XIII. letnik.
V	Gorici, dne 21. decembra 1905.
51. številka.
Izhaja vsak četrtek ob 11. uri dopoldni' Rdkopisi so no vračajo. Nofrankovana pisma se no sprejemajo.
Cena listu znaša za colo loto 1- krono, za pol lota 2 kroni. Za' manj premožne za colo leto 3 krono ' za pol lota"K VSO.
Za,, Nerpčijo 'jocoim • listu 5 K. za drug.
von Avstriji
Rokopise sprejema „Narodna Tiskarna" v Gorici, ulica Vet-turini št. 9.
lovensKo
mmm
za vero ttom o^sai
Naročnino in naznanila s pr oj ema upravniStvo, Gorica, Semoniška ulica št. IG. Posamezne številke s:> prodajajo v tobakarnali v Šolski ulici,Nunski ulici, na Josip Verdijevem to-kališču nasproti mestnemu- vrtu in na Koroujskem bregu (Itiva. CoVFio) št. It pn ti vtn.
Oglasi in poslanice so računijo po potit vrstah, in sicer: če so tiska enkrat li vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Večkrat po pogodbi.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt v Gorici.
Tiska »Narodna Tiskarim" (odgov. J. Marušič) v Gorici.
„Soca66 in vera.
Pogosto se zgodi, da »Sočini“ dopisniki hinavsko zavijajo oči proti nebn in se kakor farizeji trkajo na prsa, saj mi nismo proti veri in katoliški cerkvi, mi smo le proti klerikalizmu, mi hočemo iz cerkve odpraviti le napake, očistiti jo hočemo laži ter jo zopet spremeniti v vežo molitTe in glasu božjega.
Tudi zadnja sobotna »Soča“ govori v tem tonu, a v isti sapi zagovarja »Svobodno šolo“ in prinaša govor so-cijalno-demokratičnega posl. Schumeier-ja, ki je jeden najzagrizenejših sovražnikov sploh vsake vere posebno pa katoliške in se je že ponovno proglasil javno za brezverca.
Sicer govor, katerega imenuje omenjeni »Sočinw dopisnik najimenitnejšega, razven starih, ponovno pogretih fraz o klerikalizmu, nima prav nobene vsebine, in jednake govore slišimo na vsakem socijalno-demokratičnem shodu. Pač pa kaže cel govor veliko sovraštvo do vere in cerkve in to posebno vgaja „čisti“ »Soči". —
Previdno pa je „Soča“ zamolčala govore in imena govornikov, ki so govorili na istem kakor tudi na prejšnjih zborovanjih „Svobodne šole*. Vsi govorniki bo se priznali že večkrat javno za brezverce in iz njihovih govorov pro-izhaja do jasnosti, da je njihova glavna zahteva — brezverska šola. Namen od „Soče“ proslavljane »Svobodne šole“ je, odpraviti iz šole sv. križ in poduk na versko-pravni podlagi. Za tako šolo se ogreva »Soča* in jo proslavlja, a ima objednem drzno čelo trditi, da ni proti veri. —
Da spoznajo čitatelji, kak duh pre-šinja člane „Svobodn ioIe“, hočemo navesti le dva govornika, ki sta govorila na ustanovnem zborovanju. Marijana Haniš je mej drugim zaklicala zborovalcem sledeči stavek: »Ustanovite šolo,
LISTEK.
Rusce za glavo!
Spisal prof. K. S k o 11 i.
Stari vojaki še dobro vedo, kako je bilo v Milanu; drugi pa se le temno zavedajo, da mora biti to zelo daleč in pravijo n. pr.: „Pojdem — makari celo v Mnjlont!“ In uprav o Milana hočem nekaj povedati, ali bolj prav; o nekdanjem milanskem vladarju Barnaba Viskonti.
L. 1354. so si razdelili lepo deželo trije stričniki milanskega škofa Ivana, namreč: Marko II, Barnaba in Galeac II. Marko je umrl že za leto dni. Ostala dva sta bila sicer hrabra v boju, ali obsovražena pri ljudstvu zargdi svoje grozovitosti in drugih strasti. Sin Ga-leacov: Ivan Galeac je pozneje ubil strica Barnaba ter postal sam vladar. Ta je začel zidati I. 1386 milansko stolnico
—	ponos Milancev. Toda nazaj k Barnabu I
Barnaba Viskonti je zelo ljubil lov in je bi»ai rad na svojem gradu Marinjano, 10 milj od Milana na cesti proti Ladi-ju. Takrat so ge razprostirali po ondešnjih krajih še temni, gosti gozdi. Nekega dne t novembru je jezdil sam po gozdu ; k« pa napoči večer, ni znal nazaj domov.
kakoršno mi potrebujemo, s tem nas bodete oprostili velikega bremena, kajti dandanes imamo me svobodo-miselne matere težko stališče. V šoli se podačuje na versko-nravni podhgi, kar nn svobodo-miselne matere doma ne moremo odi bravati.“ ZareB ubogi otroci, ki imajo take matere! In taki šoli poje slavo dopisnik „Sočo“.	.	.
Še višje pa se *je pospel fmatični revolucijo narec, socijalno - demokratični poslanec Pernerstorfer, ki je zatrjeval, da bode po »Svobodni šoli* napočila človeštvu doba, v koji bode človek v resnici človek, prost vsake verske in državne oblasti.
Tega „Soča“ ni hotela povedati svojim čitateljem, ker se boji, da bi jim bilo kaj takega le preveč in bi ji obrnili hrbet. —
Priznati pa moramo odkritost Per-nerstorferju, kar »Sočini“ dopisniki niso in se bodo v svoji hinavščini vkljub svojim brezverskim nakanam še nadalje trkali na prsa, da niso nasprotniki vere in cerkve.
V	isti sapi, ko zatrjuje »SočaM, dn ni nasprotnica vere in cerkve, proslavlja Primoža Trubarja, ki je iz grdih, nemoralnih nagibov odpadel od katoliške cerkve in prestopil k protestantizmu. One čase, ko so skušali nekateri odpadniki razširiti mej našim narodom lu-trovo vero, imenuje idealne čase in pretaka grenke solze, češ da je katoliška cerkev zamorila s svojim nazadnjaštvom in svojo nesvobodoljubnostjo razvoj slovenskega naroda.
Na take „Sočineu čenče o nazad-njaštvu in nesvobodoljubnosti katoliške cerkve zdi se nam nepotrebno odgovarjati. Po mnenju »Soče14 bode katoliška cerkev napredna in svobodoljubna, kadar postane »Soča* glasilo katoliške cerkve in Gabršček nje papež.
Vsakega poštenega človeka dolžnost je, da pahne od se list, ki se upa za-
Poleg tega je nastala zvečer gosta, mrzla megla in torej se je mogel še manj ovedeti, kje je in kam naj gre. Sedaj popusti konju uzdo, naj gre na slepo srečo, morda ga pripelje kam iz goščave. Ali vedno holj se je izgubljal v neznanem svetu.
R sreči začuje udarce, kot bi kdo drva sekal. Gre torej proti onemu kraju in tu dobi moža, ki je sekal neko deblo. Ko ta zagleda konja in jezdeca, popusti sekiro na mestu pa v — beg. Ali na konju ga je Barnaba kmalu došel. Drvar je šklepetal s& zobmi kot bi imel zmrzniti. „Dobri mož, čemu se toliko plašiš?" vpraša ga Viskonti. »Saj nisem strah, ampak iz meBa in krvi kot ti, vitez "ein, ki je zašel in se zgubil v gozdu. Stori mi to ljubav in privedi me na pot v Marinjano; saj te rad plačam za to“.
