Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83-177
PODUREDNIŠTVO:
34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	. .	Lir	8.000
Letna inozemstvo ....	»	13.000
Letna inozemstvo, USA	dol.	15
Poštno čekovni račun:	štev.	24/12410
m	
	
Wk
Leto XXIX. - Štev. 16 (1449)
Gorica - četrtek, 21. aprila 1977 - Trst
Posamezna številka Lir 150
Pismo za svetovni dan molitve za duhovne poklice 1977
Rusija včeraj danes jutri
V duhu krščanskega veselja obhajamo v nedeljo 24. aprila 14. svetovni dan molitve za poklice. Praznujemo ga v veseli gotovosti, da je vstali Kristus Živi, Učitelj, Pastir, Prijatelj, ki ostane z nami vse dni (prim. Mt 28, 20), ki nam govori in kliče: »Glej, stojim pred vrati in trkam: Ce kdo sliši moj glas in vrata odpre, bom vstopil k njemu« (prim. Raz 3, 20). Prav kakor se je zgodilo ono jutro, ko se je vstali Gospod prikazal na obali Tiberijskega jezera, se prijateljsko pogovarjal s svojimi učenci in ponovno poklical Petra, naj hodi za njim (Jan 21, 4). Prepričljivi evangelij tretje velikonočne nedelje nam nudi glavno misel za naše goreče in srčno priporočilo vere, upanja in ljubezni.
V tem evangeliju nas najprej preseneča naslednji dogodek: po čudežnem ribolovu učenec, ki ga je Jezus ljubil, reče Petru: »Gospod je.« Ko je Peter slišal, da je Gospod, se je vrgel v morje, da čimprej pride k njemu. Gospod poplača to preprosto velikodušno vero s prijaznim povabilom apostolom: »Pridite jest!« (Jan 21, 12). Pazite na tisto pozorno ponudbo prijateljstva, ki ga to vabilo lepo izraža. Govorimo vam z besedami koncila: »Vera namreč vse osvetljuje z novo lučjo in razkriva božjo voljo glede celotne človekove poklicanosti« (CS 11).
Da, vsak resničen poklic se rodi iz vere, se utrjuje v veri; in sicer po živi veri, po kateri se vsak dan živi enostavno in velikodušno, v zaupanju in prijateljstvu do Gospoda. Nihče namreč ne gre za tujcem; nihče noče dati svojega življenja za nekoga, ki ga ne pozna. Doživljamo krizo poklicev, ali ni to predvsem kriza vere? Kako sveto dolžnost imajo dušni pastirji, starši in krščanski vzgojitelji, da sodobno mladino vodijo h globokemu spoznavanju Kristusa, k veri vanj in k prijateljstvu z Njim!
Potem je Gospod zahteval od Petra izpoved ljubezni: »Ali me ljubiš? Ali me ljubiš bolj kot tile?« (Jan 21, 15-17). Znan je odgovor: »Da, Gospod, ti veš, da te ljubim.« Vsak poklic je dejanje ljubezni in sicer dvojne ljubezni: ljubezni do Gospoda, ki kliče, in ljubezni tistega, ki odgovarja. Je to zelo velik dar božje ljubezni, ko nekoga pokliče za posebno službo sebi in svoji Cerkvi: vabilo na duhovništvo, diakonat, redovništvo, k idealom svetnih ustanov, na misijonsko delovanje.
Toliko večja mora biti zato tudi sposobnost, ki sprejema ta izjemni in zahtevni Poklic. Vi, ki vas vleče v duhovništvo, boste slišali nekega dne škofovo spodbudo: “Službo Kristusa duhovnika opravljajte vedno veseli, s pravo ljubeznijo.« Vi, ki težite za evangeljskimi sveti, veste, da morate iz ljubezni do Kristusa vse zapustiti.
ki težite za misijonskim poklicem, boste morali pričevati za Gospoda, če treba •udi z darovanjem lastne krvi. Zato kre-pite v sebi ljubezen. Učite se še bolj ljubiti Gospoda, še bolj ljubiti njegovo Cerkev, ljubili jo tako, kakor jo je ljubil Kristus in zanjo dal samega sebe (prim. Ef 25). Ljubite jo v njeni nedopovedljivi skrivnosti, v njeni vedni družbeni zgradil. v njeni sedanji zgodovinski stvarnosti. ^°rda obstaja kriza ljubezni prej kot kri-*a poklicev. Priporočamo vam, pastirji, starši, vzgojitelji: pomagajte najboljšim mwl mladimi, najplemenitejšim dušam, da 80 J e ljubezen do Kristusa In do njegove Cerkve.
Omenjeni evangelij prinaša še presene-Ce»je: vstali Gospod se ne boji vznemiriti Veselega prijateljskega razpoloženja ob sv°jem velikonočnem srečanju in napove Petru žrtev in mučenlštvo, ki ga čaka: “Drug te bo opasal in odvedel, kamor no-češ“ (Jan 21, 18). Potem mu ponovi svoje vabilo: »Hodi za menoj!« (Jan 21, 19). Tudi Vrtn' nikomur ne prikrivamo: poklic je ^tev. žrtev že od začetka resnega iskanja, zahteva nekaj odpovedi. Žrtev v trenut-
U' ko pade odločitev In se človek zave »osledic te odločitve. Žrlev v času dolge ^°ti potrebne priprave. In potem žrtev
vse življenje, ker bo vse življenje samo dosledno uresničevanje poklica, ki ga je Bog daroval, katerega pa vsak človek svobodno v duši sprejema in uresničuje. Kriza poklicev morda skriva strah pred žrtvijo? Pastirji, starši, vzgojitelji: znajte voditi mladino in druge plemenite duše k svobodnemu in veselemu sprejemanju žrtve.
Naše razmišljanje o evangeliju naj se sedaj spremeni v molitev. Molimo skupaj z apostoli, da Gospod pomnoži vero v naših krščanskih skupnostih in posebno v tistih njenih članih, ki jih želi poklicati v svojo službo.
Molimo z apostolom Pavlom, da Kristusova ljubezen prebudi božji klic v številnih in vzornih mladih ljudeh ter drugih plemenitih dušah; da take, ki še omahujejo, spodbudi k odločitvi; da podpira v vztrajnosti te, ki so se že odločili.
Molimo, da bodo vsi močni in pripravljeni, kakor je bil Kristus, ko je trpel, da bi vršili ne svojo, ampak Očetovo voljo, ko bo on hotel ali dopustil, da se navdušujočemu daru njegovega poklica pridruži teža žrtve. Naj jih vedno krepi velikonočno veselje vstalega Kristusa.
Ko pošiljamo to naše že običajno vabilo k molitvi, nas napolnjuje zelo veliko upanje, da bo znala vsa cerkvena skupnost sodelovati pri našem apostolskem hrepenenju in da bo izkoristila ugodno priložnost za veselo in vztrajno premišljevanje o vrednosti, pomenu in nujnosti poklicev v Cerkvi in za Cerkev. Naj se ne bi prav noben vernik čutil neprizadetega ob tem vprašanju, ampak naj vsak izpraša samega sebe in spozna svojo odgovornost. In da bi Gospod odgovoril na našo molitev in molitve vsega božjega ljudstva, iz srca podeljujemo naš očetovski apostolski blagoslov.
PAPEŽ PAVEL VI.
■	Finančni ministri Evropske gospodarske skupnosti, ki so se sestali v Luxembur-gu, so odobrili Italiji 500 milijonov dolarjev posojila. S tem je italijanska zadolžitev v tujini že dosegla 18,5 milijarde dolarjev. Zaradi zadnjega posojila obstajajo izgladi, da bo lira svojo sedanjo vrednost še ohranila za nekaj mesecev, proti koncu leta pa naj bi njena vrednost padla na 950 lir za dolar.
»Lepa je ljubezen do domovine. Toda je še nekaj lepšega — ljubezen do resnice.« Te besede je v prejšnjem stoletju zapisal ruski mislec Peter Čadajev, ki je med prvimi hotel odpreti Rusiji okna proti Evropi. Preko teh besed bi danes lahko tolmačili stanje današnje uradne Rusije, Sovjetske zveze. Njeni voditelji bi si morali te besede ponoviti in si jih vzeti globoko k srcu. Stavek bi lahko tako parafrazirali: »Lepa je ljubezen do Sovjetske zveze, toda še lepša je ljubezen do resnice.« Skozi prizmo takega idealizma bi morali zreti kremeljski voditelji danes, ko se pa v resnici opletajo najbolj udobnega in utilitarističnega političnega realizma, tudi ciničnega. Z drugimi besedami povedano:	za vsakega poštenega
sovjetskega državljana je seveda lepa domovinska in družbena zavest, toda temeljiti mora predvsem na resnici in pravici.
Zakaj pa o tem tu pišemo? Iz dneva v dan smo priče novim kršitvam osnovnih človečanskih svoboščin zlasti v sovjetskem taboru in v komunističnem svetu nasploh. S tem seveda ne izvzemamo nikake druge diktature drugačnega kova, o čemer smo že dovolj jasno pisali. S tem v zvezi je prav v komunističnem svetu nastalo posebej kulturno oporeč-ništvo zelo pomemben pojav. Imamo predvsem imena na vrhu. Pisatelji in znanstveniki, kot Solže-nicin in Saharov, so med najbolj pogostimi. Zadnje leto se je zlasti v zahodnem svetu zvrstilo veliko ruskih kulturnikov, ki so sedaj verni tolmači in pričevalci nesvobodnega življenja v svoji domovini. Sinjavski, Pljušč, Bukovski, Amalrik, Maksimov — to je le nekaj vidnejših imen, ki jih svetovna javnost priznava za nesporne zastopnike tistega ruskega duhovnega življenja, ki še veruje v svobodoljubne in demokratične ideale, poleg tega pa še v globoko duhovno in tudi religiozno silo ruskega naroda.
SINJAVSKI — PRICEVALEC SVOBODNEGA DUHA
V	našem listu smo že poročali, da je na veliki petek predaval v Gorici (dan prej pa v Trstu) znani i'uski pisatelj Andrej Sinjavski, ke je že kako leto v zahodnem svetu. Sam je moral veliko pretrpeti v sovjetskih taboriščih in spoznal je do podrobnosti sisteme in metode sovjetskega preganjanja. V svojih izvajanjih je ruski pisatelj (ki ga označuje globoka vernost) podal nekaj karakteristik splošne kontestacije v Sovjetski zvezi in pri tem pripomnil, da gre tu za zelo razširjen pojav. Začela ga je pravzaprav v bučnem tonu sama Stalinova hči Svetlana Alilujeva, ki je zbežala na Zahod in s tem pravzaprav najbolj zgovorno, če ne naravnost paradoksalno, s prstom pokazala na boleče točke sovjetskega sistema. Hčerka glavnega komunističnega mogotca, enega izmed največjih diktatorjev vseh časov, je s tem kar se da učinkovito demantirala vsak mit o sovjetski »svobodi«. Sinjavski je sam kot profesor na moskovskem vseučilišču delal nekaj časa v inštitutu skupaj z njo. Poleg že znanih dejstev je ruski oporečniški pisatelj prikazal nekaj značilnih potez sovjetskega življenja, ki dajo misliti. Zaustavil se je ob nekaki veri, ki jo partija zahteva od komunistov, verjetno pa tudi od vseh sovjetskih državljanov. Gre za vero v partijo, v sistem, v nezmotljivost nekega mita. Tudi s Hruščevim niso stvari prišle do posebnega izboljšanja. Naj tu le zabeležimo politično anekdoto, ki jo je Sinjavski povedal na svojem gori-škem srečanju, ki pa je sama na sebi dovolj zgovorna. Na znanem partijskem kongresu, ki je zavrgel Stalinov mit in kult osebnosti, je Hruščev prejel na vodstveni tribuni nepodpisan listek, na katerem je bilo zapisano: »Vi govorite o Stalinovih zločinih. Toda kje ste bili vi takrat?« Hruščev je
Seminar mladinske komisije FUENS
V	vasi Grou\v pri Leeuvvardenu na Nizozemskem se je vršil od 4. do 8. aprila vsakoletni seminar mladinske komisije FUENS, tj. ustanove, ki vključuje organizacije številnih evropskih narodnih manjšin in narodov brez lastne države. Cilj teh seminarjev je spoznavanje problematike manjšin, ki jih organizirajo, obenem pa sodelovanje med manjšinami. V mladinsko komisijo FUENS je včlanjen tudi Slovenski kulturni klub iz Trsta. Kot predstavnica SKK se je letos seminarja udeležila Marija Brecelj, ki je obenem zastopala mladino Slovenske skupnosti. Seminar je bil razdeljen na dva dola. Prvi je bil posvečen spoznavanju frizijskega naroda, drugi pa debatam in razgovorom.
