Štev. 89.
V Ljubljani, v soboto, dne 30. julija 1910.
Leto XIII.
Glasilo jugoslovanske socialne demokracije.
Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 1040 K, za pol leta o'20 K, za četrt leta 2'60 K, mesečno 90 vin.; za Nemčijo za celo leto 12 K, za pol leta 6 K, za četrt leta ,3 K; za Ameriko za celo leto 14 K, za pol leta 7 K. — Reklamacije so poštnine proste. Nefrar.kirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Inserati. Enostopna petit-vrstica, (širina 72 mm) z a Izliaja vsako sredo in soboto.	enkrat	20	vin,,	večkrat	po	dogovoru.	Posamezna	številka	10 v.
Velikanska delavska manifestacija v Trstu.
S ploskanjem in živio klici so poslušalci odobrili čuvstvene besede sodruga Petejana. Nato je nastopil
sodrug Etbin Kristan.
Viharno pozdravljen od množice, je dejal približno:
Sodrugi! Za Vaš krasni sprejem se Vam imam zahvaliti v imenu izletnikov iz Ljubljane in s Kranjskega, ki so prišli v Trst, da prežive en dan med Vami. Zabaven je naš izlet, vendar pa ima služiti višjim svrham in ljubeznive in r^sne besede, ki sta jih izrekla sodruga Regent in Pittoni, so nam dokaz, da tudi Vi sodite naš prihod z višjega stališča. In resnično nismo prišli le da se zabavamo in da pogledamo mesto, v katerem živite in se bojujete, temveč da pokažemo s svojim posetom Vam in našim skupnim nasprotnikom svojo neomajno solidarnost z Vami. Prišli smo sem, ne pravim kot prija-teiji, kot bratje, ampak kot nekaj, kar je mnogo več: Prišli smo kot Vaši sodrugi, kot Vaši sobojevniki! (Ploskanje in živio-klici.) Naše življenje je boj, ker mora biti boj. Mogočno se združuje naš nasprotnik, mednarodni kapitalizem. Hrano za svoj obstanek jemlje od Vas in sredstva proti Vam jemlje zopet od Vas. V delavnicah in v tovarnah, na suhem in na morju, nad zemljo in pod zemljo stiska iz Vas podnevi in ponoči pot in kri, pa jo izpreminja v blago in denar, kopiči nove kapitale in pritiska na Vas z novo močjo. S plodovi Vašega truda snuje sisteme proti Vam. Vaše sinove in brate jemlje in jih vtika v svoje uniforme; z bogastvom, ki ste ga ustvarili Vi, kupuje topove in ladje in bajonete, da bi Vas lože pritisnil ob tla in nanovo stiskal iz Vas pot in kri. (Burno pritrjevanje.) Proti temu internacionalnemu nasprotniku, ki hinavsko skriva svoj pravi značaj, ne more uspešno nastopiti nobena druga sila kakor internacionalno združeno delavstvo z nezdrobljivo solidarnostjo. (Pritrjevanje.) In naš nasprotnik, ki ni slep, je spoznal to resnico, pa hoče delavstvo oslepariti sebi v prid. Zato se trudi z blazno močjo, da bi oslabil delavsko moč, da bi razdružil delavstvo in oslabljene kose zopet uklenil v svoje kapitalistične verige. Zato, le zato snuje krščanske in židovske in narodne delavske organizacije, zato se peha, da bi izumil nova slepila, nove fraze, da bi nahujskal italijanskega delavca zoper slovenskega in slovenskega zoper italijanskega, zato organizira krumirstvo, zato hlini prijaznost delavstvu, zato ponuja miloščine izdajalcem, zato zlorablja ideale in jih vlači v blato svojega nizkega dobičkarstva. Mi pa smo Vam prišli povedat, da tudi slovensko delavstvo dozoreva in da se organizira za boj, ki je Vaš ravno tako kakor naš. Kakor Vi, tržaški delavci slovenski in italijanski, tako hočemo tudi mi pod to zastavo, ki vihra nad Vašimi glavami v enakem boju kakor Vi korakati k cilju, ki je skupen Vam in nam in delavcem vsega sveta. To je pomen našega izleta in vse, kar bi Vam imel še povedati, naj Vam govedo besede : Živela živa sloga delavstva! Živela mednarodna revolucionarna socialna demokracija 1 (Burno ploskanje in viharni živio-klici.)
S tem so bili končani pozdravi in začel se je vršiti dopoldnevni program.
Dopoldne.
O ogledovanju mesta in posameznih objektov poročamo prihodnjič. Za danes naj le omenimo, da so skupini, ki je posetila Milje, ondotni sodrugi priredili posebno pre-srčen sprejem.
Veselica.
Mnogo bi morali pisati, ako bi hoteli podati vsaj približno zvesto sliko velike ljudske veselice, prirejene popoldne na čast iz-
letnikom. Omejiti se moramo zelo. Srečno je bil izbran prostor na vrtu Bergerjeve restavracije, ležeč pod gradom, od koder je prekrasen razgled na mesto, na morje in na ozadje z Opčinami. Eno napako pa je vendar imel, ki se seveda ni dala popraviti. Za ogromno množico je bil vendar premajhen. Toda kje dobiti prostor, ki bi bil zadostoval in ki bi moral biti vsaj petkrat večji, da bi zadostoval ? Na tem vrtu se prirejajo le največje veselice; no, nedeljska je bila večja nego velika. Krasno je bilo vreme, ki je že zjutraj spoznalo, da pri socialistih strah nič ne velja, pa je že opoldne nehalo nagajati. Originalna je bila dekoracija. Bogat je bil spored, tako bogat, da se nekatere točke sploh niso mogle izvršiti radi pomanjkanja časa. Dve godbi: Tržaška socialistične mladine in nabrežinska sta igrali na vrtu, tretja v veliki plesni dvorani. Sedem pevskih zborov je tekmovalo z izbranimi točkami. Vsakovrstne zabave so služile pregovoru »va-riatio delectat«. Zvečer je na stotine balonov upravičilo magično zveneči naslov »Japonski vrt«, a krasni ognjemeti so vsemu mestu naznanjali, da je tu gori zbrana armada ponosnih, zavednih delavcev.
Ob petih popoldne se je sodrug Etbin Kristan z govorom, ki je napravil globok vtisk, zahvalil za sprejem, sodrug Regent pa je odzdravil gostom izletnikom.
Zabava je bila neprisiljena, živahna, resnično bratovska; a zaključiti se je morala, ko je prihajal čas odhoda izletnikom. Težko je bilo slovo; a vozni red je neizprosen. Slovo je moralo biti.
Odhod gostov.
Od veselice so odšli izletniki na kolodvor v dveh skupinah. Prvo skupino goriških izletnikov je spremljala nabrežinska godba in veliko število slovenskih in italijanskih sodrugov.
Ob 10. zvečer so odšli z veselice na kolodvor ljubljanski izletniki. Bil je to veličasten prizor, ki ga ne bodo ne izletniki, ne tržaški delavci nikdar pozabili. Ogromna množica, ki je štela preko 9000 oseb, je odšla z veseličnih prostorov mimo svetega Justa skozi predor Montuzze na Goldonijev trg, po ulici Giacinto Gallina, Giosue Carducci pred kolodvor. Na čelu impozantnega sprevoda je svirala godba socialistične mladine ; sprevod pa je bil ves razsvetljen od mogočnih luči bakljade. Živio in evviva-klici na ljubljanske sodruge so se vrstili zaporedoma. Italijanske delavske pesmi so se mešale s slovenskimi. Pred kolodvorom je dal poslednji pozdrav milim gostom sodrug Mekinda, ki se je z navdušenimi besedami zahvalil gostom za lepi dan, ki so ga nam priredili s svojim prihodom v Trst. Po govoru je pevski zbor »Vzajemnosti« zapel delavski pozdrav ob višku navdušenja vseh navzočih. »Živela socialistična Ljubljana!«, »Evviva Lubiana socialista!«, »Živeli ljubljanski sodrugi!« To so bili navdušeni klici iz tisoč in tisoč grl.
In ko je vlak odhajal, se je bilo zbralo na peronu zopet lepo število tržaških sodrugov, ki so' pozdravljali drage nam goste. In že se je vlak izgubil v temno noč, ko so se še videle iz vlaka bele rute, s katerimi so nas pozdravljali dragi gostje.
Ni bilo rosnih očes, ni bilo solz, ampak v ogromni množici je bilo veselje, je bil ponos in kakor mogočen evangelij je polnila srca vseh vera, da stranka, ki ima v svojih vrstah toliko in tako zdravo misleče množice, mora zmagati, mora naprej do svojega cilja.
Justitia regnorum lunda-mentum.
Socialno demokratično glasilo v Karlovih varih objavlja sledečo ilustracijo justice
v nemškem delu Češke:
V Ašu nadleguje neki tovarniški uradnik mlado delavko s svojo’ »ljubeznijo«; ker ga ne usliši, jo oklofuta. Zato je dobil dvajset kron globe. — Paznik v Ašu odpusti dva delavca, očeta in sina. V razburjenosti ga oklofutata. Oba odpeljejo vklenjena v zapor; sin dobi dva meseca strogega zapora.
