bi premagala jeza. »Nama — nama je bilo prav dobro — izven hiše. Pa se je moralo pač tu končati.«
»Teko se pač časih primeri,« je mirno deial in jo pogledal.
»Pa še ugovarjati se mi ne upale! Ali sle strahopetni?«
»Sem,« je prav tako ra-rno odvrnil kot prej.
Presenetilo jo je. »To je po vendar-
' "c .. st°iite 'u in še priznate?«
»Stojim tu. kakor pravite in mislim na druge stvari Vidim da vam izvrstao pristoji, ko ste tnko divji.«
»Lahko noč!« Ponudila mu je roko.
Spremila ga je do veže, kjer je imel obleko, čepico in smučarski suknjič. Obstala je in zrla za njim, dokler ni dospel do vrat pri drevoredu Tedajci ja zaklicala: »Halo! Gospod Rud!«
Okrenil se ie: »Prosim!«
»Pokličite me zjutraj po telefonu.«
»Hvala, a ne morem za trdno obljur biti.«
»Nočete 7«
»Lahko noč!« Nato je izginil med
drevjem.
Bilo je še zgodaj zvečer, a ko je tiro ali dve sama sedela pri kaminu in samo strmela v ogenj, je vstala in je hotela pristopiti k telefonu Pa ve ie spet usedla, naložila v ogenj in ie obsedela in zrla predse ko prej Slišala ie svojo uro. kako ji je tiktakala na zlati zapestnici krog zapestja Ko je pogledala nanjo je videla, da je enajst Tedajci je planila k telefonu ln je pozvonila. Zaslišala je daljen glas, ki je odgovoril: »Ne, stotnika Ruda še ni domov.«
Dejala jc, naj telefonira na Bruset, čim pride domov, vedla se je kot otrok, a to pot naj bo zadnjikrat.
Le kje tiči? Saj bi bil lahko že več ur doma!
Nato ic spet obsedela pred kaminom, čakaioč telefonskega poziva Nobene knjige ne vzame v roke in nobenega ročnega dela, le sedeti |e hotela in trpeti in čakati telefona
Krog polnoči šele se je telefon oglasil.
Spoznala je glas in se ie spočetka začela malo hudovati:
»Križ božji! Kod ste se pa potikali, odkar ste odšli od tukaj?« »Sprehajal sem se ' »Ali ste morali iti tako daleč, da 6te si jezo ohladili?«
»Gospodična, ali jc kaj posebnega, da ste me še tako pozno klicali?«
»Le to bi bila rada zvedela kakšno je vaše krstno ime Ali ni Jorgen?« »Že — ampak « »Torej lahko noč, Jorgenls
11
Dolga samota ni nič ealegla Številna nočna romarja po sobi v poznih urah niso dovedla tjakaj, kamor si ie želel Zgodilo se ie, da je onemogel in ga je imelo, da bi vse skupaj vrgel proč Ali ni kar tako životaril in Izgubljal svota nailepša mladostna leta? A zdai se je maščevalo njegovo telo ln ga pognalo 6pet ven med tovariše ali na smučarske izlete Č« je prišel domov po kakem zabavnem večeru. tedaj se ie pripetilo, da mu j« bilo tako dobro pn srcu. da je moral še bedeti. Moj Bog, kako je bil svet vendar velik in jedrovit in krasen da se je človek lahko podil po niem! To ga je spet privedlo nazaj v njegov ncvl sve'., v njegov novi nauk
Ali ne bi šel že kar iutri lahko za pridigarja? Ne še — mamkala mu je 4e majhna stvar — to —, da bi ga ljudje lahko razumeli. Spomnil se je starke v
podstrešnici, ki je bila že blizu smrti — zanjo ni imel ničesar duhovnega, kar bi ji bil utegnil dati In še vse drugo — ali boš to delo ki si si ga naprtil zares dokončal? Kakšne težkoče ti bo treba še premostiti?
Slednjič je zavzdihnil Končalo se bo pač tako, kakor se je bal, da se bo. Vse so bila sama izgubljena leta Nemara da moderni človek m potreben ne novih naukov in ne novega sveta?
Nekaj mili izven prestolnice je bila majhna cerkev iz rdeče opeke in krog nje pokopališče s starimi in novim' nagrobniki Neke nedehe ko se ie že bližala pomlad se ie bilo cerkveno opravilo že zdavnaj začelo, ko se ie mlad moški s kolesom peljal po poti proti cerkvi Ozrl se ie krog sebe. ko da bi ga osupnilo, da ie prav tu našel cerkev Prislonil je kolo k eidu, si obrisal znoi s čela. vzel zapentača s hlačnic m vstopil skozi vrata na pokopališče. Med grobovi ie hodilo nekaj ljudi a v cerkvi ie bilo tiho, in mislil si je, da je pastor prav na prižnici.
Nekaj časa je hodil počasi med grobovi in prebiral napise na spomenikih. Slednjič se je usedel, si porinil čepico na tilnik, utrgal travnato bilko in io začel v mislih oviiati krog prsta Tu ie bila taka tiš-na1 Nebo ie oilo pokrito kmetije so bite spodai ne ravnem orekin;ene po gozdnih progah na eni izmed njiv je ležji plug — ves zapuščen — živina je bila if prežena zaradi nedelj«
Fur »Ljudska tiskarna« - Za Ljudsko tiskamo: Jože Krauiarič - ileraosgeber, tz'-jatalj: Inž. Jaie Sodja — ScbrUtleiter, urednik: Janko Hafner.