Frizijski narod živi na treh med seboj ločenih področjih: vzhodna in zahodna Frizija pripadata Nizozemski, severna Fri-zija pa Zahodni Nemčiji. Ta teritorialna razdelitev je privedla v teku stoletij do treh ločenih frizijskih narečij, ki so med seboj precej različna.
Leeuvvarden i(frizijsko Ljouvert) je glavno mesto zahodne Frizije. V tem mestu je sedež Frizijske akademije (Fryske akade-my). Ta ustanova ni, kot bi se dalo sklepati iz imena, neke vrste univerza, temveč je poglavitna organizacija zahodnih Frizijcev. šteje okoli 550 članov. Clan Frizijske akademije lahko postane le ti-
sti, ki je publiciral nekaj važnega za frizijski narod. Zato je včlanjenih v Frizij-sko akademijo precej tujcev, posebno filologov. Frizijska akademija publicira letno nad 20 knjig tako znanstvenega kot poljudnega značaja. Lansko leto je izšla 500. knjiga. Že 25 let se člani alkademije ukvarjajo s pripravo Frizijskega znanstvenega leksikona, ki bo osnova vsega nadaljnjega znanstvenega dela v sklopu frizijskega naroda. Poleg tega prireja akademija različne tečaje v frizijščini, katere obiskuje letno nad 2.800 ljudi vseh stainov. Finančno podporo za svoje delovanje dobiva akademija od različnih ustanov, ne pa od države. Glavni cilj delovanja Frizijske akademije je ohranitev in okrepitev frizijskega jezika, kulture in običajev. V tem trenutku so vse sile napete k pripravi učiteljskih kadrov, kajti leta 1980 bo začela delovati šola v frizijskem jeziku. V tem oziru sodeluje Frizijska akademija z Nordfriisk Institut (Zah. Nemčija) in z organizacijami vzhodnih Frizijcev.
V	sklop spoznavanja frizijskega naroda sta spadala tudi obiska pri županih v Grouvvu in Drachitnu, kjer smo si ogledali frizijski muzej. Polog tega je bil en večer posvečen frizijski folklori. Nastopila je skupina Snitser Skotsploech in prikazala nekaj frizijskih ljudskih plesov.
Ogledali smo si tudi pokrajinske značil-
nosti zahodne Frizije. Okvirno lahko zasledimo tri različna področja. Na jugozahodu je najstarejši del, ki je pretežno peščen. Sever in zahod sta sestavljena iz zemlje, ki so jo iztrgali morju; med tema dvema predeloma je področje močvirij s številnimi kanali.
Drugi del seminarja je obsegal občni zbor mladinske komisije FUENS, več sestankov’ in okroglo mizo na temo »Federalizem«. Na občnem zboru smo po dolgi diskusiji o notranjih prohlemih organizacije izvolili novo predsedstvo. Za predsednika je bil potrjen član danske manjšine v Zah. Nemčiji Heinrich Schultz, podpredsednica je gradiščanska Hrvatica Klotilda Jandrisits, tajnica pa Christel Pe-tersen, predstavnica Nordfriisk Instituta iz Zah. Nemčije.
Na okrogli mizi o federalizmu so sode-lovani K. O. Meyer (danska manjšina v Zah. Neemčiji), G. M. Grousta in Juvv for VVearinga (zah. Frizija) ter Jan Bearn, ki že dolga leta proučuje frizijsko zgodovino. Sklop tega razgovora je bil, da je sodelovanje med manjšinami izredno pomembno za rast posameznih manjšin.
Seminar je zelo uspel. Mislim, da vsi udeleženci letošnjega seminarja nestrpno pričakujemo prihodnje srečanje, ki bo v Dolini Aosta.
M.B.
vzel listek v roke, se nasmehnil in dejal proti dvorani: »Prosim, da vstane delegat, ki mi je poslal nepodpisan listek.« Nastala je mučna tišina in nihče ni vstal. Tovariš Nikita Hruščev se je tedaj zasmejal, za njim tudi velik del dvorane, in zaklical: »Tovariš, ali se bojiš?... Vidiš, tudi mi smo se takrat bali!«
NE SMEMO MOLČATI!
Omenili smo že, da je Andrej Sinjavski globoko veren človek. Poudaril je, da je vsako javno versko pričevanje v ZSSR nevarno in tudi kaznovano. V taborišču so morali le skrivaj pokazati svoje versko prepričanje. Sinjavski je tudi v pogovoru, ki so ga prenašali na veliko soboto na italijanski televiziji, zelo prepričevalno govoril o vernosti ruskega naroda in o nepopisnih težavah, ki jih vera in vsako versko življenje danes ima v Sovjetski zvezi, posebej še v zadnjem času z naraščajočo protiversko propagando. Vse prej, kot spoštovanje helsinške listine, katero vlečejo ven kremeljski voditelji le takrat, ko jim ni všeč zanimanje svobodnega sveta za razmere pri njih doma L.
V	Italiji se vedno bolj oglašajo razni ruski disident j e in jasno izpričujejo svoja stališča v zvezi s komunizmom, svobodo, pluralizmom itd. Tu ima vse to še posebno veljavo, saj je mit evroko-munizma še vedno silno aktualen in za nekatere čudno privlačen. (Ali niso tudi razni Gottvvaldi, Ra-kosziji in tudi kak maršal ob svojem prihodu na oblast obljubljali svojim državljanom vse mogoče o nadaljevanju parlamentarnega režima, pluralizma, strank in podobno?!)
Tako se je v nekem intervjuju oglasil urednik znane ruske revije v emigraciji »Kontinent«, Vladimir Maksimov. Potrdil je razne že od drugih disidentov nakazane teme, posebej pa se je zaustavil ob problemu evrokomunizma in dolžnosti informacije. Na vprašanje, če veruje v avtonomijo francoske ali italijanske KP od Moskve, je dobesedno dejal: »Ta dozdevna avtonomija je nekaj naravnost smešnega. Če bi se v Rusiji spremenil režim, bi v teku štiriindvajsetih ur — ponavljam, v teku štiriindvajsetih ur — ne ostala niti senca tako Berlinguer-ja kot Marchaisa.« Na vprašanje o evrokomunizmu je pa Maksimov dejal: »Tisti, ki poznajo zgodovino komunističnih partij vedo, da sta bila Lenin in Stalin, pred-no sta prišla na oblast, najbolj prepričana evrokomunista. Komaj pa ti gospodje pridejo na oblast, ne ostane od njih evrokomunizma absolutno ničesar... V Moskvi sedaj živita bodoči predsednik in bodoči tajnik italijanske komunistične partije. V Moskvi.«
Maksimov je ob koncu svojega intervjuja še zapisal besede, ki si jih moramo vsi vzeti k srcu. Na vprašanje, kaj lahko v svobodnem svetu naredimo za postopno izboljšanje sistema ali vsaj počasen razvoj sistema v demokratičnejše oblike, je ruski publicist dejal: »Pisati, govoriti, obveščati javno mnenje, neutrudno izpovedovati resnico.«
Prav v tem vidimo edino možnost, da se tudi Rusiji in vsemu komunističnemu svetu jutri odprejo nova svobodnejša obzorja.
Odmevi vstajenja	Družinske	posvetovalnice
Proti koncil velikega tedna se je zdelo, kakor da je peklenska moč dobila oblast nad naravnimi silami, da bi preprečila ali vsaj ovirala udeležbo pri pretresljivih obredih predvelikonočnih dni. Toda cerkve so bile kljub razburjenim naravnim silam dobro obiskane. Burja, mraz, dež in ponekod tudi sneg vernikov ni ustavil na potu h Kristusu, da ga počaste pribitega na krit
Ob pogledu na to vihravo vreme, ki se je umirilo šele na veliko noč popoldne, je bilo kaj lahko premišljevanje, kako so se ob dnevu resnične Kristusove smrti pred skoro dva tisoč leti divje veselile peklenske sile, ko so slavile zmago nad največjo tragedijo človeške zgodovine: umor nedolžnega človeka, Človeka-Boga.
Takrat je Satan triumjiral s svojim delom. Dosegel je, kar je želel. Nahujskal je velike duhovnike in farizeje proti Kristusu in ti so sklenili, da mora umreti. Nekoliko časa pozneje je razbesnel nad množico, da je skupaj s toiitelji zahtevala smrt nedolžnega človeka in njih največjega dobrotnika. Pilat se je zaman trudil, da bi ga oprostil. Vedeli so, da je Kristus nedolžen, toda zahtevali so od njega, da jim za veliko noč izpusti zločinca Baraba. Pilat — v strahu za svoj visoki položaj — je klonil: »Dal ga bom bičati in ga nato izpustim.«
To je bila druga zmaga Satana nad Kristusom. Pilat je dal bičati nedolžnega človeka, ko je vendar bičanje pomenilo uvod v smrtno obsodbo! Kakšna divja radost za Satana! Zdaj je Kristus v njegovih rokah oziroma v rokah tistih, ki so poslušni njegovim navdihom za zlo. Kako je besnel nad nedolžnim Kristusom! Judovska postava je za Jude dovoljevala 40 udarcev, toda Kristusu so prisodili najhujši način rimskega bičanja. Vojaki so imeli nad obsojencem popolno oblast. Kot orodje so uporabljali bič, spleten iz usnjenih jermenov, ki so bili na koncu obteženi s svinčenimi kroglicami ali ostrimi koščicami. Irtvi so s tem orodjem razmesarili život in ude, da so se videle kosti. Takega so peljali pred Pilata, ki je vzkliknil: »Glej, človek!« Hotel je s tem v množici vzbuditi sočutje, toda ta — nahujskana od Satana — je skupaj z voditelji vpila: »Križaj ga! Križaj ga!« Takrat je Pilat dokončno klonil — si umil roke — v znamenje, da je Kristus nedolžen in jim ga izročil.