V Weipertu oklofuta delovodja delavca in dobi pet kron globe. — Neki delavec pripelje stavkokazu klofuto; šest dni sedi v preiskavi in dobi še pet dni zapora.
Nemški nacionalec v Falknovu opsuje strokovnega uradnika za sleparja; dobi dvaj-set kron globe. — Socialno demokratičen delavec razžali požarno brambo; dobi tri tedne strogega zapora.
Nemški nacionalci razbijejo v Ašu sedemdeset šip in pomečejo osem sto kamnov ; voditelji so oproščeni, nekoliko mladih pobov dobi lahke kazni, ki se jim milostno odpuste. — Stavkujoči delavci v Srebrnem Potoku pobijejo 11 —13 šip. Trije delavci dobe po tri mesece težke ječe.
Dva stavkujoča delavca v Graslicu se branita aretacije in zadeneta z rokami varstvene organe. Zato dobi prvi tri, drugi osem mesecev težke ječe. Socialno demokrat, uradnik Wagner v Jablonci pride pri nemško nacionalnih demonstracijah v gnečo, se brani s palico in zadene nacionalnega »omladinca«; dobi pet mesecev ječe. — Nemški nacionalec Šommer udari policijskega komisarja s palico po glavi; okrožno sodišče ga oprosti.
Nemško nac. fabrikant Behr defravdira 246.000 kron javnega denarja; dobi 21j<> leti.
— Delavec Werner ukrade 13 kron; dobi šest mesecev.
Poštna ekspeditorica poneveri 4621 K: Oproščena. — Trgovski pomočnik v Mar. lažnih poneveri 900 kron: Pet let težke ječe.
Nemško nacionalni župan in okrajni načelnik Pfluger poneveri 60.830 kron javnega denarja: petnajst mesecev.— Lajnar T i 1 p »oropa« malo deklico za 1 krono; baje je nastal tudi požar, ker je vrgel vžigalico proč, ki je še gorela: t r i in pol leta.
Delavci Rihardovega rova prisilijo podjetje, da sprejme delavca, ki ga je brez vzroka odpustilo. Sedem rudarjev dobi radi izsiljevanja osemnajst mesecev ječe.
— Božični teden stori devetnajst rudarjev v zanemarjenem Heleninem rovu strašno smrt. Obratni vodja je oproščen.---------------
»Pravica je temelj držav«. . .
Boj za volilno pravico na Ogrskem.
V	nedeljo so imeli ogrski socialni de-mokratje v Budimpešti velik shod pod milim nebom, na katerem je sodrug Tarczai poročal o političnem položaju. Med drugim je dejal:
Izza vseh težkih in dolgotrajnih bojev ima delavstvo danes občutek, da je uresničenje njegovih teženj danes bolj oddaljeno
nego kdajkoli. Ko se je ustanovila koalicija, smo mislili, da se mora premagati le še ta zadnja sovražnica svobode. A sedaj smo bridko razočarani. Koalicija je pač uničena, politika pa je ostala neizpreinenjena. Razredni parlament je dobil od vlade novih moči. Ogrski razredni parlament ni danes nič drugega kakor politična akcijska družba ogrskih agrarcev.
Za shod je bila pripravljena sledeča, v »Nepszavi« že zjutraj objavljena resolucija:
»Dne 24. julija 1910. zborujoči javni shod budimpeštanskega delavstva konstatira, da državnozborska večina ni prišla po volji narodov v parlament, ampak vsled deželo oškodujočega terorizma vladnih organov, vsled vsako politično moralo zasmehujočega kupovanja glasov in vsled prirejanja pojedin, ki razburjajo vsako pravno čuvstvo. Zaradi porabe takih sredstev ni državni zbor niti sposoben, da bi mogel nastopati vsaj kot ustavno zastopstvo privilegiranih.
Sistem volitev po davku in cela vrsta z njim združenih volilnih zlorab so nepobiten dokaz, da je sedaj veljavna ustava ubila med volilci, v parlamentarni večini in v vladi vso politično vest in vsako zavest politične odgovornosti. Ta silna pokvarjenost ustave, to skoraj neverjetno politično ponižanje volil-cev mora pri vseh ljudeh in pri vsaki stranki, katere ne vodijo privatni interesi ampak bodočnost in razvoj dežele, zbuditi neomajno prepričanje, da postaja zakonodajstvo ob sedanjem volilnem sistemu slepo orodje vsakokratne vlade in da se postavlja v službo protinarodne in ljudstvu sovražne politike.
Iz tega vzroka je vsakemu poštenemu političarju in vsaki pošteni politični stranki dolžnost, bojevati se z vso odločnostjo za izvedbo resnične ustave, za splošno, enako in tajno volilno pravico.
Vsi pristaši poštene volilne pravice se morajo združiti zoper sovražnike volilne reforme, zoper sedanjo vlado, ki obravnava, veliko vprašanje politično prav tako nemoralno kakor koalicija. Vlada hoče po eni strani odgoditi volilno reformo na nedogle-den čas, da bi otrpnil boj zanjo; po drugi strani hoče deželo pod priljubljeno pretvezo nacionalne nadvlade popolnoma izročiti sedanjim agrarnim mogotcem. Nastopanje vlade in njene stranke napram volilni reformi je nevarno za deželo, ker je premoč agrarcev, ki se namerava s popačenjem volilne reforme, zapreka za politično reorganizacijo dežele, zapreka za okrepčanje doslej zapostavljenih razredov in zapreka za gospodarski razvoj. To je zlasti nevarno, ker ponuja vlada brez obotavljanja avstrijskemu cesarju za dosego tega cilja denarni in krvni davek ljudstva.
Ogrsko delavsko ljudstvo spoznava radi-tega v sedanji vladi sovražnico deželnih interesov in bo podpiralo vsako opozicionalno stranko v parlamentu, ki bo nastopila za splošno, enako in tajno volilno pravico. Delavstvo glavnega mesta smatra za svojo dolžnost, pomagati opoziciji z vsemi svojimi bojnimi sredstvi in kliče vse pristaše demokratične Ogrske na plan, da se prepreči popačenje volilne reforme.
Vsak zavedni delavec mora sodelovati
v boju za bodočnost dežele in za pravice zatiranih milionov, da doseže ta boj kljub vsemu izogibanju vlade zmago.«
Prečitati se ta resolucija ni mogla. Kajti čim je sodrug Tarczai prečital prve besede, mu je policijski svetnik Koloszvary vzel besedo. Toda delavcem je bila resolucija znana iz lista, pa so kakor en mož glasovali zanjo. Nastop komisarjev pa kaže, koliko je vredno tisto, kar je v pondeljek Khuen govoril delavski deputaciji.
Deželna bolnišnica.
Ljudje, ki čitajo dunajske časopise, nahajajo tam, zlasti v »Arbeiter Zeitung« prav pogostoma poročila o dunajskih bolnišnicah, ki ne zadostujejo, tako da se morajo bolniki prevažati od špitala do spitala in se še ne dobi prostora zanje. Te dni se je primeril posebno razburljiv slučaj: V Meidlingu se je pri asfaltiranju razlila luža razbeljenega asfalta po ulici. Otrokom je bila to velika zabava in devetleten fant je v svoji nepremišljeni razposajenosti pahnil 5letnega dečka Friderika Schrolla v tekočino. Otrok se je na desni roki in nogi hudo opekel. Ta hip je prihitel delavec in je hotel oluščiti asfalt z detetovega telesa. Ko je pa videl, da se trga tudi koža, ga je hitro odnesel na postajo požarne brambe, da ga odpelje v bolnišnico. Tu, v špitalu Fran Josipa, ga je zdravnik obvezal pa zopet izročil gasilcem, naj ga odpeljejo domov, češ, v bolnišnici ni prostora. Otroka so res odpeljali domov, kjer pa ni bilo nobenih pripomočkov. Mati, ki je sama šele pred kratkim prišla iz bolnišnice, je položila otroka na voziček za dečje igre in ga tako odpeljala v bolnišnico, pa prosila in prosila, naj ga sprejmejo. Zaman. Dejali so jej, da ni prostora. V petek se je bila zgodila nesreča, v nedeljo večer je bil otrok mrtev. Policijski zdravnik je konstatiral, da bi se bil otrok lahko rešil, če bi bil dobil potrebno nego.
Ta dogodek je tako pretresljiv, da ni treba nobenega komentarja . . .
Ljudje mislijo pri nas, da je le na Dunaju tako. In še o dunajskih dogodkih ne pripovedujejo radi, zlasti klerikalci ne, ker nočejo, da bi ljudstvo zvedelo, kakšno je krščansko-socialno gospodarstvo. Toda če se pri nas še ni zgodil tako nesrečen slučaj, je to res le slučaj. Zakaj razmere so tudi pri nas take, da se vsak hip lahko zgodi podobna nesreča.
Tudi deželna bolnišnica v Ljubljani je namreč že prenapolnjena. O tem se sicer ne govori in ne piše, zakaj tisti, ki imajo vpogled v razmere, zakrivajo resnico, ker hočejo, da bi se vse kar imajo v svojih rokah, smatralo za vzorno. Drugi ljudje pa ne zvedo, kaj in kako je v teh zavodih.
