770353 734020 Dekleta seksala, osumljeni služili Stran 14 Bo Tiselj vrnil Celje na stare poti? Stran 12 Št. 49/ Leto 63 / Celje, 24. junij 2008 / Cena 0,81 EUR □ tSffš^Bl^ OdQovoma urednica NT: T^anaCvtm . [!]©Ö[7Q©m© w gDo&Qm© v Wellness parku Laško v soboto. 28. 6. od 10. ure! ercator Smrdljiva gomila sredi goida STRAN3 Na Biseijsko po vino in bonbone STRANI 8-9 Musejjeiafiko tudi modna pista STRAH 17 Farcnik u skoraj enajst let v zapor STRAN 15 Kdo Mercatorjevo^dm^u^L^^ od 5.5. do 27.6.2008 ^ t.-.,, . 9770353734020 DOGODKI NOVI TEDNIK Celjsko razdeljeno na dvoje Ob precej slabi, manj kot U-odstotni udeležbi so volivke ID volivci na nedeljskem posvetovalnem rderendumu podprli večino predlaganih pokrajin, med njimi sta podporo dobili tudi Celjska In Sa-vinjsko-Šaleška pokrajina. Za Celjsko pokrajino je ob 9,72-odstotni udeležbi glasovalo dobrih 61,64 odstotka oziroma 15.707 volivcev. Gre za območje 22 obän» podrobnosti o glasovanju pa so objavljene v tabeli. »Glede na to, da so v veČini referendumskih območij rekli, da si volivci želijo pokrajin, sem zadovoljen,« je Mvedai celjski župan Bojan Srot, ki je po drugi scrani razočaran nad neobičajno nizko udeležbo na posvetovalnem referendumu. >»Veseli me tudi podpora Celjski pokrajini. Upam, da bo znala politika prisluhniti tej večinski volji ljudi in da bomo odločilne korake naredili še pred jesenjo.« Proti Celjski pokrajini so se izrekli samo v občini Prebold. »Ob nizki udeležbi je težko reči, da bi bili kot lokalna skupnost proti. V občini smo za to, da se Slovenija razdeli na pokrajine. Jasno pa je, da ko sprašuješ ljudi, je U'eba vprašanje dobro postaviti in pripraviti, da ljudje vedo, kaj jih spraSujeŽ. Na tem referendumu tega ni bilo in ljudje so se sami odločili,« je menÜ preboldski župan Vinko Debelak. Precejšnjo, kar 70-odstotno podporo je ob 10,39-odstomi udeležbi dobila predlagana Sa-vinjsko-Šaleška pokrajina. Naj omenimo, da pred dobrim tednom po eni od izvedenih Volivci so podprli Celjsko in Savinjsko-Šaleško pokrajino 1. Referendumsko območje javnomenjskih raziskavpokra-jina Sa*Ša med anketiranimi ni dobila zadosme podpore, kar je minuli teden sprožilo precejšnjo »paniko« na srečanju s predstavniki vlade v Velenju. Nedeljski referendum je pokazal precej drugačno sliko, podpora volivcev je med največjimi v Sloveniji, kar je premier Janez Janša označil kot izraženo »pokrajinsko identiteto«. »Še v^no menim, da re-ferendum s takšnim vprašanjem ni bil potreben in da bi lahko o pokrajinah odločili poslanci. Zame je podpora Saši pohvala temu, kar smo delali v preteklosti. Od tu naprej pa bomo potrebne projekte v pokrajini Sa-Ša še bolj odločno zastavili,« je včeraj napovedal velenjski župan Srečko Meh. US, Poto: GrupA Odstotek udfliažbo Oddnnih OlASOVnic ZA PROTI Bistrica ob Sotii 14.26 % 133 123 {67,58%) 59 (32,42 %) Braslovde 13,32% 578 337 (59.23 %) 232(40.77%) CeMe 8.10% 3.300 1.964 (60.69 %) 1.272(39.31 %) Dobjd 15.39% 133 95(72.62%) 36 (27.48 %) Dobrna 11.76% 210 135(64.90%) 73(36.10%) Kozje 9.87% 292 196 (68.29 %) 91 (31.71 %) LaSko 10.20% 1.194 718(61.26 %) 454(38.74%) Podčetrtek 9.47% 270 203(76.60 %) 62 (23.40 %) Polzela 10.89% 499 274 (55.58 %) 219(44.42%) Prebold 13,24% 520 253 {49.41 %) 269 (60.59 %) RogaSka Slatina 7.14% 663 429(65.00%) 231 (35,00%) Rogatec 6,22% 168 113(68.90 %) 51 (31.10%) Slovenske Konjioe 11.18% 1.314 694 (63.63%) 600 (46.37 %) Šentjur 8.60% 1.365 880(65.43 %) 465 (34.57 %) Šmarje pri Jelleh 9.24% 770 484(63.60 %} 277 (36,40%) Štore 9.41 % 330 221 (68.85 %) 100 (31.15%) Tabor 15,40 % 195 140(72.54%) 53 (27,46 %) Vrtanje 9.16% 180 124 (69.66 %} 54 (30.34 %) Vojnik 9.99 % 694 447 (65.54 %) 235 (34.46 %) Vransko 19.17% 396 288 (73.47 %) 104 (26,53 %) Zre6e 9.13% 475 284 (60.56 %) 185 (39,45 %) Žalec 11.20% 1978 1.160(59.55%) 788 (40,45 %) 11. Referetiduitisko območje Prsd refarandumom so tudi Celjane paziva Ii k bojkatu. Odstotek udeležbe Oddanih glasovnic ZA PROTI Gornji Grad 10,15% 223 137 (63.13%) 80 (36.87 %) Ljubno 8.92% 202 119(59.80 %) 80 (40.20 %) Lu«a 14,16% 187 124 (67,03 %) 61 (32.97 %) Mozirje 15.14% 505 372(74,40 %) 128(25.60 %) Nazarje 11.40% 253 168 (63.45 %) 91 {36.55 %) Rečica ob Savinji 14,78% 285 187 (65.85%) 97 (34.15%) Sol&ava 14,71% 70 49 (71,01 %) 20 (28.99 %) Šmartno ob Peki 13.01 % 336 250(75.08 %) 83(24,92%) šoitanj 12.53% 855 639(75,53 %) 207 (24,47 %) Velenje 8.50% 2-300 1-585(69.55%) 694 (30.45) T VOLITVE Zares ob vrbenskem ribniku Minuli teden so začeli aktivno delati v žalskem občinskem odboru stranke Zares. Kot je na novinarski konferenci med drugim povedal poslanec Lojze Posedel, je s temi strankarskimi aktivnostmi čakal na zadnjo sejo občinskega sveta pred jesenskimi volitvami. V Četrtek ob 17. uri pripravlja stranka ob ribniku Vrbje posebno srečanje, na katerem bodo govorili o okoljskih te^vah in podnebnih spremembah. Pomoč otrokom Pred restavracijo Gaj v Mozirju je Nova generacija Slovenske ljudske stranke v nedeljo pripravila celodnevno prireditev z naslovom Srečanje ljudi odprtih src. Čisti izkupiček s prireditve so namenili Šolskim skJadom za pomoč otrokom socialno šibkejših družin. Kot je povedala podpredsednica SLS Irena Majcen, je tovrstna pomoč v^no dobrodošla, saj se otroci čutijo bolj sprejeti v širši družbi. Rok Ravnikar» predsednik Nove generacije, je poudarjal pomen mJadih in žensk, ki bi ga morali imeti v politiki. Poslanec Jakob Presečnik je med drugim omenil, da je v Sloveniji preveč negativnih misli in dogodkov, smisel nedeljske dobrodelne prireditve v Mozirju pa je bil v njeni pozitivni naravnanosti. US novitednik Mlp«nnark«t Spw OTVORITEV: eetrtek, 3.7.'08 ob 10h www.novitediiik.com Ze Tlx v Sloveniji! Nagradne igre in pester zabavni program na dan otvoritve. Vabljeni! - Št. 49 • 24. Junij 2008 - smmhoviniua»«. ^ DOGODKI Svež veter za čisto okolje 18 miJijoDov evrov vredni prvi objekti novega Regijskega centra za ravna* nje z odpadki od Četrtka tudi uradno delujejo. Z veliko slovesnostjo so jih po polletnem poskusnem obratovanju odprli v Bukovžlaku. Minister za okolje in prostor Janez Podobnik je ob tem poudaril, da je ta center odličen primer dobre prakse. »Veseli me, da smo vanj vgradili slovensko znanje in da je nastal ob finančni pomoči Evropske unije in države. Od vsega začetka je bil pravilno zastavljen, ob dobri komunikaciji z ljudmi, ki živijo v bližini. Posebej pomembno je, da so se v ta projekt vključile tudi Številne občine iz celjskega območja. Ob vsem tem se je treba zavedali, da je gradnjo omogočilo to, da smo člani >evropskega kluba<. Če ne bi bili. v nažem pravnem redu ne bi imeli odgovornih evropskih okoljskih zavez in tudi finančne spodbude ne bi bilo.« Slovesnosti se je udeležil tudi namestnik vodje predstavništva Evropske unije v Sloveniji Andrej Beloglavec, ki je celjski, še bolje savinjski način odgovornega ravnanja z odpadki označil kot vzorčen za državo in tudi nekatere druge članice unije. Pomen naložbe, ki jo je izpeljalo celjsko podjetje Sim-bio, objekte pa je gradil Nivo, je kot izjemno pomemben za državo in še zlasti za okolje izpostavil tudi celjski župan Bojan Šrot. Slovesnosti se je udeležilo tudi 18 županov iz 24 v naložbi sodelujočih občin. Od četrtka v RCERO tako tudi uradno delujejo nova sor-tirnica, kompostama, de-montaža odpadkov in odlagališče preostanka odpadkov. Do jeseni, ko bo končana Še druga faza gradnje centra, bo-sta začeli delovati §e mehan-sko-bioioška naprava in toplarna, s čimer bo končan krog okolju najbolj prijaznega odstranjevanja in predelave odpadkov. BRST. foto: SHERPA Na vetrnici, ki simbolizira svez veter za cisto okolje, |e zdaj 26 grbov, ob grbu Evropske unije in Slovenije še 24 grbov občin, ki sodelujejo v projektu. Terme Olimia na dražbo Zapletom pri prodaji Term Olimia ni videti konca. V petek je prišlo do sestanka med lastniki večinskega državnega deleža (Slovenske železnice. Kad in Sod), kjer se o načinu prodaje niso uspeli dogovoriti. Viera) jena* to prülo do dogovora o dražbi. »Prodajalci poslovnega deleža v Termah Olimia so se dogovorili, da za proda- jo naložbe izpeljejo dražbo ter na ta način mak si mi-rajo prodajno ceno. Vse podrobnosti bodo objavljene v sklicu dražbe» ki bo javno objavljen,« je po včerajšnjem sestanku povedala Mojca Trkman iz Oddelka za strateško komuniciranje v Kadu. Med prodajo državnega deleža v Termah Olimia so se pojavljali najrazličnejši za- pleti. Kot smo poročali, je (mimo decembra objavljenega razpisa) prispela na vse tri državne naslove ponudba pomurskega podjetja Finander, ki je ponudil za delnico Term Olimia 65 evrov. Po poročanju dnevnika Finance podjetje Einander bančne garancije na zahtevo Slovenskih železnic ni predložilo. V Finan-drovem ozadju naj bi bile Terme Čatež. V SŽ so prav tako prejeli ponudbo pod) ecja Bioto iz Žalca, ki je v lasti vodilnih delavcev Term Olimia ter je ponudilo za delnico 45 evrov, kar naj bi veljalo do 4. julija, Gre za odkup 28-odstoLnega deleža v lasti železničarjev, z njim pa bi Bioto in Zvon Ena že imela večinski delež Term Olimia. BJ Smrdljiva gomila Le kateri brezvestnež js poginulo govedo »lodvrgel« v gozd? Med iskanjem gob ali sprehodom po gozdu lahko naletite tudi na neprijetna presenečenja, sploh če greste »za nosom«. Pred dnevi so nas iz okolice HramŠ obvestili, da ljudi moti strašanski smrad po poginuli živali. Nekateri z »raziskovalno žilico« so se odpravili do potoka, kjer so naleteli na gomilo, pokrito s črno folijo, okrog katere je bilo ogromno muh. Divje živali so že načele poginulo govedo, ki Ima okoli vratu Se verigo, s katero je bilo privezano v hlevu. Ljudje so ogorčen! zaradi neznosnega smradu, hkrati pa so prepričani, da se ob vseh subvencijah, ki jih prejemajo kmetje, kaj taksnega ne bi smelo dogajati. Sprašujejo se, ali je bilo govedo bolno ali celo okuženo s kakšno nalezljivo boleznijo» ki bi se lahko prenesla na divje živali. US, foto: rr Takšne so optimistične napovedi celjskega župana Bojana Srota, medtem ko so pri rupovedlh na ministrstvu za visoko šolstvo dosti bolj previdni. So pa podporo ustanovitvi celjske oziroma regijske univerze na torkovem strokovnem srečanju potrdili člani Kluba podjetnikov Zlato-rog. Na Celjskem in v Savinjski statistični regiji je z vsakim Študijskim letom na voljo več visokošolskih študijski programov» ustanavljajo se tudi zavodi, ki imajo na našem območju sedeže. »V roku dveh let bi, še posebej ob povezavi z na primer Koroško regijo, lahko izpolnili pogoje za ustanovitev univerze,« je prepričan Bojan Šrot. Bolj previden je bil pri napovedih državni sekretar na ministrstvu za visoko šolstvo Dušan Lesjak: »Če bo šel razvoj na področju terciarnega izobraževanja naprej vpodobnem tempu kar se ciče novih študijskih programov in večanja Števila študentov, bi Celje v nekaj letih res lahko dobilo univerzo.« Ob tem je poudaril, da pri zagotavljanj u pogojev ministrstvo ne bo ravno radodamo. Sogovorniki iz kluba podjetnikov so si sicer bili ediru, da Celje univerzo potrebuje In si jo tudi zasluži. Bo pa zato tre-ba izpolniti Še kar nekaj pogojev: povečati ponudbo doktor-sk^šrudija, ustanoviti tehniš- Ka^a Esih ko fakulteto, razmisliti o popestritvi ponudbe s programi družboslovja in humanistike, okrepiti znanstveno raziskovanje, pripraviti vse potrebno za v^x>stavitev univeratetne knjižnice in zagotoviti Študentski dom. Treba bo razmisliti tudi o javno-zasebnem partnerstvu, večji del bremena bodo lako ali tako morale prevzeti zainteresirane občine, čeprav terciarno izobraževanje ni v njihovi pristojnosti. Glavno vl<^o naj bi pri pripravi na ustanovitev odigralo Regijsko študijsko središče Ce-Ije. >)Clede na slišane pobude I» treba zastaviti projektr» skupino, ki se bo v okviru štuc^j-skega središča ukvarjala s pripravami na ustanovitev univerze,« je povedala direktorica Študij skega središča Ka^a Esih, Id je prepričana, da bi celjska univaza končno preprečila tudi odliv kadra iz regije. PM difios 0%i|mo INdustf ijt Od|Mflnc SiKOvmu Podjetje DINOS odkupuje staro železo, baker, aluminij, medenino in star papir vsak detovni dan n^ 7« in 14. uro Pokličite 03 426 64 in skupaj pdspevajmo k plH»tiltvi narave iniji^ Nemečite dena^ skozi okno! GOSPODARSTVO NOVI TEDNIK Kovintrade na Češkem še močnejši Zaradi tromeje nov skladiščni center ugoden kar za tri države Skupina Kovintrade je miDuU teden v češkem Pryd-iantu ob prisotnosti pomembnih gostov in poslovnih partnerjev odprla 5,4 milijona evrov vreden met^iurS-IcisidadiŠČno-prodajni center. Z njim bodo kupcem na Češkem, Slovaškem ter Poljskem omogočili hitrejšo dobavo črnih in barvnih kovin ter jim omogočili krajšo vezavo njihovih sredstev v zalogah. Češka je bila že zdaj Ko-vintradeov najmočnejši izvozni trg (zgolj lani so v to državo izvozili za 26,1 milijona evrov kovin, kar v celotnem izvozu Slovenije na Češko predstavlja 5,3 odstotka), zato je hčerinsko podjetje Kovintrade Praga najpomembnejše in največje v skupini celjskih trgovcev s kovinami, je ob odprtju poudaril predsednik uprave Ko-vintradea Iztok Seničar. »S 73 zaposleniini so lani prodali za 52 milijonov evrov, kar je približno 40 tisoč ton izdelkov, z delovanjem tega skladišča aprila letos pa se je prodaja že povečala za 20 do 25 odstotkov.« Novi skladiŠČno-prodajni prostori merijo 7.500 kvadratnih metrov, kar je približno enkrat več od obstoječih. Obenem so uredili 800 kvadratnih metrov velike poslovne prostore, medtem \ I' Nova prostora ja s predsednikom uprave Iztokom Seničarjem tor z diroktonem hčerinska dnizlie ns Čeikam Jankom Kotnikom odprl sa slovanski veleposlanik na Češkem Franci 6ut{iadnji na desni). Za dobro 16-letno poslovanje celjske družba na Češkem sta si roke podala tudi nekdenja direktorja Marko Starovaiki in Jože Kastefic (zdaj oba člana uprava). Skupino Kovintrade s sedežem v Celju tvori mreža hčerinsidh podjetij in predstavništev v 13 evropskih državah» s 5.500 kupci ter 1.500 dobavitelji pa posluje v 50 državah. Lani so s skupno 333 zaposlenimi ustvarili za 231 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje. ko je zemljišče, na katerem je zraslo skladišče, veliko 40 tisoč kvadratnih metrov. »-Torej je prostora za širitev §e dovolj.« je optimistično povzel direktor Kovintradea Praga Janko Kotnik, ki je celotno naložbo izpeljal s sfedstvi hčerinskega podjetja, torej le ob zeleni luči in moralni podpori matičnega podjetja. Kapaciteta novega skladišča je 8 tisoč ton, skup-na možnost skladiščenja na Češkem zdaj znaša 11 tisoč ton. »To Še vseeno ne pomeni, da smo na češkem trgu kakšni liderji. dobro pa zapolnjujemo razne tržne niše,« Je povedal Seničar. »Se pa obetajo še nove priložnosti» saj v bližini že raste no- vo poslopje Hyundaija. tovarne, v kateri bodo zaposlili več kot tri tisoč ljudi,« Je dodal Kotnik. V kratkem bo Kovintrade svoje skladiščne kapacitete povečal tudi doma. »Pred časom smo legalizirali začetek .druge faze projekta razširitve logistično-skladiSčnih prostorov v Štorah, ki smo jih povečali leta 2005. Računamo, da bomo do konca leta pridobili gradbeno dovoljenje ter spomladi zasadili prvo gradbeno lopato,« Je dodal Seničar. ROZWARI PETEK Vegrad bo še več delal sam Velenjski Vegrad je od petka v svoji enoti za aluminijasto ter P VC stavbno pohištvo v Šoštanju bogatejši za nove posiovno-proizvof^e prostore. Naložbo, vredno skoraj 5 milijonov evrov. je z besedami, da postaja Vegrad na področju stavbnega pohištva zdaj eden večjih igralcev v slovenskem prostoru, pospremila glavna direktorica Vegrada Hilda Tovšak. Z novo naložbo so v §o- pacitete pa bodo realizaci-štanjskem obratu na novo jo dvignile s sedanjih 10 na zaposlili 30 ljudi, nove ka- več kot 20 milijonov evrov letno. Osnovna dejavnost poslovne enote so projekti-ranje, izdelava in montaža aluminijastega in PVC stavbnega pohištva, različnih tipov aluminijastih in steklenih fasad ter različnih fasadnih oblog. Po besedah direktorja poslovne enote Franca Ačka trenutno de- Simbolrčno so novo proizvodnjo v Šoštanju zagnali glavna direktorica Vegrada Hilda Tovsak, direktor poslovna enote Franc Ačko teršostanjski župan Darko Menih (desno). - Št. 49 - 24. Junij 2008 lajo na kar 20 zahtevnih projektih, med njimi je izpostavil Terme Laško, ki imajo na enem mestu vgrajene vse tipe fasad, nastajajočo sosesko Celovški dvori v Ljubljani, kjer bodo v desetih mesecih vgradili več kot 20 tisoč kvadratnih metrov aluminijastih ter PVC elementov ter 25 tisoč fasadnih oblog, ter večslojni in geometrijsko zahteven projekt Rotonda na Dunajski cesti v Ljubljani. Kot je še dodala glavna direktorica Hilda Tov^k, je letošnje poslovanje Vegrada v skladu z načrtovanimi cilji. »Presežena sta tako realizacija kot dobiček,« je na vprašanje, kako je minula gradbena afera vplivala na samo poslovanje, odgovorila Tovšako-va. »Vodenje Vegrada je'za-me strogo profesionalno. Vegrad je v zadnjih sedmih letih naredil skokovit preboj in se tudi znotraj meja utrjuje. Kar zadeva afero, lahko rečem, da tudi njo jemljem strogo profesionalno, zato v njej tudi sodelujem. Tudi tukaj sem profesionalka.