Kmet ni vedel ali bi bežal ali stal; tudi ni znal kaj reči. Naposled pravi: »Skoro vsak dan pride sem kakšen tak »vitez*, kakor vi pravite, pa ne odide, da bi ne pustil ta kakega spomina. Naše dolgolase se morajo siriti, da le začujejo to ime. Ali dovolj. Bodite kdor koli, čeprav sam Belcebub ; najprej se pokrižava, potem vara pa povem, kod pojdote14.
Na to pokaže malo stezo in reče: »Tam le po oni stezi idite ; in ko pri-
govarjati brezversko šolo in proslavljati moža — odpadnika od katoliške corkve.
„5oča“ in deželna hipotečna banka.
Vsak prijatelj našega kmeta je bil vesel, ko je ustanovil deželni zbor deželno hipotečno banko, ki daje posojila proti 4°/0 obrestim in proti amortizaciji v določeni dobi. Po tem načinu odplačevanja so plačane v določeni dobi obresti in kapital, med tem ko plačujejo dolžniki pri nekaterih drugih denarnih zavodih tudi še več kot dvakrat večje obreati, a kapital ostanejo še vedno dolžni.
Med vsemi javnimi glasili se je našel en sam lisi, ki je hujskal tudi proti temu občekoristnemu denarnemu zavodu. Ta list je Gabrščekova »Soča*, ki ae drugače štuli za veliko prijateljico našega kmeta, odkar so propaili v kmečkih ob-, činah njeni kandidatje pri zadnjih dežel-nozborskih volitvah.
Čujmo to »zaščitnico kmetskih te-ženj“ I Leta 1903 je pisala : »Ustanovili so hipotečno banko, ki pa ne pomaga kmetu nič ali malo — nepotrebne stroške pa je imel že marsikdo radi nje.“
Letos je celo trdila, da ima ljudstvo od deželne hipotečne banke — figo in davke.
„Soči“ so dale posebno dijete ku-ratorjev hipotečne banke povod, da laže in nesramno hujska. V št. 2. I. 1904 je naračunila kuratorju L. celih 5.600 K letnih dijet, češ, seja kuratorija je vsak teden, L. dobi vsakikrat 105 K, torej zasluži na leto 5.500 K. Ni treba menda povdarjati, da je to le nesramna laž in da so seje kuratorija k večjemu vsakih 14 dnij enkrat. Da pa dobijo kuratorji ■ deželnega hipotečnega zavoda za svoj trud in zamudo časa primerno odškodnino, je pač naravno. Saj poteguje tudi
dete do široke grape prebrodite vodo. Potem jezdite še pol ure in prideto na križpot; če se držite potem na desno, pa pridete brzo v Marinjano. Na to vošči lahko noč tor hoče oditi.
Knez pa je bil zdaj bolj zmočen kot prej. Ni ga pustil od sebe, marveč ga prosil, naj gre pred njim ter ga spremlja; nagraditi ga hoče pošteno že tu. Kmet pa nikakor ni hotel. „Že večkrat bo taki naprosili kakega kažipota iz gozda14, je menil, »ter oblju-bovali zlate gore; ko so pa prišli na gotovo pot, so takoj odjezdili — meni nič tebi nič. Že večkrat sem prestal mraz in izgubil čas v svojo škodo11.
»No no, ne bodi taki14 reče vitez. »Bes pozno je; ali če me pelješ do Ma-rinjana, pa lahko tam prenočiš in večerjaš; in jutri se vrneš z dobljeno plačo domov. Zdaj nemam denarja pri sebi ; ali ker si tak neverni Tomaž, ti dara v zastavo to srebrno zapono sč svojega pasu14. —
Nu, zdaj je kmet vendai privolil. Prišla sta mimo njegove razpadljive koče in kmet pove ženi, naj ga ne čaka več to noč.
Tla pa so bila mokra in močvirna, le s težavo in počasno je rinil kmet dalje. Viskonti se je jel dolgočasiti ; in
Gabršfek z dragimi člani načelstva »Tr-govsko-obrtno zadruge'4 za vsako sejo lepe svitle kronice, dasi so do zdaj slovenski rodoljubi pri slovenskih denarnih zavodih kot člani načelstva brezplačno sodelovali. Glede teh dijet omenjamo le še to, da so bile določene tudi z glasovi dr. Tume, dr. Treota in Štreklja — in stavili bi glavo, da bi „Sočau ne bila črhnila niti besede proti dijetam, ko bi bil med prokuratorji tudi — Andrej Gabršček.
To laž glede 5.500 K dijet rabi »Soča“ za nesramno hujskanje proti hipotečni banki in posebno še proti ,klerikalnim poslancem1'.
Čujmo jo 1
.Kmetje ao mislili — je pisala lani —“ da je ustanovljena deželna hipotečna banka za to, ds bo njim pomagala, ali če pojde tako naprej, kakor gre, se prične misliti, da je ustanovljena tudi radi tega, da bo redijo od nje—klerikalne ničle... Zavod je imel biti ustanovljen v korist kmeta, klerikalna stranka pa redi pri njem svoje ničle. Ali je to delo za kmeta? S krvavečim srcem in z obupom zapušča . slovenski zadolženi kmet, ker mu povedo, da mu ne morejo pomagati, prostore deželne hipotečne banke, slovenski deželni poslanec pa dobiva iz te banke teden zn tednom po 105 K, kar znaša na leto 5.500 K, in sicer za molk in kimanje. Poraja se človeka misel, kakor da je ustanovljen tudi ta zavod le za izmolžanje že tako čez glavo zadolženega kmeta, pri čemur igrajo veliko vlogo tudi slovenski klerikalci 1 Sedaj pa še to vprašanje: Ali jev pravem skladu z deželnimi financami, da se iz baš ustanovljenega zavoda izplačujejo take^ dijete? Odgovor na to mora biti le jeden:" Ne I Zato pa je tudi gotovo, da zavod pri takem gospodarstvu ne bo mogel vape-vati na nikak način ter da bo mogla dežela zalagati iz drugih dohodkov deficit pri banki, da more rediti tako klerikalno
izmisli si, naj sede kmet zad zanj na konja. —
Kmet se nasmeje: »Obilen si, preveč te je Bog dal; ali bo mogla nositi mrha dva, da se ne zgrudi ?M
Ker je pa oni tako hotel, spleza še kmet na konja in se oprime Barnaba, kolikor je šlo. Po težavni jezi prideta tako do glavne ceste. Knez je izpoznal iz pogovora kmetovo preprostost, in ker ga ta ni poznal, hotel si je napraviti knez zabavo ž njim.
Kakor rečeno, je bila razdeljena dežela med tri brate. Lodi je spadalo pod Galeaca in tje tudi kmet. »Nu, kako se vam pa kaj vede vam Lodijanom pod vašim knezom ?“
Zdaj mu je jel vsipati kmet rmcev za vrat.
»Nn, iz početka je bilo dobro11, je rekel. »Prav, da so bili zapodili Luki-novega sina, tega hudimerja; zelo veseli smo bili, da smo bili rešeni tega trinoga. Ali pozneje smo izpoznali, da je vrag obsedel Galeaca. Bes, dobro vlada za se, kajti nas uboge Lodijane pa stiska do krvi. Vzel mi je vrtič, češ, da je njegov. Maček ga potiplji I Prej so se živili od njega žena in štirje otroci, zdaj pa morajo mrliče čuvati, da se prežive.
(Dalje pride.)
ničlo, kakor je L. Za vso to, li slovenski kmet, so iinaš zahvaliti v glavnem klerikalcem. Klerikalcem je le za lastni žep Da jo le njihov žep poln, pu je dobro, ti, „dobro ljudstvo", pa molči, ileluj in moli I Voli,'ci, ki sle volili klerikalno poslance, lu vidite, kaj ste privolili I Za kmeta nič — za svoj žep vse — taka jo parola kkr.kalinih mogotcev/
To je zlobno, nesramno hujskanje na podlagi grdih lažij.