Ob tretji zmagi nad Kristusom je Satan še hujše besnel v svojem sovraštvu do njega. Prišepnil je vojakom, da mora kralja krasiti krona, ogrnjen mora biti v škrlat in v rokah mora imeti žezlo-trs, ki je znamenje vladarstva. In vse to so vojaki storili. Zasramovali so ga na vse načine, mu končno vzeli trs iz roke in ga z njim bili po glavi. A še ni bilo Satanu dovolj! Zločinca, ki sta bila z njim križana, eden na desni, drugi na levi strani, sta bila na križ privezana z vrvmi. Kristusu, dasi so vedeli, da je nedolžen, pa so prisodili najhujši način križanja: z Žeblji so ga pribili na križ. In ko so s križa zaslišali Kristusove zadnje besede, je Satanovo zmagoslavje prikipelo do viška: Sin božji je za vedno strt!
Njegovo zmagoslavje pa je bilo le kratkotrajno. Nerazumljive stvari so se godile ob smrti Človeka-Boga: Zagrinjalo v templju se je pretrgalo na dvoje od vrha do tal, zemlja se je stresla, skale so se razpočile, grobovi so se odprli, sonce je otemnelo (dasi je bil ob polni luni sončni mrk nemogoč), nastala je tema po vsej zemlji... in stotnik je dejal ob vsem tem, kar je videl: »Resnično, ta je bil božji Sin« (po Mt 27, 51-54).
Zaradi teh nenadnih in strašnih sprememb se je Satanovo zmagoslavje razblinilo v nič. Besnel je v svojem srdu, ko ie slišal pogana, ki je priznal, da so umorili božjega Sina. In strašen dvom ga je razjedal ob misli, da se bodo morda uresničile besede umorjenega, da bo tretji dan vstal. Če se to zgodi, bo on, Satan, ob tej satansko zamišljeni tragediji doživel popoln poraz...
Tretji dan je Gospod res vstat. Kdaj, tega nihče ne ve. Evangelist Matej nam v začetku 28. poglavja takole poroča: »ln glej, nastal je velik potres. Zakaj angel Gospodov je prišel iz nebes in je pristopil ter odvalil kamen in sedel nanj. Njegovo obličje je bilo kakor blisk in njegovo oblačilo belo ko sneg. Od strahu pred njim so stražniki strepetali in bili kakor mrtvi.«
Angel je spregovoril ženam, ki so prišle h grobu: »Ne bojte se! Vem namreč, da iščete Jezusa križanega. Ni ga tukaj, kajti vstal je, kakor je bil rekel. Pridite in poglejte kraj, kamor je bil Gospod položen« (Mt 28, 2-6).
Še in še bi lahko naštevali sporočila prič, ki so vstalega Kristusa videli, se ga
dotikali, z njim govorili in on je celo jedel z njimi; saj se jim je prikazoval ob raznih priložnostih — posameznikom in večjih skupinam — celih 40 dni.
Kristus je vstal! Ne bodimo malodušni nad današnjim razkristjanjenim časom! Satan je v svojem srdu do Boga divjal, divja in bo divjal do konca sveta. Toda ne bojmo se! Imamo Kristusovo jamstvo, da bo z nami vse dni do konca sveta. Na skalo je zidana njegova Cerkev in peklenska vrata je ne bodo premagala.
Kristus je vstal! Aleluja!
Vstanimo tudi mi k novemu krščanskemu življenju, da bomo vredni Kristusove obljube: »Kdor mene prizna pred svetom, bom tudi jaz njega priznal pred Očetom... Kdor mene uživa (v me veruje), bo Živel vekomaj.«
T.C.
Kamenčki
Neokusna pustna burka
Od letošnjega praznika sv. Jožefa nas loči že več kot mesec dni, vendar se ga radi spominjamo. Tudi letos je bilo v Ric-manjih lepo, kot vedno, čeprav so nekateri predvidevali, da bo praznika za vedno konec. Pošteno so se ušteli. Res nas je ne koliko motilo slabo vreme, kakor že večkrat v preteklosti. Vendar, kot za nagrado, smo praznovali kar dva dni zaporedoma: v soboto in nedeljo. Zlasti v cerkvi je bilo zelo prijetno. Urnik službe božje se je odvijal po običajnem redu ob lepem petju in zanimivih govorih jezuitskega patra F. Svoljšaka iz Sv. Lucije pri Portorožu, ki nam je pripravil kar majhen misijon. Mnogim je to služilo kot dragocena pomoč za duhovno pripravo na bližnje velikonočne praznike.
Ob tem praznovanju pa se še nismo mogli otresti skrajno grenkega vtisa, ki nam ga je posredoval radio Trst A s ponesrečeno pustno burko, ki se je predrzno in bogokletno dotaknila tudi našega farnega zavetnika sv. Jožefa. Ne bomo omenjali besedila, ki bi bilo nevredno tiskane besede in poštenega časopisa. Vendar se upravičeno zgražamo nad dejstvom, da je moglo tako besedilo sploh priti na radijski program, ki ga poslušajo tudi mnogi resni in verni ljudje. Izgovor, da je o pustu vse dovoljeno, ne drži. Sicer bi morali opravičiti vse tiste, tu in onkraj meje, ki izkoristijo prav pustne povorke in pustne šeme, da smešijo vse, kar je vernim ljudem sveto.
Mladi »umetnici«, ki je besedilo pripravila, pa svetujemo, naj vsaj spoštuje svoje sosede, če že nima več spoštovanja do svetnikov. »Vraga« in njegove »vražarije«, če v nje ne veruje, pa naj si jih sama drži. Vsekakor naj rajši pometa pred svojim pragom in naj pusti poštene ljudi v miru, kakor so jo Ricmanjci vedno pustili v miru in niso šli žalit nikogar, še najmanj k sosedom, s katerimi želijo živeti v miru in prijateljstvu.
Skupina vaščanov iz Ricmanj
• 31. marca so v Bukarešti pokopali romunskega pravoslavnega patriarha Justi-niana, ki se je v svetu pisal Ion Marina. Bil je tretji romunski patriarh, odkar je leta 1885 carigrajski patriarh privolil, da se sme romunska Cerkev sama upravljati. Rodil se je leta 1902 v kmečki družini in bil najprej učitelj. Duhovnik je postal leta 1924. Kot patriarh je znal romunsko Cerkev prilagoditi socialistični stvarnosti. Pri tem je nekam samoumevno sprejel odlok komunističnih oblastnikov, ki so samovoljno priključili poldrug milijon 'katoličanov vzhodnega obreda romunski pravoslavni Cerkvi.
• V Južni Koreji je te dni slavil petdeseto leto izhajanja ikatoliški tednik »Ca-trolic Shibo«. Časopis bere okoli milijon Korejcev.
• Stolnica v Regensburgu (Zah. Nemčija) je v veliki nevarnosti, da se zruši. Izpušni plini so močno načeli njeno pročelje, ki je v gotskem stilu in staro že 700 let. Zato je deželna vlada pozvala mestno upravo, da stavbo takoj zaščiti pred nadaljnjim razpadanjem.
• Pred 25 leti je začel izhajati v Boliviji katoliški dnevnik »La Presencia«. V teku četrt stoletja si je pridobil v javnosti velik ugled. Tudi vlade, ki se v Boliviji pogosto menjavajo, so bile vedno pozorne na njegovo pisanje. Proslav ob srebrnem jubileju izhajanja lista se je udeležil tudi kardinal Pignedoli, ki je bil pred 25 leti
Si Sklep španske vlade, da legalizira komunistično partijo, je povzročil v višjih vojašikih krogih hudo nevoljo. Minister za mornarico admiral Pito de Vedga je iz protesta odstopil. Nato se je sestal višji vojaški svet, ki je enodušno obsodil uzakonitev partije, toda »iz višjih domovinskih ozirov sprejema zaradi discipline izvršeno dejstvo«. Medtem je ministrski svet sklenil, da bodo državnozborske volitve v sredo 15. junija.
■ Predsednik italijanskega senata Amin-tore Fanfani je obiskal Indijo, kjer ga je sprejel novi ministrski predsednik Morar-dži Desaj.
H Ves teden se je v svetovni javnosti veliko govorilo o eksplozivnem položaju v afriški pokrajini Šaba, v katero so pred tremi tedni vdrli neki najemniki iz Angole. Na poziv predsednika države Zaire, Mobutuja, -kamor spada Šaba, so Francija, ZR Nemčija in Belgija začele Mobutuju pošiljati vojaško pomoč, Maroko pa je poslal 3.000 vojakov. Vzhodni blok socialističnih držav skupaj z Angolo je začel pisati o »vmešavanju v tujo državo«, čeprav je za pomoč zaprosil zakoniti zairski predsednik. Ni pa bilo vmešavanje, ko so kubanske čete na poziv levičarskega gibanja MPLA prišle v Angolo, pomagale temu gibanju na oblast in tam ostale.
■ Položaj vojaške vlade v Etiopiji postaja vedno bolj kočljiv. Eritrejski gverilci, ki so se izurili in oborožili v sosednjem Sudanu, so skupaj z abesinskim rasom Mengesem vdrli v severni del Etiopije, da odtrgajo Eritrejo od ostale države.
■ Eno leto pred iztekom zakonodajne dobe so bili Belgijci klicani na volitve, ki so bile po zadnji vojni že enajste, saj Belgijo ponovno pretresajo krize gospodarskega in jezikovnega značaja. Na zadnjih volitvah se je najbolje odrezala stranka krščanskih socialcev, ki je pridobila kar šest mest. Na ta način je bil potrjen tudi dosedanji ministrski predsednik Leo Tin-demans, ki pripada omenjeni stranki.
V	Chivassu, mestu blizu Turina, so se 6. aprila sestali predstavniki strank, oz. političnih gibanj, ki delujejo v izključno korist prizadetih narodnih skupnosti. Bili so prisotni predstavniki Okcitancev, Francozov iz Doline Aosta, Nemcev iz Južnega Tirola, Ladincev ter Slovencev. Slovensko narodno skupnost je zastopala edina slovenska stranka, to je Slovenska skupnost, katero sta predstavljala deželni tajnik dr. Štoka ter goriški pokrajinski tajnik Marjan Terpin. Mesto Chivasso je bilo določeno za ta važen sestanek zato, 'ker so se tu 19. septembra 1943, torej v polnem vojnem času, zbrali predstavniki manjšin, ki bivajo v alpskem področju, in sklenili zaživeti avtonomno življenje in se tako otresti železnega plašča vsedržavnih strank.
Po uvodnem poročilu zastopnika Union Valdotaine, dr. Salvadorija, ki je podal
apostolski nuncij v Boliviji.
• Pritnas Ogrske ostrogonski nadškof Lekai je imenoval sedem novih kanonikov ostrogonskega kapitlja. Med njimi so štirje, ki so člani duhovniškega gibanja za mir. To gibanje vodi iz ozadja komunistična partija.
• V Zaim (bivši belgijski Kongo) je od 22 milijonov prebivalcev že nad deset milijonov katoličanov. Nadškofij je šest, škofij 41. Od šestih nadškofov je pet domačinov, od 41 škofov pa 33. Vsi pomožni škofje so Zairci.
• Katoliška univerza v Lublinu ima letos 2.456 slušateljev, 116 več kot lani. Na teološki fakulteti je vpisanih 836 študentov (lani 798), na fakulteti humanističnih ved 705 (661), na filozofski 836 (823) in na fakulteti za cerkveno pravo 82 (61). Univerza se vzdržuje zgolj z darovi vernikov.