« ROZMARl PETEK Foto: MARKO MAZEJ Pozavarovalnica Sava razočarala Na Ljubljanski borzi smo spremljali nadaljevanje negativnega trenda, kJ je bil podprt z nekoliko višjo likvidnostjo v primerjavi s predhodnim tednom. Totalna razprodaja na kapitalskem trgu> ki smo ji priča že od prvih dni maja, se kljub osvežitvi borzne kotacije z delnicami Pozavarovalnice Sava, Še ni zaustavila. Nasprotno, saj je z začetkom kotacije Pozavarovalnice Sava kapitalski trg kljub pozitivnim pričakovanjem Še intenzivneje nadaljevaJ svojo pot. Olje na ogenj je v zadnjih dneh prilivala tudi vlada, ki je s sprejetjem zakona o obdavčenju kapitalskih dobičkov iz naslova izvedenih finančnih inštrumentov vnašala nemir med vlagatelje. Panični prodajalci in vladni predlog o novem davku sta negativno vplivala na slovenski borzni indeks, ki je v tem tednu izgubil 0,14 odstotka in zaključil pri 7.933 indeksnih točkah. Nekoliko boljši je bil indeks investicijskih družb, a kljub temu zaključil v rdečih številkah. Indeks PJX je zaključil 2,82 odstotka niže v primerjavi s prejšnjim petkom. PRSGliD TEČAJEV V OBDOBJU MED 16.6.2008 in 20.6.2008 OznakB Ime Enotni t0S«j PronwtvtEUR CICG Ci rekama Celje t2S.OO 5.00 •2,34 CETG Cetis 78,10 1.70 6RVG GorBfije 35.14 894.11 4.33 PILR Pivovarna Uško 76,74 93,62 -2.75 JTXS Jirteks 94.00 t.90 -2.08 CTQG Etol 166.60 16.85 1,95 Kot rečeno, je največje razočaranje delniški tečaj Pozavarovalnice Sava, ki je ob izredno nizkem prometu, z izjemo prvega dne, iz dneva v dan nižji. Za radiko od prve javne prodaje Nove KBM, kjer so vlagatelji želi lepe donose, je tokratna prodaja razočarala vse vlagatelje, še najbolj pa špekulante, ki so stremeli po hitrem zaslužku. Prav ti, ki so si obetali največ, so v zadnjih dneh močno pritiskali na prodajno stran, kar je ceno delnice pozavarovalnice potisnilo 5,3 odstotka nižje v primerjavi s prodajno ceno v prvi javni prodaji. Med tedenskimi poraženci so tudi delnice Petrola, ki so izgubile 0,84 odstotka in se v petkovem trgovanju zaustavile pri enotnem tečaju 590 evrov. Med dejavnike, ki so vplivali na razprodajo Petrolovih delnic, lahko vsekakor uvrstimo presenetljivo sodelovanje Peirola v reševanju ponesrečene dokapitalizacije naše največje banke NLB. Naj omenimo, da se je dokapitalizacija NLB iztekla s prodajo vseh debic, a je za uspešno prodajo poskrbela država sama, ki je z vplačili svojih obvladujočih družb zapolnila dokapi-talizacijsko vrzel. Najbolje so se v preteklem tednu odrezale delnice kranjske Save, ki so edine obstale nad gladino in beležile 6,8-od$totno rast. INDEKSI MED 16.6. in 20.6.2008 Indeks t»Saj SBI20 7.933.66 PtX 5.361,23 6iO 115.$4 Xspr. ^ -0.37 ^ -2.91 Glede na trenutno dogajanje na domačem kapitalskem trgu in prihajajoče poletne dopuste ne gre pričakovati bistvenih sprememb delniških tečajev na Ljubljanski borzi. Po vsej verjetnosti lahko poleti pričakujemo nadaljevanje nizke likvidnosti ter blago drsenje delniških tečajev v negativno smer, kar bi lahko v drugi polovici leta že pomenilo ugodne nakupne priložnosti za nekatere slovenske »blue chipe«. MATJAŽ KÜKOVEC, borzni posrednik ILIRIKA d.d., Trdinova 3,1000 Ljubljana Nadzorni oi^an: ATVP, Poljanski nasip 6, lOOD Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d. Ob predaji čeka so $d domaČi 2 vaseljein postavili pred nov dom. Na Trnovcu raste hiša veselja >»Zdaj na^ ne bo več uko zelo strah»« je v petek s solzami v očeh pripovedovala Rezlka Deleja s Trnovca. Takrat so namreč predstavniki Rdečega križa Slovenije družini Deleja, ki je v lanski vodni ujmi ostala brez varnega doma. predali Ček za 150 UsoČ evrov> že prej pa so območnemu združenju namensko nakazali 2 S tisoč evrov. Nadomestna gradnja za Delejeve» ki raste na Trnovcu v občini Rečica ob Savinji, je zgrajena do prve plošče. Kol je poudariJ rečišld župan Vinko Jeraj, naj bi bila oadomestna hiša po pogodbi dograjena do konca oktobra. »Grozljive septembrske noči ne bomo pozabili. Vsi v družini še zdaj trepetamo ob vsakem večjem nalivu. Ven- dar smo presenečeni in veseli, da so dobri ljudje stopili skupaj in nam pomagali. Zdaj namreč raste tako lepa hiša, za katero upamo, da bo bolj srečna»« jepripovedova-ia Rezika, ki se vsem dobrih ljudem zahvaljuje iz srca. Generalni sekretar RKS Janez Pezelj je poudaril, da je zbrana pomoč po lanskih po-plavah izraz zaupanja v RK. Sicer so v zgornjesavinjskem območnem odboru RK po lanski poplavi 77 družinam pomagali s hrano, nekaterim družinam pa še z drugimi najnujnejšimi potrebščinami, Podrobno statistiko je predstavila nova predsednica Ana Kladnik. Nekateri so sicer omenjali, da je od vodne ujme minilo že kar nekaj časa, vendar je predsednik gradbene- ga odbora Jakob Presečnik povedal, da so morali razčistiti kar nekaj odprtih vprašanj in pridobiti potrebna dovoljenja, preden so začeli graditi. I^eseČnik je Še pohvalil državo. ki se je po njegovem mnenju dobro odzvala in pomagala prizadetim, zdaj pa so na vrsü občine, da bodo skladno z določili porabile odobren denar. »Malo manj smo, tudi v Zgornji Savinjski dolini, zadovoljni z dodatnimi ukrepi za protipo-plavno zaščito na vodotokih, saj bi z urejenimi vodotoki lahko preprečili največjo škodo,« je povedal Presečnik. 2e pri Delejevih, kjer je hišo spodjedla površinska voda, zdaj z druge strani grozi Savinja, ki se čedalje bolj zajeda v brežino, US, foto: EM V Vojniku srečanje veteranov v soboto so se v Vojniku srečali veterani vojne za Slovenijo. Srečanje sta pripravila območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Celje In veteransko društvo Sever, odbor Celje, ob podpori občin Celje, Vojnik in Dobrna. To je biJo osmo srečanje, sti. Na nJem so podelih vete-ki ga organizacije vsako leto ranska priznanja najzaslužnej-pripravijo ob dnevu državno- šim članom obeh združenj, ob 40. obletnici Teritorialne obrambe Slovenije je spregovoril brigadir Viki Krajnc, predstavili pa so se Slovenska vojska in policija ter celjska poklicna gasUsl^ enota. RP. foto: MJ Območno zdnuonjo veteranov vojno n Slovenijo Celje in vstaransko dnjstvo Sever, odbor Celje $ta najzaslužnejšim članom podolilo priznanja. Prairno mnenje o poslih v pivovarni Inštitut za ekonomsko in korporativno upravljanje iz Maribora je po naročilu Pivovarne Laško pripravil pravno mnenje glede poslovanja družbe in ravnanja direktorja v zvezi s spremembami lastniških deležev v nadrejenih družbah. Mnenje so izdelali dr, Borut Bratlna, dr. Dušan Jova-novič in mag. Andreja Pri-mec. Nadzorni svet pivovarne je ob obravnavi mnenja ugotovil, da je bilo poslovanje družbe in ravnanje direktorja glede sprememb lastniških deležev v nadrejenih družbah v skladu z veljavno zakonodajo. Pravno mnenje zarača očitke o krSitvah notranjih informacij, kar pomeni, da ni bilo možnosti storitve kaznivega dejanja. Iz pravnega mnenja je razvidno, da je bil fiduciarni pravni posel med družbama Alka Prima in Kolonel dovoljen. Sklenjen je bil ob pogodbi o prenosu poslovnega deleža družbe Kolonel na družbo Atka Prima. Na podlag fiduciame pogodbe je tedanja družbenica ohranila pravice iz poslovnega deleža, ki jih Je lahko uresničevala v svojem imenu, vendar za račun pridobitelja, Alka Prime, Pozitivna zakonodaja ne določa nobenega poseb- nega roka, da je treba poslovodji družbe prijavili sam prenos poslovnega deleža in dokazila o tem. Nesporno je, daje dolžnost obveščanja di-rektorja Pivovarne LJŠko o spremembah v lastništvu družbe Kolonel nastala šele v trenutku, ko je bil poslovodja družbe Kolonel seznanjen s prenosom poslovnega deleža in ko je prejel dokazila. Poslovodja družbe Kolonel je pri prevzemu Centra naložb v prevzemnem prospektu podal resnične podatke o prevzemniku, saj je navajal edinega družbenika» ki je bil takrat vpisan v sodni register. PR Kramer namesto Plesnika Roman Kramer, dosedanji vodja čistil-aib naprav v podjetju VO-KA In vodja tako imenovane celjske evropske skupine, je novi vodja Oddelka za okolje in prostor ter komunalo Mestne občne Celje. S 1. avgustom bo naloge prevzel od Silva Plesnika, ki odhaja v Maribor. Roman Kramer s tem prevzema vodenje oddelka, ki je v občini eden največjih porabnikov proračuna in hkrati služba, ki s prodajanjem občinskega premoženja prispeva v proračun ogromno denarja. »Gre za enega najbolj odgovornih oddelkov, kjer je treba zagotoviti, da se sredstva iz proračuna, ki so v tem času zelo zasedena z velikimi okoljskimi naložbami, porabijo kar najbolj racionalno. Prvi cilj je, da se temeljito seznatiim s stanjem v oddelku,« ;e svojo novo nalogo v občinski upravi komentiral Roman Kramer. BS Roman Kramer DRŽAVNOSTI Dan državnosti bodo na Vranskem počastili danes ob 20. uri. Občane bo iztrga Vransko Godba Lukovica pospremila proti kapeli pri Šventner-jevi hiši, kjer bo blagoslovitev kapele in nagovor župana Franca SuSnika (mimogrede, vabilo za nagovor občanom ob dnevu državnosti poslanca SDS in župana SuŠnika je pošiljal celo 00 SDS Vransko). Jutri pa vranski planinci ob 8.30 va-bijo na pohod na Čreto. V Preboldu bodo danes dan državnosti obeležili v cerkvi sv. Pavla s sveto mašo za domovino in blagoslovom župnijskega parka ter kultumim programom. Jutri, v sredo, bodo občani zakolesarili na 3. kolesarski vzpon na Golavo. V Braslovčah bo osrednja občinska proslava danes ob 17. uri v Športni dvorani. iiiniiiw.radiocelje.coin Tuš Delikatesa Celje NAGRAJUJE! Vsif ki boste med 16.6. in 1.8.2008 kupili nadlSC« se boste lahko potegovali za privlačne nagrade. ^ iifü'Mf BESa Ceije. Gubceva ulica nagrada: Vikend p^k^t v Zdravilišču lelko - 2. nagradam Masaža s topHml ^diki v ZdravUiiiu Laiko ^t^. i. nagrada: Baze ti in »avna v Zdravi 11 iiu LdIkA 4. - 20. nagrada: t>risa<;d Colgate sončna krema Afrodita Delikatesa IZ MASIH KRAJEV V Vitanju most kot kamen-kost V Vitanju so v petek slovesno odprli nov most tez reko Hudinjo pri Kovinarju. Cesta Nova Cerkev-Vi-tanje je bila zaradi gradnje od novembra lani do konca aprila letos zaprta. Denar za zahtevno gradnjo je zagotovila Direkcija RS za ceste. Vrednost naložbe je 417 tisoč evrov. Tako je obnovljen že šesti od skupno osmih mostov čez Hudinjo na cesti Nova Cer-kev-Viianje, ki jo že nekaj časa posodabljajo. »Ta most je zgrajen na zelo zahtevnem terenu. V Vitanju smo zadovoljni, da so zgradili trden most, ki bo zdržal tudi v najzahtevnejših razmerah. Res je bila gradnja zaradi tega dražja, a če se že dela, je prav, da se naredi dobro,« pravi vitanjski župan Slavko Ve-trih. ki z občani deli tudi veselje zaradi lepo urejene okolice. Novi most lahko označimo kot najpomembnejši most v Vitanju: »Kdor je v zgodovini imel v rokah ta most, je bil gospodar v Vitanju.« Most pri Kovinarju je tudi najpomembnejša pridobitev vitanjske občine ob letošnjem prazniku. Praznujejo ga z vrsto kulturnih, Športnih in drugih prireditev, s tradicionalnim srečanjem na Rakovcu (25. junija) ter seveda slavnostno sejo občinskega sveta. Po njej bo danes» 24. junija, ob 19. url v Kulturnem domu Vitanje proslava od dnevu državnosti in ob občinskem prazniku. Na njej bodo podelili tudi letošnja občinska priznanja. Zlati grb bo prejela vodja Vrtca Vitanje Marija Ana Pesjak za dolgoletno predano delo z mladimi. Denarno nagrado in občinsko priznanje bodo podelili Društvu prijateljev mladine Vitanje ob 30-letmci aktivnega dela. Občinsko priznanje bosta prejela tudi Simon Laznik in košarkar* ska ekipa Osnovne šole Vitanje. Ta je pod njegovim vodstvom dosegla 4. mesto na državnem tekmovanju, kar je za Vitanje lep uspeh. ?vnLENA B. POKLIČ Janezova nedelja v Žički kartuziji V nedeljo je 6. Janezova nedelja, ki jo pripravlja Turistično društvo Špitalič, pritegnila v 2ičko kartuzijo 1500 ljudi. Prireditev se je tako kot vsako leto začela s sveto mašo, ki jo je daroval mariborski pomožni Škof dr. Peter Štumpf ob somaSe-vanju župnilcov iz okoliSkih župnij. Med mak» so zapeli člani cerkvenega pevskega zbora iz ŠpitaliČa in Loč. Po končani maši so se ljudje preselili na prireditveni prostor pred lUrtuzijo, kjer je vse zbrane Janeze in druge obiskovalce pozdravil voditelj prireditve Goj-ko JevŠenak. Pred revijo narodnozabavnih ansamblov )e zaplesala Folklorna skupina Jurija Vodovnika s Skomarja, potem pa so se zvrstili ansambli Donačka, Hlapci, Roka Žlindre, Ansambel.si in Harmonikarski orkester Mateja BanovŠka. Med nastopi ansamb* lov je vodiieij predstavljal znane Janeze. V večernih urah je za zabavo zaigral ansambel Franca MiheiiČa. EV Praznik strpnih Celjski Klub modrosti, ki že od leta 2001 deluje na Hu-dinji, je lo soboto v Celju Izpeljal mednarodno srednje strpnih. Kot je povedala predsednica kluba, neumorna Erika Hartman (na sliki prva z leve) , so že tretje srečanje strpnih, ki temelji na medsebojnem spoštovanju generacij in na spoštovanju drugačnosti, izpeljali ob obletnici kluba. »To srečanje je rezultat sodelovanja z društvom za zdravo življenje Mavrica iz Lendave, s katerim smo pismo o nameri sodelovanja podpisali pred tremi leti. Vesela sem, da smo tudi s kulturnim programom pokazali, kako le po se lahko ujamemo različ- ne skupine ljudi različnih narodov in različnih starosti.« Pester program glasbenih, folklornih in gledaliških nastopov so pripravili nastopajoči iz petih držav in predstavniki romske skupnosti. Srečanja, med katerim so si gosteje ogledali celjske znamenitosti in popoldne posvetili druženju ter pogovorom, pa sta se udeležila predstavnika iz še dveh držav. BS, foro: MAKKO MAZEJ Madnarodnega srečanja strpnih v Celju sosa udeležili predstavniki iz sedmih držav in ob kuKumam programu predvsem izkazali spoštovanja dnigačnosti. Pločnik za varno pot v šolo V nedeljo sov občini Jmarje pri Jelšah uradno odprli malo manj kot dva kilometra dotg pločnik od Mesdn ja skozi naselje Grliče do Kristan Vrha. 710 tisoč evrov vredna naložba je zajemala še ureditev avtobusnih postajalilč, preho- dov za pe$ce, kanalizacije in odvodnjavanja» prenovo mostu čez MestinjSäco in postavitev svetilk javne razsvetljave. Večino denarja je zagotovila občina, 201 tisočak je prispevala skižba vbde za lokalno samoupravo in re^onalno politiko. Ob odprtju so poudarili, da je naložba pomen^na zlasti iz varnostnega vidika, saj na tem območju do avtobusne ali železniške postaje hodi veliko šolarjev in tudi zaposleni v bližnjih podjetjih. AK Šola je tragedija in icomedija Tako so dijaki evropskih oddelkov Gimnazije Lava naslovili lastno predstavo» ki so jo uprizorili v okviru petkove prireditve Užijmo dan. Na njej so v Pokrajinskem muzeju Celje predstavili vse, kar so počeli vse šolsko leto v ok\aru projekta Dediščina rimske Celeie in dediščina srednjeveškega Celja. Kar so raziskovali, so someščanom ponovno predstavili na zabaven in duhovit način in tako srednjeveško preteklost pripeljali v celjsko sodobnost. Od improvizirane TV-oddaje, v kateri so soočali dediščino s sodobnim evropskim dogajanjem, do avtorskih besedil na temo Celjskih grofov, ki so jih v primernih kostumih uprizoriD in obogatili z glasbenimi izvedbami, In se hkrati na zabaven način poslovili od letošnjega šolskega leta. PM, toto: CrupA Na sliki (od leve): Mateja Zorko, Franci Pllberšek • direktor pod-ietja MIK Celje, Bojar) Sedlar, direktor podjetja Celela, ki je lastnik počitniškega doma v Baški, ter njegova sodelavka Ivica Žemva V četrtek. 19. junija, smo v podjetju MIK Celje pripravili novinarsko konferenco ob odhodu 100 otrok na brezplačne počitnice. Humanitarno akcijo v podjetju mik pripravljamo že tretjič in tudi letos bo dogajanje v BaSki obarvano športno. Z nami namreč odpotuje tudi rokometni trener Klemen Luzar, ki bo tri ure na dan otroke učil osnov rokometa. Odhod prve skupine je 30. junUa, druge pa 5. julija. Za otroke, ki so zbrani Iz vse Slovenije, smo pripravflr tudi darila. Vrednost humanitarne akcije je 20.000 evrov. Promod^ bsstdHo IZ MASIH KRAJEV Skoki v Savo z železnega mostu v Radečah veljajo za najvišje skoke v tekočo vodo v Sloveniji. Z T8 melrov wsine se je v Savo pognalo osem korenjakov. Če so nekoč po gladim Savi drsati le splavi, je bilo minuli koneo tedna povsem drugače. Gledalcem je ob akrobacijah Roka Honančiča, svetovnega prvaka z vodnim skirterjsm, zastajal dih. Adrenalinska doživetja na Savi Spiavarjenje» ki je nekoč šlevilnim rodovom v dolini Sopote zagotavljalo trdo prislužen kruh, Radeče pa so bile vse do 20. stoletja osrednje pristanišče na Savi. je kraju vse do današnjih dni pustilo neizbrisen 'pečat. Spomin na (iste čase je v Radečah še zlasti živ zadnjih deset let, odkar ga obujajo s turistično prireditvijo Dnevi splavarjenja, ki na obrežje Save \^ko leto ob tem času privabi več-tisočglavo množico. Čeprav prireditev temelji na etnološkem konceptu, Številne obiskovalce privabljajo zlasti kulturni in športno-rekreativni dogodki ter razna tekmovanja (ribiško tekmovanje, tekmovanje v kuhanju splavarskega golaža, tekmovanje harmonikarjev ...). športna in druga do- živetja obiskovalcev so letos nad^adili z zgodbo o papirju, ki je zadnjih slo let, tako kol pred tem zgodba o splavarjenju, najbolj zaznamovala življenje prebivalcev doline Sopote. Družin, ki ne bi bile na takšen ali drugačen način povezane s papirnico, v Radečah že dolgo ni več, zato ne preseneča, da so letošnjo osrednjo etnološko prireditev zgradili prav na zgodbi o papirju. Poimenovano Od drevesa do knjige so jo povezali z letošnjim evropskim letom gozd o v, 5 00• letni co rojstva avtorja prve slovenske knjige ter 100-leinico proizvodnje papirja za dokumente in bankovce v Radečah in lOO-Ieinico papirniške elektrarne. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: MARKO MAZE) m r \ " i. Možnafistl so s pokanjem na starem železnem mostu zagotovo marsikateremu skakalcu pomagali pri odrivu. Katrca je priletela Piknik Katrce je uspel. Številni glasbeniki so poskrbeli, da je bilo razpoloženje pravo, vojniški gasilci so se trudili s hrano in pijačo, sladoled je šel kol za med, v uredništvu Radia Celje pa smo tudi veseli, da so se Številni obiskovalci odzvali na našo akcijo in darovali za otroke iz Vojnika, s tem pa si tudi prislužili sodelovanje za polet z balonom Balonarskega društva Vojnik. Morda smo s predstavitvijo petletne akcije Hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje tudi koga vzpodbudili k zdravemu izgubljanju kilogramov. Prava atrakcija na tokratni Katrci je bil prihod voditeljice Klavdije Winder, ki se je na prizorišče pripeljala s helikopterjem Helitour AC Loče. Sicer pa več o nedeljskem dogajanju v petkov: številki Novega tednika. Folo: GREGOR KATIC radioceljl TjinÄIfih frekvencami M ^t^^^^fUim ^ "mnš ^ MHN ^ vNJftt www.racliocelje.com 8 m REPORTAŽA HOVI TEDNIK Na Bizeljsko po bonbone in vino! Vesela karavana 'niševih kupcev in bralcev Novega tednika v tovarni» kjer »nakupujejo« trije dobri možje - V repnici 12 metrov pod zemljo Takoto >»f1etr>0" smo izgladali preä vstopom v im\. kije jKSd kratkim proizvodnjo preselil v Kriko in zaposluje 160 ljudi. Odeti v befo tmo odšli proizvodnji bonbonov naproti. Spel smo kreniii na izlet! In spet je naša meijijska hiša v sodelovanju s podjetjem Engrotuš pripravila popotovanje po Sloveniji. Tokrat smo krenili na Bizeljsko. In se domov vrnili polni dobre volje, bonbonov in vina. Odšli smo namreč v Krško na ogled tovarne Šumi. Če so v Šumiju prišli na svoj račun slad-kosnedneži, ki so okušali sveže izdelane bonbone, je bilo Vino Graben bolj po okusu ljubiteljev vinske kapljice. Ogledali smo si rep-nico, okušali številna izbrana vrhunska vina ter klepetali s priznanim slovenskim vinogradnikom in vinarjem Janezom Šekoranjo. Po odličnem kosilu smo kalorije vestno pokurill s plesom, smehom In z igrami. Sicer pa je veselo vzduSje, ki je prevladovalo na petkovem izletu, najbolje vidno na fotogra^-jah. Se več izletniških utrinkov lahko najdete na wwwjiQvitedruk.com in w^. radio cel je. com. NINA PADER Foto: KATJUSA tuš klub hA- sumi Vožnja do Krškega res ni dolga, a oe vmes poiamo, igramo in $e krohotamo, je pot še toliko krajša. Oa so bralci Novega tednika in Ttfševi kupci po naravi veseli ljudje, se ve. Na izletu na Bizeljsko so nekatere tako zasrbelepete, daje malica enostavno morala malo počakal. Tudi na asfaltu ae lahko odli&io ple^. Naš izlet je imel prav poseben pomen za Majdo, k) je v naši družbi praznovala svoj Ni čudnega, da se na m je ob pogledu na toliksn o stavilo faonb ono v in zve čl In ih gumijev na smeh radezel do ušes. A ogled Šumijo ve osebni praznik. Tuše v animator Dušan - Caf jo je stisnil v objem, Jože pa je raztegnil svoj proizvodnje je imel Čisto majhno in nepomembno slabost - toliko smo jedli in žvečili, da nas jemalce bolela čeljust meh. Majda, se enkrat vse najboljše! m Ne. to niso betonski, temveč bonbonski mešalci. Bonbonf vteh mešalcih pridobijo barvo in vonj. Takole pogumno smo zakorakali 12 metrov pod zemljo. Odšli smo namreč na o^ed najgloblje, največja in najhladnejše repnice. Repnice so jame. skopane iz kremenčevega peska, ki ga je na območju 8izaljskega naplavilo Panonsko morje. Zandi visoke vlage in nizke temperature so jih ljudje uporabliali za shranjevanje pridelkov, tudi repa. Od tu ime repnica. Seveda se msmo mo^ niti želei izogniti pokušini vrhunskih vin. Ob po-govoiu z lastndcom podfe^^ Vino Graben, ki slovi kot mednarodno uveljavljena blagovna znamka vrhufv sktfi vin. Janezom Sekoronjo srna i^ vedaR, da imajo zasajenih pribito 24 tisoč trsov. Vzgajajo približno 20 radičnih sort grozdja in pridelujejo vet kot 120 razfični) vrstvrhun^h vin. 60 odstotkov vin izvažajo v ZDA, iHihovo ime pa najdete na kar 2S vinskih kartah prestižnih restavracij. Med ljubit^ njihovih ojemnih vin sod cekibtvsi ameriški piedsed-nik Bili Qmton. Ca slučajno ne veste, kako nastane bonbon ... Sladkorni sirup se vlije v kotel, iz katerega nato nastane bonbonska masa. Ko jf dodajo naravne aro me in barvila, iz nje nastanejo bonboni. Takole izgleda žvečilna guma, iz katera delajo žvečilne gumije. Repnica Vina Graben, ki smo «jo ogledali, ima tri ravni. Na rtajglobljl ravni, 12 metrov globoko, kjer v hladu in tišini zorijo buteljka, je temperatura zgolj 4 stopin je (^ja. Sicer je na Bizeljskem v uporabi p ISOrepnic. Kaj jeze prinesla teta iz Amerike?Zobno lčetko,m]inčekz8 kavo inuheksenšus« tudi m. Pripravili smo tudi štafeto, v kateri so se ženske vrazliČnih)idlsclplindh«pomeriieproti moškim. O tem, kdo je zmagal, ni dvoma-ženske. vendarITudi sicer smo bile vprevladi. Kot je dejal muzikant Jože, je ob vstopu na avtobus pomislil, da gremo na izlet ob dnevu lena. Na plesišču je vladala prava gneča. 10 REPORTAŽA NOVI TEDNIK Mala dežela -velik korak Ne tunizijska in ne slovenska, njuna poroka »Vsa Tunizija ne premore toliko kamel, da bi svojo Aljo menjal zanje!« Tako je Adel Tbrkhani od-govoril na moj malce provo-kativen namig, liidi sicer se pošaliti. »So, zdaj se bolj domaČe počutim,« se je sme-jal. ko smo ob potnih sragah sopihali in se je živo srebro nesramno povzpelo na približno 30 stopinj Celzija. Zato smo se tudi hladili nekoliko po arabsko - s čajem. Sredi Celja, kjer živita zakonca, človek res ne trči vsak danvl\iDizijca.Talaq sem imela v ^vi scenarij o Aljinem romantičnem dopustu v Umi-ziji, kjer je spoznala šaimant-nega domačina. »Ne, še zdaleč ni biio tako,« me prekine. Učiteljica biologije in kemi-^ je. kj ravno pripravlja še magisterij iz biologije, je odšla v Nemčijo študirat in v študentskem domu preko skupnega maroikega znanca spoznala Adela. Kmalu sta vedela, da sta za skupaj» in sledila je od-ločitev za poroko. »Seveda to, kar se tiče birokracije, ni majhna reč in da bi se izogniia ko-lobodjam s turističnimi viza-mi in podaljševanjem, sva se odiočila za poroko v Tuniziji,« pravi Alja, ki se je v afriško deželo na svojo poroko odpravila kar sama in potem kot miadopečena nevesta še pol leta čakala, da je soprog uredil dokumentacijo in se ji pridružil v Celju. »In kako so me ljudje strašili z napovedmi, kaj vse bi se mi lahko shodilo. Ampak sem Adelu popolnoma zaupala»« se spominja. »Bo ism Kar bo bog dal ».ic »Poroka? Ne tunizijska in ne slovenska, samo najina,« pravi Adel. »Trajala je zgolj dva dni, običajno se zavleče Čez ves teden,« mi Alja kaže poročne fotografije. Niti na eni nista ziscimi ljudmi!? »Saj imam Štiri sestre in dva brala, potem so tu še njihovi partnerji, otroci,« našteva Adel. Alja še zdaj ne pozna vse družine: »Še posebej, ker imajo Tbnizijci veliko širši koncept družine. TXidi sosedje so si zelo blizu, med seboj se poznajo insi pomagajo. Vabil na poroko se sploh ne pošilja, ljudje enostavno pridejo,« je opazila Alja. Seveda so jo kot svojevrstno atrakcijo želeli vsi spoznati, vrstili so se obiski ... Adelova družina živi v vasi približno sto kilometrov izven glavnega mesta TUnis in Alja se je naposlušala dm- Poročna fotografija: par z Arfelovimi sestrami in Alja s tradicinalna pctslikavo ii kar». Na njani desni Adalova sas^ dvojnca. žinskih anekdot. »Na primer kako je Adelov oče posredoval pri družini, ki se je na dan poroke odločila, da neveste ne bo prepustila zaljubljenemu ženinu. Adelov oče je prišel in jo enostavno na poroko odpeljal s kočijo. Ali ko je nekdo po nesreči obveščal, da je umrla Adelova mama, a je v resnici šlo za eno starejših tet. Ampak ljudje so Še istega dne začeli izrekati sožalje; eden od stricev je prep^čil 25 kilometrov,« se smeje Alja. In kaj so storili? »Hja, kaj, za- bava od veselja, da je mati Se živa,« pribije Adel. Nadaljuje: »Smrt pri nas dojemamo drugače. Saj žalujemo, ampak smo nelUko bolj prizemljeni in praktični pri sprejemanju tega.« »Že tuni-zijski odnos je drugačen. Zahodnjaki se neprestano obremenjujemo s tem, kaj imamo in kaj bo jutri. Ui-nizijci se prepustijo toku. Skromni so, zadovoljni s tem, kar imajo,« doda Alja in varabščini pove nekaj, kar bi lahko prevedli kot »kar bo bog pač dal«. HKam so sli vsi Siovenci?« Adel je deset let živel v Nem-čiji, tako da radikalnih šokov ob prihodu v Slovenijo ni bilo. »Hecno je, ko se ml je zdelo, da z letala vidim celotno Slovenijo. In kje so ljudje, tista dva milijona? Kje so vsi Slovenci, kam so izginili?« sme-joč se pravi Adel v praktično brezhibni slovenščiru, ki se je je naučil na tečajih. »Joj, v 'I\i-niziji imaš, sploh na podeželju, zvezane roke, če ne znaš jeaka. S knjižno arabšdno si Tunizfjei U vedo, kako se obleči v peklenski vročini. pri tunizijskem dialektu nimaš kaj pomagati. Francosko ali morda an^eško govorijo le tisti, ki so se šolali. Mnogo starejših se ni,« razmišlja Alja, Adel, skromen in deloven Cant, se je v slovensko okolje dobro vklopil »Nič posebnega ne opažam, le to, da se je ljudem včasih težko približati. Malo ste zadržani od začetka.« In kaj je Alja opažala v TXi-nizijil »Velika mesta so kot mesta po vsem svetu. Vendar na žalost Tunizijci želijo postati bolj evropski od Evrope, pri tem opuš^jo svojo tradicijo, navade. Ne vem. morda zaradi turizma, ki tam res cve-ti. VednoveČjemladih, ki posegajo po drogah in alkoholu. Podeželje ostaja bolj tradicionalno.« Vera? »Vsekakor nekako narekuje način ävlje-nja. Če kdo preveč moli ali hodi v mošejo, ga sonarod-njaki hitro označijo za verskega skrajneža. Ženske se večinoma ne pokrivajo, razen starejših,« opaža Alja. T\jrizem prav tako narekuje tempo življenja. »Na obal- nem predelu ni družine, ki ne bi vsaj deloma živela od turizma. Ostali se pač nekako znajdejo; nekaj pridelajo sami, cene osnovnih dobrin pa tudi niso tako zelo visoke,« mi pove Adel. Sam nekoliko tradicije poskuša ohraniti ludi v Sloveniji. Al-jl na misel prihajajo različna vprašanja» ko poskuša razumeti določene vidike njegove kulture. Zalo v pogovorih na primer ugotavljata, kako različno interpretiramo koran. Ko se recimo Adel poskuša držati ramadana. »Ne zato, ker bi mi tako narekovala vera, ampak zato, ker preizkušam samega sebe. Da si dokažem, da se je mogoče odpovedati določenemu razkošju. užitkom In da sem tega sposoben.« pojasnjuje. Na srečo ju nismo obiskali v Času ramadana in smo zato pili čaj, ki ga je skuhal Adel, in grizljali pecivo Aljine mame še dolgo zatem, ko smo ugasnili mikrofone. POLONA MASTNAK Foto: KATJUSA Iz albuma smo ob bučnem smehu potegnili Adefove otrobe fotogrsfile. Ljudje moji. Adel ja bil bbnd kot kakšen švedski Lars, za razliko od svojega starejšega brata. Poroka v Tuniziji - zakonsko življenje v Slavanljl IMFORIMACIJE TOREK. 24. e. 9.00-13.00 Mestni trg Šentjur Šolaserola prircdiiev ob zaključku Sole 2 gos^ Rebeko Dremelj 11.00 Ustvariaim atelje Muzeja DovejSe zgodovine Celj e JakČeva znamka - mo|a znamka Hermniwwuswarjaliuai 17.00 Medobčinska splošna knjižnica ^ec_ Po pravljici didi 7rQvtjiina urica z Irerw Kresovanje SREDA. 25.6. N / praviji Sdjsej 16.30 Semjungert 14. galjiki dnevi kresnuTiočnagoTi Sine Kovač Je tokrat rešil čast moških» saj Jih v Mercatorjevi igri ponavadi premagajo ženske. Rešil čast moških 20.30 Mestni ttgSentjur Rock večer s pllialnijn orkestrom Seotjur pnrediuvobdnevii dfiaunosü 21.00 Dom sv. Jožefa Celje- 7.00 Ribnik Jemejček, Slovenske Konjice Lovribsplovcem odpno prvenstvo Shvenskihi((mjic CrrBTEK«26.6. 11.00 Ustvaijalni atelje Muzeja novejSe zgodovine Celje Vsega ne more narisati, lahko pa... Hennanovaustvarjalnica 17.00 &čkakaituaja_ 10 let duhovnega tabora vžički kartuziji 20.00 Mestni trg ^GC, restawaci ja L^ V^ol^tte Poletje v Žalcu irsko^angleSki večer skozi podobe, glasbo, hrano 21.00 Local_ Al and The Black Cats koncert Polatje KNEŽIE v Ceiju MESTU PodoKriljefn Mestr>e občine Cel^ TOREK« 24.6. 16.00 Vodni stolp škraiOTO lutkovno gledališče Celje: Kralj Matjaž In^enČica Uukovnapredstmfd priredba NikoKuret ČETRTEK, 26.6. 17.00 LapidariJ Pokrajinskega muzeja Cd}e_ Gusarska zabava pri Mii-kuKnJižku prireditev za otroke, nastop čaroimika Grege, Stena Vilarja in Dtimjarte Go-laviek Predstavljajte si, da Imate eno samo priložnost ... Bi Jo izkoristili, bi zaradi preobilice dela rekli, ah, saj bo še čas ali pa bi vam bito vseeno? Naj vam ne bo, ta četrtek bomo ob 11.1S na Radiu Celje še zadnjič lovili cene najbotjiega soseda in zakaj ne bi iz-koristili ponujene možnosti za sodelovanje! Ko smo prejšnji četrtek začeli z tovom na Mer-catorjevecene. smo bili po prvih dveh cenah, ko smo »kupovali«« iedeni čaj in mladi krompir, prepričani. dabomotudi tretjo ceno ulovili takoj in v prvo. Napaka a^i račun brez krcmaria. se lahko reče. Morda je bib za kar dolg lov za ceno krivo to. da smo iskali ceno za deterger^t Jar. Saj veste. posoda, pranje ... Še vedno jo je v teh primerih najbolje pobrisali. Pravilno ceno ie končno povedi Sine Kovač in s tem rešil čast moških, ki jih vtei nagradni igri ženske ponavadi prema- talo. Zanj. za Marinko Rezman in Vlada prajca so v Meroatorju pripravili paket tzdek kov svoje trgovske znamke. V četrtek vas čaka še zadnji lov na Mercator-jevecene Pripravitetelefona. bodite dosegljivi in preizkusite svoje poznavanje cen - splača sef radiocelje ■fJS^ 95.1 95.9 100.3 90.6 MHz ? ercator s: Kdo Mercatorjevo od 5.5. do 26.6.2008 PRAVILA NAGRADNE IGRE - "KDO MERCATORJEVO CENO ULOVI?" Organizatorja nagradne igre sta Mercator. d. d„ Mercator center Celje ter medijska hlSa Novi tednik in Radio Celje. v Igri iahko sodelujejo kupci Mefcatofja In bralci Novega tednika s poslanim kuponom ter poslusalci F^ad^a Celje % klicem v studio. Kuponi bodo ol^avijenl v Novem tedniku, kupci pa jlK bodo lahko prejeti pri vsakem nakupu v HIpermarketu Mercator centr« Čelje v času nagradne igre. Kupon lahko oddate v nagradno skrinjko v Mercator centru Celje ali ga pošljete na naslov: Novi tednik in Radio Celje. Prešernova 19.3000 Ce^je Nagradna »gra bo r\a Radiu Ceije vsak čerrtek ob 11.15. VsaK tec^nbodo v žrebanju sMelovall kuponi 2 datumom (ekočega tedna. V nagradni igri bomo Izžrebali po en kupon fn sprejeli po en klrcvse dokler ne bomo odkfiti treh pravilnih cen. Sodelujoči bodo poskusali uganiti cerK> enega Izmed treh Izbranih Izdelkov Iz redne akcije, objavljene v Mercatorjevem letaku. Na voljo bodo Imeli Crl možnosti. Moderacor bo sodelujoče usmerjal, na primer z besedama Vroče' {kar pomeni da je blizu prave cene) In 'mrzlo' (kar pomeni, da rxl blizu prave cene). Trije sodelujoči, ki bodo uganili pravilno ceno Izbranega Izdelka, bodo prejeli nagrado z Izdelki trgovske znamke Mercator v vrednosti 20 evrov. Nagrade je potrebno prevzeti v roku 14 dni od Izvedbe nagradne igre prt Informacijskem pultu Mercator centra Celje. Teden$k< nagrajenci bodo ob/avijeni v Novem tedniku >n na vidnem mescu v Memator centru Celje. Z Izpolnjenim kuponom sodelujoča soglalajo.da organiz^rj? lahko objavila njlhcpve osebne podatke in fotografije. Nagrajenci se stnnjajo. da se dogodek zabeleži s fotografijo In kratkim besedilom v Noven^ tedniku Nagradna Igra bo od 5. maja do 26. junija 2008. ulovi? ■<|;Vsak četrtek ob 11.15 na Radiu Celje Atii; ž'..»^ 'r m ■'.^-■^v/f-^. K "V.-' ••;:: 'i'."t'; ^ .. TELEFON: vrnil Celje na stare poti? Urška Žolnir v akciji Vedmese^nih ugibanj, kdo bo na klopi Rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško na-sledil Slavka iveziča, je konec. Na trenerskem stolu bo tri leta sedel Tone Tiselj. Nekdanji selektor moške reprezentance se je po več letih vrnil v matični klub. Ti-selj, ki velja za enega najuspešnejših trenerjev, je v preteklosti na sasi) evropski vrh popeljal rokometašlce Krima, z moško izbrano vrsto pa je na evropskem prvenstvu leta 2004 zasedel drugo mesto, kar je bi! največji uspeh. Tiselj je že v svojem prvem seiektorskem mandatu leta 1993 reprezentanco popeljal do brona na sredozemskih igrah. 