Laž o 6.600 K letnih d jet smo žn gori razkrinkali
Drngo laži ovržemo s citati iz „So-če“. „Soda“ je trdila, da ima našo ljudstvo od deželne hipotečne banke — figo in davke, di ne bo mogel ta zavod vspevati na tiikak način in da zapušča naš slovenski zadolženi kmet s krvavečim srcem prostore hipotečne banke, ker m ti povedo, da mu ne morejo pomagati.
A glejte I Ista „Sočau je že lani pisala, da deželna hipotečna banka dobro deluje; letošnjega marca pa je prinesla to-le kratko poročilo: »Deželna hipotečna banka izkazuje za prvo poslovno dobo prometa 14,630.271 K. Vgotov-Ijenih posojil je 331 v znesku
1,778.000	K; prebitek znaša 6.911 K. P ob oj ila so dobili n aj-več mali posestniki.’*
Tako se bije lažnjiva hujskalka sama po zobeh.
Pri vsej gonji proti hipotečni banki je najzanimivejše to, da je vzela pri tem zavodu pred tedni tudi „Trgovsko-obrtna zadruga" posojilo v znesku več stotiBOČ kron. Čudno 1 „Soča“ napada hipotečno banko in odganja kmeto od nje, „Sočin“ lastnik Gabršček pa, ki je načelnik zadruge, jemlje pri isti banki denar na posodo! Ali ni to zanimivo? Gabršček hoče očividno kot načelnik zadruge napraviti dober „gšeft“. Pri hipotekarni banki dobi denar proti nizkim obrestim in ta denar bo .Trgovsko-obrtna zadruga11, razposojavala proti višjim obrestim tistim kmetom, ki bodo pri nji iskal: denarne pomoči.
In taki ljudje se že drznejo pisati: „Za kmeta nič — za svoj žep vse — taka je parola klerikalnih mogotcev1?
Napad na zalionsbo zvezo.
Poročevalec pravnega odseka p3-slansko zbornice je predložil odseku poročilo o predlogih glede revizije zakonskega prava. Predložil je dva zakonska načrta. Prvi določuje; da se odpravita §{} 63. in 64. splošnega državljanskega zakona, ki določata posvečenje in razliko vero kot zakonska zadržka. Dalje se predlaga odprava § 111. splošnega državljanskega zakonu ki določa, da se more veljavno Bklenjen zakon med katoličanoma razdražiti le po smrti enega zakonskega, in da je zakpn nerazdružen tudi za slučaj, če je bil ob času, ko se je zakon sklenil, tudi le en del kutolišk'. Hkrati se naj odpravita dvorna dekreta z dne 26 avg. 1814 in 17. julija 1835, ki določata zakonski zadržek .katolicizma". Odpravijo se naj vse izjemne določbe glede judovskih zakonov. Za vse to se predlaga veljavnost, ki naj sega tudi nazaj.
S tem predlogom, ki pride skoro gotovo prihodnje leto pred zbornico, se
Mačka.
Priredil 1’ I a v s k i.
„Stari cunjar je umrl!1* tako so nekega dne govorili v zakotni ulici v Parizu, kjer so leta in leta videvali starega moža, sekiro in jerbas nosečega, videli zjutraj prihajati iz revne podstrešne sobe, zvečer se vračati.
Ni ga bilo na spregled, stari cunjar je bil mrtev. Nikdo se ni dalje brigal za to, kajii starček ni z nikomur občeval, nikoga ljubil, nikogar imel pri sebi raz-ven mačke, katero je, ko mu je poginila, nabasal ter jo kot zaklad varoval. Li ta in tam ga je nečakinja — edina njegova sorodnica — obiskala ter s svojimi skromnimi sredstvi podpirala revnega starega strica. Ta je bil menda tudi edini povod, da je stari čudak vstrpel njeno obiske.
K tej nečakinji se je konečao podal jeden izmed sosedov ter jo obvestil o smrti starega cunjarja. Suzana, tako je bilo dekletu ime, je služila pri neki branjevki z zelenjavo, ter le imela ravno poročiti s pekovskim pomočnikom. Roje zvedela za smrt svojega strica, je takoj poklicala svojega zaročenca ter mu razodela, da morata odložiti poroko, ker
bo začela borbu, ki zna dobiti h časom značaj pravega kulturnega b)ja v Avstriji. Zato je pa nujno potrebno, da smo si takoj izpočetka na jasnem o pomenu in dalekosežnosti tega predloga.
Zahteva so torej pred vsem, da se dovoli zakon odpadlim duhovnikom in redovnikom. Se^laj jo pred državo nemogoč veljaven zakon osebo, ki jo prejela višje redove ali storila slovesno obljubo. tudi če odpade od vere. Liberalci so jak j v skrbeh za tako osebe, disi jih jo silno malo. U^ajo pa, da bi bila ta zakonska izprommb i nekaka izku^njava in vabilo, da bi začeli duhovniki olpa-dati od cerkve.
Rizlika vere velja sami za kristjan-? in nekristjane kot zakonski zadržek. Katoličan se torej lahko ženi po držav, prava s protostantinjo, no pu z judinjo ali mohamedanko. Dovoljuje pa postava, da po-tane brezverec, in potem preneha ta zakonski zadržek. Jasno je, komu so hočo s tem ustreči. Jadje bi se radi priženili v krščanske drnžine, da bi dobili potem popoln vpliv tudi na vso zasebno življenje. Zdaj gospodarijo na borzah in v časopisju in si žele, da bi po ženitvah prodrli tudi v aristokracijo in v meščanske sloje, ki so jim sedaj še zuprti.
Zadržek katolicizma pa dol oča, da katoličan ne moro skleniti zakona z ne-katoliško osebo, ki jo s cer žo ločena od svojega zakonskega dražeta, doklor ta poslednji še živi, tudi če se ta prejšnji zakon po državni postavi smatra že kot tazdružen. Uta nekatoliška oseba pa more skleniti zakonsko zvezo z vsakim nekatoličanom. Ta zakonski zadržek torej spoštuje katoliški nazor o edinosti zakonske zveze tadi glede na katoličana, ki je sicer prost in se smo poročiti z vsako drugo osebo, ki je tudi prosta po katoliški postavi.
O	predlaganih izpremembah moramo torej reči, da je njih namen, iz zakonskega prava odstraniti glavne določbe, ki se opirajo na verski značaj zakonske zveze, zlasti pa omajati temeljno načelo, da je zakonska zvoza edina in neraz-drnžljiva.
Pa to bo le začetek, kajti pripravlja se tuli že akcija, ki hoče čisto po francoskih zgledih dovoliti razdružitev zakonov in sklepanje novih zvez, tudi če prejšnji zakonski del še živi. V tem oziru se trudi posebno društvo katoliško ijčenih zakonskih, ki so že stopili pred državni zbor s tako zahtevo, in ki jim je baje dr. Ferjančič že izjavil, da so mu take težnje simpatične.
Pričakovati nam je toroj v kratkem hude borbe za katoliški zak>n. D ra svetovna nazora si bosta stopila nasproti v avstrijskem parlamentu: ateizem in krščanstvo — tor so bosta borila za zmago.
Ko so na Ogerskem nastopili z brezverskim zakonom, so stali ob strani katoličanov tu Ji protestantski sedmi-graški Sa3i ter rumunski in srbski pravoslavni ; a s kalvinsko vlado se je združilo vsa judovstvo s svojim ogromnim vplivom, ki je podkupilo in teroriziralo vso javnost ter doseglo, da so prodrle postave, ki so toliko škodovale na Ogerskem ter vso deželo izročile nadvladi judovstva.
Judje so bili na Ogerskem voditelji vseh framasonskih lož, ki bo vodile
mora za nakup poročne obleke prihra- j njeni denar potrošiti za pogreb svojega strica. Njena gospodinja, ki je bila navzoča pri njnnom razgovora, je smatrala njeno namero za prenapeto ter je sveto-vala, naj da starega cunjarja pokopati na stroške ubožnega z iklada. Isto ji je svetoval njen zaročenec. A ker se je dekle temu odločno protivilo, vnel se je med njima prepir, kojega posledica je bila, da je zgubila ne samo alužbo, marveč tudi zaročenca. Vkljub tema je stano-vitao vstrajala pri tem, kar je smatrala za svojo dolžnost, tor hitela v podstrešno sobo svojega strica, da 'uu za prihranjeni denar priredi dostojen pogreb.
Ko je delo usmiljenja, kateremu je vse žrtvovala, dovršila, ter je bil starček pokopan, sedela je sama v pasti sobici, premišljajoča, kaj naj prične.
Rahlo trkanje na vrata jo vzbadi iz premišljevanja. Czre se in zagleda na vratih mojstra svojega nezvestega zaročenca — moža poštenjaka.
„Prišla ste ob službo, Suzana," nagovoril jo je, .povod tema je zelo časten Prišel sem, da vam ponudim drago zavetišče, in sicer za celo življenje. H ičete postati moja žena?*1
glavno agitacijo za Weknrlove zakonske načrto. Stroške za agitacijo pa jo plačala visoka juiovska financa, kateri so se tedanji izditki žo bogato poplačali.
Pri nas je že vse judovsko časopisje na dala, da pripravlja pot tem zahtevam in obdeluje javnost. Tu li pri nas ne bolo judje štedili z denarjem. OJ vseučiliškega profesorja do zadnjega časnikarja ho dobila visoka judovska financa v svojo službo dovolj Ijadi, ki bodo šli v boj za razkristjanjenje za- j konske zveze. In tudi vsonemci in libe- j ralci, ki jim je ravno katoliški zakon j najbolj na poti. bodo šli z divjim fanatizmom v boj zalo, da so iz zakramentalne, posvečene zakonsko zvezo naredi navadna civilna pogodba do preklica.
Dolžnost katoliškega ljudstva pa je, da stoji na straži in da z odločnostjo brani svetost in norazdružnost zakonske zveze I
Politični prog-led.
Poslanska zbornica je petek pričela debato o proračunskem provizoriju. Prvi govornik je bil poslanec dr. Začek. Med drugim se je zavzel govornik prav toplo tudi za splošno in enako volilno pravico. Dr. Začek je med drugim tudi rekel, da bi volilna pravica ne bila enaka, ko bi Nemci dovolili splošno volilno pravico, toda volilne okraje razdelili tako, da si ohranijo narodno posest, ki je le krivica vsled Schmerlingove volilne geometrije. Dr. Začek je rekel, da bo Avstrija le takrat cvetoča država, ako bodo v nji vsi narodi enakopravni. Prvi korak do rarnopravnosti pa je pravična enaka volilna pravica. — Dalmatinski poslanec Bianchini, ki je govoril za dr. Začekom, je odločno zagovarjal reško resolucijo. Očital je grdo in nehvaležno postopanje avstrijsko vlade nasproti Hrvatom, ki so Avstrijo že toliko krat rešili iz nevarnosti ter prelili zanjo toliko dragocene hr-vatske krvi. Med drugim je rokel tudi Bianchini: Ilrratske dežele naj so združijo v politično celoto in kot take naj tvorijo tretji, samostojni del habsburške države, ki sklepa nagodbe z Avstrijo in Ogrsko. — Za češkima poslancema Hj-lanskijem in Chocom je začel govoriti kranjski napredni poslanec Plantan. Plan-tan je tudi takrat zajahal liberalno kljuse. Plantan ni nič kaj navdušen za splošno in enako volilno pravico. Tndi ni zadovoljen, da bi prišel na Kranjskem mesto Heina sedanji deželni predsednik Schwarz. Posebno pa se je zameril Plantanu baron Gautsch, da je imenoval za kranjskega predsednika Schwarza, ne da bi se poprej kaj posvetoval z dr. Tavčarjem ali pa Plantanom. Plantanu ni povšeči, da je šel naučni minister Hartl v penzijo, ker bi Slovenci, po mnenju Plantana, sKoro gotovo dobili slovensko pravno fakulteto v Ljubljani, ako bi Hartl ostal naučni minister. Tadi župnika Brceta je spravil Plantan v svoj govor, in ko je nastal zaradi inejklica poslanca dr. Šušteršiča, med njim in med dr. Šušteršičem prepir, priskočili so Plantanu na pomoč Vsenemci, ki so začeli dr. Šušteršiča psovati. — Nato je govoril ministrski predsednik baron Gautsch. Odgovarjal je tudi poslancu Plantana in rekel, da je reB sicer, da je bil imenovan za kranjskega predsednika Sch\varz, ne da bi bila glede tega imenovanja za svet vpra-
„Jaz? Vi se šalite, gospod I1* „Govoriin resno. Ž< dalje časa nameravam poročiti se ; prepričan sam da ne morem dobiti boljše žene.“
„Toda jaz sem uboga, in vsi vam bodo tako ženitev zamerili.*
,,To le meni prepustilo. Ako nimate drugih pomislekov, le brez skrbi pritrdite. Pojdite z menoj k moji materi, ki mojo odločitev pozna in odobruje ter vas pričakuje z odprtimi rokami.“
Suzana je privolila. Toda ni hotela zapastiti sobe, v kateri je stric preživel toliko let, da no bi vzela seboj kak spominek. Malenkostno je bilo pjhištvo; ni ji bilo težko izbirati. Izbrala si je poleg postelje stoječo, našopano mačko. Ko jo vzdigne, se Suzana nemalo začadi nad izredao težo mačkino. Mladi mož pristopi, odpre žival — in cekini se vsujejo po tleh.
Telo mačkino je bilo napolnjeno s tisoč cekini, katere je stari skopuh zdrgnil, med tem ko je navidezno živel v največji bedi. Srečen slučaj — ali bolje roka božja — je denar privedla v roke postavne dedinje, kot plačilo njene ple-i menitosti in nesebičnosti njenega snubca.
lana kaka stranka, a novi kranjski dež. predsednik je bil vodno na glasu izvrstnega in vestnega državnega uradnika, na kar se jo vlada pri njegovem imenovanju tudi ozirala. Baron Gautsch je nadalje povedal, da se že delajo priprave za železnico iz Dalmacije v Avstrijo. Ko-nečno je naglašal baron Gautsch z vso odločnostjo, da ga ne motijo posamezni ugovori proti splošni in enaki volilni pravici. Trden sklep vlade je, da že v svečanu predloži zbornici dotični načrt zakona.
V soboto je poganska zbornica nadaljevala razpravo o proračunskem provizoriju in jo je lu li končala. Dotični zakonski načrt bil je sprejet v vseh treh čitanjih.
Zbornica jo potem brez vsake ra*-pravo v vseh treh čitanjih odobrila tndi zakonski načrt glede začasne trgovinske pogodbe z Italijo.
V pondeljek je zbornica vsprejela nujni predlog gled» povišanja manipulacijskih pristojbin. Vsprejet je bil tadi nujni predlog vsenemeev, naj so vsi predlogi, ki se nanašajo na zboljšanje poljedelstva, izroče poljedelskemu odseka. Objednem se je pozvnla vlada, naj čim preje svoje predloge predloži zbornici. Ko je zbornica rešila več predlogov glede olajšanja bede, je podpredsednik zaključil sejo ter voščil ministrom in poslancem vesele božične praznike in srečno novo leto.
Adjuti v poslanski zbornici. —
V	smislu zakona z dne 15. aprila 1873 sme vlada novincem, aspirantom in praktikantom v državni službi, ako dokažejo višjo izobrazbo, dovoljevati adjnte v zneska 600 d-> 600 gld. na leto, ostalim pa 200 do 400 gld. Glede avskul-tantov pa določa zakon, da jim vlada mora dajati adjute v znesku 500 do 600 gld.
Dne 18. dec, 1901 pa je poslanska zbornica sklenila, da se zvišajo adjati avskultantom, in sicer naj avsknltant od dnevu imenovanja dobiva 1600 kron na leto, po dvoletni sodni službi pa 2000 kron. Za pravne praktikante je zbornica določila adjnte po 1000 kron; število teh praktikantov z adjati ne sme presegati petine v dotičnem višjesodnem okrožju zistemizovanih mest za avskaltante. Gosposka zbornica pa je I. 1903 bistveno premenila sklep poslanske zbornice. Nato je jnstični odsek izdelal nov načrt, ki določa: Novincem, aspirantom in praktikantom z višjo izobrazb d sme vlada dovoliti adjnte po 1000 ali 1200 kron, drugim po 400 do 800 kron ; avskultantom pa mora vlada dajati adjate po 1400 do 1800 kron itd.
Ta načrt je ležal nad dve leti nerešen. Referent dr. Schiicker je mejtem umrl, in vlada je sama že z novim letom 1904 izdatno zvišala adjate, ki so povprek višji, nego jih predlaga jnstični odsek. O ti zadevi sta v pondeljek predavala zbornici novi poročevalec Hruby in voditelj justičnega ministerstva dr. Klein. Poslanec dr. Goetz vsled tega predlaga, naj se načrt vrne odseku, da ga popravi v dogovora z vlado. Tu predlog obvelja.
Kriza na Ogerskem. — S tako napetostjo pričakovani 19. dan t. m., za kateri so se prerokovala velika iznenad-jenja glede ogerske krize, minul je popolnoma mirno. Državni zbor ogerski je bil ta dan s kraljevim reskriptom od-godjen do l. marca I. 1996, in opozicija vzela je to na znanje in se je zadovoljila le z nekim protestom, v katerem pravi, da je tako odgodnienje nezakonito.
Ravno tako kakor poslanska zbornica, sprejela je tudi magnatska zbornica na znanje kraljev reskript glede od-godjenja državnozborskega zasedanja. Tudi magnatska zbornica je protestirala proti vednem odgodjenju ter izrekla nezaupanje onim svetovalcem krone, ki so to zakrivili. Ministrov ni bilo navzočih ne v poslanski zbornici in tadi v mag-natski ne.
Turčija. — Ker je glede fiaančnega pravilnika prišlo do sporazumljeaja med evrop. veleviastmi in Turčijo, in je turška vlada tudi izvršila vse zahteve, ponehajo demonstracijske odredbe velevlasti na otoku Lemnos.
Povratek avstrijskega brodovja.
—	Avstrijsko brodovje, ki je demonstriralo proti Turčiji, se te dni vrne v Palj. —
Dopisi.
Iz hribov. — (Ogenj.) — Dne 13. t. m. okrog 7. ure dopoladnt pričel je goreti hlev Janeza Ivančič, p. d. R'bč,
t Smasti (Log) h. SL 2. Stari oče je pomolzel živino in nesel mleko vhiSo, ined tem pa je padla svetilnica na tla nihče ne ve kako — in vnela Rojesto-Ija. Hitro so prihiteli domači in pričeli gasiti — reB potlačili so gorečo steljo, pa ogenj je med tem vdaril skozi streho. Bil je straSen požar. Od vseh strani so takoj prihiteli ljudje gasit. Novoustanovljeno gasilno društvo iz Kobarida je bilo kmalu na meBlu. Posrečilo se je ljudem rešiti živino, vendar ste zgoreli ona junica in ena koza. Hleva ni bilo mogoče rešiti; zato so pa ognjegasci vso svojo skrb obrnili na tik stoječč hišo. Večkrat se je vnela, pa vselej so jo zopet pogasili. Le njihovi požrtvovalnosti se je zahvaliti, da ni pogorela hiša in še sosedna poslopja. Ljudje so pridno d mašah vodo, ker ognjegasci niso imeli dovolj dolgih cevi. Pogorel je hlev do tal, vso seno, ki je bilo spravljeno na hlevu, tako da pogorelec nima s čim krmiti rešene živine ; pogorel je ves sirk, ki se je sušil na hiši tik hleva; zgoreli sta dve živin-četi, kakor smo že omenili ih 12 kokoši. Škoda znaša več tisoč kron. Posestnik, ki se je pred par leti priženil v hišo, dobil je polno dolga v hiši, vrhu tega Bta mu poginila lansko loto dva konja in dve kravi — in sedaj ga je zadela še ta grozna nesreča. Ker mu je šla tako trda, opustil je že pred leti zavarovanjo proti požaru in sedaj ne dobi od nikjer ničesar. Ako mu usmiljeni ljudje ne priskočijo na pomoč, mora vse skupaj pustiti, ker sam no more popraviti škode. Ima tudi družino: ženo, ki je že celo leto bolehala in se je bati, da se je pri tem ognju popolnoma pokvarila radi strahu in napora pri reševanju živine in blaga; tri male otročiče in starega očeta. Usmi-lite se ubozega pogorelca I Kdor hitro da, dvakrat da I Darove sprejemata županstvo in kuratni urad na Libušnjem, ter jih bosta izkazala v časopisih.
Umrl je nagloma v Kobaridu znani krčmar Anton Gruntar, p. d. Špehonja dne 13. t. m. Dopoludne je bil še v Smasti pri ognju; ko je prišel domov, padel je in bil na mestu mrtev. Došli zdravnik je mogel konstatirati samo še smrt.
Iz Kobarida. — Redni občni zbor .slov. kat. podpornega in izobraževalnega društva v Kobaridu- se je vršil dne 17 t. m. po blagoslovu v društvenem salonu. G. predsednik pozdravi navzoče društve-nike in poroča o društvenem delovanja.
V	tem letu je preminul v Gospoda on društvenik, ki je bil ob enem tudi podporni ud in odbornik. Bog mu poplačaj njegovo požrtvovalnost I K društva pa je pristopilo 12 udov. — Društvo se je tudi v tem letu prizadevalo vršiti svoj namen, to je: izobraževati svoje ude in buditi ▼ njih katoliško zavest, izobraževati može in mladeniče, da bodo trdna opora vere, naroda in družinam. Prirejalo je tudi društvene veselice; obilna udeležba in radost, ki se je pri teh razodevala, nam je v dokaz, da delo ni bilo brezuspešno. Sicer'ni namen društva prirejati veselice, a potrebne so,’ da se zlasti mladina izobražuje, da gojimo verski in narodni čut: „Vso za vero, dom, cesarja".
Društvo se ponaša s krasno in bogato knjižnico, ki nudi svojim udom koristne knjige zabavne in podučljive vsebine; nikar je ne zanemarjajmo, marveč izobražujmo se, to je dandanes potrebno; varajmo se pa pred slabim berilom, ker to je strup, ki provzroča obilo gorja. Isto velja o časnikih, ker dandanes je časopisje nekaka velemoč.
Kadar velja o slabi tovaršiji izrek : „Povej mi s kom hodiš, in povem u, kdo si* isto in še v večji meri velja dandanes o časopisju : .Povej mi kaj čitaš, in povem ti, kdo si*. Naša društvena miza nam nudi različne a samo dobre časopise, čitajmo jih tedaj tudi radi I Ne zabimo, da je naše društvo tudi podporno, a podpirati se moramo sami. Tedaj utrjujmo se v katoliški zavesti, izobražujmo se in podpirajmo sel V slogi je moč I
Nato poroča g. predsednik, kako potrebna je sosebno dandanes varčnost; da bi tudi za to nudilo društvo svojim udom priložnost, predlsg«, naj bi društvo ustanovilo svojo .Čebelico". Pojasni nje namen in veliko korist in prečita glavna pravila. Ker pa danes še ni mogočo o tem sklepati, se skliče o priložnosti izcedni občni zbor za ustanovitev društvene .čebelice*.
Nato poroča g. blagajničar o denarnem društvenem stanju ; iz čigar poročila je razvidno, da ima društvov kljub velikim stroškom vendarle lep prebitek za prihodnje leto 1906. V tem letu je ibilo razdeljenih podpor v znesku 60 K,
ker se je večina obolelih udov zadovoljila s pokritjem zdravniških stroškov in odklonila podporo ter jo pripustila društva, zato jim kličemo : .Bog jim poplačaj 1“
S tem je odložil svojo čast stari odbor, ki je večinoma že od ustanovitve sem vestno in goreče izvrševal svojo dolžnost, kar kažejo dosedanji rspehi, kar pričakujemo tudi od novogH odbora.
Občni zbor pa je z vsklikom zopot volil poprejšni odbor ; ker ho pa neka-kuteri odborniki odklonili odborniško čast, sestavil se je z malimi spremembami nov odbor, kateremu kličemo : Na delo tedaj I Naprej zastava naša I
Novice.
Vesele božične praznike prav iz srca voščita vsem naročnikom, dopisnikom in somišljenikom
uredništvo in upravništvo.
Novi poštni ravnatelj v Trstu.
— Poštnim ravnateljem v Trstu jo imenovan g. Herman P a 11 a y, kateremu je podeljen ob ti priliki naslov in značaj dvornega Hvelnika.
Imenovanje. — Poštni ofioijal g. Izidor Velicognaje imenovan poštnim kontrolorjem v Gorici.
Imenovaujn v davčni službi. — Davčni kontrolor g. Emilij A n t o n i n i je imenovan davkarje n ; davčni pristav g. Henrik Tomič postal je davčni kontrolor ; davčni praktikant gosp. Artur Mal ni g pa je imenovan davčnim pri-stavom.
Za .Slovensko sirotiščo": P. n. gg. Josip Golob 2 K, Andrej Kivčič 1 K, G. L. 1 K, Ignacij Valentinčič, župnik
1	K, Ivan Kafol v Kovaszni 5 K 25 vin.
Bog vsem stotero poplačaj I
Dar. — Uprava „Prim. Lista" je prejela za božičnico v .Šolskem Domu" 4 K 50 vin., katere je daroval preč. g. Karol Čigon, vikar v Vojščici.
Agitacija za ra/kristjan,jenje zakonske zveze. — Na Dunaju so je osnoval odbor, ki deluje za to, da bi so raz-kristjanila zakonska zveza v Avstriji. Ta odbor je sestavljen iz nemških liberalcev, vsenemcev, in v velikem številu so zastopani v tem odboru socijalni demokratje in judje, kojim se gre pri tej priliki le za „gšeft“. Po večini so zastopani v tem odboru ljudje, ki sploh niso krist ani, ali pa so že formalno izstopili iz katoliške oerkve ter imajo glede čistosti zakonskega življenja precej madežev na sebi. V tem odboru pa manjka popolnomi Slovanov.
V	njem ni niti enega Poljaka, Čeha ali Jugoslovana in seveda tudi nobenega nemškega katoličana ali antisemita. — Odbor razpošilja po celi državi pole za podpise ter poživlja tudi uredništva listov, naj sama prevzamejo agitacijo za podpise. Radovedni smo, če se bode našel tudi med Slovenci list, ki bode prevzel to sramotno službo. V slučaju, da bi se to zgodilo, vedelo bode verno krščansko ljudstvo, kaj je njegova naloga nasproti takemu listu.
Katoliška duhovščina tržaška v posebnem oklica na tržaško meščane protestira proti Bklepu laške učit. zveze, s katerim jo nastopila proti pobožnim vajam v šoli in se proglasilo protivno krlč. vzgoji mladine, kar se je hotelo v nedeljo tadi na nhodu v gledišču .Fenice" povdarjati.
— V nedeljo se je vršil namreč v omenjenem gledališču nacionalno-liberalni protestni shod proti novemu učnemu redu. Shoda so se udeležili tudi konservativci in socijalisti. Vseh navzočih je bilo 2100. Ko je pričel Venezian govoriti, so pričeli socijalisti tako piskati, da je predsednik moral zaključiti Bhod, ne da bi prišlo do kakega sklepa. Po shodu je prišlo do konlhktov pred gledališčem.
Vabilo k božičnici, katero priredi dekliška šola .Elizabetišče" v Tomaja dne 26 in 27 decembra t. I. oh 3. uri popoludne v šolskih prostorih. Vspored : 1. Božična pesem: .Zakaj svitloba". 2. Deklamacije: božične in novoletne. 3. Pesem : „Sv. Elizabeta". 4. Prolog, govori Bole Amalija. 5. „Sv. Elizabeta Tnrinška", igrokaz v petih dejanjih s petjem in živo podobo. 6. PeBmi med posameznimi dejanji: a) .Želja", b) .Ti'a polnoč", c) ,Ave Marija", d) .Večerna", e) .Pastirica", f) .Pri jaslicah*. 7. Žive podobe : a) Sv. Elizabeta v nebeški slavi, b) Sv. Družina v dražbi angeljev z deklamacijo in a petjem. 8. Božična pesem: „Sv. Nebesa". K obilni udeležbi vabi
.El i z a b e t i š č e".
Poskušen aninomor. — V pond. zvečer okolo 5. ure izpila je gčna Olga
Križnič, hči kanalskega župana, gospoda Križniča, pod lopo hotela .Tri krone", kjer se spravljajo vozovi, približno kakih 260 gramov 10% karbolr e kisline, s katero «e je hotela ostrupiti. Ko jo začela vsled strašnih bolečin stokati in jokati, pritekli so k nji ljudje ter ji pomagali, kolikor so mogli. Poklicali so lekarnarja iz lekarne gosp. Gironcolija, a objednom tekli so po zdravnika g. dr. Brecelja, stanujočega nasproti hotela „Tri krone", ki ga pa isti hip ravno ni bilo doma. Ko so pa nezavestno nesrečnico prenesli v jedno sobo hotela, prišel je tudi g. dr. Brecelj in za njim g. dr. Djreani, ki sta ji izprala želodec. Čez nekaj časa je nesrečnica prišla k sebi in je začela že nekaj govoriti. Nesrečnico so prepeljali v tnk. bolnišnico, kjer še živi in ni popolnoma izključeno, da bi ne okrevala.
Ponarejen denar. — Opozarjamo našo čitatelje, da se nahajajo že nekaj dni sem v prometu ponarejeni srebrni goldinarji. Ti so enaki pravim ; spoznati jih je le po zadnjih dveh črkah napisa, ki se nahaja ob robu, namreč .Viribus unitis". Risba črk „1“ in „S" ni pravilna. Tudi so ti goldinarji nenavadno svetli, poleg tega pa puste na prstih nekako maščobo.
Izpred sodišča. — V pondeljek se je vrš;la na tuk. okrožnem kot kazenskem sodišču kazenska obravnava proti Valentinu Lebanu iz Solkana. Tožen je bil zaradi javnega nasilstva, ker se je dejanski upiral proti občinskemu slugu, ko mu je ta hotel odnesti zarubljeno kolo. Leban dobil je 6 tedensko ječo.
Zaradi istega zločina so bili isti dan obsojeni, in sicer Štefan Saksida iz Saksidov pri Dornbergu in njegova sinova Štefan in Ludovik, in sicer prvi na 6-tedonsko, drugi na 4tedensko in tretji na 2-mesečno ječo. Tudi omenjeni trije so se uprli dornberškomu občinskemu slugu ko je hotel odvesti zarubljeno kolo-
Ona 14 in pol letna Marija Faganel, ki je, kakor smo svoječasno poročali, ukradla neki Pavšič 100 kron in jih je potem z bivšim mestnim pometačem Urbančičem zapravila, je bila obsojena na 2 meseca ječe, Urbančič pa je dobil 6 mesecev ječe.
Kje je Kronberg? — Tega ne ve goriška pošta; kajti nekdo je oddal v Gorici dopisnico z naslovom : Grčina pri Gorici (Kronberg) — dopisnica pa je priromala čez Solkan na Trnovo adresantu v roke.
Društvo trgovcev v Gorici naznanja občinstvu, da bodo trgovine v nedeljo dne 24. t. m. odprte od 8. ure zj. do 4. ure pop., to pa zaradi tega, ker določuje tozadevni štatut, katerega je sestavilo tržaško namestništvo, da smejo biti v dobi od 17. do 25. decembra pro-dajalnice tudi v nedeljo odprte 8. ur.
Praktično -teoretični tečaj za babice v slovenskem jeziku se otvori s 1. febrnvarjem 1906 na c. kr. učilišču za babice v Trstu. Poslušalke ne smejo biti staro 40, neomožene ne pod 24 let.
Nesreča z avtomobilom. — V nedeljo popoludne je peljal trgovec Boštjančič na vozička mali sodček vina po Fran Josipovem tekališču. Blizu starega pokopališča mu je pa z vso na-glostjo pridrdral naproti avtomobil, ki je last predilnice v Zlravščini in na katerem sta sedela poleg mašinista tudi gg. dr. Thoma in Moser. Boštjančič, vi-devši, da se ni mogoče pravočasno izogniti avtomobilu, pustil je voziček na cesti ter jo odskočil na stransko pot, ki je namerjena za pešce. Kmalu potem je zadel avtomobil v voziček in potem v obcestni kamen, v tega pa s tako silo, da se je prevrnil. Mišinist kakor tudi ostala dva gospoda, ki sta tuli padla z avtomobila, poškodovali so se pri ti priliki še precej, najbolj pa g. M nor.
V	spomin f Ivana Winklerja, kateri je umrl na Lokvah po sedemtedenski j mučni bolezni v 78. letu svoje starosti ! ter je bil 16. decembra prav lepo in s ; častjo pokopan, so zbrali serodniki in pogrebci za zastavo sv. Jožefa (društ- | veno) 15 K 60 vin. Ob isti priliki je daroval Leopold Winkler od Nemcev 20 K za kip sv. Jožef« na drugem stranskem oltarju lokvarske cerkve. Ranjkemu Ivancu
—	ki je tudi zapustil za kip sv. Jožefa 20 K — želimo večni mir in pokoj, še živim darovalcem pa dolgo življenje pod varstvom sv. Jožefa I
Krvav poboj med cigani. —JMi-nolega torka je v vasi Karšet blizu |Buj navtal grozen poboj med dvema plemenoma ciganov zbog stare mržnje. Istrsko pleme Levakoviči, ki šteje 17 J členov
moških, ženskih in otrok, je navalilo po noči iznenada na jamo, imenovano „Var-dica“, v kateri so je bilo nastanilo hr-vatsko plemo c:gana Hudoroviči. Napad je bil loli silen, da so bili napadeni grozno potolčeni in izdelani. Neki 60-lotni starec in neka ciganka sta ostala skoro mrtva, mnogo drugih pa jo bilo težko ranjenih. Orožnikom so je komaj posrečilo ujeti deseterico napadalcev, dočim niso mogli še dosedaj dobiti onega na.lnjega, ki jo rabil sekiro.
Električna železnica TrstObčine podaljša z dovoljenjem ministerstva svojo progo do novo openske postajo državne železnice
Legitimacijske knjižice za Avstrijce zthtevajo krščanski socialci. Vložili so v zbornici tozadevni predlog. Knjižica naj bi imela sliko, osebne podatke vsakega posameznika in bi veljala obenem za vojaško evidenco, kot delavska knjižica, popotna legitimacija itd. Nepotrebni bi bili tudi volilni imeniki, ker bi se lahko vsak izkazal s knjižico. Če to obvelja, prihrani vlada precej milijonov.
Črna zastava itn cerkvah. —-.Katolički list" v Zagrebu priporoča, naj bo radi tega, ker je medvorski zakon v hrvatskem saboru sprejet, na vseh hr-vatskih cerkvah izobesijo črno zastave.
Veliko poneverjcuje so odkrili v Lvovu v tobačni tovarni. Že več let so kradli delavci v sporazuma s pazniki tobak, zavitke za cigarete in zabojčke. Škoda znaša dva do tri milijone kron. Vrši se preiskava; osem delavcev so do sedaj zaprli.
Shod sodnih kancelhtov se je dne 14. t. m. vršil na Dunaju. Grozili so s pasivnim odporom, ako se jim ne ugodi.
Dunajski občinski svet je dovolil nemškemu „Schulvereinn“ prispevek 4000 K. To je najodločnejše obsodbe vredno. Če Dunaj tako nastopa proti Slovanom, tedaj naj se ne pritožuje, če se avstrijski Slovani ne morejo ogreti zanj, ki bi moral stati na stališču enakopravnosti, ako bi bil hotel biti upoštevan kot pravo avstrijsko središče. Odgovor slovanskih mest mora biti, da tem bolj podpirajo slovanska prosvetna društva.
Ameriški božični in novoletni darovi za Evropejce. — Minule dni je odplul iz Amerike v Evropo parobrod „FiladeIphia“, ki jo prevzel za Evropo poštne pošiljatve. Med temi je bilo 3225 denarnih vreč in 60.000 nakaznic. Denar, ki se je nahajal v vrečah in ki je bil nakazan po poštnih nakaznicah, znašal je 830.000 šterlingov, to je toliko, kakor
9,960.000	K. Toliko so torej poslali izseljenci iz Amerike svojim sorodnikom in znancem v Evropo za božična in novoletna darila.
Za kratek čas.
Namazal seje. — Iz življenja cesarja Jožefa II. pripovedujejo sledečo dogodbo: Ko se je cesar nekega dne sprehajal, zagledal je za nekim grmom berača, ki je obiral svojo obleko. .Kaj delaš?" vpraša ga cesar .Uši mečem preč," odgovori berač. „Tu imaš," pravi cesar ter mu poda cokin, .očisti se in kupi si novo obleko." — Vse to je slišal in videl postopač, ki se je hotel okoristiti z dobrotljivostjo cesarjevo. Pohiti naprej ter se ob cesti vsede za grm. Ko se cesar približa, začne stikati po obleki, kakor bi iskal golazen. .Kaj delaš?" nagovori ga cesar. .Uši iščem," odgovori postopač. „Če iščeš uši, pojdi k onemu grmu, tam jih je ravno sedaj eden preč inetul, ter jih boš našel," je odgovoril cesar in šel naprej.
Loterijske številke.
16. decembru.
Dunaj.............. 19	71	73	22	18
Gradec............. 64	80	46	2	76
Kdor ljubi kakao in čokolado, temu bodi priporočen ;
^	Ivana Hoffa
Kandol-Kalso
ki ima najmanj toUče v aebi, ju torej najlaže prebaven, ne provaroča nikoli aaprtosti in je ob najboljšem okuau izredno poceni.
