POTRES P AZDKTAN TE '■5UU impy The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper in Untied States of America. amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do emage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRU2BE SV. MOHORJA V CHICAGI ZAPADNE SLOV. ZVEZE V JENVER, COLO., IN SLOVEN KE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list t Združenih Državah ŠTEV. (NO.) 221. Vladam tistih držav, ki so todobrile sankcije, poslala italijanska vlada protestno noto, v kateri svari na posledice in grozi s protiukrepi. — Potom kraljeve odredbe se z 18. novembrom poostrijo predpisi glede trgovine z inozemstvom. ! Rim, Italija. —Med tem, ko bodo sankcije, ki jih je naložila Liga narodov proti Italiji, Nepreklicno stopile v veljavo Prihodnji ponedeljek, 18. nov. kakor se glase poročila iz Ženeve, je pa Mussolini pretekli Ponedeljek zvečer izdal pro-Slas, s katerim je udaril nazaj Po tistih državah, ki so pristale na sankcije, in bo naložil proti tem petdesetim državam svoje lastne "sankcije," namreč, da bo prepovedal Uvoz in izvoz blaga iz Italije v te države. Vsaki posamezni vladi teh °0 držav je poslala omenjenega dne italijanska 'vlada posebno notto, v kateri je izrazila protest proti sprejetju sank cij, češ, da so krivične in da Utegnejo izzvati resne posledice za svetovno gospodarstvo. Dalje se navaja v noti, da bi bilo skrajno usodno, ako bi morala Italija opustiti ozem-ki si ga je doslej pridobila v Abesiniji. Tamkaj, pra-v>. je namreč osvobodila število 8Užnjev in civilno prebivalstvo ,Se je podalo pod pokroviteljstvo Italije. Ako bi se italijanske čete zdaj umaknile, bi bi-'o to prebivalstvo izpostavljeno preganjanju in zatiranju. V noti se protestira tudi proti načinu, kako so bile te sankcije sprejete, ter se povdarja, da to ni bilo pravzaprav delo Lige same, marveč nekakega koordinacijskega odbora, sestavljenega iz posameznih držav, katerega Italija ne priznava. Končno se izraža v noti Srožnja, da bo Italija prisiljena, podvzeti finančne in ekonomske protiukrepe, ako ne bodo države odstopile od svojega sklepa. Isti večer je bila izdana bal jeva odredba, po kateri bo npeljan od 18. novembra na-^rej posebni licenčni sistem za Uvoz in izvoz iz Italije. Dovoljenje se ne bo izdajalo za ^govski promet z državami, ki so odobrile sankcije. Kar je Posebno značilno, se izrecno navaja v ukrepu prepoved iz-voza v Francijo in vse njene kolonije, ako se ne bo za bla-So plačalo prej, ko bo zapusti] o italijanska tla. -o- PREISKUJEJO UMOR ZDRAVNIKA New York, N. Y. — Iz neke ^>be v 21. nadstropju hotela ®eekman Towers, ki jo imel Hieto zdravnik dr. Fritz Geb-^ai'dt, je v ponedeljek ponoči ?°klical neki ženski glas, re-naj nemudoma pošljejo j^ga v sobo. Ko je prispel ho-e'ski uslužbenec, je našel Ravnika ležati na tleh, mrt-vsled ran od krogel, in ^sobi ni bilo nikogar drugega, nialu nato pa so našli zunaj a zasilnem stopnjišču sedeti ]6ko žensko, katera je izjavi-ji je ime Vera Stretz, in u Priznala, da je zdravnika j^j. reHla. V njeni torbici so na-' 1 Samokres. ABESINCI KOLJEJO Kjer pride do bojev v Abesiniji, ostane malokdo živ. Hart-ar, Abesinija. — Domneva, da mora biti sedanja vojna med Italijani in Abesinci, kjer pač pride do bitk, pravo mesarsko klanje, potrjujejo razni ranjenci, ki so prispeli semkaj z južnega bojišča. V boju za mesto Gorahai, ki so ga Italijani zavzeli pretekli petek, je prišlo do spopada, v katerem so se nasprotniki med seboj skoro docela uničili. Na nekem drugem kraju so skriti Abesinci iz zasede napadli neko korakajočo četo italijanske vojske in z noži skoraj Vse do zadnjega poklali. REPUBLIKANCI SE ZBIRAJO Tri republikanski voditelji obiskali Chicago. OBISK V našem uredništvu se je oglasil v torek zjutraj frančiškanski provincijalni komisar, Very Rev. Anzelm Murn, ki je prispel z Willard, Wis., kjer •upravlja tamkajšnjo faro, na pogreb pokojne sestre Sebast-jane. — Dan preje, v ponedeljek, pa nas je obiskal Mr. Joe Luzar, ki je prišel v Chicago iz Phillips, Wis., na pogreb Mrs. Videtich. — Obema najlepša hvala za obisk. -o-— ČUDEN POVOD ZA POŽIG Libertyville, 111. — Neki tukajšnji fant, 19 letni Robert Kick, ki je uslužben pri CCC, je priznal pretekli ponedeljek, da je podtaknil dva požara, ki sta izbruhnila zjutraj omenjenega dne. V prvem se je vnela lesena železniška postaja, in so plameni napravili za kakih $1000 škode. Drugi požar pa je bil v skednju fantovega starega očeta. Kick se je izrazil, da je oba požara podtaknil iz maščevalnosti; imel je že od nekdaj mržnjo d0 železnic, ker je njegovega očeta ubil vlak pred 17 leti. Svojega starega očeta pa zato ni mogel, ker mu ni nikoli dal nič denarja. SPORED ZA SPREJEM NADŠKOFA V WAUKEGANU Waukegan, 111. — Na obisk v tukajšnjo faro prispe prevzv. nadškof Rožman to soboto, 16. novembra. V svrho sprejema nadškofa naj se zberejo društva in farani ob 3. uri popoldne v šolski dvorani, od koder bo povorka pred cerkev, kjer bomo počakali nadškofa. Sledile bodo v cerkvi litanije in blagoslov in nato škofov nagovor. — Drugi dan, v nedeljo, bo ob 10:30 daroval nadškof pontifikalno sv. mašo. Popoldne ob 2. uri se bo prevzvišeni odpeljal v Mimdelein, ogledat si tamkajšnje semenišče. Zvečer ob 6. uri se bo vršil banket v čast nadškofu. — Rev. Butala. -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA! Chicago, 111. — Tri vplivne osebnosti republikanske stranke so v torek obiskale tukajšnje mesto. Prvi med temi je bil prejšnji predsednik Iioo-ver, ki je potoval na vzhod, ki pa ni časnikarjem hotel dati nikakega zadovoljivega odgovora, češ, da on ne rešuje političnih problemov. Drugi po-setnik je bil senator Borah, ki je tudi bil namenjen na vzhod. Na vprašanje, ali bo kandidiral za predsednika, je odgovoril, da se še ni odloČil. Tretja osebnost je bil bivši za-kladniški tajnik Mills, ki je prispel semkaj na neko zborovanje. --o- UMOR SE VEDNO NEPOJASNJEN Mount Rainier, M d.