• Poljska je izgubila med zadnjo vojno 60% svojih katoliških duhovnikov (največ na svetu!), pa ima sedaj znova 19.000 duhovnikov in 5.600 redovnikov. Tudi v misijone pošilja mnogo svojih duhovnikov. Trenutno jih je 930. Samo lani jih je odšlo 68.
• V mestu Agri v Indiji je svetišče posvečeno sv. Frančišku Asiškemu, kamor indijski katoličani radi romajo. Bivša predsednica Indira Gandhi je ob neki priložnosti dejala, da tega svetega siromaka zelo spoštuje in da rada opravlja njegovo molitev.
V	Katoliškem glasu smo brali o razpravi, ki je tekla v deželnem svetu o družinskih posvetovalnicah (Consultori familia-ri) v naši deželi. Kaj so pravzaprav take posvetovalnice? Odgovor na vprašanje so skušali dati na srečanju, ki je bilo v zavodu «Steila Matutina» v Gorici. Tam je govoril dr. Masutto, predsednik deželne komisije, ki je izdelala zakon o družinskih posvetovalnicah v naši deželi, in gospa Viei iz Vidma, ki sodeluje pri taki posvetovalnici v Vidmu. Po njuni razlagi je zadeva naslednja.
Italijanska država je začela z velikimi reformami, ki se tičejo družine in zdravja državljanov. V ta namen so izdelali novo družinsko zakonodajo, ki je že stopila v veljavo; sedaj je na tem, da stopi v veljavo nova ureditev zdravstvene oskrbe v Italiji. V parlamentu je bil sprejet zakon
o	razporoki, ki je dobil potrdilo v referendumu. Sedaj je v razpravi zakon o splavu. V vso to dejavnost se vključuje tudi zakon o družinskih posvetovalnicah. Rimski parlament je sprejel zadevni okvirni zakon julija 1975. V tem zakonu so nakazani nameni družinskih posvetovalnic: biti v službi družine in materinstva. Državni zakon pa prepušča deželam, da vsaka zase izdela podrobno zakonodajo o teh posvetovalnicah, ker jih zaupa v upravo deželam.
Nekatere dežele so tak zakon že sprejele. Med temi so dežele Emilija, Lombardija in še kaka druga. Toda deželni zakoni o posvetovalnicah se med seboj razlikujejo. Ponekod so naredili iz njih ne samo posvetovalnice, temveč zdravniške ambulatorije, kjer se skrbi za spolno vzgojo, za kontracepcijo, za abortus in podobno. To pa ni v duhu državnega zakona, ki pravi, naj bodo to le posvetovalnice, v katerih naj se z nasveti pomaga družinam v njih problemih in težavah, ko nastanejo. Zato naj bodo člani posvetovalnic razni kompetentni ljudje: sociolog, psiholog, pedagog, psihoterapevt, jurist ne pa kaki gi-
zgodovinski prerez delovanja manjšinskih strank in organizacij, so stališča svojih strank razložili zastopniki manjšin, ki so se sestanka udeležile. Poseben poudarek je bil na bližnjih evropskih volitvah in na stališču, ki naj ga zataamejo narodnostne skupnosti, ki žive v Italiji.
Prisotni so se strinjali, da bi morala vsaka manjšina imeti zagotovljeno vsaj eno mesto v bodočem evropskem svetu; govor je bil tudi o tem, da bi bil narodnostnim skupnostim program skupen.
Slovenska predstavnika sta navzoče seznanila tudi z zaključki II. deželnega kongresa SSk, ki je bil 12. in 19. marca letos v Števerjanu, ter z vsebino predloga za celovito zaščito slovenske narodnostne skupnosti v Italiji.
Glede evropskih volitev in poteka priprav nanje so prisotni pooblastili parlamentarce nemške in francoske manjšine, da se za stvar zavzamejo in o svojih korakih čimprej poročajo predstavnikom prej omenjenih manjšin.
Sklenjeno je bilo končno, da se omenjena predstavniška manjšinska telesa povežejo v stalen koordinacijski odbor posvetovalnega značaja, v sklopu katerega se morajo predstavniki manjšin seznanjati s skupnimi ali sorodnimi problemi in zavzemati do teli čimbolj enotna stališča.
Izšel je hrvaški prevod vseh Dantejevih del
»Matica Hrvatska« je skupaj z založniško hišo »Liber« izdala hrvaški prevod vseh Dantejevih del: gre za dve v usnje vezani knjigi na skupno 1.600 straneh. Ta pomemben kulturni podvig pod naslovom »Dante: dela« je sad truda dveh znanih italijanistov z zagrebške univerze. To sta Frane Cale in Mate Zorič. Prva knjiga (740 strani) zajema nrsa dela v prozi in poeziji razen Božanske komedije. V uvodnem delu je prikazano življenje, delo, pomen dn še posebej pesnikova umetnost in njegova aktualnost.
Druga knjiga, ki obsega 860 strani, je v celoti posvečena Božanski komediji, ki je prevedena v italijanskem enajstercu. Sledijo bogate opombe, opis oseb, grafični oris pekla, vic in nebes ter seznam imen. Drugo knjigo dopolnjuje esej z naslovom »Dante pri Hrvatih«, ki je razdeljen v dva dela: »Dante v hrvaškem slovstvu« in »Dantejeve teme v likovni umetnosti Hrvaške«. Obe knjigi staneta 800 novih din, kar znese v lirah 36.000.
nekologi in babice. Mesto za te bo v raznih zdravniških centrih, ki jih predvideva nova zdravstvena zakonodaja. Podobne posvetovalnice imajo že v številnih zapad-nih in tudi socialističnih državah. Ponekod dobro delujejo.
Pri razpravi v deželnem svetu v Trstu je prišlo do spopada med demokristjani in laičnimi strankami prav z ozirom na namen, ki naj ga imajo družinske posvetovalnice v naši deželi. Laične stranke so hotele, naj bi te posvetovalnice bile predvsem centri za načrtovanje družine (kontracepcija, abortus). Demokristjani in SSk so pa hoteli, naj ostane zakon zvest smernicam državnega okvirnega zakona: posvetovalnice naj nudijo nasvet in pomoč pri težavah, ki nastanejo v zakonu in v družini, naj se pa ne bavijo s tem, kar spada v zdravniško kompetenco. Drugi razlog za spor je bil v tem, kdo naj upravlja te posvetovalnice. Laiki so bili izključno za javne ustanove (občine, pokrajine), demokristjani pa za to, naj se dovoli tudi privatnim ustanovam, da lahko vodijo slične posvetovalnice, če imajo na voljo kompetentne osebe. Zato naj tudi privatne posvetovalnice uživajo javno podporo, če se izkažejo, da dobro vršijo svojo nalogo.
Ko je prišlo do glasovanja, je bil zakonski osnutek zavrnjen tudi z glasovi misi-nov, ki so se pri glasovanju pridružili levičarskim in laičnim strankam. Družinskih posvetovalnic v naši deželi za sedaj torej še ne bo.
Če nimamo še državnih posvetovalnic, imamo pa nekaj poskusov privatnih posvetovalnic. Ena takih je v Vidmu. Kako deluje, je razložila ga. Viei, ki je v posvetovalnici zadolžena kot socialna delavka. Predvsem je povedala, da vsi sodelujejo brezplačno. Njih delo je v tem, da osebam, ki se znajdejo v stiski, skušajo pomagati z nasveti ali jim poiskati pomoč pri kaki drugi ustanovi, ki ima denarna sredstva. Navedla je, kako so npr. prišli mladoletni zaročenci odločeni, da naredijo splav. V posvetovalnici so jim razložili, kaj to pomeni; uvideli so pri tem, da težave prihajajo tudi od strani družin obeh mladih ljudi. Z dobro besedo so posredovali pri starših in zadeva se je ugodno rešila. Takšni in slični so primeri, ki privedejo ljudi v posvetovalnico. Tu jim skušajo z dobro besedo pomagati. Včasih uspejo, včasih ne uspejo. Takrat pa se prizadeli morajo obrniti na druga vrata.
Takšno je pametno gledanje na družinske posvetovalnice, ki res ne smejo postati centri za kontracepcijo in abortus, kot hočejo feministke.
IZ KANALSKE DOLINE
Rabelj: brez gospodarskih načrtov
Od časa do časa pridejo novice, da bodo zaprli rudnik svinca in cinka, od katerega kraj živi. Domačini upajo, da se to ne bo zgodilo, saj je rude še najmanj za desetletje.
Vendar pa obratovanje rudnikov podobno kot drugih gospodarskih obratov ni odvisno samo od zalog rude, ampak tudi od drugih stvari. Tako od cene pridobljene kovine na svetovnem in domačem trgu (rudnik živega srebra v Idriji je moral prav zaradi tega ustaviti delo), od finančne pomoči državnih in poldržavnih ali zasebnih družb, ki rudnike upravljajo in izkoriščajo, nadalje od splošne gospodarske krize ali pa krize v rudarstvu itd.
Zaradi tega bi bilo potrebno tudi v Rablju misliti na razvoj vzporednih in stranskih dejavnosti, tako da bi imeli ljudje delo, če bi rudnik nepričakovano ustavil izkopavanje.
Druge vasi v Kanalski dolini kot Ukve, Zabnice, Ovčja vas, Bela peč, Fužine, imajo v primeri z Rabljem veliko širšo gospodarsko osnovo: nekaj kmetijstva, gostinstva, turizma, železnica, trgovina (Trbiž), tovorni promet in skladiščenje (Pon-toba, Koko-vo). Zato najdejo ljudje v teh krajih mnogostranske možnosti zaposlitve.
V	Rablju pa je vse vezano samo na rudnik. In če ta zapre, umre z njim tudi vas.
Vsled tega bi bil potreben poseben go-skodarski načrt, ki bi ga morala izdelati občina Trbiž, pod katero Rabelj spada: raziskati možnosti za poživitev turizma, prometa skozi vso dolino in preko Predela (1156 m), kjer je mejni prehod na jugoslovansko stran, na Bovško, v dolino Soče in proti Gorici in morju. Preučiti možnosti za povečanje trgovskega prometa v samem Rablju. Poskrbeti za več kulturnih prireditev, itako da se prebivalci, ki priha' jajo od vseh vetrov in pripadajo treni jezikovnim skupinam, bolj navežejo na kraj, v katerem so se naselili.
OKNO V DANAŠNJI SVET
ilillllli{lllll!lllllllllllllllllllll||l!lillill!llllllillllllllllll!llllillllllll!llllfllllllllllllllll!ll!llllllllllll!lllllllllllllllllll!lll!llllllllillllllllllllllllllllllllllllllllll!llllllllll!llllllllllllllll
Zbor predstavnikov manjšin alpskega loka
Koncert ob desetletnici V spomin Bernardinu Godniču
Vsak nastop slovenskega pevskega zbora v zamejstvu je za nas kulturni praznik. To velja še toliko bolj za koncert ob jubileju pevske skupine, ki ima še toliko večji simboličen pomen. In tak je bil v nedeljo v nabito polni dvorani Katoliškega doma v Gorici koncert moškega zbora »Mirko Filej« ob desetletnici njegovega delovanja. Ljubitelji naše pesmi, prijatelji zbora od blizu in daleč, predstavniki organizacij in oblasti, vsi so s svojo udeležbo hoteli počastiti praznik našega petja, obenem pa tudi delo in požrtvovalnost pevcev goriškega moškega zbora.