Priaten samo a imenom
Iran Hoff	/{"N
in ■ levjo varstveno mamko. /f Rro \
Zavoji po '/*kg 90 vinarjev ^	*	» */a • 60	*	v
W	Dobiva ae povsod.	w
Tržne cene.
Za 100 k«. Kava: Ceylon ... I\ 294'—
„	Portorico	.	.	„	260'—
„	Santos .	.	.	„	210'—
Slnkdor...............„	70 —
Otrobi debelo	.	.	„	12 —
drobno	.	.	„	12 —
Pelrolij v sodu „	12'—
,,	zaboju . „	I8-—
do 300 — „ 280 — „ 230 -„ «0 -„	M1-
„	13-
„	43-
„	13	60
V ■ \l
;
'
slovenski optihar u Gorici
ulica Vetturini 3.
priporoča C. duhovščini in sl. občinstvu v mostu in na deželi svojo veliko zalogo
optičnih izdelkov
in sicer vsako vrste očal, barometre, < toplomerjo, zdravniške toplomerje, daljnoglede, vage za vino, Jganje itd.
_ Sprejema naročila in poprave in pošilja na dom.
ate, sto
Službe le -=:
priden in pošten mladenič, ki je zvršil kmetijsko šolo v Gorici z dobrim vspphom. Mladenič je lepega vedenji in vešč vsem kmetijskim predmetom, ter prost vojaščine.
Več se poizve pri upravništvu tefca
la.
And. Fajt,
pek. izvedenec Gorica — tekallšče Fr. Joalpa it.2(lastna hiša), In podrulnloa it. 20.
Izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najflnejšega, kakor ea nove maše in godove, kolače ea birmance in poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po Selji naročnikov. Ima in prodaja raelične moke, jina peciva, fina cina in likerje po amerni ceni. Za Veliko noč posebno goriško pinco in potice itd.
□
Anton Kuštrin,
trgovec v Gorici
Gosposka ulica št. 25
priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cejlon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfu, istrsko In dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko St. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč ob '/a kila in od enega funta. Testenine iz tvornlce Žnideršič & Valenčič. Žveplcike družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče-vega mlina iz Kranja in iz Jocli-mann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste.
_r
*****
Karol Draščik,
pekovHki mojster na Kornu v Gorici odlikovan z častno dlploiro najvlijega priznanja jubilejne razitave na Dunaju I. 1898. n v Gorici na razstavi I. 1900 s zlato svetinjo
izvršuje naročila vsakovrstnega peciva tudi najfinejega, za nove maše in godove kolače za birmo in poroke itd.
Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za nje svojim rojakom v mesto in na deteli najnljadneje.
J
r	Lekarna	^
lit n i i . • /i •	•	ttl
Crislc
CIIVI)
Pravo in edino žel. kapljico
a znamko sv. Antona Pado vanskega.
, Zdravilna m o 0
-H
teh kapljic je no- Jj prekosljiva. — To pj kapljice uredi j t
redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jodno žličico (VarHtveiia znnmkii) p0pjj0 Okrepi'
Želodec, store, da agine r> kratkem času omotica in hi-k Pohiti Unost (mrtvont). To knp-[ Ijico intli sl or6, da človek raje ji.
Cena steklenici 60 vin. ^
'v
aunig l Delta
ulica Municlpio št. 1.
Gorica.
Velika tovarniška zaloga Šivalnih strojev kakor za šivilje, krojače, Srevljarje, in tudi za umetno vezanje (rekamiranje). V zalogi se tudi nahajajo angleška dvokolesa „HeUcal Premier" in slatnoreani stroji, samokresi in razne puSke. lastna meh. popravljalnica. Glavno zastopstvo za Primorsko: Centrifug ,.Westfalla“.
Peter Skerbic
Gorica
Riva Corno h. št. 13,
priporoča svojo zalogo piva iz prve slov. pivovarne
G. Hiier*« dedičev
v Ljubljani.
Pivo jo tako, da mu ni vsako enako, želodec ozdravi, otožnost odvzame, zdravega, veselega pivca uardi.
*otf.
zlatar, ulica Morclli štu. 13.
&C
I’r«č. duhovščini in slav, občinstvu sc iluje na znanji*, tla se I>ro(lajaji>rrrkv. posodi* po znižanih cenah. Izdeluje se vsakovrstne predmete io srebra, alupke in medi po uajnovejih vzorcih. Popravljajo se uže obrabljene cerkv. priprave, po-srebrl in poziači se z ognjem. Sprejemajo se tudi vsakovrstna dela v clze-ilranju, v Izrezljanju posamnlk črk In monogramov itd eiuatrovan cenik na zahteve brezplačno. Zaboji po-Atn ne prosti.
xS
*\
tik
Ijllfl-V*
I .
Vilfani*,
ml
p**#'
§$$$
$<##*
m
iveje izvrševanje
pleskarstva
(slikarstva)
kakor izvrševanje napisov, slikanje soli in sploh vseli v to stroko spadajočih del izvršuje
Jos. Makovec
v Gorici, ulica Morelli št. 9
Spccijitlist v imitaciji na lcHovjti.
_________
«1«? - “
MB&MA&fti ilCtUL
O c=
V-—*	(S)	OJ
cn — ^
>co
03
Priporoča svojo zalogo raznovrstnih žepnih in stenskih nihalnih ur na zvon z donečim glasom za gostilne, kavarno, dvorano itd. po Jako nizkih cenah.
Vsako popravo izvrši hitro, dobro in po coni. Za vsako uro t -letna garancija. Conlko razpošilja brezplačno.
Nadaljo priporoča šivalno strojo najbolje vrsto po tvornišklh conah, a no kakor posredovalci.
!l
Oj
ProBiva a a Ji t o v a t i listke!
Največja trgovna z železjem
KONJEDIC & ZAJEC
Gorica v hiši Monta.
Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja.
Cone nizke, solidna postrežba!
Eno krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže a potrdili najine nove amerlkanske blagajne, da je kupil pri naju za 100 kron blaga.
*
►t
o
M
O
S'
o
t*
o
13
»
P-
O
i
Prosiva lahtovati listke!
Posojuje svojim elanom od 1. nov. t. I.
na mesečna odplačila t petih letih
in sicer v obrokih, ki znašajo z obrestmi vred, za vsakih 100K glavnice 2 K na memec.
Posojuje svojim lanom od 1. aprila t. L:
na menico po 51|2°|o, na vknjižbo po 5°|0
z ^/a°/o upi*avne^a prispevka za vsacega pol leta. Obrestna mera za hranilne vloge je nespremenjena.
d. KOPAČ
Oltarni! miam
na paro
v GORICI
'M
v ulici sv. Antona štv. 7.
Priporoča preč duhovščini, cerkvenim oskrbništ-vom, p. n. slavnemu občinstvu sveče iz pristnega
  čebelnega voska kg. a 4*00. Za pristnost jam-
z K 54000. Sveče za pogrebe, za božična drevesa, zavitke iz*voska, med najfinejše vrste po jako nizki ceni.
©
i
N*
I
JI
cC
O
AJ
X/i
Viktor Toffoli velika zaloga oljkinega olja iz najugodnejših krajev.
Jedilno 32 kr. liter, fino 36 kr., fineje 40 kr., bolje 44 kr. dalmatinsko 48 kr., istrijansko 56 kr., Corfu 56 kr Bari 60 kr., Lucca 70 kr., Nizza 80 kr., Najflnejše 1 flld. liter.
Priporoča »e preč. duhovščini in slav. cerkvenim oskrbništvom.
(/> cj
CD
3 «2
CD —■
3, Bi
C*
n