47-letni Celjan, ki je »pivovarjem« obljubil zvestobo do leta 2011, velja za odločnega trenerja z železno disciplino, Nekdanji član RK Celje Pivovarna Laško Uroš Šerbec meni. da je Tiselj pravi človek, ki lahko vrne Celje na stare poti: »Vesel sem, da se je Tone po toliko letih vrnil v Celje, saj on lahko povleče voz celjskega rokometa v pravo smer. Sposoben je narediti velik posel in upam, da bo imel vso podporo z vseh strani. Znan je kot zagovornik trdega dela in discipline, to pa je tudi prava pot do uspeha, ker vemo da je šport danes neizprosen. Igralci bodo morali to sprejeti in se maksimalno posvetili delu, da se bomo ponovno vsi veselili.« Celjski strokovnjak je bil že na pragu romunskih prvakinj Okchi-ma Valcee, bil je selektor reprezentance Črne gore in imel pogodbo z Budučnostjo, a se je vrnil v Celje, kjer bo poskušal narediti preobrat in vrniti celjski rokomet na pota stare slave. Slovenski judoisti so se dobro odrezali S prvim možem nekdanjih evropskih prvakov bosta sodelovala tudi dosedanja pomočnika Herman Wirth in Tomaž Ocvirk. V RK CPL so ukinili mesto športnega direktorja, medtem ko bo mesto nekdanjega fizioterapevta Mirana Maksimoviča prevzel Jure Bomšek. MOJCA KNEZ Foto: SHERPA V soboto in nedeljo je bil v dvorani Golovec vCelju svetovni pokal v judu, imenovan DAX - CUP. Svetovni B pokal, ki sta ga organizirala Judo zveza Slovenije in JK Sankaku iz Celja» je bil letos že četrtič. Nastopilo je 450 judoistk in judoi-stov iz 31 držav. Člani celjskega Sankakuja so se ponovno odlično odrezali na čelu s trenerjem Marjanom Fabja-nom, ki je najzaslužnejši za to. da lahko ljubitelji juda spremljajo nastope najboljših judoistov z vsega sveta. Fab-jan je bil s tekmovanjem zadovoljen; »Naši tekmovalci iz Celja in okolice so pokazali, da je judo tukaj vedno bil doma in bo ostal. Videli smo želj- Generalka z Rudarjem uspela ne borce od najmlajših do najstarejših, ki so želeli zmagati. Tukaj so bili vsi skeptični, saj niso vedeU, kaj imamo v ozadju, videli pa smo, da imamo vse najboljše. Pri starejših tudi vidimo, da gre vse v pravi smeri do priprave za 01 v Pekingu.« V kategoriji do 63 kg je bila ponovno odlična Urška Žolnir, ki je suvereno osvojila zlato: »Finalna borba je bila veliko boljša kot tiste borbe do finala, a še vedno ni bila tista prava slika, kajti tako jaz kot nasprotnica v finalu se pripravljamo na 01, tako da bodo tiste prave borbe lahko vidne v Pekingu. Drugače pa je vsako leto zelo razburljivo tekmovati pred domačim občinstvom, vsi so zelo navijali, tudi trener me je pred borbo dobro psihično pripravil in motiviral, tako da je bil rezuUal viden,« Prav tako je 1. mesto osvojil Roki Drakšič, v kategoriji do 66 kg: )>Vsi dvoboji so bilo zelo težki, vsi nasprotniki zelo kakovostni, tako da je bila to izjemno dobra generalka pred 01- Zdaj smo še en teden v Celju, potem odidemo na priprave najprej v Barcelono, kasneje še v Nemčijo. tako da bomo trdo trenirali še naprej.« Lucija Polavder )e po izjemni zadnji borbi osvojila drugo mesto: »Imam malce grenak priokus po porazu v finalni borbi. Izgubila sem proti tekmovalki iz Nemčije, ki sem jo premagala na zadnjih treh borbah, tako da sem razočarana zaradi tega poraza. Upam, da bom še v tem mesecu in pol do 01 izpilila formo ter da bo Šlo le §e navzgor in bom pokazala čim boljše borbe.« Petra Na-reks je v kategoriji do 52 kg' po izjemno razburljivi finalni borbi zasedla drugo mesto: »Zelo sem vesela, ker so me prišli pogledat moji navijači, prijatelji, bivši učenci in ostali. Moram priznati, da sem zelo razočarana, ker ko si na domačem terenu, ciljaš na zlato. Želela sem se izkazali. Še posebej zato, ker če sem že >zafučka[a< 01, da bi vsaj tukaj zmagala. Dejansko sem dala res vse od sebe.« Zelo dobro je nastopila tudi Regina Jerneje, ki je v kategoriji do 78 kg zasedla tretje mesto, do 66 kg pa je Igor Terbovc osvojil končno četrto mesto. MITJA KNEZ Foto: SHERPA Nogometaši MIK CM Celja so odigrali prvo pripravljalno tekmo. V Brežicah so se pomerili z velenjskim Rudarjem, ki se je letos vrnil v 1. slovensko nogometno ligo, in ga premagali z 2:0. Po nekaj dnevih priprav na novo sezono so Celjani odigrali prvo pripravljalno tekmo. Ekipo je tokrat vodil Franci Oblak, novi trener Slaviša Stojanovič je bil skupaj s športnim direktorjem Simonom Sešlarjem na tribuni. Verjetno sta opazovala, kakšno je trenutno stanje ekipe in kaj bo treba še popraviti. Sicer pa so nogometaši MIK CM Celja že od začetka nakazali, da si želijo zmago. Za vodstvo z 1:0 je v 28. minuti poskrbel Nejc Pečnik, ki je z močnim strelom premagal gostujočega vratarja Safeta Jahiča, končnih 2:0 pa je v 47. minuti postavil Dario BtŠčan. Tekmo je poko-mentiral Dejan Kelhar: »Ekipa se še sestavlja na novo in se Še spoznavamo, a vendar smo prikazah solidno predstavo. Čeprav je bila to prva tekma. Pokazali smo željo in borbenost, tako da upam, da se bo to v pripravljalnem obdobju stopnjevalo in seveda še naprej skozi prvenstvo.« Vtise po prvi tekmi nam je zaupal Uroš Koma: »Prisotna je še utrujenost po napornih treningih, a pomembno je, da se hitro čim bolj uigramo. Tudi trener nas je danes opazoval, tako da smo se želeli prikazati v najlepši luči. Zdaj gremo na priprave na Ptuj, kjer bomo ostali leden dni. Poizkušali se bomo čim bolje uigrati, kajti prišle so okrepitve in treba se je do- bro spoznati, potem pa se vračamo nazaj v Celje.« Komentar je dodal tudi nogometaš Rudarja Joviša Kraljevič: »Zdaj smo bili v Brežicah na tedenskih pripravah, ki so kar dobro uspele, a sčasoma bo pripravljenost Še na višji ravni.« Za konec je tekmo pokomeniiral še Nik Omladič: «Na tej pr\i tekmi je bila prisotna velika želja, malce tudi trema, vendar smo bili tudi zelo utrujeni po napornih pripravah.« Vodstvo MIK CM Celja je te dni podpisalo tudi štiriletno pogodbo s centralnim branilcem Milanom Andelkovičem, nekdanjim članom Bele krajine. V preteklosti je igral tudi za ekipo Inierblocka in japonsko Kazanavo. Po Alešu Pušu, nekdanjemu igralcu ciprskega Achna, ki je s Celjani podpisal prav lako štiriletno pogodbo, je to druga okrepitev Celjanov. MITJA KNEZ Nogometaši MIK CM Celja so včeraj odšli na 6-dnevne priprave, ki jih bodo opravili na Ptuju. Varovanci Slaviše Stojanoviča bodo trenirali dvakrat dnevno, odigrali pa bodo tudi dve prijateljski tekmi. Že jutri jih čaka prva tekma s sestavljeno ekipo niž-jeligašev s Ptuja, druga pa bo na sporedu v petek, a nasprotnik še ni znao. Marjan Fabjan pri vzpodbujanju svojih varovancev s seiono smo zadovoljni Košarkani Alposa iz Šentjurja so v minuli sezoni osvojili 9. mesto v Sloveniji, po dveh sezonah sicer niso bili v ligi za prvaka, a so se po slabem Štartu uspeli brez težav obdržati v ligi UPC Telemach med slovensko košarkarsko elito. Kar nekaj zaslug za to ima tudi trener Boštjan Kočar, ki je hrabro prevzel ekipo tik pred novim letom, po tem ko so vkJubu odslovili dotedanjega trenerja Matjaža ČujeŠa. Vas ni bilo nič strah, glede na to. da niste imeli veliko izkušenj s treniranjem članske ekipe? Niti malo ne, saj sem bil od začetka sezone pomočnik trenerja, tako da sem vedel, kako in kaj je treba narediti, da se ekipa izvleče iz neu-» godne situacije. Z igralci sem imel dober odnos» moram reči. da so zelo dobro reagirali na spremembe v taktičnem smislu in brez posebnih težav smo uspeli zadržali mesto v prvem razredu slovenske mo5ke košarke. Je 9. mesto uspeh ali neuspeh? Mislim, da je uspeh, saj }e treba vedeti, da smo pred sezono dodobra spremenili ekipo. Večina ključnih igralcev je namreč odšla, pri čemer se je na žalost naredila napaka pri selekciji ekipe, kar smo odpravljali sproti. S prihodom 2ivka Misirače smo dobili potrebno kvaliteto pod obročem, na koncu smo uspeli dobili še Aldina Kadiča, ki je v finišu sezone pokazal veliko in bo zagotovo eden ključnih igralcev ekipe v naslednji sezoni-Kaj pravi uprava kluba? Zadovoljna je, saj imamo v Šentjurju upravni odbor, ki pozna košarko in njene zakorutosti. O zadovoljstvu priča tudi podatek, da sem dobil v podpis novo dveletno pogodbo, s čimer ostajam na Čelu stroke Alposa še naprej. Ponovno bo prišlo do sprememb v moštvu ... Res je, Z nekaterimi igralci nismo želeli podaljšati pogodb (MisiraČa» Nedelj kovič, Dragšič, Grušovnik, Ste-venskon}» Kobale se je odločil za drug klub, posojeni Koštomaj se je vrnil v svojo sredino. Čaka nas torej lur precej dela, da bomo zapolnili ekipo, a prepričan sem, da nam bo uspelo. Na kakšen način? Imamo kar nekaj domačih igralcev [Sebič, Palčnik, Lapornik. Ri-bežl), ki bodo prevzeD Se večje breme igre. kot rečeno ostaja Kadič, od katerega veliko pričakujemo, imamo nekaj mladih [Ferme, I¥lc). v katere verjamemo in bodo dobili priložnost. To je nekakšno ogrodje sedmih oziroma osmih igralcev. A je jasno, da potrebujemo okrepitve, zato se s tem že ukvarjamo. Za katera igralna mesta iščete okrepitve? Predvsem iščemo izkušenega organizatorja igre, ki bo prevzel veliko breme ter Istočasno pomagal mladim igralcem. Po nekoliko nepričakovanem odhodu Kobaleta v B ligo iščemo tudi igralca za pozicijo dve-tri, drugega branilca, pri Čemer je jasno tudi. da rabimo še vsaj enega ali dva igralca pod samim obročem. Trener KK Alpos Boštjan Ko&ar Že imate kaj imen? O imenih še ne bi govoril, a moram reči. da imamo pregledanih kar precej DVD-jev ter podatkov o večjem številu igralcev. Nekaj je domačih, nekaj iz tujine, predvsem iz držav nekdanje skupne države (Srbija, BiHj op. p.). Čeprav smo razmišljali, da bomo ekipo sestavili vsaj v veČini že do začetka tega meseca, smo si vzeli še nekaj časa, da se v miru odločimo. Posredniki igralcev nas namreč dnevno zasipavajo z novimi igralci, tako da je ponudba zelo pestra, samo dobro je treba izbrati, In kakšen je vaS način izbiranja? Predvsem želim atletsko dobro sestavljeno ekipo, ki bo veliko lekJa in skakala. Torej iščem takšen profil igralcev, ki bi se vklopili v te načrte in želje. Moja filozofija je namreč, da je košarka šport hitrosti in agresivnosti. To po mojem tudi privlači gledalce v dvorane, saj zaspana igra ne more navdušili nikogar. In do kdaj boste sestavili ekipo in kakšna bo po vašem mnenju? Pričakujem, da bomo večino igralnih mesi zapolnili do konca tega meseca. Seveda če se bomo lako odločili, saj je tudi vav^stu do začetka priprav še možno kakšno novo ime v Šentjurju. Prepričan sem, da nam bo uspelo sestaviü konkurenčno ekipo za ligo UPC Telemach. tako kot nam je do zdaj v Šenčurju vedno uspevalo. Zato tudi sporočilo našim zvesdm navijačem, da bodo jeseni v HruŠevcu znova gledali dobro košarko in dobro ekipo Alposa. JANEZ TERBOVC Nastop Smodiša je vprašljiv Slovenska moška košarkarska reprezentanca jeprvi delpriprav na olimpijske kvalifikacije, ki jo čakajo od 14. do 20. julija v Atenah, opravila v Zrečah. V Zrečah se je zbralo 12 košarkarjev, kasneje sta se jim pridružila šedva. ki sta imela klubske oziroma osebne obveznosti. Dopoldanski treningi so bili namenjeni predvsem telesni pripravljenosti in vajam za preprečevanje kasnejših poškodb, zvečer pa je bil večji poudarek na delu z žogo. Že drugi dan priprav so imeli košarkai}i nenapovedano kontrolo jemanja nedovoljenih poživil Protido-pinške komisije pri Olimpijskem komiteju Slovenija ter svetovne protidopinške agencije WADA. S priprav pa je predčasno odšel Goran Dragič. ki je z dovoljenjem selektorja Aleša Pipana odšel v ZDA, kjer bo v enem od klubov severnoameriške lige NBA opravil preizkus pred naborom, ki bo v četrtek v Madison Square Gardnu. Nastop na kvalifikacijah za 01 v Pekingu pa je vprašljiv za Matjaža Smodiša, ki ima težave z desnim stopalom. Da je Smodiš nenadomestljiv član izbrane vrste, se zavedajo vsi, a bo o njegovi usodi odločalo mnenje osebnega zdravnika iz ZDA, ki so mu že posredovali vse izvide. Ob najbolj črnem scenariju lahko selektor Pipan izbere za nastop v Atenah drugega igralca, saj so ne mednarodno košarkarsko zvezo poslali seznam 24 igralcev, ki lahko nastopajo za slovensko izbrano vrsto. Drugi del priprav bo reprezentanca opravila v Kranjsld Gori, konec tedna pa jo Čakata že dve prijateljski tekmi proti Hrvaški. MOJCA KNEZ KladivarsPartizan 1:8 V petek ]e bila na nogometnem štadionu Arena Petrol nogometna prijateljska tekma veteranov Nogometnega društva Kladivar In veteranov Nogometnega kluba Partizan iz Beograda. Kljub temu, da sta prvi polčas ves Čas krojila močan dež in veter, se je na tribunah zbralo približno 300 gledalcev. Tako igrald Kiadivarja kot Partizana so prikazali zelo prijetno igro, vendar so bili gostje boljši nasprotnik, končalo se je z Častni zadetek za ND Kladivar je dosegel Ibmo Druškovič. Za ekipo Partizana je zaigral tudi nekdanji trener vijoličastih iz Maribora Milko Durovski: »Na koncu je bila razlika kar velika, a takšne pred srečanjem nismo pričakovali, kajti to je bilo prijateljsko srečanje. Žai mi je le, ker ni bilo več gledalcev, ki bi lahko videli te gole in zanimivo tekmo, verjetno je temu botrovalo vreme.« Član začetne enajsierice Kiadivarja in organizator tekme Mitja Pire je po tekmi povedal: »Bistvo srečanja s Partizanom je bilo druženje bivših igralcev in legend tako gostujoče in naše ekipe in jugoslovanskega nogometa. Mislim, da bodo ta srečanja postala tradicionalna. Sicer pa se dobivamo ledensko^na treningih, letno pa odigramo približno 12 tekem. Trenutno Igramo z ekipami iz bi\^e slovenske nogometne lige. s katerimi smo igrali včasih skupaj. Vsako leto sta tudi približno dve tekmi z dobrimi nasprotniki, kot je na primer ta, vendar je problem v tem, da se sponzoriramo sami, zato je to zelo težko organizirati, kajti takšna tekma stane zelo veliko. Drugače smo lahko zelo zadovoljni, ker se )e zbralo toliko ljudi. Čeprav vreme ni bilo pravo.« ND Kladivar prihodnje leto praznuje 90-letnico. zato iahko v Celju zopet pričakujemo srečanje s kakšno vrhunsko ekipo. MITJA KNEZ Na Celjski koči v 16,34 minute Tradicionalnega Tliševega vzpona se je letos udeležilo skoraj 2.000 pohodnikov in kolesarjev. Na Celjsko kočo se je povzpelo 551 kolesarjev, najhitrejši med njimi je bil Celjan Robert Vrečer. Uradni štart 9. HiŠevega vzpona na Celjsko kočo je bil v Zagradu, kjer so šlartali kolesarji. Tekmovanja se je udeležilo vÄ kot 500 kolesarskih navdušencev, tako rekreativnih kot profesionalnih. 7-kilometrsko razdaljo vzpona na 650 m nadmorske višine je najhitreje premagal Celjan Robert Vrečer. ki je s časom 16,34 minute izboljšal lanski rekord dvakratnega zmagovalca Dirke po Sloveniji Jureta Golčerja, ki je znašal 16,52 minul. 27-letni Vrečer je član kluba Radenske KD Finančne točke: »Da sem bil najhitrejši, je verjetno posledica dobrih treningov v zadnjem Času, pri Čemer se za ta vzpon nisem posebej pripravljal. Moral sem se kar precej potruditi, saj so bili na tekmi tudi drugi profesionalni kolesarji, ki so na koncu zasedli prva štiri oziroma prvih pet mest.« Med tekmovalkami je prvo mesio zasedla Tanja Žakelj, ki je dvakratna svetovna prvakinja v krosu. MOJCA KNEZ Foto: MARKO MAZEJ V četrtek bodo atleti zbrani v Velenju V Velenju bo v Četrtek eden najmočnejših atletskih mitingov v Sloveniji. Nočni miting že 13. organizirata Atletska zveza Slovenije in AK Velenje. Na velenjskem mestnem Štadionu bo v četrtek nočni atletski miting, ki šteje za VN Vzajemne. spada v s^op mitingov Evropske atletske zveze in L mednarodne atletske lige AZS. Prijavljenih je približno 200 atletov in atl^j iz 27 držav. Nastopili bodo vsi najboljši slovenski atleti, vključno s celotno atletsko olimpijsko reprezentanco. V Velenju bosta nastopila tudi Marija Šestak in Miran Vodovnik, ki se Mitinga celjskih knezov zaradi preutrujenosti oziroma poškodbe nista udeležila. Slovesni začetek mitinga bo ob 19.50, nastopi v mladinskih kategorijah pa se bodo začeli že ob 16. uri. MOJCA KNEZ KRONIKA Strašljiva Turška gora spet vzela življenje Planinec padel 400 metrov globoko - Varno na poti v gore! Skoraj natanko enajst kt po najhujši gorski tragediji v Sloveniji je območje Itirske gore spet vzelo življenje. To* krat planinca» starega 43 let, ki ga je pod Ilirsko goro čakala grozljiva smrt s padcem skoraj 400 metrov v ^obl-no. Možnosti za njegovo preživetje ob tako hudem zdrsu in padcu ni bilo. Reševalci njegovega trupla v nedeljo niso mogli prepeljati v dolino» (o so storili včeraj zjutraj» ko so se vremenske razmere vsaj toliko umirile, da so mrtvega planinca lahko odnesli z območja gore smrti. ReševaJd celjske Gorske re- Takrat so se odpraviJi na eno ševaJne službe so bili o nesreči težjih akcij letos. »V hribih je obveščeni v nedeljo popold- pihal močan veter, zalo reSe-ne, nekaj minut pred 17. uro. vanje s helikopterjem ni bilo Nedelja. 