Ob začetku je pozdravil občinstvo in goste predstavnik zbora Viktor Prašnik, ki je v svojih spremnih besedah orisal nastanek zbora, njegov pomen in značilnosti ter vlogo, ki jo danes igra v našem kulturnem življenju. Zatem je predal besedo gostom, ki so hoteli zboru čestitati ob njegovi pomembni obletnici. Prvi je spregovoril predsednik Zveze slovenske katoliške prosvete dr. Kazimir Humar, ki je poudaril nekaj temeljnih misli v zvezi z zborom. Z današnjim koncertom se je hotel zbor posebej oddolžiti spominu prof. Fileja, saj se bomo letos spominjali petnajste obletnice njegove smrti. Posebej pa se je spomnil dirigenta Zdravka Klanjščka in njegovega dela ter žrtev in sodelovanja pevcev samih. Za njim so zboru čestitali predstavniki mešanega zbora »Lojze Bratuž«, Fantov izpod Grmade, odbora za Katoliški dom, Slovenske prosvetne zveze ter predstavnica zbora »Bojan« iz Dornberka. Poseben pozdrav je prinesel gori-ški župan Pasquale De Simone, ki je v svojem nagovoru čestital zboru in podčrtal pomen njegovega dela tako v slovenskem kot v širšem kulturnem prostoru. Po koncertu pa sta zboru prinesla svoje pozdrave in čestitke še predstavnika Slovenske skupnosti, Marjan Terpin in deželni svetovalec dr. Drago Štoka.
Koncert sam se je delil na dva dela. Prvi del je bil umetne in duhovne vsebine, drugi pa v glavnem narodne. Najprej je zbor »Mirko Filej« odpel tri polifonske skladbe skladateljev Maineria, Asole in Gallusa. V cerkveno glasbo se lahko uvršča tudi Mokranjčev »Njest svjat«, medtem ko sta izrazito duhovni pesmi sipiiri-tual »Dep River« in Pahorjev Očemaš hlapca Jerneja. Zadnje tri pesmi prvega dela pa so bile razpoloženjsko lirične: Mihel-čičeva Jesen in Srebotnjakova Bori ter religiozno uokvirjena Foersterjeva Večerni ave.
Nedvomno je bil prvi del sporeda najtežji, tako programsko koit interpretativno. V polifonskem delu je goriški moški zbor pokazal dokaj resnosti v pripravi in diskretno tehnično obvladanje partiture. Pri interpretaciji teh skladb pa bi si želeli večje lahkotnosti in prožnosti. Morda bi k temu v bodoče pripomogel bolj sistematičen pristop k polifonski glasbi, ki ima pač svoje posebne zahteve. Prepričljivejši je bil zbor v naslednjih skladbah, kjer je prišla bolj do izraza njegova mter-Pretacijska sila. To velja še posebej za ameriški spiritual z dobrimi solističnimi deli, Srebotnjakovo Bori in Foersterjev Večerni ave. Interpretacija Pahorjevega Očenaša hlapca Jerneja ni lahka, saj zahteva veliko dinamično in agogično pažnjo ter stilno fineso. Verjetno smo jo od strani Soriškega zbora že slišali v boljši in bolj gotovi izvedbi.
Drugi del koncerta je bil posvečen izra-z‘to slovenski narodni pesmi. Tu je zbor “Mirko Filej« dosegel lepe poustvarjalne Uspehe. Zvrstile so se še narodne pesmi,
ki so jih priredili skladatelji Vrabec, Dev, Simoniti, Kemjak, Filej, Kramolc, Haj-drich. Pri teh izvedbah se je goriški moški zbor gotovo najbolj spontano izpel, pri čemer je prišel včasih do izredno lepih dosežkov7. Veliko vlogo so imeli pri raznih posameznih skladbah tudi solistični vložki, ki so dokazali, da ima zbor na splošno zelo dober glasovni material ter nekaj solistično incizivnih glasov. Naj dodamo še to, da bi bilo v prihodnje bolje dati večjo solistično vlogo pevcem, saj bi tako pevovodja imel večji kohezijski vpliv na zbor sam. Na koncu je zbor dodal še priljubljeno rusko narodno »Kalinka«, ki jo je zelo dobro oblikoval in ji dal širok vokalni razpon.
Levji delež pri zborovem uspehu ima njegov dirigent Zdravko Klanjšček, ki zbor vodi od vsega začetka in mu je že vlil potrebno enotnost in osebna pečat. Njemu in pevcem želimo, da bi še naprej s tako vnemo gojili slovensko pesem in dosegli v bodoče vedno več uspehov!
ab
Želel si, da te pokopljejo na vrtojben-skem pokopališču, ker je bila tvoja želja, da počivaš in čakaš vstajenja na tisti božji njivi, kamor si v 30 letih spremil toliko tebi dragih Vrtojbencev. Želja se ti je izpolnila in na belo nedeljo te je spremljala k večnemu počitku velika množica Vrtojbencev, potem še številni drugi ljudje iz Komna, od koder si bil doma, iz Gradnega v Brdih, kjer je bila tvoja prva duhovniška služba, iz Gorice, kjer si imel veliko znancev, in pa tudi veliko število duhovnikov sobratov. Vsi so se zavedali, da se poslavljajo od duhovnika, ki je hotel biti duhovnik v polnem pomenu besede. Saj ti nisi poznal polovičarstva. Kar si bil, si hotel biti v celoti.
Spominjam se, kako je bilo v semenišču. Bil si v razredu pred mano, toda na igriščih, v učilnicah smo bili skupaj. Bernardin Godnič, tu si vedno izstopal, ne zaradi kakih izrednih talentov, temveč zaradi svoje visoke postave in zaradi svoje delavnosti. Kot pristen Kraševec si se zagrizel v delo in nisi popustil. Še veš, kako
REVALS 13-77
(Revija slovenskih instrumentalnih ansamblov)
V nedeljo 24. aprila ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu. Sodelujejo ansambli Explorer, Igo Radovič, Praprot, Super-group in Taims. — Prireja Zveza cerkvenih pevskih zborov na Tržaškem.
Dne 14. aprila je deželno tajništvo Slovenske skupnosti organiziralo notranjo konferenco o prostorski problematiki s posebnim oziram na ozemlje, naseljeno s pripadniki slovenske narodnostne skupnosti v deželi Furlanija-Julijska krajina in sicer z vidika regulacijskih načrtov, kra-ških rezervatov, prometnih objektov ter industrijskih con. Namen tega posveta in še drugih, ki bodo sledili, je seznaniti javne politične delavce z globalno problematiko prostorskega načrtovanja, ki se urejuje brez sodelovanja in soodločanja predstavnikov Slovencev, zaradi česar smo bili in smo še vedno pasiven objekt, ki ga stalno postavljajo pred izvršena dejstva.
Zadevna poročila so pripravili člani urbanistične komisije v okviru Slovenske skupnosti in so obravnavala pravno in politično problematiko razlaščevanja, urbani-stienoprostorskega načrtovanja s posebnim ozirom na naravna zaščitna področja, prometne objekte ter industrijsko cono na osnovi Osimskega sporazuma.
Tako je bilo med drugim ugotovljeno, da je Furlanija-Julijska krajina izdelala osnutek splošnega deželnega urbanističnega načrta ne da bi upoštevala kulturnozgodovinske in gospodarsko-socialne potrebe prebivalstva, pripadajočega slox’enski narodnostni skupnosti. In to kljub temu, da predstavlja ozemlje za narodno manjšino bistven življenjski element za njeno rast in razvoj ter uspešno upiranje asimilacijskim težnjam.
Prav tako brez sodelovanja manjšine sta bila izdelana načrta o kraških rezervatih ter industrijski coni na Krasu. Ali se bodo ti načrti uresničili v obliki in obsegu ter na kraju, kjer so načelno predvideni, je vprašanje zase, vendar si kot Slovenci moramo biti že sedaj na jasnem, kakšne posledice nam prinašajo.
Iz vseh teh razlogov vodstvo SSk meni,
da je treba omenjene probleme strokovno in politično poglobiti in na njih osnovi priti do ustreznih zaključkov.
Poosimsko obdobje se je namreč pričelo na žalost v znamenju nič kaj vzpodbudnih znamenj, ko nam hočejo spet vsiliti svoj načrt o kraških rezervatih ter zanikati upravičenost manjšinske zaščite na istem kraškem ozemlju. Naš človek na lastni koži čuti, da ga hočejo odriniti vstran in s tem pehati v asimilacijo pod gesli prijateljskega ozračja in gospodarskega sodelovanja.
Iz poročil in posegov v razpravo je izšla ugotovitev, da je treba po raznih znakih sodeč pričakovati nov val razlaščanja in tudi druge posredne oblike odtujevanja manjšinskega prostora. Zato bo morala slovenska manjšina kot celota posvetiti temu problemu prvenstveno skrb. Predvsem je nujno napeti vse sile, da si dežela Furlanija-Julijska krajina izdela nove in bolj pravične predpise za pridobivanje površin za dela javne koristi. Razumljivo je, da smo pri tem problemu Slovenci zainteresirani, zato se moramo tudi najbolj odločno zavzeti, da ohranimo čim več svojega ozemlja.
M Vodilni hrvaški komunist Vladimir Ba-karič je izjavil, da sta v Jugoslaviji trenutno 502 politična jetnika. O znanem disidentu Milovanu Džilasu pa je dejal, da ne dobi potnega lista zato, ker komaj je v inozemstvu, že stori kaj, kar je po jugoslovanskih zakonih kaznivo.
B Specializirani potapljači v morskih globinah so potegnili na površje nadaljnjih 19 sodčkov s strupenim svinčenim tetra-etilom, ki so bili v potopljeni jugoslovanski ladji »Cavtat«. Ta leži 95 m globoko na morskem dnu blizu mesta Lecc.e ob Otrantskem prelivu. V ladji je še 874 sodčkov.
smo ustanovili »Metlo«. Skupina se nas je zbrala v želji, da bomo govorili čim lepšo in čim čistejšo slovenščino. Zato smo se začeli zbirati v skupini »Metla«, kjer smo se člani obvezali, da bomo drug drugega opominjali na napake in čistili svojo slovenščino tudi s pomočjo prostovoljnih kazni. Ti si bil duša »Metle«. To je prišlo na ušesa tedanjih predstojnikov, ki so videli v tem politično nevarno dejanje. Metlo so razpustili oz. jo prepovedali, ti si pa moral kot vodja »upornikov« ali zapustiti Gorico ali pa semenišče. Odšel si v centralno semenišče v Bologno, kjer si srečno dokončal bogoslovje in postal duhovnik.
Komen je bil v slavju za tvojo novo mašo leta 1939. Saj si nadaljeval tradicijo novih maš v družini Godničev. Tvoj stric je bil župnik v Dornberku, tvoj prasiric je pa umrl kot župnik v Grgarju. Tvoj oče, cerkovnik v komenski »katedrali«, je bil nadvse vesel tisti dan, tvoja mati enako. Potem so te čakale službe. Začel si v Gradnem v Brdih. Med vojno sem te obiskal. Z zanosom si mi pripovedoval o svojih prvih dušnopastirskih izkušnjah, o delu z mladino, o prenovi podružnic, o stikih z ljudmi. Srečno si preživel vojna leta, ki so v Brda prinesla toliko gorja.
Po vojni se je zgodilo, da se je leta 1946 izpraznila vrtojbenska župnija s smrtjo Franca Kodriča. Zaprosil si za to mesto in v marcu 1947 začel svojo službo v Vrtojbi, ki je bila takrat v glavnem še kmečka vas. Na delo si se vrgel z vso vnemo, kot je bilo v tvoji naravi. Sadovi so se kmalu poznali zlasti pri otrokih in v cerkvi.