Ko so bili naši klerikalci še opozicija, so kričali, da je liberalno gospodarstvo krivo škandaloznih razmer v deželnih dobrodelnih zavodih. Zdaj niso več opozicija, ampak vladajoča stranka; zdaj ni več liberalnega gospodarstva, ampak klerikalno. Kaj se je izboljšalo? Kje so tisti vzori, v katere so hoteli izpremeniti dobrodelne zavode?
Skozi kitajski zid, s katerim obdajajo klerikalci vse, kar imajo v svojih krempljih, je težko kaj opaziti. Vendar se ve, da je bolnišnica tudi pri nas premajhna. Bolniki, ki prosijo za sprejem, se odklanjajo in se jim nalaga, naj pridejo v 14 dneh pogledat, če bo prostora. Zgodilo se je, da so bolniki ležali po tleh. Pomanjkanje prostora mora torej že biti prav veliko. In menda ni treba dokazovati, da je to velikanska nevarnost ne le za zdravje posameznikov, ampak za javno zdravstvo sploh.
Vendar se vladajoči klerikalci še niso zgenili in se tudi ne bodo kmalu. Kajti deželne finance so v obupnem stanju in klerikalci se boje zamere pri svojih volilcih kakor hudič križa. Pivo so podražili, češ tisti, ki bodo hudi radi tega, večinoma niso naši volilci. In še to so napravili skrivoma; če ne bi bil naš list potegnil tistega izdajstva na dan, bi ljudstvo niti ne vedelo, zakaj je pivo dražje. Takih virov za dohodke, ki bi nekoliko obremenili njihove ljubčke, se ne
upajo odpreti. In tako je vse repenčenje in gofljanje iz dobe, ko so bili »opozicionalci«, pozabljeno. Takrat so se ljudstvu obljubovala deveta nebesa, zdaj pa — Kranjec moj mu osle kaže 1
Zdaj pripovedujejo, koliko milionov bi bilo treba za reforme v bolnišnici, v blaznici itd. Kaj morda niste vedeli tega, ko še niste bili pri koritu? Tedaj sploh niste imeli pravice kričati. Poštena opozicija mora vedeti, kaj zahteva in kako se dajo njene zahteve izvršiti. In če so klerikalci zahtevali reforme prej, ima ljudstvo zdaj pravico zahtevati, da jih uresničijo. Če ne store tega, se jim pa mora povedati, da so navadni šarlatani.
Politični odsevi.
Poslanec Masaryk je nenadoma postal tarča napadov vsega slovenskega meščanskega časopisja. Masaryk je v svojem listu »Naše doba« objavil članek o politiki .»Slovanske enote« in v njem dejal, da to, kar je doslej delala »Slovanska enota«, ni bila nikakršna politika, še manj pa češka ali celo slovanska politika. O češki politiki, o taktiki čeških stran je zadnje dve leti odločeval dr. Šušteršič in izključno uveljavljanje tega vpliva ni bilo za češko politiko prav nič vredno. Vkljub pomnoženju z jugoslovanskimi glasovi je padal vpliv čeških poslancev pod ničlo.
—	Prvi je na Masarykove besede zacvilil »Slovenec«. Kdo bi se temu čudil? Masaryk leži »Slovencu« itak že davno v katoliškem želodcu; če pa se še drzne dvomiti o nezmotljivosti papeža Šušteršiča, mora biti petelin na strehi! Ampak tudi liberalci so zastokali, najprej v »Narodnem Dnevniku«. Saj bi bilo tudi preveč zahtevati od celjskih politikantov, da bi kaj razumeli o politiki v državi 1 No, kadar natakne »Nar. Dnevnik« kritične naočnike, ne more molčati generalis-simus slovenske liberalne žurnalistike, pa jo je v četrtek zagodel tudi »Slovenski Narod«. Kar se tiče polemike z Masarykom, jim odgovarja praški »Čas«: »Prvi o loju, drugi o gnoju — tako se ne more voditi nobena diskusija. »Naša Doba« je pisala o tem, da je češko v politiko in taktiko zadnje dve leti določal Šušteršič, da to ni bila ne češka, ne slovanska politika in da morajo češke stranke misliti na svoje interese, zahteve in program —- na to odgovarjajo slovenski listi z insinuacijami, sumničenjem in žalitvami. Ali to so malenkosti Važnejše, da zelo resno je vprašanje, če se vrnejo »Slovanska enota« in njeni posamezni deli po počitnicah taki, kakršni so šli na počitnice: Brez programa, brez cilja, le s histeričnim nagnenjem k ob-strukčnim napadom, o katerih si morejo le naivne dušice domnevati, da podstavljajo vladi noge. To vprašanje je sprožila »Naše Doba«, a slovenski listi ga niso razumeli. Zdi se, da ga tudi češki politiki ne slišijo.
polemiki z Masarykom priznava »Slovenski Narod«, da je slovenska politika, odkar jo vodi dr. Šušteršič, neplodna in da prinaša Slovencem same neuspehe. To je tudi najvažnejša točka v Masarykovem članku; vse drugo, radi česar se ujeda slovensko časopisje, je postransko. Ampak za nas je v tej točki še nekaj posebno važnega, o čemer pa seveda »Slov. Nar.« molči. Da je slovenska politika^sestavljena iz samih porazov, je zakrivil dr. Šušteršič. Toda — sam? Kaj pa tisti, ki so brez ugovora dovolili, da je tako vodil politiko? Kaj pa tisti, ki so se dali voditi in podpirali tako vodstvo? Slovenski politiki pod Šušteršičevim vodstvom je bilo ime: Obstrukcija. Kaj niso liberalci, dasi so lani videli tragikomedijo te izključno iz personalnih nagibov uprizorjene obstrukcije letos podpirali, hvalili in opravičevali obstrukcijo ? Ali niso liberalci sokrivi ? Ali je Hribar le enkrat odprl svoja učena usta, da bi bil protestiral proti politiki, ki ne more narodu ničesar prinesti, pač pa ga diskreditira povsod? Danes priznava «Narod», da je bila to politika neuspehov. Cenjeni Narod, to je hinavščina, ki smrdi do neba! Na neplodnost te politike smo upozarjali mi, že ko se je začela', ves čas se nismo utrudili dokazovanja o sterilnosti in škodljivosti te politike. Kdaj se je Vašim ljudem zdelo potrebno le nekoliko razmišljati o tem? Nikdar, nikdar I Vi ste sokrivi, vi ste podpirali politično lumparijo, vi ste sodelovali pri sleparski burki in zdaj nimate nobene pravice, izvijati se. Za enake grehe zaslužite enake batine!
O hrvaški krizi se molči in molči. Zdi se nam, da to ni posebno dobro znamenje.
V	sredo in v četrtek se je koalicija posvetovala z banom Tomašičem. Kaj je sklenila in če je sploh kaj sklenila, se ne ve. Govori se le, da »upajo« »trezni« elementi, da se še doseže sporazum med banom in koalicijo. Ker je ban izjavil, da v vprašanju Aranickega ne popusti in se celo sklicuje na kralja, ne pomeni sporazum nič druzega, kakor da zleze
koalicija pod klop. Na ta način se tudi »sporazumi« obtoženec s sodnikom, da gre v luknjo, slabejši z močnejšim, da se »da« oklofautati.
Hrvaško-srbska koalicija je po dolgem posvetovanju sestavila spomenico, v kateri izreka, da je načeloma pripravljena sodelovati z banom. Tomažičeve zahteve so torej izpolnjene. Zdaj je vprašanje, kaj bo z zahtevami koalicije.
V sarajevskem občinskem svetu so odložili mandate še tisti hrvaški člani, ki niso jle prej demisionirali. Vsled tega bo občinski svet razpuščen in imenovan vladni komisar.
Bosenski sabor je sklenil, da se imajo z deželnimi sredstvi podpirati le tiste šole, v katerih je srbo-hrvaščina učni jezik. Izjema velja le za šolo bolniško podpornega društva, katero pohajajo večinoma otroci oficirjev in vojaških uradnikov. V vseh šolah se ima poučevati pisava latinice in cirilice.
Nadškof Stadler je doživel y sarajevskem saboru zasluženo demonstracijo. Ko je začel govoriti, so vsi Srbi in skoro vsi mo-hamedanci zapustili dvorano. Stadler je zahteval subvencije za svoje in za frančiškanske šole.
V ogrskem državnem zboru je poljedelski minister Sereny dejal, da po njegovem prepričanju tista množina mesa, ki jo sme Rumunija po novi trgovinski pogodbi vpeljavati v Avstrijo, sploh ne bo vplivala na cene mesa. Torej: Pogodba se je napravila edino v interesu agrarcev in strogo se je skrbelo za to, da ne pride delavsko ljudstvo do koščka cenejšega mesa. Stara frivolna igra z delavstvom se nadaljuje v Avstriji in na Ogrskem. Doklej jo bo delavstvo še trpelo? Doklej bo še pomagalo, da prihajajo v parlamente politični šarlatani, ki skrbe edino za kapitaliste in veleposestnike, ker je to koristno tudi za njihov žep ?