— Kljub temeljitemu preiskovanju niso i oblasti prišle še do nikakega zaključka in pojasnila glede zagonetnega umora, izvršenega pretekli teden nad 26 letno Corinno Loring. V preiskovalnem zaporu je njen zaročenec, Rich. Tear, kakor tudi njen prejšnji prijatelj, Aubrey Hampton. Policija omenja, da bo bržkone sledila aretacija tudi neke ženske, vendar pa ni razodela nje imena. Ugotovilo se je, da je bila umorjena dekle zavarovana za visoke svote, in policija je dognala tudi, da je izginil dragoceni zaročni prstan, ki ga je pokojna nosila kot dar zaročenca Teara. -o- IMENOVANI BODO NOVI KARDINALI Vatikan. — V čerkvenih krogih se domneva, da bo papež Pij tekom decembra imenoval nove kardinale. Kardi-nalskih sedežev je skupno 70, toda od teh jih je izpraznjenih točasno 21. Bržkone pa no bodo izpolnjena z imenovanjem vsa izpraznjena mesta, marveč le okrog 10. -o- SlP.ITF. AMFR ^.PV^M^' KRŠČEN DENAR je ime povesti, ki bo pričela ir-hajati jutri v našem listu. Prijatelji povesti, kakor tudi naročniki, opozorite na to svoje prijatelje, da se na Ust naroče in tako čitajo povest od začetka, ki bo vsaekozi zelo zanimiva. KRIŽEMJVETA — Moskva, Rusija. — It Abakan premogarskega di-strikta prihaja poročilo, da je tamkaj sneženi plaz podsul stanovanjsko naselje premo-garjev, pri čemer je. bilo zasutih 0 preniogarjev z družinami. Odkopali so jih sicer, toda zadobili so poškodbe. — London, Anglija. — Tukajšnje oblasti so pretekli ponedeljek ukazale Hitlerjevemu agentu, dr. H. W, Thostu, da se mora izseliti iz dežele, češ, da njegova navzočnost ni v javni dobrobit. Kaj je dalo povod tej odredbi, ^e ni objavilo. Ženeva, Švica. —- Pododbor Lige narodov, ki se bavi a sankcijami proti Italiji, je dovolil dvema državama, namreč Poljski in Siamu, da smete vzeti od Italije ladje, ki ste jih naročile od tamkaj m :za ta katere ste večji del že plačale. — Berlin, Nemčija. — V glasilu nemške zdravniške zveze je bil priobčen članek, v katerem se priporoča, naj država ustanovi nekake ženitne posredovalnice. Navaja se, da je mnog£> fantov in deklet, ki bi se radi poročili, a nimajo prilike, da bi so sestali z primerno osebo. ŽUPAN PRIPOROČA GLEDALIŠČA Berlin, Nemčija. — Zupan mesta .Nordhausen je izdal pretekli ponedeljek proglas, v katerem priporoča mestnemu prebivalstvu, naj vsak četrtek večer obišče kako gledališče, in je ta večer proglasil za 'gledališki večer.' Da se bo to tem strožje izvajalo, je odredil, da NAČRTI DELAVSTVA Pritisnilo bo na prihodnji kongres, da uveljavi razne predloge v korist delavstva. Washington, D. C. — Ameriška delavska federacija namerava izvesti občuten pritifck na prihodnje zasedanje kongresa, kakor se je izrazil v torek nje predsednik, Wm. Green, da bo dosegla uzakonitev raznih predlogov, ki so bili za zadnje zasedanje prepozni. Med prvimi tozadevnimi predlogi bo Black-Conneryjev zakonski predlog, ki zahteva uvedbo splošnega 30 urnega dela nu teden, in sprejem tega bo tvoril glavno borbo delavske federacije. Kakor je Green povdaril, se bo edino s tem zakonom mogla najti rešitev za problem brezposelnosti. Pri tem je pokazal izkaz neke velike družbe, ki je uvedla 30 urno delo in ki izjavlja, da za? dovoljivo deluje ta sistem. Di-uga točka, za katero se bo delavstvo borilo pred kon-gresbm, bo uveljavljenje licenčnega zakona za industrije, po katerem bi imel kongres moč, da bo lahko v industrijah, ki imajo meddržavni pro-imet, odločeval o najnižjih plačah in najvišjih delovnih urah tte* o drugih delavskih razmerah'. Ta predlog je bil stavljen že med zadnjih zasedanjem, a jo ob zaključku zasedanja ostal v nekem odboru. Končno se je Green izrazi), da je delavska federacija naklonjena, da se izpremeni ameriška ustava v toliko, da se vrhovnemu sodišču vzame moč, razveljaviti kak zakon, ki ga sprejel kongres. Pričakuje, da bo prebivalstvo v sploSnem uvidelo potrebo takega amendmenta, ako bo vrhovno sodišče med tem. razveljavilo še kak zakon. b Jugoslav!}e* Kruta usoda preganja naše rudarje v Franciji. V zadnjem času jih je bilo zopet več odpuščenih in odposlanih v domovino. — Jubilej slovenske himne "Naprej". — Smrtna kosa. — Nezgode, nesreče, novice. se omenjenega večera ne smejo vršiti nobene druge zabave. "Tirdi, ako ne misliš iti v gledališče," pravi župan, "kupi vstopnice, da se s tem žrtvuješ ;za narod." Revnim žrtvam, ki so morale bežati pred potresom iz mesta Helena, Mont., je povzročal nadaljnje trpljenje silovit mraz, kateri je priti snil temperaturo doli do ničle. Gornja slika kaie neko trgovino v mestu Helena in kako jo,je;potres razdejal. Francija odpušča slovenske rudarje Zagorje, 20. okt. — Od dne. va do dneva, se veča število brezposelnih rudarjev. K temu veliko pripomore tudi to, da se jih je v zadnjem času precej vrnilo iz Francije, ki so tam izgubili zaslužek in se vrnili domov z družinami. Francija odpušča polagoma vse tuje de. lavce, ki si niso pridobili francoskega državljanstva. Takoj ko tujemu delavcu odpovedo služba, določi podjetje rok, v katerem mora odpuščeni delavec zapustiti stanovanje in kraj. Odpuščenim delavcem plačajo vožnjo in po številu družinskih članov dajo tudi nekaj za prehrano. Nobena prošnja ne pomaga, kdor je odpuščen, mora nazaj v staro domovino. Leta 1923. je več. rudarjev iz zagorskega rudnika odšlo v Francijo, kjer se jim je obetal lep zaslužek. Dela je bilo dovolj in tudi »aslužek je bil zadovoljiv. Življenje je bilo skoraj brezskrbno, trajne zaposlitve pa so se naši rojaki tudi nadejali zaradi prijateljskih vezi med Jugoslavijo in