Delo z mladino je bilo tvoje veliko veselje in tvoja velika muka. Vse bi dal za mladino pri verouku in izven njega. Tedaj si skupaj z bratom Franjom in nekaterimi drugimi mlajšimi duhovniki uvidel, da so pri pouku potrebni novi prijemi, nove metode in nova vsebina. Vrtojba je kmalu postala prvo središče veroučne prenove v Sloveniji. Skupaj z bratom sta pripravljala in razmnoževala nove katekizme. Zglede sta iskala povsod, pri Italijanih, Francozih, Nemcih. Tvoje župnišče je v petedesetih letih postalo tiskarna novih katekizmov. Ni bilo vse takoj popolno, toda pot je bila nakazana in po njej je šla nadaljnja prenova mladinskega verouka v Sloveniji.
Druga tvoja ljubezen je bila cerkev. Želel si, naj bo hiša božja lepo in smotrno urejena. Vrtojbenska cerkev je nova zgradba, saj so lani obhajali 50-letnico posve-
titve. Vendar tebi notranjščina ni ugajala. Želel si, naj bi cerkev Srca Jezusovega postala lepa in bolj prikupna, zlasti pa da bi bolj ustrezala potrebam liturgije.
Tudi na tem področju si postal pionir. Poklical si Toneta Kralja in z njegovo pomočjo prenovil notranjščino vrtojbenske cerkve. Tone Kralj je cerkev preslikal in ustvaril nekaj umetnin, ki bodo ostale. Vendar oba, ti in Kralj, nista ostala samo pri stenah. Prenovila sta celotno notranjščino, posebno prezbiterij. Bil si med prvimi, če ne absolutno prvi, ki si je obrnil oltar proti ljudstvu, odstranil obhajilno mizo, predelal stranske oltarje, da bolj izstopata glavni in daritveni oltar. S preveč korenitimi spremembami nismo vsi soglašali in še danes ne soglašamo. Toda tam so, da pričajo o tvoji podjetnosti in odprtosti za vse novo, kar se ti je zdelo pametno.
Pri tem delu in skrbeh si se izčrpaval, da si prezgodaj ostarel. Pridružile so se še razne težave z zdravjem, ki je zmeraj bolj pešalo. Toda s kraško trmo si kljuboval, dokler ni neozdravljiva bolezen postala močnejša kot ti. Na velikonočni petek si dotrpel, ko ti je bilo 63 let, od katerih si 30 let preživel v Vrtojbi.
Te skromne vrstice naj ti bodo v spomin in v zahvalo za vse, kar si storil za Vrtojbence, med njimi tudi za moje pokojne starše.
Kazimir Humar
Srečanje vseh birmancev tržaške škofije, njih staršev in botrov bo v Bazovici v nedeljo 22. maja ob 15.30.
Iz Slovenije
•	Ob novici, da bodo v Ljubljani postavili krematorij za sežiganje mrličev, je tiskovni urad ljubljanske nadškofije dal izjavo, v kateri pravi, da je pokopavanje mrličev v zemljo še naprej pravi krščanski pogreb. Ker pa v sedanjih razmerah sežiganje ne pomeni več nujno zanikanja verske resnice o vstajenju od mrtvih, je dovoljeno človeku, ki se odloči za sežig svojega trupla, podeliti zakramente za umirajoče in zanj opravljati javne molitve. Vendar naj se žare ne blagoslovi v krematoriju in se je ne spremlja na pokopališče, pač pa se jo lahko blagoslovi ob grobu.
HRANILNICA IN POSOJILNICA NA OPČINAH
Zadruga z neomejeno zavezo - Bazoviška ulica 2, Opčine
VABILO
Spoštovani član! Vljudno ste vabljeni, da se udeležite rednega letnega občnega zbora, ki bo v prvem sklicanju v soboto 23. aprila 1977 ob 8. uri dopoldne in v drugem sklicanju v nedeljo 24. aprila 1977 ob 10. uri v dvorani Finžgarjevega doma, Narodna ulica 89 (zraven Hranilnice in posojilnice), z naslednjim dnevnim redom:
1. Poročili upravnega in nadzornega odbora, razprava in odobritev obračuna za poslovno leto 1976 ter razdelitev čistega dobička.
2. Določitev višine posrednih in neposrednih kreditov posameznim obvezancem.
3. Določitev doplačil novih članov ter višina aktivnih in pasivnih obrestnih mer.
4. Volitve novih odbornikov.
5. Slučajnosti.
UPRAVNI ODBOR
MiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiMiiiHiiiiiiiiimiHiiiiiiiimMiiitiitiiiiiiiiiiiiHHiiimiMHiiiiiumiiiiiiimiiiiM
kirurgu
ANDREJ MAJCEN SDB
Tri tedne pri slovenskem dr. Janežu
(Priredil Anton Vode SDB)	(5)
Pater Crotti: Aprila 1948 je dr. Janež Prišel v Caotung. Bili so težki časi. Bol-nijki so bili v rokah neveščih zdravnikov Mazačev. Pravega kirurga sploh ni bilo. Manjkalo je tudi najpotrebnejšega za ope-
1	acije. Toda dr. Janež je trdo držal. Učil Se je kitajščine in si sam vzgajal pomožno osebje za operacijsko sobo in za zdrav-■i°nje. Uspehi so se kmalu pokazali.
A-M: Ms,gr. Kerec je bil vesel in je tudi 1,torie povabil v Caotung, k sestram in k dr' Janežu. Skupaj z doktorjem greva po 'nišnici, da pregledava bolnike. Vsakega bpo Vsa
sape
Pozdravi in se za vsakega zanima. Sak pa ga pozdravi: »Fampiljao«, precej som spustil po operaciji na zadnjici. okior Sc [nj nasrne]ine jn pravi: To je ® nas zdravnike najlepša muzika. Ce gre ? 'n von, se rana veliko lepše celi, ker nika ne napenja.
Pater Crotti: Povsod se je govorilo o čudežnem zdravniku, ki je kos tudi nemogočim primerom. Rešil je na stotine in stotine življenj. Operiranci so veselo odhajali domov, saj so jim vrnile zdravje roke gospoda doktorja, Kerečevega prijatelja. Bolnišnica je postala znana daleč naopoli in vsak dan so od daleč prinašali bolnike na bambusovih nosilnicah. Tudi komunisti in drugi malopridneži so se prihajali zdravit; in doktor jih ni spraševal, kaj so, ampak kaj jih boli.
AM: Gospod Janež, rad bi vam postavil še eno vprašanje: Kaj mislite o delu, o svetosti in prizadevanju pokojnega rnisgr. Kereca? Prav v tem trenutku vstopi p. Crotti; pa še njemu zastavim isto vprašanje. Msgr. Kerec, odgovorita soglasno, je bil velik mož in je mnogo dobrega storil in uredil v škofiji. Ce bi njega ne bilo, bi jaz, pravi dr. Janež, nikoli ne bil misijonski zdravnik. In p. Crotti dostavi: Mi kamiljanci ne bi bili prišli v misijone pred 30 leti. To je njegova velika zasluga. Za njegovo beatifikacijo sicer ne bomo glasovali, a vseeno je bil zelo velik, znan, spoštovan, apostolski mož, zelo goreč za vse
dobro. Ker je bil človek, je pa seveda imel tudi svoje senčne strani, a kljub temu je bil velik in zaslužen misijonar. Ponosen je bil na svoj škofovski prstan, na rdeče gumbe, na visoko mitro, na svilene rdeče nogavice med svojimi revnimi kristjani, ki so take reči cenili.
S KITAJSKE CELINE
NA OTOK FORMOZO
Pater Crotti: Za nove gospodarje Kitajske republike niso važna življenja, važen je marksizem. Kmalu je prišel ukaz, da morajo vsi tujci in tako imenovani kapitalisti oditi iz dežele. Tako je doktor v aprilu 1952, po štirih letih uspešnega delovanja, moral zapustiti Caotung.
AM: Najprej je šel msgr. Kerec, za njim kamiljanci, mariborske sestre in končno dr. Janež. Ker je bil salezijanski zavod, kjer sem bil takrat ravnatelj, že nacionaliziran, smo se vsi za nekaj časa stiskali na škofiji. Tu je bil v hišnem priporu tudi kunminški nadškof Derouineau z nekaterimi drugimi misijonarji. Končno je prišel ukaz za izgon.
Na kitajsko-hongkonški meji sta dr. Janeža čakala kamiljanca p. Pasfcro in br. Caon. Že takoj po prvem pozdravu sta ga povabila, da bi šel z njima na Formozo. Pater Crotti, ki je že vodil novo bolnišnico na Tajskem, pa mu je poslal telegram in ga povabil v Bangkok. Msgr. Kerec, ki je pred nami dospel v Hongkong, se mu je za vse lepo zahvalil in mu dejal: Tu vam dam 2.000 ameriških dolarjev; uredite si, kakor veste in znate. Jaz vam ne morem več pomagati.
Za doktorja je bilo vprašanje, kam naj sedaj gre, življenjskega pomena. Pa naj Bog odloči, si misli. Kjer mi bodo prvi poskrbeli dovoljenje, tja pojdem. Kocka je padla na Taiwan. Vesel je bil, tako bo mogel biti spet med Kitajci, ki jih je imel rad kljub vsemu, kar so mu komunisti zagodli.
Pravi: Štiriletni noviciat na celini mi je zelo koristil. Kamiljanci, intcrnuncij (najprej msgr. Riberi, pozneje msgr. Caprio) in škof Kuok so ga kar na rokah nosili. Vedeli so, kako velikega pomena bo njegovo delo v kamiljanskem delokrogu med
ubogimi na Taivvanu in še posebej v Lo-tungu, kjer je bilo tisti čas prav veliko zelo ubogih in potrebnih kitajskih beguncev s celine. Pa tudi domači Taivanci so bili zaradi vojne močno izčrpani: povsod sami bledi, bolni in žalostni obrazi, ki so klicali po usmiljenju.
V	takem okolju je pred 25 leti ta raz-kuštrani in sitni, pa vendar tako izvrstni zdravnik začel z božjo pomočjo svojo slavno lotunško zdravniško misijonsko kariero.
Pater Crotti: Mesto Lotung ima 40.000 prebivalcev in leži na vzhodni morski obali kakih 100 km od glavnega mesta Tajpeh. Pred 25 leti je imela Formoza 8 milijonov prebivalcev (sedaj jih ima 16, samo Tai-peh 2). Ceste, železnice, industrija, trgovina, elektrika in podobno je bilo na zelo nizki stopnji (medtem ko je sedaj vse drugače). O sanitarnih napravah je bolje, da ne govorimo: malo bolnišnic, malo zdravnikov, pa še ti malo vešči; ni bilo zdravil ne drugega, kar je potrebno za bolnišnico,
(Drugič naprej)
PEVSKI ZBOR RUFA-PEC priredi v Rupi v nedeljo 24. aprila in v ponedeljek 25. aprila
PRAZNIK FRTALJE
Nedelja ob 15. uri:
— najmlajši iz Rupe
— recitacije, rajanje in petje vaške mladine
— moški zbor iz Štmavra
— moški zbor iz Opatjega sela
— moški zbor »I. Cankar«, Višmarše, Škofja Loka
— Goriški oktet
— mešani zbor Rupa-Peč
— Ansambel Lojzeta Hledeta s pevci
— priložnostni govornik: časnikar Saša Martelanc iz Trsta
Ponedeljek ob 17. uri: prosta zabava ob veseli glasbi.