Političen dvoboj. Med poslancem N a -gyjem in stolnim nadsodnikom G or tva-yem je bil v četrtek v vojašnici Marije Terezije v Budimpešti dvoboj. Streljala sta pa z znanimi madžarskimi pištoljami, ki streljajo okrog vogla. Tako sta torej napravila le luknje v zraku in sta se pobotala.
Špansko in Rim. Razmerje med Rimom in špansko vlado se neprenehoma po-ostruje. Canalejas je spoznal, da je ogromno število menihov in nun, ki žive brez produktivnega dela na račun delavnega ljudstva, izmed glavnih vzrokov grozne bede španskega naroda. Zato je vlada sklenila, omejiti samostane in hoče razven dosedanjih sklepov zapreti do jeseni tristo takih nepotrebnih hiš.
V	Rimu so radi tega čisto iz sebe, ker vidijo, da jim je v Evropi ostala še edina Avstrija, kjer sme klerikalizem komandirati s svojo staro impertinevnco. Nazadnje je tudi to nevarno. Naj gre še Španija rakom žvižgat, potem se pa lahko zgodi, da se začno nazadnje še ubogi Poljaki in Slovenci vpraševati, če je res pametno, hlapčevati izkorišče-valnemu sistemu, ki se podira na celi črti.
Na Španskem je pa res za Rim že zelo neprijetno. Poroča se že, da se bodo pretrgale vse diplomatske zveze med Španijo in Vatikanom. Ministrski predsednik Canalejas je izjavil, ne da bi bil to poročilo potrdil ali pa utajil, da je dobila vlada dopis iz Rima, v katerem se pravi, da je vatikanu nemogoče nadaljevati razprave, dokler vlada ne razveljavi dosedanjih naredeb na cerkvenem polju. Canalejas pa pravi, da ne bo v razpravah z Rimom opustil nobenega koraka, ki ga narekuje razum, da pa je čvrsto odločen, izpolniti dolžnosti, ki jih je prevzel napram deželi.
V španskih političnih krogih se govori z vso gotovostjo, da ima zadnji rimski dopis značaj ultimatuma in da se Španija nikakor ne bo mogla ukloniti rimskim zahtevam. Pričakuje se že, da zapusti španski poslanik Ojeda v najkrajšem času Rim. Papežev nuncij v Madridu se pa tudi že pripravlja, da zapusti Španijo. Srečno pot 1
Za sedaj je torej pravzaprav le še Avstrija »španska«.
V Skadru v Albaniji je Torgut Ševket paša razglasil izjemno stanje. V dveh dneh je prebivalstvo oddalo 40.000 pušk in drugega orožja.
Domače vesti.
Ljubljanske.
— Pevski zbor »Vzajemnosti« priredi jutri na vrtu, travniku in v vseh prostorih Putrihove gostilne ob Dolenjski cesti veliko ljudsko veseljco, na kateri sodeluje poleg pevskega zbora tudi orkester Slovenske filharmonije. Začetek veselice ob 4, popoldne. Vstopnina v predprodaji znaša 30 vin. Podporni člani so vstopnine prosti. Ker je čisti dohodek namenjen nabavi glasovira in zbo-rovim potrebam, se predplačila hvaležno sprejemajo.
— »Slovenski Nared« je imel zopet enkrat protisocialističen teden pa se je na-
psoval tako, da mu je zdaj za nekaj časa sape zmanjkalo. Najprej je prinašal najmast-nejše laži o tržaškem izletu, take laži, da so se dale prijemati. Pomislite ljudje božji: V pondeljek je »Narod« trdil z vso resnobo, da se je sprevod s kolodvora pomikal tiho in klaverno proti Delavskemu Domu; nobenega klica, nobenega glasu. Takoj na to pa poroča v prihodnji izdaji o kilometrskih klicih, ki so jih baje italijanski sodrugi poganjali v zrak. Na primer: »Evviva i socialisti sloveni di Lubiana, na abasso i ščavi di Trieste!« Prosim poskusite to klobasarijo zakričati, pa če je kdo, ki mu nezastane glas na sredi, se da lahko angažirati za kričača v pratru. Da so tržaški zizibambule polni barabskega duha, vemo že davno; da je pa uredništvo »glasila inteligence« tako prokleto zanikano, da mu vsako škribantov-sko barabče lahko natvezuje take traparije, je še pri Narodu skoraj presenetljivo. Smola »svobodomiselnega« monitorja je pa tem večja, ker so bili z izletniki tudi trije do štirje narodnjaki, ki se zdaj zgražajo nad Narodovim pobalinstvom. Mi pa se ne, ampak bi želeli, da bi delavci brali in spoznali, kakšnih podlosti je sposoben »Narod«.
— Usoda »Rdečega Prapora« je začela zanimati »Slovenski Narod«. List hoče namreč v svoji jutranji izdaji biti »popularen« — po nazorih meščanske šmokarije se to pravi, biti nizek, senzacionalen, sirov. Če bolj je kakšna pisarija všeč žganjarjem, tem bolj se zdi tem šmokom popularna. In silno senzacionalno se jim je zdelo, zatrobiti pesem o poginu »Rdečega Prapora«. Da bi bilo liberalnim šornalistom všeč kaj takega, razumemo radi. Ampak razveselili so se prezgodaj. Ne bomo se ozirali na to, da je v notici Naroda znešena na kup celo kopa laži, direktnih laži. Le to lahko pravimo: Če bi bil moral »Slovenski Narod« in njegova hraniteljica Narodna Tiskarna tako izključno z lastnimi sredstvi reševati svoje krize, bi bil že davno vrag vzel Narod in Tiskarno. »Rdeči Prapor« je list delavcev in živi le od delavcev; če bi mu ne bilo do tega, da ostane brezpogojno zvest svoji nalogi, pa mu nikdar ne bi bilo treba nobene krize. Ampak če potem »Narod« še filozofira o propadanju socialno demokratične stranke, je ta zlobnost že bolj nego strašna. »Rdeči Prapor« je vzgojil tako število čita-teljev, da je lahko na svoje delo bolj ponosen od vseh slovenskih listov. Danes imajo peki, tobačni delavci, železničarji in rudarji svoja glasila. Vse te strokovne čitatelje je zbiral »Rdeči Prapor«, dokler se niso tako ojačili, da so si lahko ustanovili svoja glasila. In tako se je neprenehoma večala moč stranke. Zato smo ob Narodovi škodoželjnosti povsem hladni. Opozarjali bi le svoje sodruge, naj sami premislijo to stvar. Ali ni sramota, da podpirajo sodrugi tako lumpov-sko glasilo, ko ga kupujejo? Ali bi ne bila njihova dolžnost, napeti vse moči, da se pomnoži število naših naročnikov in tako zaveže jezik nesramnega liberalonstva ? Saj zmerjanje Naroda ne zadene uredništva ali upravništva, ampak le sodruge, ki so preveč mlačni.
— Bob v Kurji vasi je naslov jutrišnje pevske veselice. Pevski spored na njej je sledeči: 1. F. Mafik: Delo; zbor. 2. F. J u v a n e c : Pastir; zbor s samospevom za tenor in bariton. 3. Dr. G. Ipavec: Planinec; zbor. 4. Dr. A. Schvvab: Izgubljeni cvet; zbor s samospevom za bariton. 5. Vzbujenje duhov; zbor. Med izvajanjem pevskih točk se prosi za popolen mir.
— Tesarji ljubljanski in »Slovenec«. Ob vsakem mezdnem gibanju pokaže delavcem »Slovenec« svoje konjsko kopito. Tudi sedaj je to storil v sredo. Pravi, da se mojstri ne bodo pogajali z delavci, ker so zahteve pretirane in laže, kako visoke plače imajo tesarji (na dan K 3-60 do 5'—), da bi lahko nahujskali javnost in tudi mojstre k temu, da bi res ne ustregli želji pomočnikov, ki se žele pogajati. Povedali smo na drugem mestu, da so zahteve malenkostne in bomo še poročali o njih. Obžalujemo pa le, če se bodo tesarski pomočniki ali pa tudi mojstri ozirali na »Slovenčevo« blebetanje, ki ima čisto gotovo hudoben namen napram delavcem ali pa tudi morda napram gotovim tesarskim mojstrom in stavbenim firmam. Ni naša naloga, da bi branili mojstre, toda mezdno pogodbo, ki jo tesarji zahtevajo, smatramo za potrebno, zato: varujte se vsi »Slovenčevega« vpliva, ker ni odkritosrčen.
Naš čudoviti Jeglič tudi ne sme izostati nikjer, kadar se uprizarjajo klerikalne burke. Gospod knez predava v Salcburgu in si je izbral temo: »Prednosti Marije, sistematično razvite« (!). Kako si pobožni mož to misli, ne vemo. Zadnja leta se je največ pečal s seksualnim poukom na katoliški podlagi. Ce obdelava svojo saleburško temo na enak način, mu čestitamo.
— Naše geslo bodi odslej, da bodi vsak sodrug naročnik »Rdečega Prapora«. Nobenega izgovora ni več I List se je povečal in pocenil. Najprej naj pokaže Ljubljana
vojo odločnost v tem pogledu. V mesecu avgustu se morajo naročniki v Ljubljani podvojiti. Kdor ni sam naročnik, naj se ne hvali, da je sodrug, kdor čita list na račun koga drugega, še ni storil svoje dolžnosti. Torej najprej stori vsak sam svojo dolžnost!
— Zvodništvo je začel podpirati tudi »Slovenski Narod«. Med njegovimi inserati se napadno množe ženitne ponudbe, pri katerih je upravništvu, kakor se vidi, čisto vseeno, kakšna je vsebina. V četrtek n. pr. je imel sledeči inserat:
Ženitna ponudba.
33 let star upokojenec s 50 K mesečne pokojnine, poleg tega tudi privatni uradnik, Slovenec, srednje postave, ki se tudi razume v trgovini in poljedelstvu, se želi spoznati z nekoliko izobraženo gospodično ali vdovo brez otrok, Slovenko, 17 do 27 let staro, bolj srednje velikosti (vsaj ne nad 163 cm), belolično in ne rdečih las ter brez telesnih hib, pa naj bo že iz mesta ali z dežele. Vitkostase imajo prednost. Ponudnica mora, če nima primerne dote, razumeti kakšno obrt, to je biti dobra šivilja, razumeti ročna dela, ali biti samostojna prodajalka tobaka, krčmarica, prodajalka drugega blaga ali kaj podobnega, ali pa mora kaj podobnega za gotovo vsaj v kratkem doseči. To se zahteva ne ravno računajoč na zaslužek neveste, nego le vsled sigurne eksistence. Ponudnica naj natančno popiše svojo osebo ter navede sedanji ter eventualni prihodnji mesečni zaslužek ter priloži, če mogoče, fotografijo z navedbo, kdaj je bila napravljena, ki se tajno vrne. Dopisi pod šifro „Ne zamudimo" na uprav-ništvo „Siov. Naroda".
Očitno je, da je v tem inseratu le dvoje mogoče: Ali hoče >33 let stari upokojenec, Slovenec itd.« napraviti z ženitvijo kšeft ni izkoristiti naivnost kakšnega dekleta, ali pa je oglas vaba, za katero se skrivajo drugi nameni. In list takih kvalitet hoče soditi druge!
— Radi umora svoje žene obsojeni Rejc iz Idrije je pomiloščen. Najvišje sodišče mu je zdaj izpremenilo kazen v dvajsetletno ječo, ki se poostruje s postom vsakega četrt leta in s samotnim zaporom vsakega 28. februarja. Ta dan je namreč Rejc izvršil dejanje.
— Cirkus Villand, ki daje od četrtka v Ljubljani predstave, se je našemu občinstvu zelo prikupil, ker daje res mnogo raznovrstnega. Pred vsem ima jako lep hlev, kar je za cirkus pač najvažnejše; taki konji se že lahko pokažejo. Tudi so imenitno izurjeni. Dresura v svobodi kaže odlične uspehe; produkcija en masse kaže enako lepe učinke, kakor predvajanje posameznih konj. Visoka šola lahko konkurira tudi z najslovitejšimi cirkusi; žrebca »Prachtkerl«, ki ga jaha gospod Klisko, je kar veselje gledati, kako sigurno in vztrajno izvaja tudi najtežavnejše evolucije, menjave v galopu i. t. d. Poskrbljeno je pa tudi za raznovrstnost. Produkcije otrok, ki plešejo ples z lopaticami, skoki družbe Allison in Gregori, biciklista Michele in Sandro so res prvoredne. Cirkus je vedno dobro obiskan.
— Sraka s pavjim perjem ali „Ljubljanski Zvonu v Belemgradu. Kaj čudno se nam zdi, da je polet pevskega društva »Ljubljanski Zvon« v Srbijo tako slavljen v našem »rodoljubnem« časopisju. Če se spominjamo, s kakšno rutino so se izvedle razne operacije, preden se je odločilo, da pojde to pevsko društvo na jug, bi se čudili, kako je bila sploh mogoča med »bratskimi pevskimi društvi slovenskimi« kakor sta »Slavec« in »Ljubljanski Zvon« taka konkurenca, tako ljubosumje, kakršno se je pojavilo. Če smo prav slišali, je nameraval poleteti na jug najprej »Slavec«, toda to ni ugajalo frakar-jem, zaraditega so začeli posredovati na vseh straneh, da bi se omogočil izlet »izvirno liberalnemu« »Ljubljanskemu Zvonu« na Balkan. Ime »Slavec« je prebagatelno, saj je vendar »Ljubljanski Zvon« veliko bolj značilno ime, ki reprezentira »dušo Slovenije«. Mešetarji »Ljubljanskega Zvona« so začeli zaraditega tak dirindaj kakor romarji, kadar se odpravljajo v Rim. Letali so od magistrata do dr. Šviglja, ki je načelnik »Ljubljanskega Zvona«, od »Slavca« pa do župana Hribarja in ko so dokončali svojo namerjano spletko, da je pevsko društvo »Slavec« odpovedalo sodelovanje v Belemgradu, tedaj so pa prišli v novo veliko zadrego. Pevcev niso imeli! Znano je v Ljubljani, da je »Ljubljanski Zvon« bilo jako šibko pevsko društvo in če so hoteli poleteti v Belgrad, so morali zbobnati najrazličnejše pevske sile, in umetno »rešiti čast« »Ljubljanskega Zvona« in liberalne Slovenije. Če se dogajajo ob takih prilikah taki notranji spori in boji, ko vendar ve vsa javnost, da »Ljubljanskemu Zvonu« ne gre prvenstvo, je to škandalček, ki nam pove, da je bil nastop agentov »Ljubljanskega Zvona« in vplivnih matadorjev, ki so se vdali tem spletkam, žalitev za slovensko občinstvo.
Zagorje ob Savi.
— Kako lažnivo in barabsko napadajo dopisuni v »Slovenskem Narodu« socialne demokrate, sta v dokaz dopisa z dne 23. in 27. julija. V prvem laže zagorski dopisnik, da so bili šoštanjski Sokoli napadeni in da se jim je strgala zastava raz voz. Šoštanjski Sokol pa popravlja z dne 27. da
to ni res, ampak da je mogoče, ker niso imeli voza zastraženega, da jim je bila ukradena od zagorskih socialnih demokratov, ter jih imenuje tatove. Da sta oba dopisa nesramni laži in obrekovanje, česar so zmožni sami dopisniki »Slov. Naroda«, priča sledeči slučaj radi zgoraj navedene zastave. Dne 17., na dan sokolske veselice, se je vračal rudar Lovrenc Drgan od Šentjurja proti Lokam. Blizo Šentjurja so ga srečali šoštanjski Sokoli, pijani kakor klade. Sodrug se za to podivjano četo pač ni zmenil ter šel svojo pot naprej. Ko je prišel med hiši Kobilšek in Omerzu, pa je našel zastavo na cesti, ki so jo pijani Šoštanjčani izgubili z voza. Gospodom obrekovalcem priporočamo, da se obrnejo sami do sodruga Lovrenca Drgana, ki nas je pooblastil, da smemo to lažnivcem priporočati. Šoštanjskemu Sokolu pa, če hoče, da ga ne smatramo za enako barabskega obrekovalca kakor zagorske dopisune, priporočamo, naj v »Slovenskem Narodu« to nesramno obdol-žitev prekliče. Ob prvem maju, ko nam je narodnjaška sodrga potrgala po noči zastave, ko smo imeli dokaze, vendar nismo nikomur očitali tatvine, še manj pa nam je prišlo na misel, dolžiti narodnjaštvo v celoti, čeravno bi bili bolj opravičeni, ker so ono junaštvo izvršili res narodnjaki, ki nosijo čepice.
—	Sodrugi rudarji in delavci v Zagorju in okolici! Tatove vas imenuje glasilo slovenske inteligence in narodnjaških gostilničarjev ter trgovcev. Sodrugi, brez dokazov, popolnoma zlagano se vam očita tatvina neke narodne zastave z voza š^štanjskega Sokola v »Slovenskem Narodu«. Sodrugi rudarji in delavci, ali bodemo še mirno gledali narodnjaške gostilničarje in kramarje, ki ste jim nanosili že dovolj svoj žuljev, da vas sedaj ne samo doma zasramujejo, temveč tudi v svojem glasilu nesramno obrekujejo?! Konec mora biti tega obrekovanja, tega pa moramo napraviti sami, in sicer s tem, da ne obiščemo nobenega trgovca, nobenega gostilničarja, kakor tudi ne nobenega obrtnika, ki ima pod svojo streho »Slovenski Narod«. To moramo storiti pa tudi tistim, ki zmerjajo doma črez delavce. Neki gostilničar na Lokah, čigar ime še danes zamolčimo, ki je hotel biti s pomočjo socialnih demokratov aržiški župan, si tudi brusi gobo črez socialne demokrate. Če to še enkrat slišimo, mu posvetimo tako, da nas bo pomnil. Sodrugi, naše geslo mora biti: Svoji k svojim! Obiskujte samo tiste gostilničarje, ki imajo naročene naše časnike. Vpišite se v konsumno društvo, ne kupujte pri tistih, ki vas blatijo pred vso javnostjo zato, ker so obogateli od naših grošev!