Fran. cijo. Pred dvema letoma ob razmahu gospodarske krizo pa so bile plače reducirane in v nekaterih rudnikih so odpustili tudi nekaj rudarjev. Spošna redukcija vseh tujih rudarjev se je prčela letos. Med zadnjimi odslovljenci in izgnanci je bil tudi Andre Širok s svojo družino. Pri podjetju Mines de Lens je služboval 12 let in 5 mesecev. Trdno je. upal, da ga bo podjetje obdržalo v službi vsaj še 6 mesecev, da bi dobil nekaj pokojnine. V Franciji dobijo namreč vsi rudarji po 55. letu starosti pokojnino. Siromakovo upanje pa se je izjalovilo. Mož je od dela ves izčrpan in bolan. -o- 75 letnica himne "Naprej" Ljubljana, 22. okt. — Danes poteče 75 let, odkar je bila prvič javno izvajana Davorin Jenkova koračnica "Naprej." Zapelo jo je dne 22. okt. "Slovensko pevsko društvo" na Dunaju pred'obilnim in odličnim občinstvom v dvo rani pri "Sperlu" na Dunaju. Uspeh je bil velikanski. Morebiti se ni nobena slovanska budnica tako hitro razširila kakor "Naprej." Prevzele so jo celo pruske vojne kapele in jb igrale leta 1866 vkorakajoč na Češko in ko so zapuščale to deželo. Tudi ruske vojne kapele so jo svirale, ko so prišle v Plevno, Sofijo in Kars To ni čudno, ker je pesem izrazita koračnica. -o- Ali jih je pokopalo morje? Iz Tržiča na Gorenjskem Ista odšla dva mlada fanta na Sušak že v dnevih evharistič-nega kongresa v Ljubljani, S čolnom sta se peljala po morju in izginila, le prazen čoln so po nekaj dneh dobili, 0 njih pa nobenega sledu. Še sedaj, 22. oktobra ni dognano, kje sta. Ali jih je pokopalo morje, ali sta pa kje pod italijansko oblastjo. Svojci se doma boje najhujšega. Smrtna kosa V Ljubljani je umrla Marija Ban, soproga poštnega zvanič nika. — V Braslovčah je umrl Franc Korun, velepoštovan možak, ki je dosegel starost 86 let, — V Puštalu pri Škof j i Loki je umrl Matevž Hartman, železniški uslužbenec v pokoju. — V mariborski bolnici je umrl Maks Stanoga, slikar ski pomočnik star 73 let. -o- Nesreča pri regulaciji Tuhinjščice Pri regulaciji Tuhinjščice je bil med drugimi zaposlen tudi 45 letni delavec Franc Bajde. Ko So delavci odstranjevali drevesa, je Bajde splezal nu eno drevo, pri tem padel na ckale v Tuhinjščico in si prebil lobanjo. -o- Velika škoda Iz Ptuja poročajo, da se je ob borlskem mostu razbil splav last Mirka Steinerja iz Slovenjegradca. Ves les je šel izgubo, ker ga niso mogli rešiti in tako trpi lastnik nad 20.000 dinarjev škode. Tatvina K posestnikovi ženi Mariji Shojevi v Mostah sta prišla dva brezposelna in jima je dala jesti. Ko sta odšla, je zaklenila hišo in odšla tudi sama na polje. Ob vrnitvi je pa opazila, da je bil med njeno odsotnostjo nekdo v hiši in ji pobral nad 4 tisočake, ki jih je imela spravljene pod vzglav-jem v postelji. -o-- Krava, ki je pobegnila tatu Poročano je bilo na tem mestu, da je neznan tat v Veliki Loki na Dolenjskem ukrade', nekemu hrvatskemu gonjaču tri krave. Ena teh krav se je zatekla v hlev posestnice Jo-jsipine Faganelove na Ižanski cesti, kar pomeni, da je krava napravila na lastno pest precej dolgo pot. Smrtni nesreča s puško Metlika, 12. okt. — Šavor Stanko in Zlogarjev Lojze sta morala z živino na pašo. V brezdelju sta brskala po ondotnem grmovju in našla staro zarjavelo puško na eno cev s petelinom, šavor Stanko je potegnil za cev, ki se je hip nato sprožila in zadela nesrečnega fanta, ki je komaj dopolnil 15 let naravnost v srce. Ko so prihiteli na kraj nesreče bližnji prebivalci, je bil nesrečni Šavor v zadnjih vzdih-ljajih in tako ni bilo mogoče zve-(dati, kako se je zgodila nesreča. (Offidol Organ of four Slovene Organizations) CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 14. NOVEMBRA — THURSDAY, NOVEMBER 14, 1935 LETNIK (VOL.) XLIV Mussolini udaril po Ligi - Delavstvo napoveduje borbo AMERIKANSKI SLOVENEC' Četrtek, 14. novembra 1935 Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovene list v Ameriki. Newspaper in America. Ustanovljen leta 1891. Established 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, pone- Issued daily, except Sunday, Mon-deljkov in dnevov po praznikih. day and the day after holidays. Izdaja in tiska: Published by: EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Phone: CANAL 5544 - i _ Naročnina: Subscription: 1 Za celo leto .......................................$5.00 For one year ...................................$5.00 1 Za pol leta ______________________________________ 2.50 For half a year _____________________________ 2.50 ( 2a četrt kta ..................................... 1.50 For three months ............................ 1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: | Chicago, Canada and Europe: 1 Za celo leto _______________________________$6.00'For one year_______________________________$6.00 < Za pol leta ______________________________1.... 3.00 For half a year ________________________ 3.00 t Za četrt leta .................................. 1.75 Kor three months _______________________ 1.7? Posamezna številka...................... 3c Single copy ................................... 3c —— — — -■ ——— ■ ........ 