22. iimij. Nedaleč od kraja tragične nesisče. Prelep pogled, a smrtno rtevamo območje. (Foto: MATEJA JAZBEC) Tragedija med delom V soboto sta med delom umrli dve os^l. ena fe bila hudo poškodovana. V sobotnem dopoldnevu ie v Pletovaiju tunrl SZ'iietni moSki iz Vodu). Okoli 11. ure ;e v goadu podIraJ drevo, nakar se je le-to med padanjem razcepilo» de) debla je padel na gozdarja in ga tako p^eodoval, da je umrl na kraju nesreče. Isii dan je v vetasih uiab v Za-ložah na območju ŽaJca umrl še 62'lmt delavec. Ne-sreča se je zgodila pri postavljanju konstrukcije lesenega osrreäja gnojne )amc. Moški je v steber vstavljal leseno podporno roko, ko pa se je tassla podnožja, je izgubil ravnotežje in padel več kot pet metrov glotoko. Tudi 62-letfuk je umrl na kraju nesreče. Sicer se jj v soboto na Brecljevcm pri Šmarju prt Jelšah zgodila ie ena delovna ne^treča» v kateri se ^e hudo poškodoval 27-letni traktoris^ Padel je s traktorja, ka se je ta pri delu na strmem pobočju začel prevračati. možno, planinca smo ruto poskušali rešiti na klasičen način. Ko smo prišli do ponesrečenca, smo videli, da ježal mrtev,« razlaga načelnik gorske reševalne postaje Celje Matej Zaluberšek. Toda ura je bila že okrog 22. zato ni bilo možnosti, da bi uuplo odnesli v dolino, akcijo so takrat prekinili in jo nadaljevali že Čez slabih šest ur. Požrtvovalni gorski reševalci so se skupaj s dvema policistoma in tremi vojaki v gore odpravili že včeraj ob štirih zjutraj- Ob našem včerajšnjem prvem telefonskem klicu, nekaj minut čez 9. uro, so bili reševalci še na terenu. Do opoldneva so truplo uspeli odnesti z nevarne stene, nam je povedal Zaluberšek: »Ponesrečenega planinca smo odnesli 'do primernega mesta, od koder so ga lahko odpeljali v dolino s helikopteqem.« Reševalci so v nedeljo pomagali tudi spremljevalki, ki je bila s planincem. Šlo na) bi za Ljubljančana» starega 43 let- Omenjena nesreča ni bila edina v nedeljo, (scega dne, le nekaj ur prej, se je na 01-Ševi poškodovala planinka-Zaradi poškodb noge z gore ni mogla sestopiti sama. za- Gorski resevalei tmajo ogromtio dela, saj se ljudje v gore odpravljajo z neprimerno opremo. (Foto: Gorska reševalna zveia) to so jo morali rešiti celjski gorski reševalci. S helikopterjem Slovenske vojske so jo prepeljali v ljubljanski klinični center. Na Gorski re- ševalni zvezi Slovenije opozarjajo na primerno opremljenost in pripravljenost pri odpravi v gore- »Zaradi z^-tevnlh razmer v hribih in go- Dekleta seksala, osumljeni služili Zloraba prostitucije: po dodelanem sistemu vabili dekleta, ki so morala plesati in gostom nuditi spolne usluge Kriminalisti Generalne policijske uprave so skupaj s celjskimi končali obsežno preiskavo kaznivega dejan>a zlorabe prostitucije. Ovadili so 37-letnega Celjana in njegovo dve ieli mlajšo ženo. ki je državljanka Ukrajine. V nočnem lokalu na območju Litije naj bi namreč imela zaposlenih več ITkrajink, ki pa niso bile Je plesalke, temveč naj bi gostom lokala za plačilo nudile tudi spolne usluge. Večino zaslužka so morale izročiti lastnikoma lokala. Poleg zlorabe prostitucije jima policija očita tudi trgovanje z ljudmi. Omenjena še zdaleč nista edina ovadena! Preiskava je namreč pokazala na dodelan sistem, v katerem se, očitno malo po svoji krivdi, večinoma pa po krivdi organizatorjev» znajdejo mlada dekleta predvsem iz Ukrajine. Policisti so s preiskavo začeli že lani decembra» Celjan naj bi v lokalu imel mesečno od 6 do 8 deklet. Spolne usluge so tekle po ustaljenem postopku kol v vseh podobnih primerih: dekle je sedlo h gostu, ta je moral naročiti drago pijačo, ko sta se dogovorila za intimne odnose, je dekle ob točilnem pultu od lastnika lokala dobilo ključ sobe, Pol ure spolnih storitev je stalo 60» ena ura 100 evrov. 60 odstotkov zasluž- ka so zaposlene morale dati lastniku. Dekleta so dobila tudi 20 odstotkov od vsake pijače, ki jo je gost naročil. Ples in spolne usluge naj bi dekleta izvajala vsak dan od 20. do 4. ure. Čez H an so počivale. bivališče so zapu^-le le z dovoljenjem lastnikov. Dekleta naj bi iz Ukrajine vabila 37-letna ženska, pred prihodom so za ureditev dokumentov dobile den^> 5e isü dan, ko so prispele v Slovenijo, naj bi morale začeti s prostitucijo, navajajo na Generalni policijski upravi. Podjetje z območja Celja jim je zagotovilo pridobitev vi-ze in delovna dovoljenja. Preiskava je pokala, da so bila dekleta v resnici zaposlena v podjetju 54-letni-ka iz Celja, ki je na obrobju mesta Že znan po lokalu s plesi in spolnimi uslugami deklet. Temu je pri urejanju delavk pomagal 41'letnlk iz Radeč, kije imel podjetje vBrežicah. Pri njem naj bi plesala dekleta iz Ukrajine, Dominikanske republike in Tajske. Oba podjetnika sta zagotavljala dekleta še za najmanj 20 nočnih iokalov v Sloveniji. Če ženska ni spoštovala pravil, so jo kazensko prestavili v drug lokal. Nekaj žensk naj bi zaradi nevzdržnih razmer in psihičnih pritiskov pobegnilo iz lokalov. Sodeč po krimiiudi-stičnih opisih gre za veliko mrežo izkoriščanja žensk, saj naj bi preko podjetij iz Celja rab. kjer je snega §e kar veliko, prihaja do zdrsov in hudih polkodb,« dodaja Zaluberšek- SIMONA ŠOUNIČ in Brežic v Sloveniji delalo na tak način od 70 do 100 deklet. Minulo sredo so tako v več nočnih lokalih izvajali hišne preiskave, šestim osebam so odvzeli prostost, poleg lastnikov lokala v Litiji še 54-letnemu podjetniku iz Celja in 374etnici, ki je vabila dekleta k nam - ti so ostali v priporu. Ovadili so tudi 52-letnega natakarja iz lokala v Celju in 4l-letnlk3 iz Radeč. ki pa so ju izpustili na prostost. 15 deklet, ki niso v postopku, je verjetno Se vedno v lokalih, saj ponavadi v (eh primerih nimajo kam. Našii so tudi 15 tisoč evrov, ki so jih dobili z zlorabo prostitucije, podjetniku v Brežicah so zasegli okoli ISO potnih listov državljank Dominikanske republike, našli so tudi pištolo. V zaključni akciji je sodelovalo kar 60 policistov» osumljenim grozi do deset let zapora. Vprašanje pa je, kako se bo razpletalo na sodišču, saj je znano, da se tam ponavadi zaplete pri pričanjih deklet in predvsem dokazovanju. In še ^ede finančnega staiija: dekleta naj bi kljub temu, da so jim večji del zaslužka pobrali lastruki lokalov, zaslužila od tisoč do tisoč petsto evrov mesečno. SIMONA SOUNIC NOVI TEDNIK KRONIKA 15 Za skoraj enajst let v zapor Davkoplačevalci bomo plačali tudi zapornikovo zdravljenje odvisnosti od alkohola 35'letnen)u Zlatu Farčniku so v petek na celjskem okrožnem sodišču izrekli deset let in deset mesecev zapora zaradi umora 78-let> uega Karla Koritnika decembra la-ni na Trnovem Hribu nad Sedra-žem. Okrožni državni tožilec Kost-ja Grčar je v zaključnem govoru poudaril, da je Farčnik Koritnika umoril na okruten način, saj ga je s topim delom sekire kar 14 krat udaril po telesu, največkrat po glavi. Gre za eno sojenj, ki se je začelo hitro in tudi končalo izjemno hitro v primerjavi z nekaterimi drugimi s^nimi procesi, kar je tudi dokaz, da se da proces končati v "razumnem roku". Sodnemu senatu je predsedovala sodnica Sa» bina Zakošek. Na sojenju za Koritnikovo smrt so zasliSali več prič, ki o pokojnem niso imele dobre^ mnenja, saj se menda ni razumel z nikomer, še z lastno hčerko nista govorila več kot 25 let. Sodni izvedenci medicinske, psihiatrične stroke in klinične psihologije so potrdili, da je Farčnik moril v bistveno zmanjšani prištevnosti. K temu naj bi pripomoglo njegovo težko življenje, saj so ga zapustiii starši alkoholiki» živel je tudi kot brezdo- Takole je Zlato Farčnik poslušal sodbo. raec, ves Čas ga spremlja odvisnost od alkohola. Umora naj ne bi načrtoval, a je splet vsega pripeljal do - kot so omenili na sodišču - nenadzorovanega preboja agresivnosti. Pokojni je imel popolnoma zdrobljeno giavo, umrl je v strašanskih mukah, toda brez poškodb, ki bi kazale. da se je branil, kar pomeni» da ga je Farčnik presenetil, ga z udarcem sekire podrl na tla in ga dalje z njo pretepal. Truplo naj bi nato še premikal in celo zaklenil hišo ob odhodu, kar po mnenju tožilca Kostje Gr-čarja pomeni, da se je dejanja do določene mere zavedal. Tožilec je za Farčnika predlagal 13 let zapora, ukrep obveznega zdravljenja odvisnosti od alkohola in podaljšanje pripora do pravnomočnosti sodbe. Z^ovomica Maksimilijana Kind Mlakar je senat spomnila predvsem na bistveno zmanjšano prištevnost obtoženega v času umora in s tem na upoštevanje tega pri odločanju o kazni. Senat se je tako odloČil, da bo Farčnik 2a zapahi deset let in deset mese cev, ob tem se bodo morali z njim ukvarjati tudi strokovnjaki pri terapiji zdravljenja odvisnosti od alkohola. Prav tako so mu podaljšali pripor do pravnomočnosti sodbe. SIMONA ŠOUNIC Foto: SHERPA Čeferin: "Izjave domnevnega morilca so čista izmišljotina!" v petek smo poroči o sojenju za umor mladega Velenjčana Matjaža Volka v Ljubljani leta 2002. Sodijo dvema osebama, 30-)et:temu Gr^orju Brito>^u za napeljevanje k umorur kar ^rn zanika» in 2d-letnemu Nenadu Miroviču, ki naj bi Volka umoril. Mirovič je v svojem zagovoru dejal, da ni morilec in da je glede na okoliščine Volkove smrti odšel po pravni nasvet v Odvetniško pisarno Čeferin. Tam naj bi mu svetovali, naj zapusti državo. Sporno naj bi bilo to> da se ista odvetniška pisarna pojavlja tudi kot pooblaičenka očeta umorjenega. V Odvetniški pisarni Ceferin pravijo, da so navedbe obtoženega čista izmišljotina» da se z njim osebno niso nikoli srečali, še manj pogovarjali po telefonu. Seje pa pri njih resda o^asila njegova sestra in jih pooblastila za zagovarjanje Miroviča. A takrat naj bi Mirovič že bil v tujini ko pa so odvetniki preučili primer, naj bi obtoženčevi sestri tudi povedali, da: |e situacija težka ter da uspeha v tej kazenski zadevi ne moremo jamčiti in da bo v primeru, da Mirovič pride v Slovenijo, zagotovo odrejen pripor zoper njega, ki bo trajal dolgo časa. Gospa se je razburila in nam povedala, da če bi bili pravi odvetniki, bi ga »spravili ven« v dveh urah in da ji je nek drug odvemik obljubil, da ga Lahko takoj »spravi ven<'. Glede na to izjavo smo z gospo sporazumno razvezal! pooblastilno Odvetn ik Ceferin sa je odzval na M iroviče-vo iqavo in jo postavil na laž. Kako bo raagiraki sodišče? razmeije, v zvezi z vsem 2^oraj na-vedetum pa imamo pisne dokaze v spisu." Ko so kasneje prevzeli zastopanje slaröev pokojnega Volka zoper Bri-tovška {in ne Miroviča), naj bi jim to tudi pojasnili. "Starši pokojnega Volka so povedali, da oam vseeno zaupajo," še dodajajo v Odvetniški pisarni Čelerin. Vprašanje pa je» kako bo zdaj i^ave obtoženega preverilo sodišče, glede na to. da je Čeferin povedano zanikaj na vprašanje novinaijev in ne sodišča. SSoI Foto: SHERPA Zaradi uvetbevinjet se je pnHnet F» Cestninslu postaji prihodnjega tedna, ko bodo dvigni zapornice in bo promet stekel z najvišjo dovo^eno hitrostjo, 40 km/h. (Cestninske postaie naj bi zacdi odstranjevati Še ietos. Vinjete in kilometrske kolone Zaradi prilagajanja vinjetnemu sistemu se je promet na cestninskih postajah ustavil. Več kllome-trov dolge kolone voznike spravljajo ob živce. Še več težav je pričakovati po I. juliju, saj do tai^at verjetno ne bo mogoče odstraniti vseh 50 cestninskih postaj po Sloveniji. Na Oarsu kolone opravičujejo s tem, da morajo v zelo kratkem času izvesti nujna dela in zato prosijo za strpnost. Večina del se opravlja čez dan, saj naj bi bilo ponoči to prenevarno, svoje naj bi prispevalo tudi slabo vreme v zadnjih tednih. Koliko časa bo vse skupaj trajalo, na Dar- su še ne vedo, prav tako še ni povsem znano, kdaj bodo začeli odstranjevati cestninske postaje. Kot smo izvedeli v avtocestni bazi Vran-sko, naj bi se to zgodilo predvidoma še letos. Glavna dela, ki se zdaj opravljajo na cestninskih postajah, so ureditev prometne signalizacije, talne označbe in ostala prometna oprema. V petek so na Vranskem nameščali alunmjaste ograje za pre-graditev pasov, Postaje morajo namreč do koDca meseca prilagoditi novemu režimu, da bodo lahko 1. julija dvignili zapornice in bo promet stekel z najvišjo dovoljeno hitrostjo (40 km/h, op. p.). Po preu- reditvi bosta na cestninskih postajah dve glavni stezi, in sicer za voznike z vinjetami in za voznike tovornih vozil, ki bodo plaČevaJi cestnino. Sredinska steza bo namenjena voznikom z vinjeto in tista na skrajni desni tovornjakom. Policija na avtocestah ne skrbi za p retočnost prometa, saj za to ni ustrezno opremljena. V primeru prijave o zastojih o tem obvesti Dars, ta pa nato poskrbi za ustrezno signalizacijo, o morebitni neustrezni signalizaciji policisti obvestijo prometni inšpektorat. MATEJA JAZBEC Foto: Grup A Se res ne da drugače? Tri kilometre dolga kolona na Cestninski postaji Vransko v smeri iz Celja proti Ljubljani je v petek dopoldne pošteno načenjala živce voznikom. Med njimi ni manjkalo niti hrvaških navijačev, ki so se skozi našo državo odpravili na nogometno tekmo v sosednjo Avstrijo. Roman Ca jger, Moravske Toplice: »Potujem iz Murske Sobote proti Brniku, V koloni stojim že pol ure. Bolje je malce potrpeti, da bo kasneje končno tudi na cestninskih postajah lahko promet hitreje stekel. Vinjete še nisem nabavil. Njihova uvedba se mi zdi smiselna.« Roman Titan. Murska Sobota: »Tri kilometre se pomikam le za dober meter naprej in to je nesprejemljivo. Komaj Čakam, da bodo vinjete in se bo, upam da, mogoče hitreje peljati. Razumem, da so za pripravo cestninskih postaj potrebna dela, toda ne v času, ko je na avtocesti največja gneča.« Luka Vidmar, Celje: »Stojimo že 40 minut. Katastrofa je toliko časa stativkoloni. Intona avtocesti, kjer naj bi se promet hitreje odvijal. Prav tako ne razumem, zakaj takšno hitenje in dela ravno v času, ko je na cesti najveC vozil. Vinjetni sistem podpiram, ne pa, da se zaradi tega ustavi ves promet po državi. Za voznike, ki 80 pogosto na avtocesti, se bo uporaba vinjete splačala.« Mario Šerifovič, BIH: »Čim prej naj uvedejo vinjete tudi za nas, voznike tovornih vozil. Ne vem, zakaj te razlike med vozniki, prav tako se sprašujem, zakaj se odgovorni na avtocesti del ne lotijo v večernih urah, ko je prometa manj. Potujem iz Celja proti Ljubljani in v koloni stojim že 20 minul, kar mi načenja živce.« 16 KULTURA NOVI TEDNIK Ulica tvanke Uranjekove v Celju povexufe Gosposko ulico z Muzojskim trgom. Od Uranjekove do bratov Mravljak V današnji rubriki pojas-ajujemo poimenovanje Ulice Ivanke Uranjekove, ki v Celju povezuje Gosposko ulico z Muzejskim trgom. Poimenovali so jo po komuni stični aktivistki in prvi umorjeni talki pri nas, Ivanlü Uranjek. RodDa seje 7. aprila 1921 v mnogoštevilm in revni rudarski družini v Migojnicah pri Grižah. Njeno življenje v otroštvu je bilo podobno kot v drugih rudarskih družinah, saj so v povojnih in za gospodarstvo hudih časih ves čas trpeli pomanjkanje. Osnovno šob je začela obiskovali v domačem kraju leta 1927, po petih letih (1932) se je vpisala na realno glm-nazijo v Celju. Pomanjkanje osnovnih življenjskih dobrin )o je že zelo zgodaj usmerilo v levi politični tabor, ki Je imel v Grižah, predvsem pa v rudarski Za bukovi ci, precej simpaiizerjev. Tako je leta 1938 postala članica mladinske oj^ahizacije Skoj, kjer je največ sodelovala z domačinko Silvo Cilenšek. Kot aktivistka Skoja je bila Ivanka dejavna tudi v Celju, kjer se je politično kaU-la skupaj z Vero Šlander» Karlom Destovnikom Kajuhom, Jankom VrabiČem, Dušanom Finžgarjem in drugimi, Vendar njeno delovanje v komunističnih vrstah ni ostalo neo-paženo. Spomladi 1940 seje zanjo začela zanimati tudi takratna oblast. Tako so žan-darji tudi na njenem domu v Migojnicah opravili hišno preiskavo in naŠU precej obremenjujočega gradiva, od knjig in brošurs komunistično vsebino do razrtih letakov s komuiustično vsebino. Oblasti so )o zaradi tega aretirale. Sledila so zaslišanja, na katerih se je Ivanka Uranjek dobro izvlekla, saj so jo po treh lednih zaradi pomanjkanja dokazov izpustili. Kljub temu, da je dobila za tiste čase izjemno neugoden dosje politične aktivistke, je lahko nadaljevala štu- ?olVsi bomo ustreljen^.« Med njimi je bila na smrt obsojena tudi Ivanka Uranjek. V torek, 30. julija 1941, so vse obsojene s kamionom od-peljali proti Dobovl, kjer so jih v bližnjem gozdu ustrelili in pokopali v skupni grob. Tako je ostalo do jeseni leta 1945, ko so žrtve, med njimi ludi ivanko Uranjek, pokopali na domačem pokopališču. Prihodnji teden bomo pojasnili poimenovanje Ulice bratov Mrav]jakov, ki je v celjski Novi vasi. Foto: KATJUŠA »Hočemo seeee!