Istra.
—	Zanimivosti od 87. pešpolka (Pulj).
Večkrat se je že slovensko časopisje bavilo z raznovrstnimi dogodljaji pri tem polku, ali kolikor se do sedaj vidi, ni to nič druzega vzbudilo v poklicanih krogih, kakor da se je napravilo nekaj »Generalvisit«. — Nikakor pa niso došla naša poročila na dotično mesto v razpravo, kamor bi pristojala. Ker je bilo dosedaj vse, kar se je objavljalo, »bob v steno«, upamo, da bode naša današnja spoštljiva notica vzbudila nekaj več pozornosti. Objaviti imamo namreč tukaj slučaj, ki se je dogodil pri 10. stotniji navedenega polka. Pri tej stotniji je poveljnik dobro znani stotnik gospod Markovič, njegov službovodja pa nekdanji hlapec, sedanji »Feldvvebel« Smrečnik.
— Dotični zvesti služabnik, ki ima vedno na jeziku besede: Erlich wahrt am langsten
— (pravičnost traja najdalje) si je privoščil pri vsej svoji pravičnosti tole šalo, ki gotovo ne odgovarja temu izreku, še manj pa vojaškemu zakonu. Deseta stotnija je dobila slamo, s katere se pri vojakih polnijo slam-nice. »Feldweblu« Smrečniku se je menda to dozdevalo malo preneumno, da bi si vojaki izpraznili svoje postelje ter nadomestili s svežo slamo, da bi se s tem nekoliko ubranili brezštevilnih živalic, ki jih nazivljamo stenice. Šel ie torej kratkomalo brez vsega povelja oziroma dovoljenja, ter prodal dotično slamo nekemu civilistu, kateri je odpeljal (samoumevno ponoči) vso slamo, katere je bilo 7 stotov. Radovedni smo torej na dvoje:
1. Ali plačujejo naši očetje davkoplačevalci zato davek, da se potem z dotičnim denarjem kupuje slama, katero smejo takile g. »Felwebelni« meni nič, tebi nič prodajati?
2. Hoče-li tozadevna vojaška oblast, ki je navadno pri vsakem prostaku jako stroga in natančna, tudi tukaj natančneje raziskati vso zadevo, ter izvajati posledice z vso strogostjo? Od dotične slame, ki bi veljala gotovo več kakor 40 kron, je g. prodajalec feldvebel Smrečnik imel samo te stroške, da je obljubil dotičnikom, ki so mu jo na njegovo povelje pomagali spravljati ponoči na voz, 2 reci dva litra istrijanca. Da je bil »kšeft« tako slab, da ni mogel tega plačati, nam je malo neverjetno, ker mislimo, da kupčije s tujini blagom ne morejo biti preveč slabe. Sedaj smo došli seveda do tega prepričanja, katerega tako rad g. feldvebel Smrečnik citira, »da bo lev v kratkem moral domovino
braniti«, seveda pa po našem mnenju pred odjemalci tuje lastnine.
(Dobili smo ta dopis od tako verodostojne strani, da nam je nemogoče, položiti ga v koš, dasi nam seveda niso na razpolago vsa Sredstva, da bi mogli zadevo preiskati s tisto natančnostjo, s katero bi jo radi. O verodostojnosti poročevalcev smo se že ponovno prepričali, vojaških instanc pa seveda ne moremo nadomestovati. Zato pričakujemo, da se preišče zadeva od onih, ki so poklicani in da se tudi naznani uspeh preiskave. Da je bila slama namenjena vojakom, vemo. Da so je prodala in ponoči odpeljala, je dognano. Preiskava detajlov torej ne bo delala težav. Op. ured.)
T rst. — Društvo »Ljudski oder« v Trstu
poživlja vse tiste člane, ki so zaostali s članarino, da store napram društvu takoj svojo dolžnost. Naše društvo ne uživa in tudi ne išče podpor v meščanskih krogih. Ono je delavsko izobraževalno društvo in je zaradi tega dolžnost delavstva, da skrbi za napredek in razvoj društva. Torej kdor je član, naj izpolni svojo dolžnost. Kdor še ni, pa naj se vpiše.
— Popravek. Naznanjamo, da tisti tast tržaških narodnih dam, o katerem smo či-tali v pretečeni št. »Rdečega Prapora«, ni župan v Matenji, pač pa v Materiji. Toliko v pojasnilo.
— Naivna tetka. Tržaška »Edinost« je podobna malemu Jožkotu, ki se danes ne spominja več, kako se je bil včeraj zlagal. Naivna je in pozabljiva. Zaradi tega naj jej bog odpusti grehe. Poslušajte, kaj je naredila: Ko so prišli v Trst izletniki ljubljanske N. D. O. (alias Zizibambule), je tržaški »Pic-colo« povedal, da je bilo teh izletnikov komaj 200. Takrat se je »Edinost« v svoji narodni jezi vzravnala in odgovorila: »Pic-colo« se laže, zakaj vedeti bi moral, da posebnega vlaka ni mogoče dobiti, če se nima vsaj 300 izletnikov. Iz Ljubljane je pa prišlo 500 izletnikov. — Tako se je takrat »Edinost« jezila. Pretečeno nedeljo so prišli v Trst ljnbljanski in goriški socialistični izletniki. »Edinost« je pozabila, kaj je pisala proti »Piccolu« in je poročala: »V nedeljo se je pripeljalo v Trst z dvemi posebnimi vlaki kakih 400 izletnikov iz Ljubljane in Gorice«. Pa porečemo mi: »Edinost se vedoma laže, zakaj ona ve, da ako se hočeta dobiti iz dveh različnih krajev dva posebna vlaka, je treba imeti najmanl 600 izletnikov. No in res v nedeljo je prišlo iz Ljubljane in Gorice in Nabrežine 977 izletnikov. No, mi se zaradi takih naivnih laži, ki jih objavlja »Edinost«, ne jezimo, ker vemo, da vse take in enake laži prihajajo v »Edinost« ob nevednosti njenega glavnega urednika gospoda Cotiča, ki se je končno prepričal, da čitatelji »Edinosti« kadar jo čitajo, nimajo nikdar pri sebi ne možgan ne spomina.
—	Izlet v Benetke. Da ustreže stari želji, je društvo »Circolo di studi sociali« organiziralo za 14. avgusta 1910 izlet v Benetke, kateremu se pridruži tudi »Ljudski oder«. Namen tega izleta je, izposlovati delavcem priložnost, da si ogledajo to staro, zgodovinsko mesto in ondotno veliko mednarodno umetniško razstavo in da prineso beneškim sodrugom bratske pozdrave tržaškega delavskega ljudstva. Da se izlet priredi, je potrebno, da se priglasi čim prej vsaj 1500 udeležencev. Zaradi tega se obračamo do slovenskih delavcev in do vseh, ki se nameravajo udeležiti tega izleta, da si poskrbe vozne listke kolikor mogoče hitro. Najet je brzoparnik »Argentina« paroplovne družbe »Avstro-Amerikana«, ki bo prevozil pot v 4 urah. Iz Trsta bo odplul v soboto 13. avgusta o polnoči, iz Benetek pa v nedeljo 14. avgusta o polnoči. Cena vožnji tja in nazaj je 4 krone. Na parniku bo med vožnjo svirala godba tržaške socialistične mladine in izletnikom na razpolago bodo mrzla jedila. — Za red in mir pri izletu bo skrbel oddelek rediteljev, katerih navodila naj blagovolijo izletniki poslušati in upoštevati. Vozni listki so na prodaj v vseh skladiščih naših konsumnih zadrug, v kavarni »Union«, v »Delavskem domu« pri sodrugu Vaupotiču in pri pripravljalnem odboru v »Delavskem domu«. Pri pripravljalnem odboru je tudi oddati 76 postelj na parniku, ki stanejo tja in nazaj po 3 krone. Slovenske delavce poživljamo, da se tega lepega izleta udeleže v velikem številu.
Dnevne vesti.
Zaveza jugoslov. učit. društev v Avstriji zboruje letos dne 6. in 7. avgusta v Rudolfovem. To je 22. glavno zborovanje Zaveze. Ta napredna organizacija učiteljska bije hud boj s klerikalci in prav zaraditega bo zborovanje jako številno obiskano.
Kaj vse zahteva moderna pedagogika? Vzgojo hočejo moderni vzgojitelji postaviti na povsem moderno stališče. Vse nepotrebne stvari odpravljajo, dresuro opuščajo,
ker se izkazuje kot nepraktična in doseza le to, da sprejemajo učenci pač dobra izpričevala, ne vzgajajo se pa za praktično življenje. Najnovejši »napredek«, ki se uvede na srednjih šolah v najvišjih dveh razredih so pa strelne vaje. Ne bodo sicer obvezne, vendar pa se bodo dijaki učili streljati, o čemer pač ne vemo kakšnega pomena bi bilo. Ali hočeta vzgojiti vojaški režim in pa naučno ministrstvo lovce za zajce, medvede, lisice ali kaj ? Teh zverin ni dosti. In če se izvede lovski zakon, lovcev ne bo potreba, lovov ne bodo dajali kmetje v najem, ker ne bodo dobili najemnikov. Ali bo to streljanja le za zabavo r Vse to ne, marveč hočejo se umetno vzgojiti strelci za človeško divjačino, hoče se zbuditi ponos med mladimi ljudmi na svoje »treferje«, da bodo bolje streljali, kadar bo v »nevarnosti država«, recte kakšen kapitalist, kapitalistična organizacija, ki bi hotela v svojo korist oškodovati milione delavskih slojev. — To je sicer malenkost — toda sistem je.
Klerikalna bodega. V Salcburgu imajo klerikalci nekak »svetovni marianski kongres«, ki je baje namenjen češčenju Marije.
V	resnici je to gola pretveza za topoglave backe; pravi namen tega »kongresa« je polnitev klerikalne bisage. Očem imajo služiti slikovite procesije, pri katerih nosijo Marijo v vseh mogočih podobah, položajih, letih in velikostih. Tu je letos paradiralo 22 nadškofov in škofov. Tudi »predavanja« imajo v zmislu katoliške »znanosti«. Ampak glavno je sejem. Tukaj je vse na prodaj, od blagoslova in odpustkov do zadnje krpe kut, iz katerih se izdelujejo škapulirji. Pred stolno cerkvijo je bodega poleg bodege. Eden prodaja vsakovrstne klerikalne liste, drugi kravje noge iz voska, ki se morajo darovati cerkvi, da ozdravi krava, pa vime iz voska, da daje krava več mleka; enaka zdravila imajo za ljudi; zdravnikov ni več treba: Če te boli roka ali če ti je butica preneumna, kar v Salcburg, kjer dobiš za denar voščeno roko ali glavo, da jo pokloniš cerkvi. Če te peče vest, obišči brata Jean Baptiste iz Blois s Francoskega; v Salcburgu sloni ob cerkvenem stebru, pa ti da za dober denar nekake litanije; če jih prebereš do kraja, imaš za dvesto dni odpustka. Če jo pa prebereš vsak dan in še dodaš: »Moja mati, obvaruj me smrtnega greha«, prideš po smrti naravnost v nebesa. Francoski farucelj pa tudi pozna moderno reklamo pa ti daje naznanila: Kdor želi več teh knjižic, naj se obrne do A. P. Jean Baptiste. Cap. Blois. 14 rue Pierre — de Blois (Loir et Cher) franco tucet —'20; sto za —'75 tisoč za 5‘— frankov. — Drug sveti oče se dere kakor vabilec pred mena-žerijo in^deli reklamne listke za »Afričanska vina«. Cisti donesek je namenjen misionom v Afriki, 1 steklenica Cognac de Santos velja 6 mark, steklenica alžirskega muškata 2 50. — V cerkev so vstopnice po 10 in 5 kron, stojišča po 1 krono. — Demokratično!
Odpustki igrajo v katoliški cerkvi že izza srednjega veka veliko vlogo. Dasi je barantija z odpustki posebno veliko doprinesla, da je nastala reformacija, ki je vzela cerkvi na milione vernikov, se je vendar ta kupčija ohranila do naših dni. Zato bo trgovcem z odpustki zelo neljubo, da je papež poostril predpise o tej panogi cerkvenega sejmarstva. Doslej so se morali naznanjati »najvišji kongregaciji svetega urada« |e tisti odpustki, ki so se dajali na ta način, ' da so veljali za vse vernike v vsakem kraju, ne da bi bil moral katoličan rabiti poseben predmet ali pa biti član posebnega »pobožnega« društva. Zdaj pa je papež izdal strogo naredbo, da se mora predložiti »svetemu uradu« vsak nov odpustek, naj bo izdan in veljaven za kogarkoli. Dokler ne preišče »sveti urad« zadeve in je ne prizna, ni noben odpustek veljaven. Izjema je !e za tak odpustek, ki ga dobi posameznik na posebno prošnjo za svojo osebo ali pa za osebe, ki so navedene v prošnji, naravnost od papeža. Vsako dovoljenje za odpustke, ki je bilo že izdano, se mora v šestih mesecih predložiti sveti kongregaciji, da preišče pristnost, sicer izgubi veljavo. Menda je konkurenca tudi na tem polju že prevelika, pa bi jo papež rad omejil.
Pater grof Galen, o katerem smo zadnjič poročali, da vodi sam razdeljevanje hujskajočega lista »Bonifacijevega lista« po dunajskih cerkvah, je izpovednik avstrijskega prestolnega naslednika Franca Ferdinanda in posredovalec med njim in krščansko socialno stranko. Po tem se da soditi, da je grofovski pater dobro vedel, kako se misli zgoraj o klerikalni agitaciji. In se tudi lahko razume, odkod zajemajo klerikalci toliko poguma, da so jim vsi zakoni deveta briga.
Strankino šolo so letos ustanovili nemški sodrugi v Avstriji. Otvorila se je v Pod-moklih na Češkem. Njen namen je, izobraziti teoretično poučene delavce ne le za agitacijo in organizacijo, ampak tudi za razširjanje izobraževalnega dela. Učni načrt obsegat A. Narodno gospodarstvo: Propadanje rokodelstva; razvoj male trgovine; kapitalizem in poljedelstvo; industrialni veleobrat, del-
niške družbe, karteli in trusti; banke in borze; varstvene carine in kolonialna politika; po-družabljenje proizvajalnih sredstev; b. Drža-voslovje: Postanek moderne države; meščanska revolucija na Angleškem, Francoskem, Nemškem in v Avstriji; razvoj avstrijske države in politične stranke izza leta 1848.; c. Socialna politika: Teorija in praksa strokovnih društev; načela in razvojni smotri zakonodajstva o delavskem varstvu in zavarovanju delavcev; d. Pravoznanstvo: Avstrijsko delavsko pravo. — Za vsak predmet je določena dnevno ena ura. Poučuje se od 7. do 11. dopoldne; od 5. do 7. zvečer se vrše vaje za zbiranje agitacijskega materiala, za govorništvo, za statistiko, za izdelavanje predavanj, za priredbo diskusij itd. Za učitelje so bili poklicani sodrugi dr. Bauer, dr. Adolf Braun, dr. Renner, dr. Fric Winter. Tako ima nemška socialna demokracija zdaj tudi v Avstriji poleg rednih delavskih šol, ki so izobrazile že ogromno število dobro podkovanih agitatorjev in funkcionarjev za organizacije, prvi začetek delavskega vseučilišča. Kakor nas mora veseliti velikanski napredek nemških sodrugov, moramo vendar vnovič in vnovič vpraševati: Kdaj se bodo slovenski delavci otresli svoje brezbrižnosti ? Kdaj bomo dohiteli one, ki so pred nami?
Klerikalna „znanost“ se je zadnje čase izkušala ogrniti s plaščem, v katerem naj bi bila videti res kaj znanstveno. Tudi pri nas. V svojem »Času* pišejo članke, ki posnemajo znanstven ton, Ušeničnik izdaja »Sociologije« debele kakor leksikon, a tendenčne in znanstvene kakor pridiga patra Abela. Toda to so vse le eksperimenti, ki naj opravičujejo klerikalno »inteligenco«. Prava »katoliška« znanost se pa prodaja na »marian-skem kongresu«. Tu predava neki pater Gallus Gerteis o vprašanju »Zakaj je Marija kraljica vseh znanosti?« Pa pravi; »Nobeno bitje ni prodrlo tako globoko, tako daleč, tako sistematično, tako sigurno v carstvo resnice kakor Marija; zato jej gre pred vsemi drugimi naslov kraljice znanosti.« — Neka grofica Marija Terezija Ledochowska razmo-triva znanstveno vprašanje: Zakaj je Marija premagovalka afričanske kače? — Neki dr. Zdešar iz Gradca predava o »Mariji in čudodelni medalji«. Potem prihaja neki pater Benedikt Baur, pa zahteva, da se razglasi telesni sprejem Marije v nebesa za dogmo. — In da bodo gojili tako »znanost«, so črni bratci nafehtali že 3,527.222 kron za katoliško »vseučilišče« v Salcburgu!
Delavsko gibanje.
Krojaška stavka v Novem Yorku. V
Novem Yorku je izbruhnil štrajk, kakršnega tudi to največje mesto v Ameriki še ni videlo. 75.000 delavcev in delavk v novojor-Ških delavnicah in tovarnah za obleke je dne 7. julija točno opoldne ustavilo delo. Zbrali so se v stavkarskih taborih in odtod so ob 2. popoldne odšli v velikanskem sprevodu po mestu. Vsak je imel rdeč listek z napisom: »Vsikrojači; rokodelci, pri strojih, pri-krojevalci, šivalci, gladilci i. t. d., ki delajo v industriji obleke v Novem Yorku in okolici, se pozivljejo, da danes točno ob 2. popoldne ustavijo delo, pospravijo orodje in tako dolge ne prestopijo praga svojih delavnic, dokler ne bodo izpolnjene zahteve strokovnih organizacij. Vzemite s seboj škarje, nože in kar je Vašega, pa zapustite prostor v največjem miru. Ne zadržujte se pred tovarnami in v soseščini, ampak pojdite v redu in miru v lokal, kjer se zbirate.« — Doslej se vrši stavka v popolnem miru. Med delavci je najboljše razpoloženje.
— Mezdno gibanje med ljubljanskimi in okoliškimi tesarji. Tesarji so oddali svojim gospodarjem v Ljubljani in ljubljanski okolici spomenico in zahteve v obliki mezdnega cenovnika ter žele, da se uvedejo pogajanja in se tako doseže sporazum brez večjih žrtev na obeh straneh. Pomočniki ne stavijo velikih zahtev, ker jim je največ do tega, da se službeno razmerje v tej stroki uredi, kolikor namreč gre. Omenjamo, da Ima v Ljubljani doslej že sedem strok uvedene take cenike in pri vseh teh strokah je postalo službeno razmerje ^nnogo ugodnejše nego je bilo prej. Želeti je torej le, da se tudi v tesarski stroki sklene taka skupna pogodba med delavci in delodajalci. Kaj več sporočimo.
V Rimu so uslužbenci plinarne v stavki. Zahtevajo 30 odstotkov na mezdo in osemurno delo za tiste, ki ga še nimajo. Država je dala družbi 300 vojakov na razpolaganje.
Hrvaška socialno demokratična stranka ima svoj letošnji redni občni zbor v nedeljo 14. in pondeljek 15. avgusta v Zagrebu z jako važnim dnevnim redom.
Kovinarji, kje ste? Na Slovenskem je kovinarska industrija jako dobro razvita v primeri z drugimi industrijami. V vseh dru-
gih strokah pa opažamo, da se delavstvo mnogo bolj zanima za organizacijo nego v kovinarski. Čudno se nam to zdi posebno zaraditega, ker je prav kovinarska stroka kapitalistiško najbolj razvita in najbolj izkorišča svoje delavce in ob vsaki najmanjši industrijski krizi trpe največ kovinarski delavci, pa se kljub temu ne odločijo, da bi se strnili v organizacijo, ki bi bila številno vsaj primerna številnemu kovinarskemu proletariatu. O tem vprašanju nameravamo iz-pregovoriti še resno besedo, zakaj krivda je vsekakor pri delavcih, ker so premalo solidarni in premalo brižni za svoj obstanek.
Državna konferenca delegatov rudarske zadruge (skupina II) v Avstriji bo dne 9., 10. in 11. septembra 1910 na Dunaju XVI., Kreitnergasse, Delavski dom, ter se bodo na njej delegati posvetovali o jako važnih stvareh. Posebno omenjamo: Zavarovanje rudarjev proti nezgodam, službeni red in delovna pogodba, delavski odseki in delavski pazniki, rudarska obrtna sodišča itd. — Spričo mizernih razmer, ki nastajajo v rudarski industriji za delavce posebno pri nas na jugu, je želeti konferenci pač mnogo dobrih sklepov, ki jih naj potem organizacija rudarjev skuša dosledno izvesti. Rudarsko organizacijo še čakajo izredno velike naloge, zato je nujno potrebno, da se oklenejo z vso vnemo svoje organizacije. Sodrugi rudarji, pomnite, pridobiti morete kaj le potom organizacije, pa tudi obdržati morete to, kar ste pridobili, le potom organizacije.
Zahvala.
Povodom bridke izgube nam nepozabnega soproga, očeta, brata, svaka gospoda
Ignacija Pogačarja
uradnika okr. bolniške blagajne v Ljubjani
nam je došlo od vseh strani toliko izrazov sočutja, da ne moremo vsakogar posebe zahvaliti. Bodi torej izrečena tem potom vsem najiskrenejša zahvala. Posebe zahvaljujemo načelništvo okr. boln. blagajne, gg. uradnike okrajne bolniške blagajne, slavno podružnico .Zveze krojačev", cenj. rodbino Pilkovo, Iv. Ženkota, vse prijatelje, drage sorodnike iri vse darovalce vencev ter sploh vse, ki so rajnega spremili k zadnjemu počitku.
Ljubljana, 28. julija 1910.
Žalujoči sorodniki.
ta je prijatelj naš pravi, ki nas krepi,
Da smo čvrsti in zdravi!
Želodčni likčr »FLORIAN« ne slabi in ne omami, kakor razne opojne pijače, ampak daje moč in veselje do dela!
Ljudska kakovost Kabinetna kakovost
liter K 2.40 .	.	4	80
Naslov za naročila: .FROR1AN", Ljubljana.
Svarilo pred ponaredbami.
Kavarna
,Unione v Trstu‘
ulica Caserma in Torre Blanca
se priporoča.
Najboljša ura sedanjosti Zlata, srebrna, tula, nikel-nasta in jeklena se dobi samo pri
H. Suttner,
Ljubljana, Mestni trg
Lastna tovarna ur v Švici.
Tovarniška varstvena znamka
,XICOc
Častiti gospod
Gabrijel Pžccoli
lekarnar
52-17	v	Ljubljani.
Vašo tinkturo za želodec sem že vso z velikim uspehom porabil, katero iz srca priporočam v veliko korist vsaki družini ter se Vam iskreno zahvaljujem in prosim, blagovolite mi poslati še 24 stekleničič Vaše tinkture za želodec.
Z odličnim spoštovanjem
Josip Sterle
Posestnik in premirani medvedji lovec v Koritnicah, pošta Knežak pri Št. Petru na Krasu.
Glavni vir za ' prvoredni Brindza
izvleček in okusno jedilno mastilo.
Osias IReiss3 ZBolealaAv.
Da se more vsakdo lehko sam prepričati, razpošiljam tudi za poizkušnjo petkilogramske poštne kolije po 50 vin. za funt proti povzetju. Prosim, poizkusite. Ugodnost zajamčena. Iščem agentov.
Otvoritveno naznanilo.
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem otvoril dobro urejeno
= brivnico =
v /PrisojniH. lalioaLt
v hiši g. Privšek-a ter se priporočam za obilen obisk.
S spoštovanjem Stanko Mahovič,
brivec.
mm
Kam pa jutri?!
V Kurjo vas na veselico naših vrlih sodrugov pevcev, ki bo ob 4. popoldan na vrtu g. A. Putriha ob Dolenjski cesti št. 6. Koncertne točke izvaja
^Slovenska filharmonija',
Poskrbljeno je za vsestransko zabavo za staro in mlado. Kuhinja in klet priznano izvrstna, cene navadne.
V notranjih prostorih ples.
Kegljanje za dobitke se vrši danes od 9. ure zvečer ter jutri dopoldan od 9. naprej. Štirje najboljši kegljavci dobijo	I
  dragocene dobitke ----------------
ki so na lici mesta na ogled.
Veselični prostor bo primerno okrašen in vrt nalašč v ta namen električno razsvetljen.
Vstopnina : V Prednabav' 30v-» Pri blagajni 40 v.
  --------—	za	osebo; podporni člani in otroci v
spremstvu odraslih so vstopnine prosti. Vstopnice za" prednabavo se dobe pri sodr. pevcih ter v drušivenem lokalu v Šelenburgovi ulici st. 6/11.
Čisti prebitek veselice je namenjen izključno le pevskemu skladu, vsled česar se vabijo vsi sodrugi in prijatelji svobodne delavske pesmi, da razvijejo kar najživahnejšo agitacijo, da bo veselica številno obiskana.
ODBOR Spl. del. zveze .Vzajemnost*.
ilililllilllilil
&
Ustanovljeno 1847.
Ustanovljeno 1847.
Tovarna pohištva J. J. Naglas
Turjaški trg št. 7. LJUBLJANA Turjaški trg št. 7.
Največja zaloga pohištva za spalne in jedilne sobe, salone za gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na zmeti, žimnati modroci, otroški vozički i. t. d.
^ ^	3ST aj nižje cene.	IsTaj	solidne j še blago.
■ '     —   ~£
Grand cirkus Freres Villand
Velika gala-predstava
Ljubljana.., Lattermannov drevored. Danes, v soboto, dne 30. julija
~ z novim raznovrstnim sporedom
Prvič v Ljubljani!	Villandovi	čudoviti	medvedi.
Petera pošta jaha gosp. Kliske. mr Mnogo novega in. privlačnega.
Jutri v nedeljo, 2 gala predstavi
Popoldne ob 4.	Zvečer	ob	8.
Otroci plačajo na sedežih polovico.	:	Paradna	predstava.
Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev
registrovana zadruga z omejeno zavezo
s sedežem v Ljubljani, Marije Terezije cesta n (Kolizej)
Zaloga pohištva lastnega izdelka in tapetnišKega blaga.
Izvršuje trsa mizarska stavbna dela. Jj
Lastna tovarna na Glincah pri Ljubljani.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Bartl.
Tiska Dragotin Hribar v Ljubljani.