1 - ■' ..... m i i n i.. -i-. , Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsak dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas ' do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov ured- I ništvo ne vrača. , Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at ] ®hicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. ( Za večji kos zemlje V Afriki je, izbruhnila že pred mesecem vojna. Ni še minulo dvajsetletje, odkar smo stali sredi svetovne morije, ko so peli topovi svojo smrtno pesem na bojiščih svetovne vojne. Spet lahko beremo vojna poročila, zasledujemo pohode in napade sovražnih si armad in sklepamo o uspehu in neuspehu vojskujočih se držav. Neverjetno, kako globoko v krvi koreninijo sledovi zadnjega sovraštva! — Zakaj vojne? Preprosto jih razlaga nek ugleden družboslovec ob pregledu zadnjega petdesetletja, v katerem je svet videl nič manj kot 36 vojn, takole: Koncem konca gre pri vsaki voini za to, da si skuša ena stran vojskujočih se držav priboriti večji kos zemlje, druga pa se brani z vsemi sredstvi pred nasiljem. Je tako v tem življenju, da se posamezniki borijo za svojo posest, narodi skušajo širiti svoj življenski prostor, plemena se napadajo in branijo za kose naše male zemlje. Je tako in ostane tako, dokler bo sebičnost vodilo življenja, pohlep in nasilje pa njeni oprodi. V zadnjem času sta Japonska in Italija primer, kako narodi stremijo za večjim kosom zemlje. Pred 25 leti je Japonska zavpila v svet, da ji je doma premalo prostora za njenih 100 milijonov ljudi; ne gre, je dejala, da strada doma 900 Japoncev na kvadratnem kilometru, medtem ko je na sosednem vzhodu zemlje v izobilju. Nato je padla Mandžurija in se ruši ostala Kitajska. Mussoliniju je pred očmi 44 milijonov Italijanov, ki živijo bedno življenje na malem polotoku, medtem ko ostaja afrikanska zemlja neobljudena in neobdelana. In pravijo, da pripravlja nemški kancler od svoje strani presenečenja z zahtevo po nekdanjih nemških kolonijah. Kajti tudi 60 milijonom Nemcev postaja njihov življenski prostor preozek in premajhen. Kolonije so bile doslej nekak varnostni ventil proti preobljudenju. Anglija poseduje v kolonijah ozemlje, ki je 172kratno večje od materne države v Evropi. Francoske kolonije so na obsegu 20kratno večje od evropske Francije. Italija ima kolonije, ki so 7kratno večje od evropskega polotoka. H temu še drugo: v italijanskih kolonijah živita 2, v Italiji pa 44 milijonov ljudi, v japonskih kolonijah 30, doma 77 milijonov, v francoskih 65, doma 41 milijonov, v angleških 450, doma 46 milijonov ljudi. Končno nekaj o številčnem razvoju človeštva sploh: okoli leta 1800 so našteli okroglo 800 milijonov ljudi na svetu, leta 1850 tisoč milijonov, leta 1900 tisočpetsto in leta 1934 pa dvatisoč milijonov ljudi na svetu. Zmotno pa bi bilo pri vsem tem misliti, da primanjkuje na zemlji prostora za to število človeštva. Amerika sama bi zamogla sprejeti in preživeti vseh 2000 milijonov ljudi. Prebivalstvo v južni Ameriki bi lahko bilo po številu petnajstkrat večje, v severni petkratno, v srednji Afriki dvajsetkratno, v Avstraliji dvajsetkratno večje kot je. (Konec prih.) __.___ _ t_ ZLATO MESTO IN TARZAN (Metropolitan Newspaper Service) .. me, jhimoi .M im ■ ' < ll p f.L tu ri'ljt.frj [, I'.miu, li.^1, „,, j l>j\'.r:v„l.'.| , UNITED FBATUnE SYNDICATE, INC. ffig^-^ — ^ z na č b a da je vam ta mesec potekla naročnina za "Am. Slovenca". Obnovite naročnino točno bodisi pri naših lokalnih zastopnikih, ali pa pošljite isto direktno na upravo. Tisti, ki lahko in morejo poravnati naročnino točno, naj ne čakajo na opomine iz uprave, ker s pošiljanjem opominov ima uprava stroške in delo. Opomin za obnovitev naročnine je poleg vašega imena in naslova. JCo je Tar?an papravil kakor mu je rekla in se vsedel poleg nje, je nadaljevala: "Jaz vem, da ti v svoji deželi, nisi nikak suženj, kar vsako tvoje dajanje jasno dokazuje. Morda si pa kralj?" — Tarzan je stresel z glavo. "Jaz sem Tarzan," je odgovoril kraljici in to tako samozavestno, kot da je še več kot kralj. Nemone ga je samo precej začudeno pogledala, ko tako samozavestno o sebi govori. Tarzan ie pa vprašal: "Ti lahko napraviS Erota za kralja, pa bo kljub temu ostal le Erot in nič več." — Temna senca.je spreletela čelo kraljice. "Kaj mislitj s temi besedami?" je odgovorila že precej togotno Nemone. "Nekaj misterijoznega mora biti združenega s teboj, česar jaz ne morprrl umeti. Neka po-sehna redkost se mi zdiš pred vsemi drugimi," je govorila Nemone proti Tarzan«. "Morda, a ko se me naveličaš, me daš umoriti?" je nekoliko z nasmeškom rekd Tarzan. "Mogoče," je odgovorila. "Pojdi, vsedi se k meni." "Ti lahko rečeš šakalu lev, pa bo kljub temu še vedno šakal," je dalje rekel Tarzan. — "Mar morda ti veš, da bi jaz morala biti zelo vneta za Erota?" je nevoljno rekla Nemone. "Le ne ženi moje potrpežljivosti do kraja!" — Tarzan je skomignil z ramani in rekel: "Ti pač ne kažeš posebne izobraženosti." JOHNSTOWNSKI ZASTOP- j NIK BO NEKAJ POVEDAL i Johnstown, Pa. Zdi se mi da ste v skrbeh, da, morda delam druščino štruk- \' Ijem v skledi, ali da sem morda j celo odplaval na "župi" v neznane kraje, kakor bi bilo soditi po; vsem tem, kar piše moja prija-j" teljica. Povem vam pa, da se še! vedno veselim življenja. Ker sem majhne postave, me je tudi j malo strah, pa bom zato skušal biti "good boy" fant od fare, da 1 zopet ne užalim kakega mehkega srca. Ne morem sicer trditi, ' da sem sovražnik žensk, vendar nimam nobene tako rad, da bi bil voljan po "župi" odplavati v me- ' sto, ki je pod popolno žensko aa- ' ministracijo, oziroma če hočete upravo. Zlasti še, ko vem, da imam med čitatelji Amer. Slovenca še vedno nekaj prijateljev, ' za katere se splača živeti. In tem želim tudi povedati, da sem videl prevzvišenega nadškofa Slovenije in to ne da bi mi bilo treba na kako drevo. Ker pa j vem,-da mi zopet gotova oseba na zapadni strani Alleghen ne bo verjela, naj povem o svojih diplomatskih zmožnostih, ki se jih v stiskah poslužim. Veste, naprosil sem male deklice, ki so imele nalogo pozdraviti prevzvišenega nadškofa, naj me vzame-•jo v svoje varstvo, a naj jako previdno stopajo, da mi katera ne stopi na glavo, češ, da bi mi lahko zamazala moje krasne sive lase. Obljubile so mi in obljubo tudi držale, za kar jim hvala lepa. Jaz pa sem seveda radi' večje varnosti korakal zadnji v vrsti in tako srečno prišel pred obličje nadškofa in mu podal svojo raskavo roko v po-( zdrav. — Ni mi pa bilo res toliko za tistih par las ki se še košati j o na moji butici, pač pa . ..,} a, kaj bi vam pravil, saj sami veste, kaj se zgodi s stvarjo, ki je enkrat pohojena. Da smo imeli visokega gosta v Johnstownu od 2. do 4. oktobra, sp že drugi poročali in tako himarii jaz o tem kaj posebnega dodati. Vse je želelo videti prevzvišenega nadškofa in vsak, kdor je prišel z njim v dotiko ga je vzljubil. Kako tudi ne, saj je imel za vsakega lepo in prijazno besedo, prav kot dober oče svojim otrokom. — Zaključna procesija 40 urne pobožnosti pri fari sv. Terezije je bila nekaj veličastnega. Dasi je bilo dovolj hladno dne 4. oktobra, se je vendar skoro vse udeležilo te procesije, katero je vodil sam pre-vzvišeni z Najsvetejšim. Ljudstva je bilo toliko, da bi bila skoro cesta prekratka in če bi se ne bili strnili tako skupaj, bi se bili na cerkvenih vratih srečali. Pogled po griču sv. Terezije je bil podoben rimski cesti na nebu, ker je plapolalo počasi naprej se pomikajoč na stotine plamenčkov, ki so se jako lepo odražali v večernem mraku. Mo- ja malenkost je imela čast'sto- % i pati v procesiji ob strani Mr. Golobica, zastopnika Amer. Slo- i venca iz Pittsburgha, ki je po- j rabil počitnice v čast božjo. ^ Boljše bi jih na tem svetu res ne bil mogel porabiti. Romal je k * 40 urni pobožnosti Najsvetejše ga zakramenta. j Za nas Slovence, živeče v severnem delu mesta Johnstowna, 1 v 17. wardi, ali kakor navadno ' kličemo Moxham, je milost božja 5 posebno naklonjena. Vedno in ' vidno nam dokazuje, da je mi- : sijonska cerkev sv. Ane res pra- ' va hiša božja. Saj dovolite, da vara povem dva taka živa doka-1 i za. — Nekateri neverni Tomaži, ali pa mogoče celo preveč verni, nevem, trdijo, da iz kake plesne dvorane, pod nobenim pogojem ne more postati cerkev. Prvi, ki ga je božja previdnost izbrala za to delo je bil Mr. J. Gračnar, ki / je pisal v dnevniku "Prosveta", j' kako je videl bežati zle duhove na vse strani, takrat, ko je g. župnik blagoslavljal poslopje in da je celo enega teh škrateljnov j vjel, da lahko z dokazom podpre to svojo trditev v slučaju, da mu kdo tega ne bi verjel. Za ve-1'odostojnost tega jamči njegov podpis, ker Mr. J. G. se ne bi nikoli podpisal pod neresnico, to je gotovo. Ker pa nekateri še vedno niso hoteli verjeti, je Vsemo gočni poslal cerkvenega kneza v osebi nadškofa dr. Gregorija Rožmana. Menim, da je prevzvišeni nadpastir jasno dokazal, da je cerkev sv. Ane prava hiša božja. Saj je ravno tako pobožno pokleknil pred ol tarjem v tej cerkvi, kot v kaki katedrali. Da, rekel je četo, naj bomo ponosni, ker imamo cerkev, pa četudi je priprosta, vendar pa svojo, nakar je podelil svoj škofovski blagoslov. Ali hočete še večje dokaze. Da, tudi čudeži se gode. Le pridite k sv. maši in prisostvujte skrivnosti Telesa in Krvi Kristusove, ki je največji čudež, kar priča toliko svetnikov. Dragi slovenski rojaki. Večina izmed nas, ki smo prišli iz starega kraja, stopamo v jesen življenja. Da, skoro bomo klicani dati račun od hiševa-nja. Zato, ne bodimo gluhi za klic božji, ki nam nudi v svoji veliki milosti vsakovrstne prilike, da se vrnemo vnaroč je naše matere, katoliške cerkve. Dajte B'ogir vsaj zadnje dneve svojega življenja, da ne bo On gluh za naše prošnje, ko ga bomo klicali ob težki uri, ko bomo klicali Njegovo ime. Ne bojte se onih, ki blju-jejo blato na cerkev, duhovni; ke in vero. Poslušajte glas lastne vesti, kajti ko pride smrtna ura, bomo le v veri našli upanje, duhovnik nam bo pa prinesel kruha tolažbe in Ijjubezni, ki bo potrdil dušo na zadnji poti v zaupanju na božje usmiljenje in odpuščanje. — Še nekaj. Ako se vrnete v cerkev, ste lahko zagotovljeni," da bomo imeli v par tednih samostojno faro, ker podružnica ne zadostuje za toliko Slovencev kolikor nas je v tem okraju. Potem bomo go t vorili o večji, lepši in veličast- s nejši hiši božji. s Ko sem pisal te vrstice je C prinesel tukajšnji list poroči- \ lo,- da si je Frank Breznikar z 1, Bon Air, ki je bil zaposlen v e rudniku, sam končal življenje, j Dinamitno patrono je položi! na prsi, jo zažgal in učinek bil strašen, saj ga je skoro po- \ polnoma razneslo. Sosedje ki c so slišali eksplozijo so šli na t piknik ground, komaj pol milje l odkjdr je stanoval in ga našli 1 strašno razmesarjenega in ] brez življenja. 1 M. Klucevsek i -O--5 PRIJAZEN IN VESEL OBISK i Kansas City, Kans. 1 ■Ko smo dobili brzojav iz Rock Springsa, Wyo., da pri- , haja k nam na obisk prevzvi- , šeni ljubljanski nadškof dr. ■ Gregorij Rožman v spremstvu , :č. g. Rev. J. J. Omana iz Cle- j .velanda, je objelo vse tukajšnje Slovence veliko veselje. , Takoj v nedeljo nam je naš č. j g. župnik naznanil to veselo , novico in poleg še to, da bo imela v tem času župnija tudi 1 40 urno pobožnost. Ta pobož-nost se je pričela v ponedeljek 28. oktobra, prečastiti nadškot je pa prišel v torek ob poj peti uri popoldne. V velikem številu smo se zbrali na kolodvoru in ga potem spremljali do cerkve, kjer je bil pred cerkvi jo in župniščem kratek pozdrav. V imenu župnije je naša šolska mladina darovala prevzvišenemu gostu šopek vrtnic, v znamenje ljubezni, naši vrli pevci in pevke so pa visokega -gosta pozdravili s podoknico, pri kateri so zapeli lepe slovenske pesmi. ge isti večer je imel prevzvišeni v cerkvi pridigo, v kateri nam je izrazil pozdrave iz stare domovine in po pridigi nam je podelil blagoslov z Najsvetejšim, kakor tudi svoj pastirski blagoslov. — S svojo gorečo , besedo nas je vzpodbujal k ljubezni do Boga in domovine in naša srca približal božjemu srcu. — Po končani cerkveni pobožnosti je prevzvišeni šel v spovednico in spovedoval do pozne večerne ure, kakor tudi drugi dan pred sv. mašo. Rev. Oman in Rev. Ciril Gosar, iz Ced'ron, Mo., sta vsepovsod tudi lepo pomagala. Prav lepa jim hvala za vse. V sredo zjutraj je imel prevzvišeni za sklep 40 urne pobožnosti slovesno sv. mašo in zopet pridigo. Tako se je ta pobožnost končala v najlepšem redu. — Od tukaj je odšel prevzvišeni popoldne proti Minnesoti. Za ta prjjazeh obisk, za ves trud in požrtvovalnost, se \ imenu cele župnije najtopleje ;zahvalimo prevzvišenemu nad-jškofu dr. Rozmanu, kakor tudi 'drugim čč. gg. duhovnikom za PA ŠE 0 DOMOVINI P. Aleksander "Vse lepo povedano o Srbih 1 in vzrokih, zakaj niso mogli ime- ; ti zgodovine in napredka drugih sosednih narodov, toda pravo- . slavne vere so in pravoslavje je danes velika nevarnost za Slovenijo." Očitek in ugovor ljudi, ki se v stare čase obračajo in po egiptovskih loncih stare Avstrije sline cede. Da, pravoslavje je prišlo v Slovenijo. V Ljubljani so si pravoslavni postavili lepo in veliko cerkev, v Mariboru ravnokar začenjajo, če se ne motim, na najlepšem mestu — Trgu Svobode bo stala, v Celju že stoji. Toda prave sreče ni s temi cerkvami. V Ljubljani je vse bolj klaver-no, v Celju je zaprta in je samo znotraj dovršena, v Mariboru pa tudi ne morejo priti do prve lopate. Eno ti bo vsak potrdil, največji propagator j i teh cerkva so zopet naši ljubi liberaluhi, ki menda gledajo v tem lepo orožje svoje propagande in gonje proti katoliški tradiciji slovenskega naroda. Zato sso bili tudi tako strogo preganjani in kaznovani nekateri naših duhovnikov, ker so posvarili mlade, naj ne sklepajo vezi zakona z drugoverci. To je bilo v letih tiranije. Toda ta pravoslavna nevarnost ni tako strašno velika, kakor jo nekateri slikajo. Po ustavi je pravoslavju zajamčena svoboda, kakor je vsem drugim veroizpovedim. Kaj moreš proti temu. Res je, da ima pravoslavje zagrizenega patrijarha, ki venomer po Rimu udriha in z ni'm je ene misli njegovo svečeništvo. Toda boja se katoliška Cerkev ni nikdar v zgodovini bala- Pritoževati se pa doslej ne morejo katoličani, da so radi Srbov številčno in moralno nazadovali. Res je, nekaj mlajših je odpadlo k pravoslavju, radi ljubega zakona, toda zarije se nam m treba jokati. Za nas je pravoslavje v tem slučaju samo ve-jevnica, ki nam izveja pleva. Dobri niso odpali, slabih pa škoda ni, vsaj sramote ne delajo svojemu katoliškemu imenu. Na drugi strani pomisli pa to. Katoliška cerkev je za te svoje pomoč. Ta obisk, prevzvišeni, nam bo vsem ostal v trajnem spominu. Željo pa izrazimo, da bi se še povrnili v kratkem med nas. Bog naj vam poplača vaš trud in vas spremlja po dolgih potih skozi Unijo, ko prinašate veselje in blagoslov našim rojakom po slovenskih • naselbinah, ki so tako raztreseni po tej veliki deželi. Cerkveni odbor -o- LIST ZA LISTOM PADA Cleveland, O. G. urednik, par vrstic iz Clevelanda, med druga vaša : poročila, katere naj list Ame-rikanski Slovenec ponese Sirom : Združenih držav našim sloven-. skim rojakom. Ako bi hotel poročati o , vsem, kar se dnevno dogaja v "izgube" le pridobila. Zakaj odprlo se je novo misijonsko polje na jugu države jugoslovanske in lepša katoliška naselja imaš danes po južni Srbiji. Vedno več naših duhovnikov hočejo tja doli, dušni pastirji v skopeljski škofiji, kjer je škof znani Slovenec Dr. J. Gnidovec, lahko pokažejo krasne uspehe. Iz ameriškega življenja smo poučeni, da so nevarna tuja verstva. Mnogo indiferentizma in tujih naukov se usili v srca mlajših, treba pač dvojne pažnje faktorjem katoliške strani. Tako bo treba, tudi v Sloveniji sto oči mesto dveh, da zavro napačne rikanski Slovenec tiste gore 7 list, ki obhodi vse pokrajine, 1 kjer živi in biva naš novi rod, - se od časa do časa poslužujemo njega, se nam odnaša in prinaša nove dogodke in doživljaje od rojakov v naselbinah. Danes bodi predmet mojega ; dopisa žalostna vest, saj mo-1 ram naznaniti kar o dveh • smrtnih slučajih, eden se je ; zgodil včeraj, drugi danes in 0 obeh vem, da bodo rojaki na zapadli z žalostjo vzeli 11a j znanje. 1 (Dalje na 3, str.) ^NAK ZA OLTMPTTSKF. T GRK V v ZA BOZIC ie bomo zopet spominjali svojih dragih domačih v stari domovini. Stara navada je, da se jim pošlje kako darilo za božične praznike. Vsem takim sporočamo, da bomo tudi letos točno in zanesljivo Odpravljali naprej vse božične denarne pošiljke. Naše pošiljke pridejo v roke preiem-nikov brez vsakega odbitka točno in zanesljivo. Včeraj so bile naše cene. Dinarji: Za izplačila v dolarjih: Za S 2.75......'.............100 Din Z;, $ 5.00 pošljite.'..... S 5.75 Za $ 5.10........................200 Din /a $10.00 pošljite S1QS5 Za $ 7.20........................300 Din Za $15.00 pošljite.......$16.00 H $ 9..60.......................400 Din Za $25.00 posHite £26.10 Za $11.7.0........................5Q0 Din Za $40.00 pošljite $41.25 Za $23.40..................1000 Din Za $50.00 pošljite. . . $51.50 Lire: Za $9.20.....:................100 lir Zu $44.00. ... 500 lir. Za $87.25................... 1Q00 lir Vsa pispia in pošiljatve naslovite na: JOHN JERICH (V pisarivi Amerikanskega Slovcnca) 1849 W. Cevmak Rd., ( hicuRO, Illinois Četrtek, 14. novembra 1935. "AMERIKANSKI SLOVENEC StfftB B ^ PISMO SLOVENSKEGA MISIJONARJA MED KIVARC1 • Mendez, v septembru. Spoštovani g. urednik. — Ker iniam ravno na razpolago nekaj ^enutkov časa, hočem potom te-ga pisma poročati čitateljem Amerikanskega Slovenca kaj za-Mmivega o mojih dragih divja-kih Kivarcih, če bo slučajno kaj Prostora na razpolago v vašem ^njenem listu. — Prav hvaleči sem vam za že poslane objavi ki so vzbudile med slovenskimi rojaki v Ameriki zanimale za moj misijon v M^ndezu ln prepričan sem, da jih bo za-Mrnalo tudi to poročilo. ' Dragi čitatelji Amerikanskega Slovenca. — Prepričan sem, (ia vam bodo dobrodošle te vrsti-Ce> potom katerih vas hočem vedno bolj približati divjaku Kivarcu, ki se klati po ecuador-xkem Orientu. Za danes sem se Omenil vam poročati o kivar-*kem maščevanju. — Bo to maščevanje kot maščevanje drugih divjakov? Ne, kajti to maščevale ima svoje posebnosti, ki jih Maščevanje drugih divjakov ni-Ma in nam o sličnem niti zgodo-yina ne poroča. — Med temi divjaki gem že skoro 10 let. Ves ta Cas opazujem in poizvedujem od samih, o njihovem življenju. Po teh poizvedovanjih in Ustnih doživljajih, vam lahko z Novostjo poročam o teh rečeh. Ki vareč zna ljubiti onega ki ®a ljubi, a zna tudi sovražiti 0llega, ki sovraži. Kivarec ljubi svojo mater, ljubi očeta, brate, pestre, bližnje sorodnike in prijatelje vedno v meri, kot ljubijo °ui njega. Nasprotno pa do smrti sovraži vse one, ki ga sovra-zijo, ali če so mu napravili kako škodo, pa bodisi da je minulo od tega tudi več kot 20 ali 30 let. Ce je že umrl tisti, ki je sovražil, na primer oče, tedaj se mola maščevati njegov sin. — Kivarec je prosti sin narave in kot ^ se vzgaja brez vsakega uči-,e'ja, prosto po svoji naravi. Maščevanje ima prostor v nje-Kovem srcu,že od prvega dneva se je rodil. — Mi katoličani 11J>amo 10 božjih zapovedi, — kvareč ima maščevanje. — Naj Vas povabim v bližino starega kivarca, ki umira. Njegov testament ne obstoji v ničemer dru-8em, kot da podpihuje v srcih sVojih sinov maščevanje in jih sPomni na vsa imena svojih sovražnikov. Žalostna resnica. Se Več od tega je pa to, da sinovi te-&a umirajočega1 starca prisega-in se slovesno zarotijo ter obljubijo umirajočemu, da se bodo Maščevali, da bodo s krvjo sovražnika izmili madež ter na ta ^ačin zadovoljili svojemu očetu. Starec po tem mirno umrje in tako se maščevanje seli od enega c'o drugega. * Ni dolgo tega, ko se je neki Hivarec maščeval na strašen, Prav zverinski način. Evo vam strašnega dogodka, na katerega Pestil sem pozneje sam bil in se lllscm mogel vzdržati solz od strahu in presenečenja. Tiha in jasna je noč 22. decembra. Luna je mirno plava: 'a po lahkem equadorskem nebu. ^se že spi, le tu pa tam predra Mi mirno naravo svojevrsten ^'as in čivkanje enega samega n°čnega ptiča, ki ga tukaj imenujejo "peresoso". Lenuh bi mu 1>ekli po naše. Moja budilka je kazala 12. Polnoč. — Prav bli-^ tega misijona na bližnjem |5;|Žku, stoji ena kivarska hiša. ir kraljuje v njej, kajti njeni M'ebjy alci so pospali. Ubožci, ni-1 r'e slutijo ne, kakšna nevar-1°st jim preti, kajti obsojeni so, il Poginejo pod maščevalno ro-— Ne daleč od te hiše, se Hhaja druga. Mar tudi v tej J'.io? Ne! V tej drugi hiši je ellno vrvenje. Več kot 60 Kivar-. , V »e pripravlja na strašno de-j. ^e. Pripravljajo se, da se a^čujejo, da maščujejo čast . °.)ega očeta,' deda, sorodnika v .Prijatelja. Bojni načrti so že iiv Opravljeni, manjka jim sa-I 0 se poglavar, ki naj jih vodi VTROK STfOK do maščevanja. Tudi tega izvolijo brez kakih večjih ceremonij. Kocka pade in skoro neverjetno; — med 60 Kivarci, — je izvoljen sin pokojnega Kivarca. — Vsi so oboroženi s sulicami "bo-dokerani", (orožje, tem ' divjakom zelo poznano in priljubljeno), koli, noži in puškami. Vsi se napotijo proti sovražniku, ki, kakor sem že poprej napisal, spijo in še na misel jim ne pride, da bi jim pretila kaka nevarnost. Luna sije v svojem polnem svitu. Smrtna tišina vlada vse na okoli, med tem se pa ti divjaki, do zob oboroženi, plazijo kot hijene, po štirih, izogibajoč se vsega, kar bi moglo napraviti tudi najmanjši šum in ropot. Le senca ki jih spremlja moti, da bi človek skoro rekel da jih je 120, namesto 60. — Po daljšem potovanju se ustavijo da se nekoliko odpočijejo. Poveljnik pokliče enega izmed strašnih Ki-varcev na stran in mu nekaj šepeta na uho. Kaj je bilo? Težko bi se dalo to tolmačiti, če bi ne ta, ki ga je poglavar poklical, takoj nato odpotoval sam samcat proti sovražnikovi bajti, ki jo doseže že v nekaj trenutkih, dočim mu tovariši le počasi slede. Ko doseže bajto, prisluškuje kot maček pri mišji luknji. — V koči vsi spijo. Ta Kivarec pa gleda in oprezuje ob slučajnih stenskih odprtinah in razpokah in se končno ozre nazaj proti tovarišem, da jim da znamenje, da se le brez skrbi približajo. Kot tigri pospešijo korake in ko dosežejo kočo, s strašnim divjim vriskom veselja uderejo v kočo in pobijajo vse na okoli, kar najprej dosežejo. V kratkem ležijo na tleh trije prebivalci koče, vsi težko ranjeni. Namen teh maščevalcev namreč ni bil naglo usmrčenje, temveč mučenje, da žrtve le počasi umirajo in čimveč mogoče trpijo. Jok in stok se razlega po koči, medtem, ko drugi Kivarci, katerim se je beg iz nesrečne koče posrečil, že ugibljejo in kujejo načrte maščevanja nad napadalci, katere se jim je posrečilo jih prepoznati. Novo maščevanje je zopet našlo svoj sedež v njih, za maščevanje tako dovzetnih kivar ski h srcih. Sklep je ta, da prej ali pozneje, morajo umreti tudi ti napadalci. — Pa, pustimo te, ki so se rešili, ti bodo že sami iznašli pripraven dan in kraj maščevanja in poglejmo kaj je z onimi, ki so padli v roke krutim maščevalcem. Ranjenci ležijo v mlakah krvi. Še odpirajo usta, da z njimi v zadnjih močeh še enkrat izrečejo prokletstvo nad sovražnim morilcem, prodno umrjejo. Sovražnik vriska in uska in se veseli, nad tako po-; srečenim maščevanjem in si ba-šejo svoj trebuh z dobro "Cičo". (Neke vrste ostudna pijača, ki jo ženske-Ivivarke pripravljajo z ustmi, katero bom o priliki bolj natančno opisal). Med vsem tem vriskanjem in piskanjem pa nekaj Kivarcev kuha "Kopal", neke vrste vegetarično olje, da ga z lepa ali z grda, vlijejo v usta žrtvam, samo da bodo te še strašnejše trpele. — Vsakdo si lahko svobodno predstavlja, kakšne bolečine morajo biti, ko človek pije vrelo olje. _ "Kopal" je že pripravljen. S silo odpirajo usta premaganim žrtvam, ki se upirajo še z zadnjimi močmi. Končno so premagani in med strašnimi kriki zaradi groznih bolečin, umrjejo. Vse se dovršeno. Poglavarja pa čaka še ena "čast", ki je ta, da žrtvam maščevanja odseka glave in k njih napravi "Cance". — O kan-eah bom poročal prihodnjič. Dragi čitatelji Amer. Slovenca. Tukaj sem vam napisal sa-m ner;a izmed tolikih' zgledov. Ki'..";j bo."k> ti divjaki opustili te strašile vn;:bovpi,joče zločine? Kdaj? To zri a pač sam o ljubi Bog. Kivarsko maščevanje, dr ponovim še enkrat, gi'e od roda | do roda in je za vse Kivarce ne-jkitj svetega. Tukaj pač resnično ] manjka križ Kristusov. Oni Vojaški častnik južnoameriške države Chi le, E. Yanez, je dosegel prvenstvo v skoku na konju pri mednarodni tekmi v Washingtonu, ki se je nedavno vršila. Visokost skoka si lahko predstavljamo, ako ga primerja.no z velikostjo poleg stoječih oseb. sladki križ, ki nas uči ljubezni ne samo do prijateljev, tudi do sovražnikov. — Veliko se od naše strani trudi, trpi in dela, zato tudi trdno upamo, da bo tudi tem revežem v doglednem času prisvetila luč prave vere, da bo tudi pad njimi zakraljeval križ Kristusov. — Kristus še ne kraljuje v,srcih mnogih divjakov in prav zato sem že trkal in ponovno trkam na vaša srca, da mi pomagate s svojimi milodari za razne misijonske potrebe, posebno za cerkev Kristusa Kralja, katera želim, da bi bila zgrajena z milodari mojih dragih ameriških Slovencev v Severni Ameriki. Upam, da boste blagovoljno oprostili moji nad-ležnosti, ker toliko beračim in mi še nadalje pomagali, da bom tako z vašo pomočjo, z vašimi milodari venčal delo v čast in širjenje Kristusovega kraljestva tu v Equadorju. Pomnite, da tukajšnji spreobrni eni Kivarčki vsak dan molijo za vas dragi dobrotniki A T/CTT/1 23 LET IZKUŠNJE l'i egleduje oči in predpisuje očala OR. JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradr>e ure vsak dan od 9. zjutraj d, 8:30 zvečer. ODKOD KURJA OČESA? Neki sodelavec angleške medicinske revije "The Lancet" piše, da za kurja očesa ni toliko odločilno slabo obuvalo, kolikor napačna hoja in nezadostno ravnotežje v mišicah nog in stopala. Kakšnih ."0 mišic deluje v nogi, da bi bilo njeno gibanje čim bolj harmonično in noga sama skuša na razne načine obvladati napor, ki ga ji prisojamo. Noga postane n. pr. krajišla, če preložimo vso telesno težo nanjo, nego če stojimo udobno na obeh nogah. Motnje mišičnega ravnotežja med hojo imajb za posledico to, da se poveča pritisk na Stopalo, posamezne dele nje- VELIKA BLAZNIKOVA PRATIKA ZA LETO 1936. JE TUKAJ! Ravnokar smo jo prejeli in je kakor vsako leto tudi letos zelo zanimiva. Krasijo jo številne slike, kakor tudi bogata vsebina. Naročite jo takoj, dokler zaloga ne poide. — Stane z poštnino vred 25 centov Naroča se od: KNJIGARNA AMER. SLOVENEC 1849 W. Cermak Road, CHICAGO, ILL. Jacob Gerend Furniture Co. 704-706 North 8th Street, Sheboygan, Wis. Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči, Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. Telefon: 85 — Res. 4080-W Učite se angleščine iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO - SLOVENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena rt A in stane samo: Naročila sprejema Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Rd. Chicago, III. I gove kože pritisne ob usnje in s tem nastanejo kurja očesa. Često vpliva seveda več vzrokov skupaj. Napačna hoja ima za posledico kurja očesa tudi pri obutvi, ki bi se nogi drugače dobro prilegala. Jasno je, da moramo v tem primeru izboljšati pred vsem hojo in obnoviti harmonično sodelovanje mišic, kajti čeprav takšno kurje oko samo omehčamo in odstranimo, bo imela slaba hoja za posledico nova kurja očesa. Potrebne so v prvi vrsti mišične vežbe za noge in stopala, k temu pridejo kopeli in drugi pripomočki, včasih tudi ovoji na stopala. Udobna obutev je naravno tudi potrebna, saj je običajno baš napačna obutev, posebno ženska, tista, ki zavaja k napačni hoji in povzroča ostale težave. -o- med tujci, ne izgubimo med nas druži, da ?e razkropi "Slovenski katoliški c!n » j THE CATHOLIC GIRL'S GUIDE. Usnje, zlAta obreza............$2.25 j ) Usnje, rdeča obreza ..........................,...................._..,............................$2.00 j I COMMUNION PRAYERBOOKS. Trde platnice, zlata obreza..$1.00 J j DEVOUT CHILD. Bele platnice in črne platnice............................ 10c j | KEY OF HEAVEN. Fino usnje vatirane platnice, zlata obreza....$1.60 [ Koščene platnice z sliko, zlata obreza............................................$1.25 , Usnje platnice, zlata obreza ..............................................................$1.00 | Platno vezane, zlata obreza ................................................................ 75c ! LITTLE COMMUNICANTS PRAYERBOOK. Platno vezane 45c i t | LITTLE CATHOLIC CHILDS PRAYERBOOK. Koščene plat- i nice, zlata obreza ...............................................................................$2.00 < > .......................... ; | MANUAL OF DEVOTIONS. Usnje, zlata; obreza.., $2.50 J ! < > MY GOD & MY ALL. Molitvenik za otroke. Zlata obreza............$1.25 J [ VEST POCKET MANUAL. Usnje, zlata obreza $1.00 | ! i > WITH JEZUS..... Usnje, vatirane platnice. Zlata obreza....................$1-0° J | Koščene platnice z sliko. Zlata obreza............................................$1.25 < ! YOUNG MANS GUIDE. Usnje vezano, rdeča obreza....................$2-00 j Naročilom priložiti denar v gotovini ali Money ; Ordru in ga pošljite na: i Knjigarna Amerikanski Slovenec ] : 1849 W. Cermak Road, : : Chicago, Illinois j