Oba dneva bo na voljo frtalja z drugimi dobrotami ter pristna domača kapljica. V primeru slabega vremena se bo prireditev vršila eno prihodnjih nedelj v maju.
Iz delovanja deželne SSk
V torek 19. aprila je bila v Jami j ah druga seja deželnega tajništva Slovenske skupnosti. Člani tajništva so obravnavali razne probleme v dežeini upravi, ki so sedaj na dnevnem redu. Še posebej pa so razpravljali o pripravah na bližnji študijski seminar o narodnih manjšinah in Združeni Evropi, ki bo prve dni junija v Gorici. Na tem seminarju bodo sodelovali kvalificirani predstavniki glavnih narodnih manjšin oz. skupnosti v Italiji. Zborovanje sodi v okvir že začetih pobud za večjo povezavo med narodnimi manjšinami, ki živijo v italijanski republiki, zlasti v perspektivi prvih volitev v evropski parlament.
Iz delovanja goriškega občinskega sveta
Na seji dne 15. aprila je občinski svet v Gorici pretresal vrsto vprašanj političnega in upravnega značaja. V začetku seje sta svetovalca SSk dr. Paulin in dr. Bratuž vložila pismeno interpelacijo na župana, v kateri zahtevata pojasnila od strani občinskega odbora v zvezi z nekaterimi ukrepi v zadevi javnih del in posebej področnih načrtov, ki zadevajo gradnje ljudskih stanovanj.
Na seji je nato župan De Simone odgovarjal na razne interpelacije svetovalskih skupin v zvezi s »Fondom Gorica«. Svetovalci so nato vzeli na znanje odstop dosedanjega občinskega odbornika za zdravstvo odv. Portellija, ki je v odboru zastopal republikansko stranko. Omenjeni odbornik je podal ostavko tudi na mesto občinskega svetovalca. Na njegovo mesto v svetu je bil izvoljen svetovalec Drufuka, mesto v občinskem svetu pa je prevzel republikanec Luciani, ki bo verjetno odbornik za javna dela. Pri teh zamenjavah
se je vnela precej živahna debata o političnem pomenu odstopa odv. Portellija, ki naj bi bil — po mnenju nekaterih svetovalcev — v zvezi z nedavno ustanovitvijo zdravstvenega konzorcija. (Na prvi širši seji tega konzorcija, ki je bila pred kakima dvema tednoma, je predstavnik SSk dr. Bratuž opozoril, naj se v novih organih konzorcija upoštevajo tudi potrebe slovenskega prebivalstva pokrajine, vključno z rabo slovenskega jezika v poslovanju, na kar je predsednik konzorcija Tuzzi odgovoril, da se bo ta potreba upoštevala.) Sledila je razprava o obračunu občinske lekarne v štandrežu, pri čemer je svetovalec Paulin zahteval, naj se pri namestitvi osebja poskrbi tudi za slovanske uslužbence.
Občinski svet je nadalje razpravljal o raznih drugih upravnih vprašanjih. Izglasoval je tudi nekatere podpore kulturnim ustanovam v mestu. Šlo je za mestno knjižnico, inštitut za mednarodno sociologijo (ISIG) in za mešani zbor »Lojze Bratuž«, ki je prejel podporo za svojo letošnjo turnejo v Parizu.
Obnavljanje tradicij v Štandrežu
Velikonočni torek, tradicionalni vaški praznik sv. Ivanca, je bil za Štandrež vedno praznični dan. Ker je to kmečki praznik, so ga še posebno proslavili štan-dreški kmetje, ki so se zjutraj udeležili sv. maše, popoldne blagoslova in nato se zbrali v gostilni, kjer so z gosti iz mesta in okoliških vasi veselo prepevali ob dobri domači kapljici.
Tudi letos so se v štandrežu spomnili sv. Ivanca. Na velikonočni torek so se veselo oglasili zvonovi, ki so vabili k maši, ki je bila darovana po namenu domačega Kmečkega društva. Pri maši je prepeval velikonočne pesmi domači cerkveni mešani zbor.
Po maši je bil v prostorih prosvetnega doma »Anton Gregorčič« vesel družabni večer, ki se ga je udeležilo lepo število domačinov. Družabni večer, ki ga je priredilo PD »Štandrež«, je lepo uspel. Izkušeni kuharji so poskrbeli za odlično jedačo, posebno so se izkazali z zelenjavno frtaljo. Vesela družba je seveda zapela tudi vrsto slovenskih narodnih. Ob tej priložnosti so prisotni vzdignEi kozarce in
čestitali Olgi in Rikotu Zniderčič, ki sta istega dne slavila 30 let zakonske zveze. Na programu je bilo tudi predvajanje nad sto diapozitivov o Štandrežu in o delovanju PD »Štandrež« ter Kmečkega društva.
Sovodnje: darujmo svojo kri!
Združenje prostovoljnih krvodajalcev spada med najplemenitejše ustanove za pomoč človeku v sili.
Edino slovensko združenje krvodajalcev v Italiji deluje v Doberdobu zelo uspešno že vrsto let. Šteje osemdeset članov in je prejelo že vrsto narodnih in mednarodnih priznanj.
Prostovoljno krvodajalstvo in zbiranje krvodajalcev slonita na osnovah pristnega humanizma in na globoki zavesti človeške solidarnosti. Prav izredna plemenitost teh vrednot nas vabi, naj tudi v sovodenj ski občini ustanovimo krvodajalsko sekcijo.
Potrebe po transfuzijski krvi so iz dneva v dan večje. Da bi je bilo vedno na razpolago, bi bilo prav, da prispeva kri vsakdo, ki je zdrav in sposoben.
Naše nadaljnje prizadevanje je zato tudi v stremljenju po vključitvi v vrste krvodajalcev vedno večjega kroga občanov, kakor tudi v pobudi zavesti, da je sodelovanje v tej organizaciji in še posebej darovanje lastne krvi ne samo zagotovilo prednosti v primeru sile, pač pa tudi odlika človeške solidarnosti.
Za boljše razumevanje delovanja združenja krvodajalcev vabimo na predavanje, ki bo v Kulturnem domu v Sovodnjah v petek 22. aprila ob 20.30. Govorili bodo primarij transfuzijskega centra civilne bolnišnice v Gorici dr. Banchieri, primarij ginekološkega centra v Novi Gorici dr. Urbančič in predsednik združenja prostovoljnih krvodajalcev v Gorici.
Rupa
Že nekaj let zaporedoma prirejamo v Rupi »Praznik frtalje« in seveda se tudi letos temu nismo odpovedali, saj smo se domačini pa tudi naši obiskovalci tako nanj navezali, da bi brez dvoma nekaj pogrešali, če bi ta praznik odpadel.
Zato naj takoj v začetku povemo, da so organizatorji tega praznika vložili vse svoje moči, da bi slavje čim lepše potekalo ter da bi številni obiskovalci, ki pridejo med nas, odnesli čim lepše vtise.
Kakor bodo bralci na drugem mestu v Katoliškem glasu prebrali, bo letošnji program pester in zanimiv, saj nastopa čedno število pevskih zborov. Med drugim bi radi opozorili tudi na gostovanje zbora »Ivan Cankar« iz Škofje Loke, ki bo nastopil v sklopu pobratimstva med občinama Sovodnje ob Soči, pod katero spada tudi Rupa in Škofjo Loko.
Vsi se nadejamo lepe sončne nedelje, da bi se naš človek tudi ob lepem kulturnem programu, ob prijetni narodni glasbi razvedril ter ob tehtni slovenski besedi zamislil glede svojega poslanstva. Dragim rojakom kličemo: Na veselo svidenje!
Konec oddaj SKPD »F. B. Sedej«
SKPD »F. B. Sedej« obvešča javnost, da je v nedeljo 10. aprila 1977 zaključilo s slovenskimi oddajami na gor iški privatni radijski postaji Gorica 1 in to ne morda zaradi upravljalcev postaje, ki so bili vedno naklonjeni slovenskim oddajam, niti ne po volji članov in odbornikov društva, ki so še vedno pripravljeni s takimi oddajami nadaljevati, pač pa zaradi nerazumevanja, trme in nasprotovanja nekaterih zunanjih dejavnikov. Odbor društva je sprejel gornji sklep z velikim obžalovanjem na seji dne 12. aprila 1977.
• Letos sta sovpadali katoliška in pravoslavna velika noč. V pravoslavni cerkvi v Ljubljani se je lotos velikonočnih obredov udeležilo zelo veliko število vernikov. Zlasti je presenetil naval mladih. Ljubljanska pravoslavna župnija šteje dva tisoč registriranih vernikov. Brotojerej (župnik) Šimic opravlja liturgijo vsako nedeljo in praznike, Ob sobotah pa so redno večernice. Povprečni nedeljski obisk v njegovi cerkvi je 30 do 40 vernikov.
Šport
Olympia - Rozzol (Trst) 3 : 1 (15 : 5, 15 : 12, 9 : 15, 15 : 13)
Kljub dokaj slabi igri je bila 01ympia tudi tokrat uspešna. Netočen sprejem je plave oviral, da bi se bolje izkazali. Sicer požrtvovalni Rozzol pa je moral kloniti zaradi večje izkušenosti Goričanov. Po večmesečni odsotnosti zaradi bolezni smo v domači šesterici spet videli Marka Cotiča.
Za Olympijo so igrali Soban, Černič, Lavrenčič, Cotič Š. in M., Kuštrin in Tommasi.
Po štirih odigranih tekmah je 01ympia na čelu lestvice z osmimi točkami; prihodnjo soboto bodo odbojkarji 01ympije gostovali v Vidmu. Nastopili bodo s tamkajšnjimi redarji (Vigili).
Tekma goriške Olympije
Goriška 01ympia goji tudi zimski šport in sicer za velike in male. V ta namen je 20. in 27. marca pripravila smučarsko tekmovanje v Ovčji vasi in na Sv. Višar-jah. Tekem se je udeležilo nad 70 tekmovalcev obeh spolov. Izidi so bili naslednje:
Veleslalom, moški, kategorija naraščajniki: Soranzo Luca, Košič Benedikt, Košič Herman. Člani: Bertolini Robert, Bernt Robert, Kranner Marko. Amaterji: Vittori Guido, Pintar Giani, Faganel Jožef. Zenske: naraščajnice Vrtovec Alenka, Sarti Laura, Lutman Ana. Dečki: Munafo Giorgio, Iur-laro Maurizio, Košič Aleksander. Veterani: Flego Iginio, Quai Ugo, Laurenti Bruno. Mladinke: Pozzo Sandra, Braida Marina, Grusovin Chiara, Bertolini Pavla. Osnovna šola: Vrtovec Marjetica, Sari Elisa, Rinelli Saša, Brešan David. Otroški vrtec: Rinelli Beba, Košič Lava, Delai Nicola. Dame: Braida Mimrna, Dclai Dionisia, Pintar Al-cide, (6. Vrtovec Vesna, 7. Jamšek Klavdija, 8. Rinelli Tatjana).