« Mladinski simfonični orkester in Big Band - Extra band Glasbene šole Celje sta v nedeljo s slavnostnim koncertom v Areni Petrol odprla vrata letošnjega festivala Poletje v Celju, knežjem mestu. Dirigenta Matjaž Brežnik in Bojan Logar sta s skrbno izbranim programom (od klasičnih skladb Iz resnega repertoarja simfonične literature do uspešnic iz filmskega in zabavnega repertoarja] želela na koncert privabiti čim širšo množico poslušalcev, kar jima je tudi uspelo. Več kot dsočglava množica ni skoparila z aplavzom in vzkliki navdušenja, pri Čemer glasbenikov kar ni hote- la spustiti s štadiona. Pohval rusta bila deležna le oba orkestra, temveč tudi solisti celjske glasbene šole: flavtistka Eva Nina Koz-mus, tolkahstka Špela Mastnak in klarinetist Domen Mam ter prav tako gostja večera Darja Švajger. Medtem ko je na koncert marsikoga privabilo prav vznemirljivo okolje nogometnega štadiona, ravnatelj GŠ Celje mag. Vid Marčen meni. da takšni koncerti bolj kot na nogometno igrišče sodijo v koncertno dvorano: »Zlasti klasična glasba veliko bolje zveni v dvorani, Ne glede na to smo doživeli lep in prijeten večer.« BA. foto: KATJUšA Daijs Švajger je zapela ob spremljavi obeh celjskih orkestrov. Slana za več let Na gradu Podsreda so odprli veliko razstavo del slikarja Franceta Slane z naslovom Ko i^a trenutka postane brezčasnost, ki bo na ogled več let. Na ogled je 36 de! velike^ ga formata, med katerimi prevladujejo krajinski motivi, prepoznavni Šopki, živalski motivi ter tragični Don Ki-hot. Razstava, ki jo je odprl župan Kozjega Andrej Koc-man, je v petih prostorih nekdanjega severnega palač i ja gradu Podsreda, kjer so se letos poslovili od razstave o nekdanjem ljubljanskem županu Ivanu Hribarju (na gradu Podsreda |e gostovala sedem let). Razstavo Franceta Slane spremlja tudi katalog z reprodukcijami del. Do nje je prišlo na željo slikarja. Slana» ki živi danes med Ljubljano in dolenjsko vasjo Krka, pripada prvi generaciji študentov s formalno akademsko izobrazbo, pridobljeni na prvi slovenski likovni akademiji. Razpela je bila med zapovedmi socialnega realizma ter sodobnimi izzivi iz liberalne zahodne Evrope. BJ Glasbeni večeri v Žički icartuziji Center za kulturne prireditve Slovenske Konjice je pripravil že Šesto sezono Poletnih glasbenih večerov v Žički kar-tuzijl. Odlična ponudba in izjemno okolje so v preteklih letih pritegnili množico poslušalcev iz domala vse Slovenije, zato organizatorji pričakujejo, da bo tako tudi letos. Lani je tri koncerte obiskalo skoraj 3 tisoč poslušalcev, za letos pa napovedujejo Štiri koncerte. 28. junija bo nastopQa skupina Eroika, 12. julija Alenka Godec, 2. av- gusta Janez Dovč in Boštjan Gombač ter 9. avgusta Vlado Kreslin in Mali bogovi. Ker so koncerti na prostem, v primeru slabega vremena odpadejo. Podobno je tudi s koncerti, ki jih Center za kulturne prireditve Slovenske Konjice pri-pravlja na Starem trgu. Izjema bo koncert Orlekov, ki je napovedan 4. julija in bo v primeru slabega vremena v konjiškem Kulturnem domu. Na Starem trgu bo 22. avgusta nastopi] Še ansambel Spev in 29. avgusta Halgato band. MBP Kitajska jiK pričakuje Plesalke in plesalce Ple> snega foruma Celje čaka pred koncem letošnje umetniške sezone Še en velik do* gpdek. Včetrtek se odpravljajo na 20-dnevno gostovanje na Kitajsko. Tja so bili povabljeni že leta 2006, a ker sta jili ledaj čakali Še gostovanji na Irskem in v Indiji, so morah Kitajsko za dve leti preložiti. Letos so se ponovno prijavili na svetovni festival plesa na Kitajskem in bili sprejeli. Šest- najst plesalk in plesalcev Plesnega foruma pod vodstvom Goge Stefanovič Erjavec se bo na Kitajskem v mestu Macau med 3. in 12. juhjem na treh različnih prizoriščih predstavilo s tremi koreografijami. radioceije in sicer z odlomki iz projektov Hororskop, Ionosfera in Kreso vanje. Gostovanje na Kitajskem bodo plesalke in plesalci izkoristili tudi za ogled zanimivosti. BA www.radiocelje.com m NOVI TEDNIK KULTURA-AKCIJA 17 Veneiuahki glasbenfkOtego Barrios Ross je drano občinstvo ogral skoncertompod Celjskim stropom... Muzej je lahko tudi modna pista Ko na mesto pade Poletna muzejska noč, se v muzejih Zgodba o sobotni Poletni začnejo goditi nenavadne reči. Tedaj muzeji postanejo muzejskinočisejevCeljuza-prostori sproičenega preživljanja prostega časa. prizo- č^ Že v dopoldanskem času, rišča zabave in piste modnih navdihov. ko sta oba celjska muzeja na Obisk mimja je veliko lepši, če vas vanj povabijo takšne dame. Otroci, gremo na morje! Pred nami je težko pričakovan dan. Tako kot ste Šolarji težko Čakali na konec šolskega leta> tako težko smo v medijski hiši Novi tednik*Radio Celje čakali, da vas nekaj tudi v okviru dobrodelne akcije odpeljemo na morje. Že danes pakiramo brisače in kopalke, lijii jutri bomo navsezgodaj pomahali v pozdrav m se podali na nepozabne počitnice na Debeli nič. Brez morja si počitnic otroci težko predstavljajo, rai pa nismo pozabili na to, da si jih v današnjih časih težko vsi privoščijo. Zato smo že apriJa začeli akcijo, h kateri je ponovno pristopilo toliko podjetij, slikarjev in ostalih posameznikov, da jih težko naštejemo, še težje bi se vsem primerno zahvalili. Zagotovo ne bi šlo brez umetnikov s čutora za dobrodelnost: Franca Vozlja, Enverja Kaljanca. Ivane Andrič - Todič, Janka Orača, Viktorja Šesta, Andrea Pavliča. Jurija Kravcova. Simona Kajtne, Narcisa Kantardžiča in Mileta Lakoša, ki so nam prijazno podarili svoje slike, nastale v okviru likovne kolonije. V roke so jih nato vzeli številni obrtniki s Celjskega, ki so jih uokvirili, nato pa so romale k novim lastnikom in bodo krasile stene mnogih podjetij. Vsem, tudi tistim, ki so skromno zavrnili omembo v No-vem tedniku, se zahvaljujemo Jn vam sporočamo: naredili ste plemenito potezo. Nasmejani otroški obrazi in mokri slani pozdravi bodo najlepši dokaz. PM ... z modno revijo pa se jo vročica poletne muzejska noči 3e stopnjevala. stežaj odprla svoja vrata. In če smo obiskovalci muzejev vajeni , date »resne« ustanove svoja vrata ponavadi zaprejo že v popoldanskih urah, se je sobotno dogajanje zavleklo pozno v noč. V Pokrajinskem mu-zeju Celje se je dogajanje začelo in končalo z modo. Popoldne so najmlajši v otroški delavnici spoznavali oblačila Rimljanov, zvečer je modo sedanjega časa na modni reviji predstavila Jolanda Thaler. Vroče ritme je pod Celjskim stropom s koncertom pričaral še venezuleski tenorist Diego Barrios Ross. Na poletna doživetja v muzej novejše zgodovine so kar na ulici vabile mične gospodične, opravljene v kostume tz 1. polovice 20. stoletja. Kdor se jim je pustil prepričati in je stopil skozi velika težka vrata muzeja, si zagotovo ni mogel kaj, da ne bi za vil v občasne razstavne pro-stora muzeja, kjer gostuje razstava o Božidarju Jakcu, prvem avtorju, ki se je leta 1964 s svojimi deli predstavil v celjskem muzeju novejše zgodovine. Umetnika večina pozna kot slikaija. na tokratni razstavi pa je pred- stavljen tudi kot ustvarjalec znamk, priložnostnih ovitkov in žigov, preko osebnih predmetov tudi kol udeleženec druge svetovne vojne ter kot fotograf in filmski ustvarjalec. Najkrajša noč tega leta je v MNZ Celje minevala Se ob zborovskem petju Mešanega pevskega zbora Zarja - Ak-vonij iz Šentvida pri Planini ter se končala ob kulinaričnem druženju vmuzejski ka-varnici. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: GrupA CASINO FARAON Leonardo d.o.o. Celje, Cinkarna d.d. Celje, Store Steel d.o.o. Štore, Pivovarna Laško d.d. Laško, Gip beton d.o.o. Zagoije ob Savi, Zavarovalnica Triglav d,d., Celje, Seca plast d.o.o. Laško, Alba Celje, Kugler d.o.o. Celje, Biro bit d.o.o. Celje, Elekm)stgnal d.o.o. Celje, Elektro Tumšek d.o.o., CM Celje d.d., Cetis Celje d,d. ,, AVON •o «J 1*10a't I organizatorji: ^ CASINO FARAON . spor^zorji: MESTNA OBČiNA ceuE g z UMOR gorenje aef^ C^iLtU^s GALERIJA AC Žalec VIDAl d.0.0., GrcKUpl]« IHH Qr»jtk«vM STEKLMtTSTUO LUKANC QAL ER i I Celje ^'^sitkfmw ffTwiARSKiamR ('^Skspirala MM^ LESK0Š6K Xd}C žalsc _ /^SPLOJHOSTIKUUISTVO I^WWC HMO**, i-*. Ncvcnka, Anlio 18 NOVI TEDNIK ODLIČNJAKI Hura, konec pouka! Sprejema pri županu Ljubu Žnidarju so bili deležni tudi najbolj» pobelski osnovnošolci. Z odličnim uspehom je šolanje končalo dvanajst u£$i>cev m nekateri izmed nfih na državnih tekmovanjih osvojili tudi srebma in riata odifčja. Vsi so prejeli knjižne nagrade. (TT) fri VfjSftiirii fc Odličnjahom Osnovne Šola Vojnik. ki so i odličnim uspehom zaključili vseh devet razredov, je župan Beno Podergajs spominska priznanja podelil na valeti. Zahvalil se jim je za njihova delo ter promocijo iole in občine na tekmovanjih ter zazelel uspešno nadaljevanje izobraževanja. (fVU, foto: JK) Šer»tjurskl župan Štefan Tisel je najboljše osnovnošolce iz šentjurska občine povabil v Ipavčavo hišo. Srečanja seje udeležiloCSfantovindekletkisovserazrede opraviJizodliko.Prfsli so učencitz osnovnih šol Dremlje. Slivnica, Planina pri Sevnici. Blaža Kocena Ponikva, Hruševac in Franja Malgaja Šentjur (KŠ.foto: Katjuša) Za večino osnovno- in srednješolcev (no» vsaj za tiste, ki so bili pridni) se je danes z zadnjo fonnainost-jo, s podelitvijo izkazov, končalo šolsko leto. Prvi dnevi počitnic jim bodo tudi očitno postregli s pravim poletnim vremenom. Nekaj Šolarjev smo povprašali, kako uspešni so bili v šolskem letu in kaj načrtujejo v dolgih dveh mesecih počitnic. kmid AlešAmon Aleš Amon, Srednja šola Štore: »V redu je, ker je konec poulca. Letos sem bil prav dober. Učil sem se vsak dan približno pol ure. Moj najljubši predmet je umetnost, ker rad rišem. Imam že nekaj načrtov, kaj bom počel med počitnicami. Igral bom nogomet, računalniške Igrice in se zabaval s prijatelji.« Špela Vidma jerSelič Špela Vidmajer SeUč, BQ. OŠ Celje: »Zelo sem vesela, ker je konec pouka. Bila sem odlična. UČUa sem se približno pol ure na dan. Moj najljubši predmetje slovenščina, ker rada pišem. Ne maram pa matematike, ker ne računam rada. V letošnjem šolskem letu sem si najbolj zapomnila učiteljico, saj je bila zelo prijazna. Med poätnicami bom uživala in šla na morje.« l^aoa Todorovič, Srednja šola Štore: »Normalno, da sem zelo vesela» ker je konec potika. Bila sem prav dobra. Učim se pred spraševanjem in pred testi, drugače ne. Najraje imam športno vzgojo, ker se ni treba učiti, najmani pa matematiko, ker se je treba najbolj potruditi. V spominu so mi najbolj ostali izleti s sošolci in sošolkami. Zdaj bom začela počitniško delati, potem grem na dopust s starši.« Tijana Todorovič Cvetka Poprask Cvetka Poprask, Gimnazija Celje<^nten »Vesela sem, da se ne bo treba več učili. Letos sem bila prav dobra. Učim se približno eno uro vsakih štirinajst dni. Moj najljubši predmet je sociologija, ker se mi zdi najbolj 2animiva. Ne maram pa fizike, ker je ne razumem. Od letošnjega leta se najbolj spomnim zabave s sošolci. Za počitnice pa Še nimam načrtov.« KŠ, foto: GrupA Finale hudinjske košarkarske lige 22. in 23. maja je v telovadnici 0$ Hudinja potekal finale druge sezone hudinjske košarkarske lige. Letos je v štirih tekmovalnih skupinah nastopilo 19 ekip s skoraj 70 igralkami in igralci, ki so do finala odigrale 40 tekem. Da so v bile v finalu naj boljše ekipe, so igralci in igralke dokazali z domiselno in atraktivno igro. V skupini mlajših učenk so "Dorbo mačke (Neža Bračun, Katja Kralj, Täjda Potočnik in Sara "tonšek) premagale High School Musical z rezultatom 24:14. Med mlajšimi učenci pa so bili NBA Stars (Žiga Her-ga, Nik Knafelc, Miha Pod-pečan, Nejc Rofaer in Nik Vuksanovič) boljši od Unknown z 18:7. Še bolj dramatični sta bili tekmi starejših učenk in učencev. V obeh tekmah sta bila rezultata v prvem polčasu tesna. Ko so se košarkarji in ko-šarkarice otresli treme, saj so nastopili pred 200 glasnimi navijači, pa je igra stekla. Tako je ekipa 8-S-21 (Lucija Gračner, Maša Upornik, Pia PremoŠ, Pina Umek, .Luci|a Vesenjak in Veronika Viden-Šek) premagala Wild 'Cats s 16:10. Tito Team (Matic Amč-nik, Matic Bračič, Matic Ga-luf. Vid Kovač io Marcel Seles) pa je slavil proti Šabanom s 30:11. Najkoristnejša igralka Lucija Cračner in igralec Vid Kovač sta prejela nagradi, ki sta ju podelili igralki Merkurja iz Celja Kristina Verbole in Živa Zdolšek. JANI CEDE Miško Knjižko vabi na gusarsko zabavo Ob začetku počitnic Knjižnica pri Mišku Knjižku vabi otroke na pravo Gusarsko za-ki bo v četrtek, 26. junija, od 16. ure naprej. Z Gusarsko zabavo se bo zaključila tudi akcija glasovanja za najljubšo knj^o, v kateri so sodelovali obiskovalci knjižnice in bralci Novega tednika. Gusarska zabava bo letos že drugič v iapida-riju Muzeja novejše zgodovine, na Muzejskem Za svojo najljubšo knjigo lahko glasujete s kuponom, ki ga pošljete na Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje. V akciji, kjer Novi tednik sodeluje s Knjižnico pri Mišku Knjižku, bo izžrebanec vsak leden prejel lon-čekzMiškomKnjižkom. Tokratna nagrajenka je Nina Kugler, Slatina 15, Šmartno v Rožni dolini. Lonček bo prejela na oglasnem oddelku NT&RC. tigu. Zabava bo v vsakem vremenu, saj bo potekala pod šotorom. Otroci se bodo lahko igrali v kotičku Miška Knjižka, zabavali pa jih bodo Čarovnik Grega, Damjana Golavšek in Sten Vilar. Z zabavo se zaključuje tudi glasovanje za naj knjigo. Otroci bodo lahko na prizorišču predlagali svoje priljubljene knjige» zanje pa bo Miško Knjigo pripravil tudi nagradno žrebanje. VT novit ed ni k ' radjocelje OSREDNJA KNJI2NICA CELJE www.novitednik.comwww.radiocelje.com MOJA NAJUU8ŠA KKJIGA je: Ime In priimek: Naslov: 0 ko je na kupu več kot trideset psov! In rešitev problema? Sterilizacija in kastracija. A pozor, pri mladih kužkih in psič-kah je veliko bolj učinkovita kot pri starejših. Zaveda- 'f /y v Sknvalnic6 %% Igrava. Grem stavit da ma ne bo nsiali (5664) if ^^y^H. Sem pasja Mss iffffnn820Q8. Mofa pot do taga nam pa nikakor ni bila lahka, saj nisem visoka 1.75in in blond. (5673) Društvo Za POMOČ ZiVAUM V STISKI $10 M Za mačke je najbolj raz-Širjena in najbolj smrtonosna bolezen virusna mačja kuga. Pogosteje se okužijo mladički do pol leta starosti, vendar je nevarna tudi za necepljene mačke» ne glede na starost. Mačji mladiči so za bolezen zelo dovzetni In lahko kljub terapiji poginejo v zelo kratkem času. Do 60 odstotkov tako bolnih živali pogine. Mačke, ki prebolijo bolezen» postanejo dosmrtno imune. Prenaša se z vsemi izločki bolne živali, vendar se okužba lahko širi tudi z okuženo hrano, vodo, posodo za hranjenje, skratka z vsem, s Čimer je prišla okužena žival v stik. Virus lahko prinesemo domov tudi na čevljih. inkubacijska doba, torej čas od okužbe do izbru- ha bolezni, je 10 do 14 dni. Znaki so povišana telesna temperatura, apatičnost, ne-ješčnost, bruhaoje, smrdeča driska, ki je lahko tudi Valik. vaqi. največji • v katero kstegonjo fai me dali? Po lepoti tako ati tako vem, da sodim med najispie (pa nisem domišljav, da na bo pomote). (5675) ti pa se morate» da ni nujno, da bo kuža po posegu popolnoma izgubil zanimanje za nasprotni spol. TUdi za psičke velja podobno - po sterilizaciji ni namreč nujno, da se ne bo več gonila, saj lahko vlogo hormonainega organa (tistega, ki je odgovoren za izločanje vonjav, ki zmešajo moškim glave) namesto odstranjenih jaj Čnikov prevzame maternica ali kakšne druge tovrstne tvorbe v njej. Sicer pa je najbolje, da se o vsej stvari pogovorite z vašim veterinarjem. On bo že vedel» kako in kaj (Če že ne veijamete mali miški}. Drugače pa vas v Jarmov-cu pri Draniljah že nestrpno pričakujejo hormonov pol» ni kužki, in sicer od ponedeljka do petka, med 12. in 16. uro, ob sobotah pa med 9. in 15. uro. Slike naših podivjanih najstnikov si lahko ogledate tudi na www.go.to/ zonzani. na telefonski številki 03/749-06-00 pa so zon-zanijevci dosegljivi za vsa vaša vprašanja. Pa lep pozdrav od miške Zonzi! NINA ŠTARKEL krvava, nizko število belih krvničk v krvi, depresija, nazadnje pa tudi kolaps in smrt. 2a zdravljenje se uporablja infuzija, sredstva proti driski in bruhanju, vitamini ter antibioriki za preprečevanje naknadnih bakterijskih okužb. Program cepljenja proti mačji ku^ je zelo enostaven in svojo muco zlahka obranite pred to hudo boleznijo. Mladička cepite prvič Za vse informacije v zvezi s posvojitvijo naših mačjih varovank lahko pokličete na telefon: 031326-877. pri starosti 6-8 tednov in v razmaku enega meseca cepljenje enkrat ali dvakrat ponovite, Potem cepljenje vsako leto obnavljajte. Tako bo vaša mačka imuna proti mačji ku^. HELENA J. HACIN Lutka je KHnesečna muca, zdrava, prijazna, Z-kratcspljana. stari* llzirana. i®wDtediiik NaročfM Novega t»cMkd boste l^ko naročnlSIce ugodnosti • 4 mole ogktše v Novem tedniku cto 10 besed In testno no Rodiu Cel|e - acQristatzkUuCyws svojonafodnakp katico. raročrAško položnico odroma z osebnim dolcum&itom naročnika Novega tednika HelxiroHMene Mgodnowtl se ne prcnoeelo w woiiodnle ietol PRODM THÄKTQR Buchdr 4>'4 (samohodna nakto-dolko), odlično In lefor 35-11, zdoku-menK, cene zdb ugodne, prodom. Telefon 041792491. Š320 njKAlNiK Toihin proilgm. T«Wofl 041 75I-807. 319B IRAKTORSU vile 20 prevoz senenlh bol ^oöotn. Ceno po dogeimi. TMm 041 736-266. . 3203 KUPIM VIK£KD olil^o, lohko !udi poido, v okolid CdiQ>20H kujdtiL Golom 80.00^ EyR.T^05I232-597. 291$ KMETUSKO zemijiäe ali kmetijo, v Celju in okolid, kiiptm. TeMon 041 B39-919, 031705^80. 3062 ODDAM POSLOVNI prostor, primeren kotonl^jo oltemotrme medicine, predovolnico, predfiQvnf^ oil pisome, 70 m' in gorožo, 36 m^, lotcocijo Tehorjo, od-dom Telefon 0418)7-500. 3iS8 Snažka, 2,5-m8seen8 muca, je zdrava, capl}ana in ba sterilizirana. PRODAM MA nm odoptiniro, 78 m'veliko stonovo-nje, Nozorje, prodorno. Telefot^ 051 64M58. 3106 DVI7SOBNO stonovcnie, CeT^, Onk, vp/4, obnovljeno loto 2000, prnkim. im po dogovoru.TeleFooOSl 210-569. ptfrebno monjše obrne, prodom m 35.000 EUR.TM)n 031546-227 31 se ODDAM APARlMUt vokolidZodn}. 70mod morto, klimo, zor, porkimi pro$tor, ugodr>o oddomo.Tel8lon04l440-998. p V BAD Ki«iikff{hh«fnu v kiHn\\ oddom oportmo za 4 os^, ki se nohojo v neposredni bližini golf igrisä. Ugodno. Telefon 041799^60. aoe? STAK0YAMJE, dvoinpobc^, v C^, Hudl-fljO; oddam. Telefon 0414S6-13i 3142 APARTMA, fzoki, ston jedro, 150 m od morjo oddomo.TeM«i031 370466. p lUm ^ANOVAUE, vCalju oK okoTid, «enuti dveh otiok. V zameno nudi pomoč pn gospodinjskih oprovilih. T^efon 070 305^98. 3202 1 OPREMA PRODAM HIADIUIIK, zomriovolno omoro, hkidllnik z zomoovalno skrinjo, ki^o sedežno m televizor prodom. Telefon 040 869-461. 3204 GRADBENI PRODAM ORVA, no kmtkougano, prodom, ceno 50 EUVm^.TM3n05T 803-280. 3182 PRODAM KRAVO sinenftilko, po Izbiri, prodam. Tele-hm 9584B4. 3121 BIKCA, 150 kg, prodam. Telefon 5461480. 31 &3 VK tsTic, raznih velikosti in dve kntvi sin^n-toliü, breiX prodom. Telefon 031 749-617 Š322 PfiA^IČE, mösnotf posme, 25 do 70 kg. prodorno. Telefon 031 544453. i323 JARKICE omorik' belt hojlojn (teghom) in rjove {irodoiomo rro fonnifto)^ priS«nv petru vsok delovni. Sprejemamo nor^ olo zo enodnevne piscance ter bele zo doi^onje. Telefon (03)700-1446. 3184 TEICXO simetTtalko, sfaro 4 tedne, pro-dom.Tel8fon03153Mll $324 KUCO, br^ 7 mesecev, prodom. TeMon 051305-526. $326 ! KMETIJSKI PRODAM BELO in rdeče vmo prodom. Telefot) 031 86S-125- $178 VINSKO žgonje m sadjmc, z moinostjo dostave, prodom. Telefon 031 640-078. ässi DOliUä belo WK), sorto (hvdonev in käü rizling, wk kakovostr>o, prodam. Tde-(oR (03) 582-1680. 3203 PRODAM BEIO in nleče vino, modra frarikinio in aluminijasto vhodno vrata, zosteklj^ no,prodom. Telefon041 2B4-127. 3144 com Ekinglisef402, zmotorrem Yomcho, 40 ks, z opremo, prodom. Telefon (03) 54^915,odB.dol2.ure. 3157 Pod)e()«rfr&RC.d.o.o. Dir^aon Srečko ŠroL Podjetje opravlja ^sopisno-založniško, radijsko m agen-ci jsko-tržno dejavnost Nasiov, Pr?$cfnova 29. SOOOC^je. Idefon (03) 4225190, tax: (03)5441032. Novi tednik izhaja vsak lorek in petek, ceiia torkovega izvoe: www.rainj^es)gn.com E-maiJ uredništva: lednik$ni-rc.si E-mail t^iničnega uredništva: tehnika.tednik(mt-rc.si RAMOCCLJE Odgovorna urednica: Simor^ Brglez Urednica informaüvnega programa: Janja Intihar E-mail: radto@nt-rc.5i. E-maiJ v studiu: info<^radiocelje.com UREDMIŠTVO MiJena Brečko-Poklič, Brane Jeranko. Špela Kuralt. Rozman Petek, UrSka Seližruk. Branko Stamejčič, Simona SoliriiC. Deao Suster, Saika T^ržan Ocvirk AMiCSJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in E^diu Cel/e ter nucO ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Propaganda: Vo^ko Grabar, Zlatko Bobinac, Viktor Kienovšek. Alenka Zaputek, Rok Založnik iHefcm: (03)42 25 190 ft* [03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprtem oglasov po eldcL poSci: agendja^m-r&si it.49-24.jiiiuj2008 NOVI TEDNIK MALI OGLASI - INFORMACIJE 21 ZENiTNA posre^OTolnico Zouponje, ki je uponj« v ijubez«!) povrnile u m kol ]0.0(KI nAam, posiddujB 20 vso sto-rvstno obdobje, brezplocno zo mlojše ženske. Telefon (03) 5726-319, 031 SDS^95. bopold Oresnlks. p., Dolenjo vos 6S, Prebold. n 30.000 posredovanj, 11.000 novih Je bilo v preteklem letu «hlenjenlh z naio pomoifo. Letos hd-že. de bc N ve6. Ženitna postwify vainica 2& vse generacije. Zaupanje. D LOČEN ČAS. l.im: ENERGETIKA COJE JAVNO PODJETJE, O.aO, SMRBURJEVA ULJCA 3000 cajE OIHOMIRANI FiaOTSUPEVT (VS| nZIOTERAPEVT PRIPRAVNIK I - H/t USPOSA eUAU! ZA iZVAfANJE VSai POSTOPKOV FIZ^ KALNE DIAGNOSTIKE. TERAPUE IN MED1QNSKE REHARIUTACUE PRI RESPIRATDRND. U3KDH0-TDRNO. NEVROLOG OSnOŽENIH. HOSPfTALNO IN AMBULANTNO ^VLJENIH ODLNIUH-SKLADNO S SOtK]8NOOOKTRINO:OOUlČEN ČAS. 9MESECEV. 2&.6 JDOB; ^NA BOLNI^IICA CÜJE. OBLAKOVA UUCA i 3000 (aiE nZIOTERAPEVT V NEGOVALNI ENOTI I • M/t IZVUAIU VSEH POSTDPKOV FIZIKALNE DIAGNOSTIKE, TEfttfUE IN MEDICINSKE RAHABILnACUE PRI RESPmATORNa LOKOMOTORNO. NEVROU]-SKO OGROŽENIH. HOSPfTALNO IN AMBULANTNO ZDRAVUENIH BOlNnOH^DNO S S0008K doktttino: določen Čas. s messev. mzm SPUISNA BOLNIŠNICA OBLAKOVA UUCA S. 3000 CEUE OIPLOMmANA MEDICINSKA SESTRA {VS) DIPLOMIRANA MEI»QNSKA SESTRA • H/t S^KOVNO IZVAJAAIE ZDRAVSTVENE NEGE IN OSKRBE • U6CTAVLJMUE POTRES. NAČRTOVA ME. IZVAJMIE n mNOTENJE REZIft.TATOV SAAVSTV^E NEGE. SPf^MUAME IN OBVEZA-NJE O SPI^EMBAN ZDRAVSTVENE&A STANJA OSKRBOVANCEV V OKVIRU PRISTOJNOSTI M POt^ASTR. NADZOR NAD IZVAJANJEM ZDRA VSTVENE NEGE M OSKRBE. ORGANiZACUA IN NADZOR NAD CVAIAMEM SKURNSKESA OaA IN TERAPEVTSKIH SKUPNOSTI SOOaOVANJE PRI PRIPRA\^ PROGRAMOV USPOSABUANJA H tSVPOLMEVANJA V OHAVSTVENI NEGOVAÜil SLUŽB}. SODELOVANJE Z DRUGIMI STTtOKOVNIMI DOAVCI IN SLUŽBAMI, PO mSEl SRIEMUA-NJE ZDRAVNIKA NA VIZnAH. OSTAU KU PO NAVOnUH IN ZAKTEViUi fiPOSRaMEGA VOD^ NaiOLDCEN ČAS. 28^.2088; OOM UPA DRUŽBA ZA SOCIALNO VARSTVENE DLIAVNOSTL 0.0.0. LAVAU, 3080 CELJE DIPLOMIRANI INŽENIR aOCTROTEKNIKElVSI VODJA SERVISA. H/t KOMJNIQMUESSTRAI^ KANI, SKRB ZA OBSTOJEČE iN ISKANJE NOVIH STRANK IZVAJANJE ZAHTEVNEJŠIH SaiVISOV, VDODUE HANJä ^PWE SERVISBUEV, NA ROČAKIE REZEFVNIH DaüV. SKR8 ZA TEHMČNO DOiaiHENTACUD. OffiAMZAQJA SEMINARJEV, SXL£PANJE POGOOe. POROČANJE mm IP&; NEDOLDČEN ČAS. 26.6ifi08: MANPOWER O.OJ3., POOßUälICA CaiE. STANETOVA ULJCA 4, 3IKn WJi UNIVERSTFTNI OmOMRAM INŽENIR SRAOBENI^A KOHERQALJST«iADBENIK-N^ ISKANJE NOVIH NAROČNIKOV. PRUAVUANJE NA JAVNE RAZPISE. UOELfŽEVAILlE SSTANKOV 2 NAROCNKJ. PRI-PHAVA PONUDB, IZDQAVA GRADBENIH m^ LACLL IZBIRANJE P001ZVAJAL(^, POPISOVANJE GRADBENIH OaiPa; NaKlLDČENČAS.3&.6.20QB; MANPOWER 0,0.0. POORUŽMCA Ca^ STANETOVA ULiCA 4, 3000CaJE VaUAPROJEKTOV NESAMOSTOJNO VODENJE PROJEKTOV GRADU imOtel ČAS. 4.7i0tl8.' HIK HaiNAROONO TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJI D.aO. OUSKA CESTA SS. 3212 VOJ-NIK UE LAiNO OEUVECBRQ POKLICA VOZNIK TRAKTOlUA - H/t UPRAVUAIUE im TORJA IN HAfUtA VZDR^ALNA DELA NA THAK TOlUU. DOLOČEN ČAS, B MESECEV. 2.7.2008; SMIT PflDIZVODKUA KHETUSIS HEHANIZAOJE DÜO. POVČaO L RIMSKE TDPUCE, POVČENO 1. 3272 RIMSKE TDPUCE VOZNIK VOZNIK IN STROJNIK GRADBENE MEHANIZAČUE M/t VOZNIK IN STROJNIK GRjUWENE MaiANlZA OJE. VOZNIK VCESTNEH PROMETU; NaKKOČEN ČAS.^U2088;HSVŽDHAR.ST0R[TVEINTTtGQVI-NA 0.a0., TAOBNI DOL 34.3271 SENTTUIPERT AVTOMEKANIK AYTOHEHANIK IN VULXANIZER V KLAVNia TER PO POTREBI NA TERENU' N^t AVIOMBiANIČNA IN VIUANIS8SKA OELA MENJAVA IN CENTRIRANJE GUM; DDUlČEN ČAS. 12 MESECEV. I0.7i006; eREGAR POSREDNIŠTVO IN STORITVE 0.10. AR* ME$K041.8260BFS$TMICA BOSTINSKI TEHNIK NATiU(AA • M/t STREŽBA HflANE IN NAČE. NaiOLOČEN ČAS. 2S.6.20Q6; TRERHANA D.D. ORUäA DOBREGA POČUTJA ZMAVlUŠKA CESTA 4.327QLA^K0 KUHAR. M/t PRIPRAVA OBROKOV HRANt NEODLOČEN ČAS. 2S.8.2008: TKERMANA 0.0. DRDŽBA DOBREGA POtiJTJA. 20HAVIUŠKA CESTA 4.3270 LA^KO fiRAnČAR OFSET TISKAR • M^ TISKANJE NA OFFSET STROJU. NEDOLOČEN CAS. 2SÜ00B; flADECE PAP» MUFLON. DRUŽBA ZA USPOSAftJAUE IN ZAPOSLOVANJE «VALIDOV aO.a. TTTOVA ULXA 99.1433RAD^ PROMETNI TEHNIK OPERATTVNI ORGANIZATOR LOGISTIKE IN TRANSPORTA • M/t VODENJE. RAZDEJANJE M ORGANIZIRANJE VOZNEGA PARKA PODJETJA IZKUSUE PRI PRIDOBIVANJU Q(STERNIH VOŽENJ V ENO SMEH S QUEM ZAGOTOVITVE VEČJE UČINKOVnOSTI VOZNEGA PARKA POOJETJA ZA LASTNE POTBEBErNaiOLOČEN ČAS. 3.72088; W a£KTRIKA HLAOlJDŠTVD. OGREVANJE 0.0.0. BREZNQ7A3Z70lAlKD UONOMSKI TEHNIK FINMČNI KNI6DVDDJA L • OaO V KNJIGC^ VODSTVU NEDOLOČEN ČAS. 2112008: JAVNO PODJETJE KOMLJNAU RADEČE aiG., TTTOVA UUCA 107.1433 RADEČE DIPLOMIRANI EKONOMISTOM) PRODAJNI ^mOd I • H/t' ^AJAN^ OPERA TTVNHI PLANOV TRŽNUl AKTIVNOSTI. SOOaOVA NJE PRI 0R6AMZACUI IN IZVAIMJU SEJEMSKIH A)aTVN0ST1, POSPEŠEVANJE PRODAJE NA {ZBRANEM TRSU ^ OOUSČEN ČAS. S KSECEV. 2fiii008; THERMANA DJL DRUŽBA DOBREGA POČVTJA ZDRAVIUŠKA CESTA 4.3270 LA^ UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI EKONOMIST KDMERQAÜST - N^t PRIPRAVA IN IZVAIANJE OPaUTIVNIH PIjMOV TR^IH AKTTVNOSa DOGOVAAJAK^ PREIUGANJE IN IZVAJAWE VSEBINSKIH iN CENOVNIH POGODBENIH ODNOSOV S POSUIVNIMI PAHTNEUI OOlOČEN ČAS. 6 ME^. TRaiHANA OJ.. DHU^ D08flEGA POČirUA ZDRAVlUŠKA CESTA 4.3270 LAŠKD REFERENT TRŽENJA • PRIPRAVNIK - M/t PRIPRAVNIK • RALSKAVA TRGA SOKUIVAAJE PRI PIANIRAUÜ HARKFTINŠKIH IN PRODAJNIH AKTIVNOST!. SO(ELJIVANJE PRI UPRAVUANJU S CATEGORY IZDEUUIV. PRIPRAVA KAUUJLACU, AK-01 IN AK£U^H CENIKOV: DOLOČBI ČAS. 12 HE SECEV. 28.6.2008; PIVOVARNA LA^KD. OaNIŠKA mhK TRUBARJEVA UUCA 28.3Z7D LAäCO MEMOZIBJC ~ MAGISTER FMMACIJE fARMACEVT^CSTAR - H/t IZDAJA ZDRAVKA ORTOPEDSKE iN DRUGE TEHNIÜIE PRIPCMOČS. OBOaUJE RECEPTE. PRIPRAVLJA HAGISTRAUiE PRIPRAVI^ VOOf STROKOVNE EVIDENCE. NAROČA ZDRAVILA KEMIKAUJE kN DUGO BLAGO: DCKOČEN ČAS. 12 UiOft LfKARNA MOZIRJE. HRkSERNH(DVAUUCA4.3330 MOZIRJE UE SLOVEHSig KOMJICi OSNOVNOŠOLSKA I70BRAZBA RAZLAGALE - M/t RAZVRŠČAIUE LN SORTIRA KlE KONČNIH IZOaKOV. KONTTHJIA KAKOVOSTI. IZLOČEVAUE ALUHINUAST1H DISKOV, PRAZU& NiE REGALNIH POUC. POMOČ PRI P/MORANJU KONČNIK (ZDEUOV. Čl^ČSUE DELOVNEGA MESTA OSTALA DEA PO NAVOOUH NAOfTElE-N^' DOLOČEN ČAS. 8 MESECEV. 2Sii008; MANPOWER aOiL PE CaJl STAKFOVA ULiCA 14.3800CaJE UPRAVUALESnKIJARAZlAfiAiEC|l^}-M/ t LZDELDVANJE m VRST BRUSOV IN DRUGIH LZDELXDV TER POUZDRKDV NA STROJIH - m SKALNICAK POIAVTOHAT^ UNUl^ SPLOŠNE NASTAVfTVE STROJEV Rl NAPRAV. PREVENTIVNA VanlEVAlUA H feŠČOUA STROJEV: DOUlČEN ČAS. 6 MESECEV. 3a6.2008; KJm H.R. KADROVSKO SVFIUVANJE. 0.0.0. POORU&IICA CaJE. UU£AXIV.DMZL£8.30C9CaJE OBLIKOVALEC KOVIN Oei^ALK KOVM - M/t DELD NA STRUŽNO. NaiOUJČEN ČAS. 10.7^008; GARANT SHOP PODJETJE ZA TRGOVINO NA DEBaD IN DROBNO, aO J}. ^FMEJ 40. LOČE PRI POUČANAH. SVETI JERNEJ 4a32l$L0Ö VARILEC H/t' VAUENJE. SESTAVLJANJE ai-HENTÜV. NaNkOČEN ČAS, ^0.7.2006; GARANT SHOP POOfTJE ZA TRGOVINO NA KSaJ) IN DR^. DM JaiNLI 40, UIČE PRI POUČANAH. SVETIjatNEI40.3ZISUl£E UPRAVUANJE CNC STROJA • H/t OBDELAVA mn NA CNC OBDELOVALNEM CENTRU, N^ LBČEN ČAS, 29.B.2DU; DBR - KUDČAVMČAASTVC IN TRGOVINA RUDI KOVAČ. BDRtfT KOVAČ SJl. OOHtAVASa 3214 ZREČE STROJNI MEHANIK UPRAVUAUC ST1SXALNEGASTR0JA M/t UPRA-vuAfUE. poslu2evaue in NAissn NAD oao-VANJEMSTJSKAINEGASTTKUA KONTTHIIA KAM> VDSn IZDaXOV. vstavuakje haterimov za PRIDOeiVAUE KONi^lH ZHESI. RAZVRSČAUE mm PO oiHENaiAH. 6SčajE delo^aega MESTA DHAIA OaA PO NAVOOlUH NADREJE* NEGA OOLOČa ČAS. 8 IföEl^, 2SÜA8: MANPOWER OJXO.. PE CajE. STANETOVA UUCA R3000CaiE SREDfUA PDKUCMAI20BRA28A PRODAIALEC. VZDRŽEVAUC-H/t PRODAJA NAF. TNIH URIVATOV M OSTALEGA BLAGA V PRODA JALNI. POMOČ V AVTOraALNIQ NA BENDNSKEM SERVISU OMV V SLOVENSKIH KONJm DOLOČEN ČAS. 6 MESaiV. 216.2008; JUNIO HARKET1NG, KDOPERACUA ÜPTOVSKA ULXA 46.3210 SLDVaiSKE KONJICE VARNOSTNIK • H/t' RZIČND VAROVANJE PftEHt^ ŽEHJA DOLOČ&l ČAS. 6MESECEV. 3.7^008; m RANG VARNOSTNI INŽENIRING IN VMWANJE DM Cf STANA ROGU} n J. 3214 ZREČE NATAKAR H/t STREŽBA PUAČ. NEDOU}^ ČAS. 7.7illD8; GOSTIŠČE UUPl VLjUM UUPI S.P. ZEČE 3132IQ SLOVENSKI KONJICE KUHAR KDHAR-M/t PRIPRAVA JEDI PO NAROČILU, NEDO-U}Č£N ČAS. 7.7.2088; GOSTIŠČE UUPI VLADO UUPt S.P. ZEČE313210 SLOVENSKE KONJICE DIPLOMIRMI EKONOMIST (VS) umjIStika • Nvt oao v DISPONENTSK/ pisarni. ^ČEHO KOMUNIKATIVNO. AMBICtOZND OSEBO Z ZNANJEM ANGLEŠKEGA. NEMSKaiA IN HRVAŠKE* GA JEBik NEDOU^ CAS, 3.72068; MEDNAB& ONI PREVOZ}« POSREDOVANJE ANTON GRM S.P. PQLUNA4.3206 STRANICE UE ŽElfTJIPR PRI CEUiT OSUOVNO^KA 120BRA2BA SKJAN^IK • H/t OPRAVUA KiA V SKLAOI-DOLOČEN ČAS. 12MESECEV. 281.2)08; M^ KMETUSKO PODJETJE ŠENTJUR. 0.0. CESTA KADOSROnN^ 3. a23C ŠENTJUR KMEIUSN OaAVEC - l^t OPRAVUA RAZNA DaA V KMETIJSTVU. OOUlČEN ČAS. 12 MESECEV. 281^008; MEJA KMETUSUJ PODJETJE ŠENTJUR. O.D.. tXSlK LEONA OOBRODNŠKA 3. 3230 ŠU-TJJR VOZNIK TOVOfiNEGA V0Z!LA-M/t UPRAVUMJE TOVORNEGA VOZILA NOSILJIOSTI TO TON NA 0&-MOČJU SLOVENIJE. NEDOLOČEN ČAS. 28.8.2008; AVTC^EVDZNIŠT^ IN KAVA 8AR FRANC RATA} IP. CESTA LEtMA D08R0nN§KA 11. 3230 TJUR DUAVECBREZPOKUCA PRmVLJALf&eARVAR ZA SUHO PRA^ID BAi^ VANJE • M/t PRIPRAVA PREVZEM. SORTmiE OBEŠANJE. PAKJRANJE. PRAŠNO BARVANJE K& VINSKIH ELEMENTOV; DOUČEN ČAS. 3 MESECE. 3.7.2008; STROJEPLASTIKA TRCOVINA POSREDNIŠTVO IN PROIZVODUA MARIO KUKOVtČ IP^ CESTAKOZJANSKSA ODRESA B. 3230 ŠENTJUR cvnučAR CVETUČAR - M/t DOil V CVETUČARNI V ŠENTJURJU, OOUlČEN ČAS. 3 MESECE. 27.6i008; CVmiČARNAIN OAftItNI BUTKNATAŠA NATAŠA HRIBUtNIK. S.P. PODIEŠJES.3233 KALOBJE TESAR TESAR • H/t TESARSKI^OARSKA DELA 00* LOČEN ČAS. 12 MESECEV. 21Ei088; ZIDOPRDF. GRADBENIŠTVO IN STltf^ DJl.O, UUCA DUŠA NA KVEDRA 20.3230 ŠENTJUR KUHAR KUHAR - H/t' PRIPRAVA HRANE V GDSTINSKEH LOKAUJ. NatOmČEN ČAS. 26.Si006; BAR OSHI-CA ^IQAR ISTOK SJ>w RIFNIK ^7.3230 ŠENTJUR SREDNJA PQKUCICAI20BRAZ6A SESTAVUALE aEKTRONIKE M/t ROČNO VSTAVUMUE afKTRDNSKIH KOHPONENT. ROČm SPAJANJE. KONTBOLA IZOaKOV. ROČNA SESTAVA IN HONTAŽA DOLOČEN ČAS. 3 hSSECE. Z8ii008.'FrA PODJETJE ZA PR01ZV00IUD.TR2E-ILIE. TRGOVINO IN DRUGE STORITVE 0.0.0. CESTA LEONA DOBR0TUIŠKA21A3230ŠENT^ KMCTUSKI TEHNIK SKUPINDVDOiA. SAIUARVODI IN OPRAVUA DELA V SADOVkJAjaH. DDUlČEN ČAS. 12 HESECEV. 2812008; HEIA KMETUSKO PODJETJE ŠENTJ«, DiL, CESTA LEDNA OOBROT^NŠKA 3. 3238ŠanJUR KOMERCIAUST KOlfötCLALiST- TRŽENJE OGLASNEGA PROSTORA) • N^ TR2ENJE/PW0AJA OGLASNEGA PROSTORA: SAHOSTOJNOISKAKJE NOVIH POTENOALNIK OOAŠEVALOV. KDK7AK77RAK/E S PDTENOAL' NMI OGLAŠEVALO m^ E4IAIL OSEBNI D^J. SKLEPANJE P06006. PtSAKJE POROČtU DDLOrai ČAS. 3 MBECE. 26.8iW8; KUPONKO TRŽENJE NA Tlf^U MARTINA MLAČNIKIP. UUCA RAILIA 2ASARJA13230 ŠENTJUR PROFESOR RAZREDNEGA POUKA PROFESOR RAZREDNEGA POUKA • Wl POUČ& VANJE V 1. RAZRaiU OŠ, DOLOČSI 10 ME-SESV. 281i008; OSNOVNA ŠOLA SUVNICA PRI auu. mtx PRI SUVNH3 61.3283 GORICA PRI SUVNIQ PROFESOR ANGLE$ClNE UČTTEU ANGlfŠ&NE IN HQi^Hi U/l POUČEVANJE. ODLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 2112008: OSNOVNA ŠOLA SUVNKA PRI CaJU. GORICA PRI SliVNK381.3263 GORICA PRI SLJVKIO INŽENIR KMETUSTVA VDOJA POLKDELSTVA IN TRAVNIŠTVA H/t VW H ORGANIZIRADEUIV POUOEISTVUINTRAVI^ ŠTVU. OOUlČEN ČAS. 12 HESQV. 291^006; MEJA KMETVf^ POOJETJE ŠENTJUR. D.0,. CE* STA LEONA OOBROTINŠKA 3.3230 Š»TJUR EKOMOMIST ZA DENARNIŠTVO FINANCl RAČUNOVOOSTVa RAČUNOVODJA M/t SAMOSTOJNO OPAVLIANJE RAČUNOVOa SKIH IN KILIIGOVOOSKIH Oa IZOaAVA BILANC. POZNAVNAJE DAVČNIH PREDPISOV; NEDOLOČEN ČAS. 2812608: STDNEK PftOtZVOOfUA IN TR-GOVnA OiXO. IBIA LEONA DNROTINŠKA 11 3230ŠENTJUR DOKTOR MEDICINE ZDRAVNIK SPLOŠNE HailCHE AU DRUäNSl^ NGMNE Z ZAKLJUČENIH SEKUNQARUEM V 2]flAVSTVENI POSTAJI PLANINA PRI SEVNIQ • M/ t ZDRAVNIK V TlOŠNI AMBULjUni NEDOLOČEN ČAS. !4.7J008: ZDRAVSTVENI DOM ŠENTJUR. CE» STA LEDNADOBROIINŠKASB. 3230 ^JUR UE ŠiHAmB PRI JELŠAH OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA KMETUSKO GAAI^ DEL» M/t OaO V VINOGRADU IN GRADBENIŠTVU. DOLOČEN ČAS. 3 MESa£. 20.7^008; RS ÜNE TRGOVHA PRDIZVO-tMJA IN STORITVE. aOJ3. CaJSCA CESTA S. 3250 ROGAŠKA SUT1NA ŽIVILSKI DEUVEC V PEKARSTVU POMOŽNA OaAV PEKARNI M/t POMOŽNA DEIA V PEKARNL NEDOU^ ČAS. 5.7^066: SOTIA KMETUSTVO IN TRGOVINA 0.0.0. PODČETRTEK. IMEN07S, 3254 PODČETRTEK MOKTER KUMATIZACUSKIH NAPRAV HONTBI - HONTAŽA KLJIilATSK]H NA PRAV ElEKTRD INSTAUULIE NEODLOČEN ČAS. 25.eJ0QB; TDPliŠ». TTtSOVINA IN SaiVlS 60 SPOOIUSKIH APARATOV. ELOITRDINSTALACUE. D.QJ3., RJAVICA12.3230 ROGAŠKA SLATINA ZIDAR ZIDAR ZA Z3DAIUE H/t RAZNAZIDARSKAOHA. NEDOU&N ČAS. 2B.6J008: GRADBENIŠTVO 'JC* JANEZ COLNAJUČS.P. KIDRIČEVA ULJCA 76. 3250 ROGAŠKA SUT1NA NATAKAR hkim' M/l' STRQBA IN RA2KA BONSKA amm, NIDOLOCEN LU. 26^^08; NDVA MM. GRADBENIŠTVO. TRGOVINA IN GONSTVa 0.0.0. CEUSKA CESTA Zl 32«) ROGAŠKA SlATV KA NATAKAR • Wl STREŽBA NEODLOČEN CAS. iUm, BAf^ Mm N6VENKA fiARit $.P. KIDRIČEVA UUCASD. 3260 ROGAČA SUTINA PROOAJALK PROOAiAlE • U/i PMOAJA ^L NiOOLOÖM CAS. atm, MILAN BARIČ S.P; MESNICA IN TBGOVIIU AH . AM. KIDRIČEVA ÜUCA 3a RtCA^SlATINA KOMEROAUST TERCNSU ZASTUPNIK ZA Zai§ČNO«^AlJiE 12DEUl£ • OELO V ^MAJUAH PRI JElij^. hVl TlflENSKA PROOAiA ZEUŠCNOJIEGOVAUIIH iZOEKOV, OaO POTEKA NA TBlENi; PO 5QSP0-DINSTNGH. KJFB SE ^^ PREOSTAVIHV IN SVETOVANJE m OPORABI SAMIH mM: NiOO-LO£ENCA$.a7i006:M1ND TRAK TRGOVINAM ZASTOPSTVO. OXI.D. UUBUANA. TRŽA^CSSTA C.IOOOUÜBUANA ZORAVSmNinHNIK mwmm wlKismtkzommn }aj.OOLQCENČAS. t2MESE(Br. 10.7^6)6; JANIČ ZAIM • ZASEBNA 70BNA OROINAdlA. CEUSKA CESTA 7.32SO ROGAŠKA ^DNA ZOBOTEHNW ZOflOTÜtNIK QOaAVA PORCELANSKIH PRtVliK. POUOKCftAMIČNIH ?9mK INIAVEV. MOSTti(0V; NH)OU£tN CAS. 6.72l3Dt DENTAL ^^ IN ORUd. ZOBNA OROIKACUA IN ORLISE STDRTTVl aN.O. ^ČNA Ul£A 7, S?SO ROGA ^SLATINA KOZMfnČMITEHNIK KOZHntUr HASER M/lOaOVKOZMETt REM SALONU. OBO S STRANKAMI DOLOČEN }Ui006:XOZMETMAFRODTTA mj^Ä ZA PROIZVODNJO IN PROfiia S KCfZ* MET^O KEMIČNIMI IN KOVINSKO P1AS71ČNMI izoan. OiLO. ROGAiäU sutina. kimičeva UUCAS4.3250 ROGaSKA SLATINA KEMUSlUnHNIK IZOaOVALEC POUZDELKOV • H/l; DELO V ^RD-CVOOUL IZDELAVA KOZMmČMIH IZDELJCOV; D010ÖN ČAS. 3 HESECE. 11.7^008; KOZMETIKA AH^ODITA PQOJEIJE ZA PROIZVODNJO IN PROMET S KOZHET^D KEMIČNIMI IN KOVINSKO PLASTt NIHI Qoaxi. 0.a0. rogaška SLABNA. KIDRIČE- VA UUCAH 3ZS0 ft06AS(A SUTINA UE VELENJE ~ OSNOVNO^LSKA IZOBRAZBA VOZNIK B M C KAT. IN PQHOiW GRAOBSII DE-lAVa • M/t VOZNIK 8 IN C KAT. IN POMO^II GRADBENI DELAVEC.' DOLOČEN ČAS.. I3.7J008; GRADBENIŠTVO TDMAŽOSTERVUH. S.P. nORJAN 168.332fiŠO$TAU OBDELOVALEC II • M/l POMO&IA OELA V PflOI ZVOONEM mOCESU. DODELAVA IN POPRAVlU) LI-SINIH AU KERAMIČNIH IDELKOV. SESTAWNJE ISELJiOV. MKIRMÜE V OSTREZNO BilBALAŽO; OOLBÖEN ČAS. 6 MESECEV, llim: HANPa m DJli}., H CEUE. STAieiOVA ULJCA I4.3000 CaJE HLOELAR V INDLßTRUI SANTTAftNE OPREHE M/l POSLUtEVAWE RAZNOVRSTNIH SMEV NA PROIZVODNIH UNIJAH. IZDELAVA [N POVRŠINSKA OBDELAVA POUZDaKOV KOT TUDI KONČNIH WX\ISN SANITARNE OPREM& DOLOČEN ČAS. 8 MESECEV. MANPOWER Mß. PE CE- UlSTANFTDVA ULJCA 14.30flOCEUE DELAVEC eflEZPOKUCA Ösmc • H/2; t^tsaji POSLOVNIH PROSTOROV V ŠOŠTANJU. DOLOČEN ČAS, 24 MESECEV. 2S.SJB08; HERNAUS PROKSIONAINO ČiSČEUE O.OJ3.KOPAUSKACESTA1332QVELSUE &STTLEC • NV2: t^i POSIOVWI^ PROSTO* m» V ääTAuv. DOUlčn čas. 24 mesecev, 2S.SiOOS: HERNAUS PRORSONAUA ČIŠČENJE 0J)J1,IQ)PAU§XACESTA 2,3320 VELENJE CiSTUA - H/l Čt§ČE»UE VSEH VRST POSLOVNIH PflOSTOROV. ODLOČEN ČAS. 10 HESa^. 30iiB08: SIO^CO CENTER POOJfTJE ZA BIO UISKE SWVI HEOKARDDNI MARKE* TING. TBGDVHO IN OSTALf STORITVE. 0.0X1. STEG« ZIIBOOUUBUANA PROZ^ OElAVECIIt SESTAVA VPflOIZVODIUI HZA • H/l OPRAVUA MAM ZAHTEVNA KLA PRI USm PQLiZDaKDV, POVAŠtflSKI ZAŠČm POLIZDELKOV. ^AVI SKLOPOV IN APARATOV. NA POOLA&I TEHNOLOŠKO DOLOČENIH OELOVNIK omtXi. OKUVUA DRl}&A OELA fO NALOGU OZ. NAVODILU PREOPOSTAVUEN^GA: ODLOČEN ČAS. 1 MESa:. 25^2008: GORENJE GOSPOOINI Sn APARATL D.D, PARTIZANSKA OSTA IZ. 3503 SORENiEVaflUE PflOIZVODNI OEUVEC Rl H/t' DELAVEt OPRi^ VUA MANJ ZAHTEVNA OELA PRI IZDElAVt POL mm. PovRSiNSKi ZASCm pcuzdakov. SESTAVI SKLOPOV IN APARATOV. NA POOIABI TEHNOLOŠKO 00U3ČENIH DELOVNIH OltftU:U; DOLOCEN ČAS. I MISEC. 2i6iOOB; GORENJE GD-SPODUUSKI APAflATL aO. PARTIZANSKA CESTA 1l36D3G0RüiJEVELEKJE MIŽJAPMUCNA IZOBRAZBA (00 2 i£1} VARILEC Iti/t VARJEKIE ZaONIH tiMSTRUK-m. OOLO^ ČAS. 1 MESEC, 13J.2008: KO TONI K0V1NARSTV0 NUE DJERDJI S.P. 2AR0VA CESTA 2l.3320VEL£ILr{ STROJNI MEHANIK POHOČNJK V PROIZVODNJI ^ NAROČILU OPRAVLJA IN PO POTREBI KOOROINTRA DELO V PROIZVODNJI V SKLADU S PflOiZVODNIHI PIANI M KIDVMKI NAIOBI. SKRBI ZA PflAVfiJiO HEiWi IN PfflPRAVO MATERIALOV. IZVAJA IRANSPORT 00 NAPRAVE ZA NASIPAVAUE. NASIPA SUROVINE ZA BRIZGANJE PLASTIČNIH MAS V STROJ: NEDOLOČEN ČAS. 26im PLASTIKA SKAZA. PROtZVOONiA. TR60V1NA. STORfTVt Di).O.SlJI^A.33?aVEl£IUE TISKARSKI OEUVEC TISKAR. H/t PfflPRAVA ZABSK IN POSTAVTIEV TISKA. IZDÜAVA S^. TtSK NA TEKSTIL SITOTISK. TAMPQ TISK. TISK S PRESLAA6 OflLO^N ČAS. E MESECEV. 10.7.2006: RISALNI BIRO 'EA^E'. KSWJAUSJAK S.P., ERNKOVA KSTA 3 A. 332D VELENS SREOMJA POKUCMA IZOBRAZBA NATAKAR STREŽBA PUAČ - M/t NATAKAR • STRäBA PUAČ. KftOČEN ČAS, 8 MESCEV, mim. AVTO MILAN. ^VIS. PRODAiA, POSREDOVANJE IN GOSTINSTVO MILAN MAilREA S.R, VELJKI VRH 47 A. 3327 ŠMARTNO OB PAXI SREDNJA STROKOVNA AU SPLOŠNA COBRAZBA OBČIN»! REDAR • M/t' OBČINSKI REOAA. NEOL^ LDČEKČAS,2G.6JOQB;MESTNAOBČIKAVmiE. nT0VTR6t.332SVEI^ PRODAJAH ZASTOPNIK • N^ ZBIRANit NAROČIL PRI ZNANIH KUPCIH ZA OBJAVE IN OGLASE V PRDDLIKT1I PODJETJA: PIRS. POTROŠNIŠKI VODNIK DELO JE TERENSKO NA tSMOČJU C£LI^ MOZIRJA. VHE-NJA: DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 6.7itlD8; SLOVENSKA KUIGA DÜiL. PODJETJEZA PBQOAJO IN DIS-TRIBUCUO KNJH). SVETOVANJE M ZALOŽNIŠTVO. STEGNE 3,1DOOUUBUANA KOM£RCIAÜST TEHEHSKI ZASTOPNIK ZA ZEUSCNOKBDVALNE IZDELKE - H/t' TERENSKA PRODAJA ZlLiŠČNO-NEGOVALJIIH IZDELKOV. DELO POTEKA NA TERENU PO GOSPOOIKSTVIH, lUER SEVFäl PREDSTAVITEV IN SVETOVANJE Pfll UPORABI ŠAHIH IZDELKOV: NEDOLOČEN ČAS. ZS.TiON; HINO TRADE TRBOS^ NA IN ZASTOPSTVO. O.aO. UUBUANA. TR2ASXA CESTA 42. lOOOUUBUANA RAČUMAINIŠKJ TEHNIK TEHNIČNI ASISTENT NA POOfiOČJU PODPORE UPO* RABNIKOM-N^t TESTIRAUEIASTNE PROGRAM* SKE OPRfMl LZOaAVA 'TESTCASE'-OV. PISAILIE NAVDDI ZA UPORiUa PMOČ UPORABNIKOM. IPO; NEDOLOČEN ČAS. 4.7iDN: PIA INFORHA CUSn SISTEMI IN STOROVE. OJLO. EFENKOVA CESTA 61.3320 VEIfUE PROGRAMER • M/t RAZVUA IN UKLIUE PRO GRAM^ OPREMO, PROGRAMIRA OROOJA ZA PODPORO RAZVOJU niOGRAMSKE OPREME, IZVAJA n^OGRAMERSKA OELA PO P060DBAH IN NAROČlUH 2 UPORABO STRilKTORNEGA PRO GRAMSKEGA JEZIKA. RAČUNALNIŠKIH ALKffin MOV IN PODATKOVNIH BAZ. PO; OOLDČEN ČA^ 6 MESECEV. 4.7iO(»; RA INPORMAOISKISSTIHI IN STORITVE. O.OJL. EFENKOVA CESTA BI. 3320 VELEIUE TEHNIČNI ASISTENT NA POOROČIU PODPORE UPORABNIKOM . H/t' IZBRANI KANDIDAT SE BO NA TEM OELOVNEH MESTO SREČAL S TESBRAIUEM LASTNE PROGRAMSKE OPREME. IZDELAVO TEST-CAST^. PISAWEM NAVODIL ZA L^PORABO. POHOtlD UPORAfiNIKDH, IPO; DOLOČEN ČAS. 8 MESECEV. 4.7200B: PIA INFOflMACUSKl SISTEMI IN STORITVE. D OJI. EFENKOVA CESTA 61.3321 VEl£NJE E1£KTR0TEHNIK tNERGCTIK MONTER HLADlUliK NAPRAV • ELEKTRO • Wt CH^VLJANJE MONTAŽNIH IN S&lVmRSUH mm oa na huuhuhh napravah in to-PLITTNIH äV'ALKAH. NEDOUlČEN ČAS. 17.72086: TIHNDHLAD OflU^BA ZA PROIZVODNJO. TRGOVINO IN STORITVE OOJ). REÜCA OB PAIO 2.3327 Smartrddbpaki UE ŽALEC OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA HONTER HSTAUUU OGREVANJE IN VCOOVOD M/ I MONTAŽA INSTjUACU IOGREVAMJE. VODOVOD. raORAČEVAMJE) PO TERENU; NED0L0Č8I ČAS. mim GOZNIKAR MOKTAŽA. TRGOVINA IN INZENIR1N6 NOVI DOM 28. l420TRBaVUE PRMZVOONI DELAVEC - H/t' LAtlA PROIZVODNA OELA. DOLOČEN ČAS. 6 HE^ 25.6.200B.' KI INTERIM 0.0.0. KQTNiKOVA UUCA 32. 1000 LmiANA POSLUŽEVALE STROJA • ZlABAKJE POL* IZDEULOV MA STROJNO UNUO W IZDELKOV NA PALETO. DOLOČa ČAS. 2 HESECA. 26.62088.' MLEKARNA CEBA. MLEKARSTVO IN SflARSTVO. D.DJ).ARJAVAS92.330IPETR0VČE DEIAVEC BR£ZPOKUCA KROVEE-H/t POHOŽNAOaA Pfll DBNDS^STRDf IN DSTREŠU. OOLOČ» ČAS. 8 HESECEV. 6.72003.' TESARJI TESARSTVO. KROVSTVa STAVBNO KU-PARSTVO, ZAKUUČNA IBA V GRAO^nŠTVU. TRGOVINA Q AO. PONDOR ? A. 33W TABOR NATAKAR - M^ TOČENJE PUAČ. ČIŠ^ POSLOVNIH IN PtMOŽNIH PROSTOROV. NEDOLOČEN ČAS, 10.72DOa: DNEVNI BAR INTRBOVIKA SSI. TAVČAR BREDA ZGORNJE GfiUŠOVUE IB. 33nŠEHPETEfiVSAVUUSKlOOUNI POHOŽNA QEU V SUKOPUSKARSTVU NVt POMOŽNA DEU V SUKOPIESKARSTVU. Nf OOLOČSN ČAS m.m: KLC^ SUKDPIESKARSTVO IN ZAKUUČNA OELA V GRADBENIŠTVU DJ3.0. GRIŽE BL33Q26fllŽE POMOj^l OEUVEC POMOČNIK V MONTAŽI. • H/l POHOČ PRi HDMTAŽj STROJNIH INSTAIAOl NA RAZLIČNIH OBJEKTIH. NEDOLOČEN ČAS. 2.72008; GOZNIKAfi HONTAŽA. TRBOVINA IN INŽENIRH6 0.0.0, NOVI D0M26.U21!TRB0VUE STROJNI MEHANH( REZALEC POMOÜIIK REZALCA -M/t UPRAVUA-NJE REZALNE NAPRAVE PO TEMIDIOŠKIH 90-STDPKIH. NADZOR REZALME NAPRAVE. SKRB ZA K0QR01NACIJD OELOVNIK STROJEV. VZDRŽEVA* NJE OELOVNIH SREDSTEV IN NA^AV. IZVAJANJE AVTDKDNTROLE IN PffiPRAVE VZORCEV. VOOUUE EVIDBia,' OOLD^N ČAS. B MSE1XV. ?Si200B: HANPOWER 0J7.a. I^ CaJE. STANHOVA UUCA 14.3000 CEUE NIŽJA POKUCNA DOBRAV (DO 3 l£T) SKLiUMŠČNI OELAVK • DÜO V SKIADI^* PRIPRAVA SKLAftŠČA, TRANSPORT MATERIALA Z ROČNIH VILIČARJEM DOLOČEN ČAS. IHESE-CEV. TiVm. SAPS. POO^^ZA RAZVOJ. PRO IZVDOfLH) IN TRŽEKIE AVTOHOBILSKIH OELOV m. TOVARNIŠKA CESTA TZ. 3312 PREBOLD MESAR SEKAČ MESAR. PRODAJA HESA. NEDOLOČEN CAS. 13.72008; HESARSTVO ČAS. ERV1N ČAS, S.P. SA-VIU^CESTA77.33IQŽAI£C TISKAR ZATIM S PLO^CVE TISKAR ZASIT0D9LIVŽ: PRIPRAVA SITOnSKAR-SKfiiŠABLM TER RLMOVZATISK TROOlHENZKl> NAUIIT1SK NA fEKST«.OlREKTKlTlSKKA THINE PODLAEE. NA PAPIR. PVC MASE, KOVINO TER STEKLO. IZOEIAVA PVC NALEPK OOLOČa ČAS. 8 MESECEV. 25.8.200B; AOECCO H.R. KADROVSKO SVETOVAILII. DJXO. PODRUŽNICA CEUE. ULICA XIV.OIV1ZUE6.3000CEUE PRODAJALEC FROOAJALEVTRGtMNIZŽIVni M/tOEU]NA BLASAJNl V OOIKATE^ ZLAGANJE BLAGA NA FVLICE ^ NEDOLOČEN ČAS, 3a6200e: PAUER aOJ}.. BRASLOVČE 26.3314 6RASL0VČE STBOJNI TEHNIK NASTAVUALEC iN OPERATER NA CNC STROJIH • H/t' NASTAVUANJE IN POSUil^AME CNC STROJEV. NEDOLON ČAS. 18.72006: RASTI-REDUKTOR PROIZVODNO TR60VSK0 POOJETJE Oil.0. LOÖCA OB SAVINJI 36 A. 3313 P0L2EU KOMERDtAlIST NA TER»U • H/l KOMRQAUST NA TERENU IN V PISARNI. PRXAiA IN KONTAK-TIRAUE S KliPQ: DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV. 47.2006: KRDIS IN SINOVI ZASTOPSTVA. TRGOVINA IN KRVIS. m. AflJA VAS IDt 3301 PETROV^ ^tVISER - Wl SEn^RAKJE. HONTAŽA STRfr JEV ZA MESNimiELOVALNO INOUSTRUO. DOUN^ ČAS. 6 ME^, 4.7200B.'KJWS IN S^ ND\^. ZASTOPSTVA. MIVINA IN SERVfi. OJ^.O. AfUAVAS 102.3301PETROVČE VIŠJA STI^OKOVNO IZOBRAZBA TENNLtffi KAKOVOST) - H/t IZVENA NOTRAfLIlH PRESOJ PROCESA, IZVEDBA MESOJ DOBAVITELJEV. OBDELAVA REKLAMACU DOLOČEN ČAS. 24 MESECEV. 25.62008: SAPS. PODJETJE ZA RAZVOJ. PROIZVODNJO IN THŽEUE AVTOMOBIL SnH C&OV D.OJ). TOVARNIŠKA CSTA12.3312 mm DOKTOR MEOlCINE SPECIAUST PEDlATRklE ZDRAVNIK SPECIALIST PEDIATER AU SPECIALIST ŠOlSKE MEOlCINE AU SPEOALIST DNIŽNISKE MEDIDNE-Q}RAVNIK V I^NTIVNI a KU-RAT7VNI AHBUIANTl' NEDOUJČ» ČAS. S.72DQe: DISPANZER ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO OTROK IN MLADOSnCKOV 0.0.0. PREŠERNOVA ULICA fi. 3310 ŽAUC 45 let gimnazijske 4. f Mladostna in odprtih rolc Vsakih pet let se na tradicionalni bazi» v priljubljeni stari celjski gostilni Pri Čulk, zberejo dijaki in dijakinje. ki so v šolskem letu 1962/63 maturirali na celjski gimnaziji. Obiskovali so 4. f razred, kar pomeni, da je v tistem letniku bilo kar šest četrtih razredov z okoli 180 maturami. Tudi tokrat je bila udeležba dobra, saj se je od 27 »efovcev« zbralo sedemnajst. Pet srednješolskih prijateljev je žal že pokojnih, drugi pa so bili iz različnih razlogov zadržani. Iz 4. f razreda je kar nekaj znanih osebnosti, med njimi prim. Janez Tasič. pa magister farmacije Boris JagodiČ, bivši mestni arhitekt in odličen športnik Miran Polutnik in drugi. Znova je stare šolske prijatelje razveselil Janez Vrečar, ki je bil dolgo vrsto let direktor poslovne skupnosti za vinogradništvo vCe-Iju, saj je iz svoje bogate zbirke vin prinesel dve steklenici sivega pinota letnik 1983! Sicer pa so bili nekdanji gimnazijci zaposleni po vsej Sloveniji. zdaj pa jih je večina že upokojenih. Posebej so se razveselili Petra Jagriča [na sliki zgoraj s kapo) iz znane celjske družine Jagrič» ki se je takoj po maturi odpravil na Švedsko in je po 45 letih prvič obiskal Slovenijo, Celje in stare šolske prijatelje. S posebnim »posegom« v računalnik ga je v svetovnem imeniku odkril Boris Jago-dič, ki tudi sicer vestno skrbi za medsebojne vezi. Žal se srečanja zaradi objektivnih vzrokov ni udeležila razredničarka prof. Tatjana Le-sničar. Obljubili so si, da se ponovno dobijo še letos, 14. novembra, na srečanju ob 200-letmci gimnazije ob Savinji. TONE VRABL Dolarjeva mama Ladislava • Slavka iz Velike PireSi-ce deluje Še vedno zelo mladostno, čilo, predvsem pa jo odlikujejo bister spomin, vsestranska iniormiranost in odprte roke, ki so vedno pripravljene pomagati. Uidi zato je btlo praznovanje njene 90-letnice nepozabno. Sama se je veselo zavrtela s sinom Milanom, direktorjem Juteksa. Vsi pa so z zanimanjem prisluhnili kronologiji njenega življenja, ki ga je povzela in zapisala hčerka Zlatka Ko drl č, prebrala pa pravnukinja, ll-let- na Spela Ograjen šek, ki je tudi zapela pesem o mami. Slavka se je rodila se je v številni Goltnikovi družini na Dobro vi j ah. Bila je deseta od Štirinajstih otrok. V BevCah pri Velenju je preživljala svoje otroitvo, na kar ima nadvse lepe spomine- S 17 leti je šla služit kot gospodinjska pomočnica v Celje, po nekaj letih pa je odšla to delo opravljat v Zagreb. Tam je delala do začetka 11. svetovne vojne, potem pa se je vrnila v Bevče. Med vojno je delala za partizane in spoznala Ludvika Dolarja. Iskra je presko- čila in 17. maja 1947 sta se poročiJa in zaživela na nji-hovi kmetiji v Veliki PireŠi-ci. V času od leta 1947 do 1957 se jima je rodilo šest otrok: Cvetka, Milan, Berti, Zlatka, Jože in Štefka. Življenje v toplem dolžinskem gnezdu je bilo skromno, a lepo. Čeprav so bile vmes tudi tragedije in nesreče, [i le niso vzele optimizma. Se vedno povezuje driižino in poskrbi, da se sorodniki srečajo vsaj dvakrat na leto, ko združijo praznovanja rojstnih dnevov. DN Mama Slavka s hčerami, sinom MIlanom in snaho Zdenko Št. 49 • 24. juiuj 2008 Slavje ob hiški njuniii sanj še vedno pod vtisi nepozabnega poročnega dne in v vznemirljivem pričakovanju novega družinskega člana, smo Mojco in Robija Voduška ujeli ravno na dan, pre* den sta prvič prespala v svoji novi, sanjski hiški. »Le-tos sva si pa res veliko naiožiU>«( sta povedala v en glas. Pa se, kot kaže, v takih časih vse še hitreje postavi natanko na pravo mesto. V krogu skupnih prijateljev sta se spoznala »daljnega« leta 1993, se spogledala, pa ne zares ustavila. Naslednje desetletje ju je življenje nosilo po povsem različnih poteh. Potem pa sta se nekega dne zares srečala. Kaj bi bilo bolj na mestu kot povabilo na kavo? Jasno, da karkoli razen kave - če pa sta se dobila ravno 11. novembra. Od tistega martinovanja sta z vsakim srečanjem bolj spoznavala, da imata rada iste reči, da si podobno predstavljata svei in da vse pogosteje gledata v isto smer. Roki sta se prepletu in že čez pol leta sta zaživela skupaj. Za začetek pri Mojci doma. Skupne sanje, da bi enkrat imela hiško nekje v naravi, vrt in lastno senco, pa so čakale na pravi trenutek. Pa sta jo našla. V zadnjih dveh let je majhna stara hišica na Poluiah, v bližini mesta, pa vseeno kot na deželi, dobila povsem novo podobo. naju je idealna in točno to sva si želela. Večino stvari sva naredila sama. Razen tistega, kar pač nisva znala,« se nasmejeta. »Komaj Čakava, da tja povabiva vse prijatelje in sorodnike na po-poročni, vselitveni in predvsem otroški žur.« Mojca in Robi sta si poroko sicer drugače prestavljala. Mogoče kje ob morju, ob obzidju Dubrovnika ... »Ampak po vsem, kar so nama tudi kot presenečenje pripravili najini bližnji, si res ne bi mogla želeti lepšega obreda.« Poročila sia se v cerk\acL sv. Miklavža. »Kar ne moreva verjeti, da se več ljudi ne odloča zanjo. Razgled je božanski.« Civilni obred je kar na prostem pred cerkvijo opravil vojnl§ki župan Beno Podergajs. Robi, ki je po službeni dolžnosti bil že na mnogih porokah, je moral priznati, da se je zelo izkazal. Obred je bil celo v spremstvu citer in flavte. V cerkvi pa so namesto orgel zapele violine. Glede na to, da se Robi že vse življenje po malem ukvarja z glasbo in da vodi celo dva zbora» si lahko predstavljamo, da je bilo veliko glasbe, veliko petja in seveda ganljivih trenutkov. »V mislih sva imela majhno poroko, pa se je kar naenkrat nabralo čez sto svatov. Vsak je primaknil delček, da je spomin na {isti dan res nepozaben.« In ker takrat velike »ohceti« nista imela, si lahko mislimo, da bo kandidatov in razlogov za obljubljeni piknik na novem domu res veliko. StO Foto: GREGOR KATIČ Tomaž Čmej je fotografiji posnel v Vietnamu. Prva prikazuje gospodinjo pri pranju v reki Mekong, druga izdelovalca nagrobnih spomenikov. Foto natečaj folografsKl t r, f/\ A FX>TO Pričakujemo popotniške fotografije iz različnih delov sveta, ki prikazisjejo raznolikost ljudi, običajev In navad. Ocenjevali bomo tehnično dDvr§enost fotografije in izvirnost, vendar ne nujno vtem zeporedju. Fotografe v digitalni ot^ila naj bi bile vehke vsaj 2&44x 1696 pikslov, fotografije, poslane po p^M. morajo biti velike vsaj 13 x 18 cm. Vsakteden bomo izbrali dve najboljši po oceni kcmisije, ki bosta objavljeni na zadnjistrani in spletnih straneh Kovega tednika. Natečaj bo trajal od junija do avgusta 2%Z. Vseptembm bomo med vsemi obiavijenimi fotografijami podelile tri nagrade; 1. nagrada - bon v vrednosti 300 EUR 2. nagrada • bon v vrednosti 100 EUR 3. nagrada - bon v vrednosti 50 EUR Zs bone lahko v protivrednosti dobite material ali foto opremo v prodajalnah Fota Zooma. Vse objavljenefotografi]eboifona koncu tudi razstavljene. Fotogra^je z izjavo pošiljajtene naslov. Novi tednik, Prešernova 19.3QQQ Celje, s pripisom za FOTO NAHCAJ, ali na ^ektronski na^terinik^nt-rc.sl. Podrobna pnvila so na splelni strani VAVw.novitednik.com Ime in priimek Naslov Podpisani potrjujem, da se strinjam s goeoji foto natečaja.