Tek: naraščajniki: Venuti Franco, Ciani Mauro, Tunini Michele. Člani: Francesclii-ni Mauro, Del Zotto Bruno, Gaier Guido. Dečki: Grusovin Marco, Medessi Riccardo, Medessi Enrico. Deklice: Corvaglia Mary, Fior Barbara, Conzutti Barbara. Naraščajnice: Conzutti Manuela, Altomare M. Luisa.
■ Blizu Meduna v pordenonski pokrajini je strmoglavil helikopter, ki je bil na službenem poletu nad od lanskega potresa prizadetim področjem. Pri tem je izgubilo življenje pat mož posadke, ostalih pet pa je bilo ranjenih.
OBVESTUA
Katol. tiskovno društvo v Gorici bo imelo v četrtek 28. aprila v mali dvorani Katoliškega doma ob 15.30 v prvem sklicanju in ob 16. uri v drugem svoj letni občni zbor. Na dnevnem redu so običajna poročila in odobritev obračuna za leto 1976.
Uprava Narodne in študijske knjižnice v Trstu sporoča, da bo knjižnica zaradi selitve v nove prostore zaprta dva tedna, in sicer od ponedeljka 18. aprila do 2. maja. Knjižnica bo ponovno odprta v ponedeljek 2. maja ob 9. uri v ul. S. Frančiška 20/1.
V Dolini bo v nedeljo 24. aprila ob 15.30 poimenovanje tamkajšnje osnovne šole po pisatelju Prežihovem Vorancu. K številni udeležbi vabi koordinacijski odbar.
Tržaške romarje na Koroško 25. aprila prosimo, naj se to soboto ali nedeljo osebno zanimajo na kraju vpisa za zadnja navodila; v zadnjih dnevih so nastale težave zaradi šoferjev pri velikih agencijah za izredne vožnje v tujino. Naše romanje se bo gotovo vršilo, čeprav z vlakom do Celovca. Vseh romarjev je 195. Hvala za razumevanje.
DAROVI
Za sklad Katoliškega glasa: Poljakovic, Stuttgart, 2.000; Franc Živec, žabnice, 2.000; Antonič, Jamlje, 2.000; Stanley Ker-telj, ZDA, 4.600; B, š., Medjavas, 7.000; msgr. Silvan Natali v spomin na pok. mamo 20.000 lir.
Za Alojzijevišče: Branka Vuk v spomin na pok. tasta Bogomila Piciulin 10.000; ob tretji obletnici smrti moža Franca Ciampa daruje žena 5.000; N. N. iz Rupe v spomin Jožefe Kogoj 10.000; N. N. iz Rupe 5.000; N. N. 10.000 lir.
Za moški zbor »Mirko Filej« ob desetletnici delovanja: N. N. 100.000 lir.
Za Alojzijevišče: namesto cvetja na grob sestrične Ivane daruje družina Čemic z Vrha 16 4.000 lir; ista družina daruje dvakrat po 3.000 Jir namesto cvetja na grob Kristine Devetak in Pierine Frandolič; dr. A. Ravnik, USA, v spomin goriškega rojaka dr. Joža Lavrenčiča in Valentina Staniča, ustanovitelja gluhonemnice v Gorici 50 dolarjev.
Za stolniški zbor Mar. družbe: F. T.
50.000 lir.
Za Marijin dom v Rojanu: družina Beltram v spomin malega Marka Populina
10.000 lir.
Za cerkvico na Konkonelu: v spomin malega Marka darujejo L. F. 4.000, G. Z.
5.000 in I. R. 3.000 lir.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦A♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦«♦*♦*♦
Slovensko katoliško prosvetno društvo v Gorici vabi na
KONCERT
ki bo v Katoliškem domu v sredo 27. aprila ob 20.30. Nastopata Alfredo Marcosig, violina in Laura AlbonettiAVhight, klavir. Na sporedu so dela G. F. Handla, W. A. Mozarta in Griega.
Za cerkev na Opčinah: Jakomina, Marija in Ida Pahor, namesto cvetja na grob Josipa Škabarja 20.000; Luciano Bartoli 10.000; N. N. namesto cvetja na grob Josipa Škabarja 5.000; družina Malalan v spomin pok. Marije Silvani 10.000; N. N. 5.000; družina Milič v spomin pok. Josipa Škabarja 15.000; Ana Sosič 2.000; družina Švagelj v spomin očeta Rudolfa za zastavo sv. Jerneja 20.000; Viktor Čebron v spomin pok. žene Valentine 20.000 lir.
Za telesno ovirane na Opčinah: Vida Žvab namesto cvetja na grob Josipa Škabarja 10.000 lir.
Za cerkev na Ferlugah: Marija Markon v spomin pok. Stanislave Frank 5.000; družina Cavicchioli v spomin pok. Stanislave Frank 5.000; družina Cavicchioli v spomin pok. Andreja Markon 5.000; Frank v spomin pok. žene Stanislave 10.000 lir.
Za cerkev sv. Jožefa v Ricmanjih: družina švara-Burlon ob pogrobu očeta Andreja 10.000; družina Pregare, Ricmanje, v spomin pok. tete Ane Švara-Zafran in staršev 5.000; Olga Demaric, Ricmanje, ob obletnici pok. staršev in brata Franca
10.000 lir.
Za kapelo bi. p. Leopolda pri Dom ju:
Štefi Bratina, Boljunec, 5.000; N. N., Trst, v spomin pog. g. Ivana Omersa 5.000; N. N., Trst, 40.000; N. N., Trst, 100.000 lir.
Za Baragov dom v Ricmanjih: družina dr. Ziobec-Vouk 20.000 lir.
Za potresence v Beneški Sloveniji: Irma Skavar-Kraus v spomin pok. očeta Josipa 50.000; N. N. 10.000 lir.
Za žrtve potresa: Terezija Kovic, Rupa, namesto cvetja na grob Jožefi Kogoj
5.000 lir.
Za lačne po svetu: družina Korva, Trst, namesto cvetja na grob pok. tete 10.000; openski pevci 30.000 lir.
Za misijone: N. N. v spomin pok. mame msgr. Silvanija 5.000; N. N. v spomin pok. prof. Berceta 5.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
V nedeljo 24. aprila ob 16.30 bo v Katoliškem domu v Gorici nastopila enotna srednja šola »Fran Erjavec« iz Rojana z mladinsko igro v štirih dejanjih
Pikica in Tonček
Obenem bo imel svoj nastop tudi mladinski zbor »KEKEC« pod vodstvom I. Bolčine. Vabljeni otroci in prijatelji mladine.
MtMIl
Časnikarski programi ob nedeljah: Poročila ob 8., 12., 19; kratka poročila ob 11., 14; novice iz Furlanije-Julijske krajine ob 11., 14., 19.15. Ob 8.30 kmetijska oddaja, ob 9. sv. maša.
Časnikarski programi od ponedeljka do sobote: Poročila ob 7., 10., 12.45, 15.30, 19. Kratka poročila ob 9., 11.30, 17., 18. Novice iz Furlanije-Julijske krajine ob 8., 14., 19.15. Spored od 24. do 30. aprila 1976 Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 9.45 Vedri zvoki. 10.30 Danes obiščemo Plestišče. 11.05 Mladinski oder: »Piper nad pragozdom«. 11.35 Nabožna glasba. 13.00 Ljudje pred mikrofonom. 13.15 Slovenske ljudske pesmi. 14.05 Operete. 15.00 Šport in glasba.
Ponedeljek: 8.30 Tjavdan. 9.30 Obletnica tedna. 9.40 Koncert. 13.15 Glasba. 14.05 Koncert folk. 15.30 Glasba tržaških -skladateljev na temo odporništva. 17.00 »Rižarna«. 18.30 Slovenski zbori.
Torek: 8.05 Tjavdan. 9.30 Šolske oddaje.
9.40 Koncert. 13.15 Glasba. 14.05 Koncert folk. 14.30 Mladina. 16.30 Za najmlajše. 17.05 Slovenski glasbeni mojstri. 17.40 Ansambli v našem studiu. 18.05 Pravorečje.
18.20 Zborovska glasba.
Sreda: 8.05 Tjavdan. 9.30 Rojstna hiša naših velmož. 9.40 Koncert. 11.40 šolske oddaje. 12.50 Izseljeniški problemi v deželi. 13.15 Glasba. 14.05 Koncert folk. 14.30 Mladina. 14.40 Izbirajte sami! 16.30 Za najmlajše. 17.05 Deželni solisti. 18.05 »Maškara z vijolicami«. Radijska igra.
Četrtek: 8.05 Tjavdan. 9.30 Nekoč je bilo. 9.40 Koncert. 11.40 Šolske oddaje. 13.15 Glasba. 14.05 Koncert folk. 14.30 Mladina. 16.30 Za najmlajše. 17.05 Koncert. 18.05 Ruska revolucionarna misel v 19. stoletju.
18.20 »Primorska poje 77«.
Petek: 8.05 Tjavdan. 9.30 Zenska imena.
9.40 Koncert. 11.00 Šolske oddaje. 12.50 Osimski sporazum. 13.15 Glasba. 14.05 Koncert folk. 14.30 Mladina. 16.30 Za majmlaj-še. 17.05 Deželni skladatelji. 18.05 Kulturni dogodki v deželi. 18.25 Domači zvoki.
Sobota: 8.05 Tjavdan. 9.40 Koncert. 13.15 Glasba. 14.05 Koncert folk. 14.30 Mladina. 15.35 Poslušajmo spet. 18.05 »Mesečnik«. 18.45 Vera in naš čas.
Obletnica krivičnega odloka
Petdeset let je minilo, odkar je 18. marca 1927 goriški prefekt izdal odlok, v katerem je bilo rečeno, da bodo s prvim majem istega leta vasi štandrež, Solkan, Ločnik, Podgora, do tedaj samostojne občine, priključene goriški občinski upravi.
S tem so bile omenjene slovenske vasi prizadete v svojih etničnih, gospodarskih in socialnih značilnostih in verjetno je tudi to pripomoglo, da se je velik del slovenskih domačinov izselil v svet, z upanjem, da bodo našli boljše življenjske razmere in zaposlitev.
Če bi bil Štandrež ostal samostojna občina, potem bi vprašanja razlaščanja njegove zemlje bila danes rešena na drugačen, za nas pravičnejši način.
★
Romarjem v Fatimo
Zaradi tehničnih težav se naše romanje v Fatimo preloži za on teden na čas od 17. do 23. avgusta. Obisk v Santiago je črtan iz sporeda, zato pa naredimo vso pot iz Trsta do Lizbone in nazaj z letalom. Ostane tudi na voljo en dan za ogled in prenočevanje v Lizboni. Vse udeležence prosimo, naj se takoj oglasijo pri Fortu-natu v Trstu, oz. na upravi našega lista v Gorici; vsak naj prinese osebni potni list in po možnosti poravna drugi obrok, vsak bo tudi dobil dokončni program z navodili. Cena ostane nespremenjena.
Sedaj je vpisanih 44 romarjev; če zaradi spremembe datuma kdo odstopi, lahko sprejmemo na njegovo mesto drugega, vendar sedaj naše potovanje ni več vezano na določeno število in se bo gotovo vršilo. - V imenu romarskega vodstva Jože Jurak, Fr. Štuhec.
★
Iščemo stalno oskrbnico za počitniški dom v Kanalski dolini. Z domom je povezana tudi manjša kmetijska dejavnost. Pismene ponudbe na upravo lista ali telefonsko na št. (059) 695791 ali (0428) 61027.	V	'
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 100 lir, osmrtnice 150 lir, k temu dodati 14 % davek IVA
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo