Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 10%
i
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177 PODUREDNIŠTVO 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7- Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	Lir 23.000
Letna inozemstvo	Lir	35.000
Letna inozemstvo, USA dol.	28
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
Leto XXXV. - Štev. 31 (1764)	Gorica	- četrtek, 4. avgusta 1983 - Trst	Posamezna številka Lir 500
Druii raiirišUanie ib tasih liti Izvolitev deželne vlade
V zahodni Evropi res doživljamo pasje dneve, kot je slovenski človek že od dav-naj imenoval zadnje dni julija in prve dni avgusta: dnevi pasje vročine, suše, raznih bolezni. Letos se tradicionalnim pojavom pasjih dni pridružujejo še požari, ki divjajo bolj ali manj po vseh zahodnih evropskih državah. Drugod pa so hude nevihte s točo. Kaj naj človek počne ob takih dnevih, ko se zdi, da se zaradi vročine kisajo možgani?
Italijani, ki so bili vedno »furbi«, so si izmislili »ferragosto«, to je skupen praznik. Zaprejo tovarne, trgovine, bare, urade in jo uberejo po najkrajši poti k morju ali v hribe. Za tri tedne ne smeš biti bolan, ker ne najdeš zdravnika; se ti ne sme pokvariti avto, ker ne dobiš mehanika; ne smeš biti žejen, ker boš težko našel odprt bar. Kratko, v mestu bi človek ne smel imeti nobene potrebe, ker nikogar ne dobiš. Zato pa so prenatrpane plaže in letoviščarski kraji v hribih. Iz mestne »gužve« prideš v novo z namenom, da se v tej novi spočiješ. Kako, pa Bog ve.
V tem vzdušju se ne da kaj resnega pisati in še manj misliti. Zato le nekaj besed o nas samih, o nas Slovencih v Italiji, ki z drugimi državljani prav tako obhajamo svoj »ferragosto«.
USPEH SLOVENSKE SKUPNOSTI
Besedo vzamem iz zadnje številke »Skupnosti«, glasila Slovenske skupnosti za tržaško pokrajino. Celotna številka je posvečena zadnjim volitvam s posebnim ozirom na volilne uspehe SSk na Tržaškem. Ko človek bere članke in zlasti ko pregleduje razpredelnice, mora priznati, da je v deželnem merilu zmagala narodna zavest. Saj je SSk v primeri z zadnjimi deželnimi volitvami leta 1978 pridobila skoraj tisoč glasov, oz. točno 830 glasov; njeni glasovi so porasti! na Tržaškem v vseh volilnih okrožjih In v vseh občinah. Gre torej za vsesplošen pojav v tržaški pokrajini.
Na Tržaškem je SSk z volilnimi izidi lahko zadovoljna. Seveda je pa uspeh ne sme uspavati in še manj krepiti v njej notranje napetosti med njenimi komponentami, kot se je zgodilo malo pred volitvami. če si bodo njeni voditelji drug drugemu metali polena pod noge, se bo tudi rast SSk ustavila ali se bo celo začelo novo nazadovanje, ki nas je do junijskih volitev vse skrbelo.
Prav tako se je stranka neodvisnih Slovencev lepo odrezala na deželnih volitvah v drugih pokrajinah, tudi tam, kjer bi človek tega ne pričakoval. Npr. okrožje Videm je leta 1978 oddalo za SSk 365 glasov, letos 602; v okrožju Tolmeč (Tolmez-zo) je leta 1978 volilo SSk 154 volilcev, letos 166; podobno v Pordenonu je od 115 SSk prešla na 206 glasov.
POGLED V SLOVENSKO BENEČIJO
V videmskem okrožju, ki obsega tudi Slovensko Benečijo in Kanalsko dolino, Je bil nosilec liste SSk prof. Pavle Merku.
V	intervjuju je ta izjavil: »SSk je ena redkih strank, ki se lahko ponaša s popolnim uspehom: največ glasov v njeni zgodovini, porast glasov v štirih od petih volilnih okrožij in to kar za 10% v primeri s prejšnjimi volitvami; predvsem pa skoraj podvojitev glasov med beneškimi emigranti v Furlaniji.« Profesor Merku se pohvalno izjavlja tudi o izidih v sami Benečiji: »SSk med njimi ni izgubila glasov... čeprav so se Benečani sami odločili, da njih predstavnik (Ferruccio Cla-vora) kandidira na listi Furlanskega gibanja in se je tam postavil z odličnim uspehom...«
Tu pa kratka opomba. Govoril sem z duhovnikom iz Benečije in ga vprašal, zakaj so kandidirali Clavoro za deželne volitve na listi Furlanskega gibanja. Pojasnil je, da so to storili iz protesta zoper DC. »Ta ni imela in nima posluha za naše specifične potrebe v Benečiji, zato smo iz protesta kandidirali Clavoro na listi Furlanskega gibanja; bil je prvi med neizvoljenimi na tej listi. Še nekaj sto
glasov in izvoljen bi bil tudi Clavora,« je dejal omenjeni duhovnik.
Razumem protest narodno zavednih Benečanov, ki se istočasno zavedajo, da jih komunistična partija in socialisti samo izrabljajo v svoje znane namene, a se mi njih način protesta ne zdi pameten. Verjetno bi bilo bolj uspešno, če bi se bili ti protestni glasovi zlili v SSk, ki bi lahko po svojem predstavniku v deželnem svetu veliko bolj zagovarjala tudi interese Slovenske Benečije. Menim, da bi kazalo te stvari premisliti in ustvariti Slovenski skupnosti širšo volilno podlago tudi v videmski provinci in ne samo ob volitvah.
NA GORIŠKEM SE JE NEKAJ ZATAKNILO
Poglavje zase je na junijskih deželnih volitvah postala goriška pokrajina. Prof. Merku pravilno ugotavlja, da je SSk izgubila glasove samo v goriškem volilnem okrožju. Izgubila je približno 200 glasov. Tu nastaja vprašanje, zakaj takšni izidi. Goriško vodstvo SSk je na neki seji razpravljalo o volitvah, a do sedaj niso še objavili izidov svojih raziskav. Zato znova beležimo le dejstvo in se čudimo tistim volilcem, ki so v preteklosti volili SSk, a so se ji prav na deželnih volitvah izneverili. Npr. v Števerjanu je na deželnih volitvah SSk dobila 240 glasov, DC pa 80? Zakaj tako? Na deželnih volitvah je šlo za izvolitev kandidata SSk, toda številni Števerjanci so menili, da morajo podpreti kandidata DC. Nazadnje se je ta pohvalila, da je napredovala samo v Števerjanu. Mislim, da biti bolj papeški kot papež, ni najboljše spričevalo za modrost volilcev. Podobno je bilo v Gorici in še kje. Vsekakor osipu glasov SSk na Goriškem velja posvetiti pozornost, ki jo zasluži. Analizo naj napravijo tisti, ki so za to poklicani.
Mrzla prha v pasjih dneh je prijetna in koristna. Morda bodo tudi ta razmišljanja za koga mrzla prha, ki ga bo osvežila.
K. H.
Čilski škofje v sedanjem trenutku
Čilska vojaška vlada soglaša z nedavnim pozivom papeža Janeza Pavla II. k dialogu in nenasilju ter obljublja, da ga bo upoštevala. To je potrdil tudi general Pinochet, ki je dejal na tiskovni konferenci v Santiagu: »Soglašamo s papežem in smo vedno pripravljeni na dialog.«
K dialogu je pozval tudi novi nadškof v Santiagu Juan Fresno Larrain. V stolnici je vlado, odgovorne politike in voditelje sindikatov opozoril, da se le na ta način doseže mirno sožitje. Škof iz mesta Talca se je po v svojem pastirskem pismu zavzel za vse tiste rojake, ki so se zatekli pred režimom v tujino. Od vlade je zahteval, naj vsem izgnanim Čilencem omogoči povratek v domovino, kajti »živeti v domovini je pravica vsakega človeka«.
Čilska vlada je že dovolila povratek 622 osebam. Cerkev meni, da živi v ZDA, Zah. Evropi in na Vzhodu okoli 70.000 čilskih državljanov, ki ali so bili izgnani ali pa so se pred represalijami režima umaknili v tujino.
Zanikane govorice
V	Vatikanu so zanikali govorice, ki so se zadnje čase razširile po svetu, da bi papež Janez Pavel II. utegnil obiskati Sovjetsko zvezo, določneje Sovjetsko republiko Litvo.
Senzacionalno novico o potovanju je prvi objavil ameriški dnevnik »Los Angeles Times«. Njegov varšavski dopisnik je namreč zapisal, da bo papež obiskal Litvo prihodnje leto ob 500-letnici smrti litovskega narodnega zavetnika sv. Kazimira.
Govorice o možnem potovanju papeža v to sovjetsko republiko so se razširile že konec aprila, ko so se v Vatikanu mudili na obisku »ad limina« litovski škofje in papežu poročali o položaju Cerkve v Litvi.
V	petek 29. julija je bila druga seja novoizvoljenega deželnega sveta Furlanije-Julijske Benečije. Dnevni red seje je obsegal volitve predsednika deželnega odbora in štirinajstih odbornikov. Do tega je prišlo po uspešnem in naglem zaključku političnih pogajanj med šestimi strankami (DC, PSI, PSDI, PRI, PLI in SSk), o katerem smo sicer že obširno poročali.
Predsednik deželnega odbora je postal zopet odv. Antonio Comelli, ki je tako že pri svojem tretjem predsedniškem mandatu. Pred njim je bil dva mandata deželni predsednik dr. Alfredo Berzanti, prav tako videmski demokrščanski eksponent. Tako ima sedaj Videm pravzaprav obe glavni mesti v deželi, predsednika deželnega sveta (Turello) in predsednika deželnega odbora (Comelli), oba pripadnika DC.
Podpredsednik deželnega odbora ter odbornik za proračun, programacijo in zunanje odnose je postal socialist Zanfagni-ni, tudi večletni deželni odbornik. Ta je nadomestil svojega prejšnjega strankinega tovariša, sedaj poslanca De Carlija. Socialisti imajo še dva odbornika, to sta Renzulli (zdravstvo) ter Francescutto (industrija).
Največ odbornikov ima seveda DC, namreč sedem. Od teh večina predstavnikov Vidma in Pordenona, le dva sta za Trst in Gorico, namreč Rinaldi (finance) ter Goričan dr. Mario Brancati, odbornik za turizem in šport. Naj pripomnimo, da pomeni to vidno zmanjšanje vpliva DC iz Trsta in Gorice v odnosu do furlanske DC nasploh. Edino vidno mesto bo v okviru svetovalcev DC imel goriški svetovalec Bruno Longo, prej dolgoletni tajnik DC v Gorici, ki je sedaj načelnik deželne demokrščanske svetovalske skupine (23 svetovalcev). Na tem mestu je nadomestil sedanjega predsednika deželnega sveta Tu-rella. V preteklosti pa je imela Gorica
Od 10. julija je papež Janez Pavel II. v svojem poletnem stanovanju v Castel-gandolfu nad Albanskim jezerom. To naj bi bile nekakšne poletne počitnice, čeprav še zdaleč ni prenehal s svojo običajno dejavnostjo. Vsako sredo se odpelje s helikopterjem na Trg sv. Petra k svetoletni splošni avdienci. Ob nedeljah, ko je sicer redno molil angelovo češčenje skupaj z verniki na Trgu sv. Petra, sedaj ostaja v Castelgandolfu, vendar' molitve in nagovora ni opustil in tako je vsako nedeljo opoldne dvorišče in trg pred papeško hišo poln romarjev in drugih ljudi, ki bi radi videli in slišali papeža.
Prav na kraju, kjer sedaj stoji papežev poletni dom, je bilo po stari legendi svetišče »Arx Albana«, ki naj bi ga bil postavil Askanij, sin trojanskega junaka Eneja. Skoraj 1000 let pozneje je rimski cesar Domicijan tam zgradil vilo, v kateri je preživljal poletne mesece.
Sedanji papežev poletni dom je sestavljen iz treh delov, ki so postali last Apostolskega sedeža v različnih dobah. Hiša, v kateri je papeževo stanovanje, in vrt ob njej, sta v lasti Apostolskega sedeža že od leta 1596. Kupil ju je papež Klement VIII. Leta 1773 je papež Klement XIV. kupil sosednjo vilo Cybo, papež Pij XI. pa leta 1929 še vilo Barberini. Sedanji papežev poletni dom je torej nastajal natanko 333 let. Vse posestvo obsega 55 hektarjev, od teh jih 25 obdelujejo in predstavljajo osnovno prehrano vatikanskih prebivalcev.
Prvi je preživel poletje v Castelgandolfu papež Urban VIII. leta 1626, za njim pa mnogi papeži preživljajo počitnice na svežem zraku in med zelenjem. Podnebje je zares prijetno, saj se od Albanskega jezera, ki je vulkanskega izvora in zelo mrzlo, od časa do časa dvigajo hladne
že več deželnih odbornikov, po dva DC ter enkrat tudi socialista. Vsekakor vlada v goriških, še bolj pa v tržaških političnih krogih veliko nezadovoljstvo zaradi teh nesorazmerij v novi deželni vladi glede na ozemeljsko pripadnost posameznih odbornikov.
Dva predstavnika ima v odboru PSDI, po enega republikanci in liberalci. Kot znano je Slovenska skupnost prejela predsedstvo pomembne mednarodne komisije, kateri bo načeloval dr. Drago Štoka.
PREDSEDNIKOVE IZJAVE O SLOVENCIH
Sledil je po volitvah predsednika in odbora programski govor predsednika Co-mellija. V svojih izvajanjih je deželni predsednik obdelal številne teme deželne politike, od splošnih in načelnih smernic do podrobne razčlembe gospodarske, socialne, kulturne politike in problemov raznih specifičnih področij. Comelli je v uvodu najprej podčrtal pomen in vlogo dežele in se odločno zavzel za ohranitev njene enotnosti. Poudaril je razne misli v zvezi z evropsko vlogo Furlanije-Julij-ske Benečije, ki jo mora zlasti izvajati na področju odnosov z bližnjimi deželami in še posebej v sklopu povezave Alpe-Adria, katere predsedstvo pripada še za dobro leto naši deželi.
Nas posebej zanima, kaj je predsednik deželnega odbora dejal o slovenski manjšini. Ker je ta del za nas izredne važnosti, ga tu v celoti prinašamo:
Deželni odbor se popolnoma zaveda nujnosti, da pride naproti pričakovanjem pripadnikov slovenske manjšine za sprejetje pravno-normativnega postopka, ki naj pripravi — tudi na zakonodajni ravni — ustrezna zaščitna določila.
Menim, da je potrebno podčrtati prav v programski izjavi dejstvo da ta veči-
sape in blažijo poletno vročino.
V	resnici pa seveda to niso prave počitnice, ko bi papež lahko vsaj za nekaj časa odložil vse delo in odgovornosti. To dokazujejo številne važne listine, ki so jih papeži napisali prav v Castelgandolfu. Tudi Janez Pavel II. v poletnih mesecih dela. Pravi, da lahko v miru božje narave najlepše premišljuje.
Na posestvu Apostolskega sedeža v Castelgandolfu je tudi papeška zvezdama z vsemi potrebnimi instrumenti.
Zadnje papeževe avdience
Na god Marijinih staršev Joahima in Ane 26. julija je sv. oče na vrtu v Castelgandolfu maševal za skupino nad 300 mladih Francozov. Maša je bila že ob 7.45. Skupina pripada svetnemu institutu Notre Dame de Vie (Naša Gospa življenja). Po maši se je papež zadržal v daljšem razgovoru z mladimi udeleženci.
Podobno srečanje je imel sv. oče v petek 22. julija s skupino mladih Holandcev. V sredo 27. julija je bila pri skupni avdienci na trgu sv. Petra tudi skupina slovenskih romarjev. Papež jih je takole pozdravil: »Z veseljem pozdravljam slovenske fante in dekleta iz mariborske škofije, iz župnij Ponikva in Šentjanž v Savinjski dolini. Iz srca podeljujem apostolski blagoslov njim, njihovim domačim in zlasti bolnikom.«
Naslednja dva tedna naš list ne izide Ker bo tiskarna, v kateri se naš list tiska, zaradi poletnih počitnic naslednja dva tedna zaprta, bo počival tudi naš list in v četrtek 11. ter v četrtek 18. avgusta ne bo izšel. Znova bomo izšli v četrtek 25. avgusta.
na — kot tudi prejšnja — obsega tudi Slovensko skupnost. To je pomembna izbira ter soočanje, preko katerih se namerava izraziti ne le pozornost in spoštovanje, ampak tudi konkretno voljo do dela in to v konstruktivnem vzdušju, za priznanje in ovrednotenje manjšinske identitete.
Odbor torej obnavlja svojo obvezo, da bo spremljal oz. pospešil v vsaki možni in primerni obliki, predvsem pa po parlamentarnih predstavništvih, razpravo o zakonskih osnutkih, ki so že bili ali pa bodo ponovno predloženi parlamentu.
Odbor nadalje pričakuje, da prav v tej pristojni ustanovi po obširni poglobitvi, tudi na vladni ravni v prejšnji zakonodajni dobi, lahko pride v kratkem do izoblikovanja zakonske pobude za zaščito. Medtem pa tudi zagotavlja vso pozornost za rešitev problemov in za sprejem vseh pobud, ki jih lahko prevzame dežela.
Izjave predsednika Comellija so nedvomno zelo pozitivne in so tudi plod prisotnosti Slovenske skupnosti v tej novi večini. Pomenijo tako politično voljo za reševanje slovenskega problema na vsedržavni parlamentarni kot na deželni ravni. Vse to nam lahko daje upanje, da bo z združenimi silami le prišlo do ureditve tega dolgoletnega vprašanja. In prav vse te točke so tudi predstavbniki SSk postavili na dnevni red pri zadnjih deželnih pogajanjih. Mirno lahko zatrdimo, da bi brez SSk nobena druga stranka ne obravnavala tega problema.
OSTALI POMEBNI PROBLEMI
Predsednik deželne vlade Comelli se je nato še dotaknil vprašanja furlanskega jezika in podčrtal potrebo, da tudi tu pride do izglasovanja vsedržavnega zakona za zaščito tega in drugih krajevnih jezikov po državi. To zadevo je kot znano že obravnavala ustavna komisija poslanske zbornice (vprašanje zaščite Slovencev pa ima že senat). Comelli je še izrekel voljo, da bi tudi italijanska manjšina v Jugoslaviji ohranjala stik s svojo matico in svojo kulturo.
Poleg tega se je seveda deželni predsednik dotaknil cele vrste vprašanj. Med drugim je govoril o pomenu naše avtonomne dežele in podčrtal, da ima prav v svojem posebnem statutu svoje jamstvo za pravilno delovanje. Naša dežela, je dejal Comelli, se prav v tem posebnem statutu (ki je ustavni zakon) loči od navadnih ostalih dežel. Zato bo še naprej ohranjevala to posebnost in to statutarno vlogo. V odnosu z državnimi oblastmi bo morala to verjetno še močneje podčrtati.
Predsednik deželnega odbora je še med drugim zlasti poudaril vlogo decentralizacije, evropsko vlogo dežele ter se zaustavil posebej ob obnovi Furlanije. Več poudarka je dal še industriji, obrtništvu, kmetijstvu, stanovanjskim problemom, ekologiji itd. Obravnaval je nadalje probleme šole in kulture ter poklicnega izobraževanja. Zaključil je z vprašanji asistence, socialne politike, zdravstva ter emigracije.
Ob koncu je predsednik deželne vlade še enkrat izključil možnost, da bi se dežela razdelila na dvoje (kot želijo nekatere politične sile v Furlaniji) ali pa na avtonomne pokrajine (kot je npr. na Triden-tinskem-Južnem Tirolu). To v bistvu onemogočajo že sami ustavni zadržki, pa tudi politična oportunost. Taka delitev dežele bi imela za prvo posledico prav oši-bitev že itak majhne in obmejne dežele kot je naša.
Zadnje dni se je v deželnem svetu razvila po predsednikovih izjavah o programu široka debata, v katero so posegle vse politične skupine. Stališče Slovenske skupnosti je temeljito orisal deželni svetovalec dr. Drago Štoka, o čigar nastopu bomo še poročali. S tem je zaenkrat tudi deželni svet šel na počitnice, potem ko si je v pravzaprav naglem roku izvolil svojo vlado.
Spectator
Pinež ie luct v CistelonMIu
Mirku Mazori v spomin
Ko sem v nedeljo šel kropit pok. g. Mirka Mazoro, sem na vratih kapele srečal jezuita br. Antona Markočiča, ki živi v Rimu. Po pozdravih mi je rekel: »Izgubili ste zavednega Slovenca.«
Mislim, da je bila res ena značilnih potez pok. Mirka Mazora ravno njegova narodna zavednost. Bil je Slovenec do dna duše, kakor večina naših intelektualcev, ki so zrastli v dobi fašizma. Mirko Mazora še bolj, ker je v mladih letih okusil fašistično raznarodovanje še v večji meri, ko je obiskoval učiteljišče v Tolminu. Mati je namreč rekla: »Mirko, za težko delo nisi, ker imaš pokvarjeno roko. Zato boš študiral.« Poslala ga je v Tolmin. Toda tam se Mirko ni počutil in je pozneje prišel v Gorico v Malo semenišče. Pri tem je izgubil eno leto. Ko je dokončal gimnazijo, je prestopil v bogoslovno semenišče v Gorici, ga dokončal in bil posvečen 3. junija 1939.
Nadškof Margotti ga je poslal najprej v Idrijo, nato v Tolmin. Iz tega časa se ga spominjam, kako se je sprehajal med drevesi okrog cerkve z listom v roki. Ljudje so si šepetali: »Pridigo študira.« Res, g. Mazora je najbrž celo življenje svoje pridige pisal in se jih učil na pamet. Zato pa je bila njegova beseda kot izklesana, njegov nastop resen, njegov glas močan in odrezan. Ko je pozneje prišel v Gorico za kaplana na Travnik, je slovel kot najboljši govornik v mestu.
Iz Tolmina je odšel v Srpenico in upravljal tudi Žago. Mladi duhovnik je vpeljal lepo liturgično življenje v cerkvi, se posvetil katehezi otrok, obiskovanju bolnikov. Dekan v Cerknem g. Melinc, doma iz Trnovega ob Soči, priča: »Kot bogoslovec sem za veliki teden zahajal na Srpenico, kjer je g. Mazora zgledno vodil obrede velikega tedna.«
Med vojno so se tudi na Bovškem pojavili partizani. G. Mazora je zavzel do tega pojava jasno stališče z nekaterimi drugimi duhovniki iz kobariške dekanije. To pa ni bilo pogodu nekaterim v vasi. Zagrozili so mu in Mirko Mazora se je pred grožnjami umaknil v Gorico. Tu je dobil mesto kaplana v cerkvi sv. Ignacija (1945). Poleg kaplanske službe je bil še katehet na slovenskih osnovnih šolah v ul. Croce. Kot tak je vsako leto pripravljal otroke na prvo sv. obhajilo, ki je od takrat dalje vedno pri Sv. Ignaciju. Starejši se še dobro spominjamo, kako slovesna so bila tista prva sv. obhajila, ko se je zbralo v cerkvi ne samo zelo veliko število prvoobhajancev, temveč še večje število staršev, sorodnikov in prijateljev. Velika cerkev sv. Ignacija je bila komaj dovolj prostorna za vse. Slovesno in ognjevito je g. katehet Mazora spregovoril prvoob-hajancem in staršem. Ta prva obhajila so bila res vsakoletno doživetje za vse.
Po šestnajstih letih službe v Gorici je g. nadškof poslal g. Mazora v Šempolaj na Krasu. Tudi tukaj se je vživel v kra-ško stvarnost, prenovil župnišče, se posvetil mladini v šoli. Vendar si je želel priti bliže Gorici. Ta želja se mu je izpolnila leta 1970, ko se je izpraznila župnija v Podgori. Tako je g. Mazora prišel v Podgoro. Našel je narodno mešano župnijo z vsemi problemi, ki jih prinaša sožitje dveh narodnosti v duhovniji. Toda skušal je dati vsakemu, kar mu je šlo, Slovencem in Italijanom, tako v šoli kot v cerkvi in zunaj cerkve.
Mirko Mazora ni bil nikoli trdnega zdravja. Zato se je že kot študent in bogoslovec družil le z manjšimi skupinami dijakov in bogoslovcev, da so med odmorom »filozofirali«, kot smo se mi takrat izražali. Tudi pozneje je rad tožil zaradi zdravja. A mu povečini nismo dosti verjeli. Na koncu se je izkazalo, da je imel on prav. V Podgori mu je namreč začelo pešati srce. Zato je zaprosil za upokojitev. Zapustil je Podgoro in se ustavil v Gorici. Toda še vedno je rad pomagal,
Avstrijski škofje so razpravljali o papeževem obisku
kjer je bilo potrebno. Tako ga je prijela slabost srca prav v Jamljah oktobra 1980, kamor je šel maševat. Od takrat si ni več opomogel. Med bolnišnico in domačo hišo je ob ob skrbni negi sestre Kristine preživel skoro tri leta, dokler ni, rekel bi nenadoma, odšel od nas v petek 29. julija zvečer.
Pogreb je bil v ponedeljek 1. avgusta v cerkvi sv. Ignacija, kjer je preživljal najlepša leta svojega duhovniškega življenja. Od njega se je v imenu vernikov in sobratov poslovil msgr. Fr. Močnik, ki je tudi vodil pogrebne slovesnosti v odsotnosti g. nadškofa. Nadškofove besede slovesa je prebral msgr. L. Ristits in dodal tudi nekaj besed v slovenščini.
Mirko Mazora je bil mehko čuteča pesniška in romantična duša, podobno kot Simon Gregorčič. Ta je bil njegov ljubljenec in ga je najbrž celega znal na pamet. Zato ga je v svojih govorih tudi rad citiral. Doma iz naših hribov je podobno kot Gregorčič pesnikoval. Svoje pesmi je objavljal v koledarju Goriške Mohorjeve družbe in še kje. Ko sem ga ob zadnjem obisku vprašal: »Mirko, ali boš kdaj zbral svoje pesmi in jih objavil?« se je nasmehnil: »Saj ne bo več časa.« Res, ni več učakal, da bi zbral svoje pesmi in jih objavil. Morda se bo našel kdo, ki bo sedaj po njegovi smrti izbral in objavil, kar je najboljšega ustvaril Mirko Mazora.
V	svojih pesmih se zelo rad ustavlja ob svoji rojstni vasi Breginj, kjer je zagledal luč sveta 15. novembra 1913. Bre-ginju je posvetil tudi cikel pesmi po potresu leta 1976. V svojih pesmih je lirsko čuteč in religiozno zavzet pesnik. Kakor Gregorčiča je tudi Mazoro vleklo nazaj v Breginj. Tako je v pesmi Po tvojih stopinjah izpovedal: »Ko morem, grem tja, kjer bil sem doma, sedaj so tam tla razvalina...« A kljub temu nadaljuje: »Dokler sem v okovih, me vlekla bo tvoja stopinja, nekdanja vsevdilj do Breginja, potem pa po tvojih sledovih, grem onkraj teh mej, k utešitvi vseh žej, grem k tebi, moj Bog, daj, čimprej!« (Koledar 1980).
Odšel je k Bogu, po katerem je hrepenel. Pokopali ga bodo v Breginju, kot je želel.
Dragi Mirko, ko se boš izpod Stola oziral na svoj planinski raj, moli tudi za tiste, ki nadaljujejo in bodo nadaljevali tvoje delo, kakor bomo tudi mi molili zate.	K. Humar
Ko bo papež Janez Pavel II. 10. septembra letos ob 14.45 pristal na dunajskem letališču, ga bodo sprejeli vsi avstrijski škofje. O tem so se domenili škofje na izrednem zasedanju v petek 1. julija v Salzburgu. Škofje so poslali papežu tudi telegram, v katerem so izrazili svoje veselje ob njegovem bližnjem obisku v Avstriji in upanje, da bo skupno praznovanje postalo posebno znamenje veselja.
Za začetek katoliškega shoda se bodo škofje v petek 9. septembra popoldne udeležili predstavitev svojih škofij na različnih krajih na Dunaju. Pri glavnem bogoslužju v nedeljo 11. septembra v Do-nauparku bodo avstrijski škofje in zastopniki tujih škofovskih konferenc so-maševali s papežem.
Umrla je mati nadškofa Šuštarja
V	nedeljo 31. julija popoldne so v Treb-njah pokopali Marijo Šuštar, mater ljubljanskega nadškofa Šuštarja. Umrla je v petek 29. julija na svojem domu na Grmadi, stara 89 let. Pogreb je vodil ljubljanski pomožni škof Lenič, ki je imel tudi govor, koncelebracijo pa mariborski škof Kramberger. Spremljala sta ga tržaški škof Bellomi in ljubljanski pomožni škof Kvas. Gospodu nadškofu izrekamo iskreno sožalje.
Gradiščanski Hrvati poromali v Marijo Bistrico
Pred kratkim je približno 450 gradiščanskih Hrvatov poromalo v največji hrvaški romarski kraj v Jugoslaviji, v Marijo Bistrico blizu Zagreba. Romanje je bilo v zvezi s proslavljanjem 450-letni-ce Hrvatov na Gradiščanskem, vodil pa ga je gradiščanski škof Štefan Laszlo in somaševal z zagrebškim kardinalom Kuharičem.
Novo gledanje na Martina Lutra
Martin Luter postaja dandanes čedalje bolj tudi znamenje edinosti med kristjani. Tako je dejal zahodnonemški zvezni predsednik Karl Carstens pri oddaji Državljani sprašujejo, ki jo je nemška televizija prenašala iz stolnice v Wormsu. To toliko bolj preseneča, ko vemo, da je Luter stoletja veljal za znamenje razdvojenosti med katoličani in evangeličani. Martin Luter morda še najbolj povezuje Nemce v obeh Nemčijah.
Fra Angelico kmalu med blaženimi
Vatikanski tiskovni predstavnik p. Romeo Pancirolli je za rimsko uredništvo »Kathpress« izjavil, da bo papež Janez Pavel II. v bližnji prihodnosti prištel florentinskega slikarja Fra Angelica med blažene. Fra Angelico, čigar krstno ime je Giovanni da Fiesole, se je rodil leta 1400,
kot dvajsetletni mladenič je stopil v samostan dominikancev v Fiesolu in je kasneje živel v dominikanskem samostanu San Marco v Firencah. Umrl je leta 1455 v Rimu in je pokopan v cerkvi Santa Maria Sopra Minerva. Največ svojih umetniških del je naredil v dominikanskih samostanih in cerkvah, posebej v cerkvi sv. Marka v Firencah. To cerkev, njen križni hodnik, glavno ladjo in meniške celice krasi 40 fresk Kristusovega trpljenja. Od rimskih del v letih 1448 do 1453 pa so posebej znane umetnine v kapeli papeža Nikolaja V. v Vatikanu.
Najbolj revna afriška Cerkev
Že 17 let pustoši krvava državljanska vojna Čad. Država je petkrat večja od Jugoslavije, toda šteje samo 4,5 milijonov prebivalcev. Obširen del ozemlja je puščava. 60 % prebivalstva so muslimani. Kristjani so v manjšini: 220.000 katoličanov in 150.000 evangeličanov. Katoliško Cerkev so ustanovili pred 50 leti. Domačih duhovnikov je še malo. Poleg tujih misijonarjev je v štirih škofijah samo 8 duhovnikov domačinov in nekaj sester.
Škof Regis Belzile iz Moundoua na jugu Čada je pred petimi leti poklical v svojo škofijo skupino Belih očetov in Belih sester. Ustanovili naj bi središče za duhovno poglobitev voditeljev krščanskih skupnosti. P. Nothomb, voditelj te ustanove, ocenjuje sedanjo versko stanje takole: Katoliška Cerkev v Čadu je morda najbolj revna Cerkev v vsej Afriki. Misijonsko delo je še na začetku. Cerkev, predvsem njeno vodstvo, se le počasi prilagaja afriškim razmeram. Toda krščanska skupnost napreduje. Mladina je navdušena in pogumna. Katehisti so sicer bolj površno izobraženi, toda oznanjujejo z občudovanja vredno vnemo. Število duhovnih poklicev narašča. Mlado Cerkev ogrožata politična negotovost in pritisk muslimanov.
■	V Turinu je porotno sodišče izreklo 12 obsodb na dosmrtno ječo in desetine drugih obsodb za skupnih 290 let zapora proti 61 rdečim brigadistom. Porotno sodišče je obravnavalo deset umorov, ki so se zgodili v Genovi in Turinu, 17 telesnih poškodb, dve obtožbi poskusa pokola in desetine atentatov.
Seja deželnih strank
V	torek 2. avgusta so se na deželi v Trstu sestali deželni tajniki šestih strank, ki sestavljajo sedanjo večino. Obravnavali so predvsem tekoče probleme, posebej pa še pregledali položaj, ki je nastal v krajevnih upravah po junijskih upravnih volitvah. Zavzeli so se za to, da bi tudi v vseh glavnih krajevnih upravah (pokrajine, občine) vodile iste politične večine kot dežela.
MSGR. ANTON RUTAR - UMRL Ko je bila ta številka »Katoliškega glasa« že v tisku, je prišla žalostna vest, da je v sredo 3. avgusta v dopoldanskih urah nepričakovano umrl starosta slovenskih duhovnikov na Goriškem msgr. Anton Rutar. Pogreb bo v petek 5. avgusta. Njegova krsta bo od 9.30 dopoldne v pevmski cerkvi, kjer bo ob 11. uri pogrebna sv. maša, nato pa bo pokopan na pokopališču v Pevmi.
Več o zaslužnem pokojniku v prihodnji številki našega lista.
mn no tebim
■ V Vatikanu so objavili podrobnosti o papeževem romanju v Lurd v nedeljo 14. avgusta in na praznik Marije Vnebovzete 15. avgusta. Iz Rima bo odpotoval v nedeljo ob 13.30. Na letališču v Tarbesu ga bo sprejel sam predsednik republike Mit-terand, ki se bo s papežem nato zadržal v razgovoru na sedežu tamkajšnje prefekture. Zvečer bo papež vodil procesijo z lučkami, na dan praznika pa se bo že ob 7.45 srečal z duhovniki in redovnicami. Sv. mašo bo opravil ob 10. uri, opoldne bo zmolil običajno angelovo češčenje, nato pa se sestal s francoskimi škofi. Popoldne ob 15.30 se bo udeležil evharistične procesije in blagoslovil bolnike, ob 19.30 pa bo odletel nazaj v Rim.
■ V Palermu na Siciliji je organizirana mafija izvedla nov atentat, katerega žrtev je postal sodnik Chinnici, načelnik urada za protimafijske preiskave. Ko je stopil na ulico, so iz daljave pognali v zrak z eksplozivom napolnjen avtomobil, nameščen pred njegovim stanovanjem. Poleg sodnika sta izgubila življenje še dva orožnika, ki sta ga spremljala, hišnik poslopja, kjer je bival sodnik, 14 ljudi pa je bilo ranjenih. Pogreba se je udeležil tudi predsednik republike Pertini, kardinal Casaroli pa je poslal solidarnostno brzojavko v imenu papeža Janeza Pavla II.
■ Skupina petih mladih Armencev v starosti od 19 do 21 let, članov armenske revolucionarne vojske (ARA) je zasedla turško veleposlaništvo v Lizboni na Portugalskem. Ko so revolucionarji spoznali, da je policija obkolila poslopje in da je bil pobeg nemogoč, so si sami z razstrelivom vzeli življenje. Policija je mogla najti le še zoglenela trupla. Atentatorji so v preteklih dneh ločeno pripotovali na Portugalsko z libanonskimi potnimi listi.
■ Na progi Nica-Pariz je v bližini Avignona med nočno vožnjo iztiril brzec, pri čemer so štirje mladi kanadski turisti izgubili življenje, 24 pa je bilo ranjenih.
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinilllllllHIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII'l|l|llll,lll|,''l''l''tlll|lllllllll"IIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIII
Franz Kafka, glasnik temnega stoletja
Posebne slovesnosti v Sloveniji
1. Običajno srečanje treh mejnih škofij (Videm, Celovec in Ljubljana) bo na Brezjah v soboto 20. avgusta ob 10. uri.
2. Letos obhajamo 160-letnico mašniške-ga in 130-letnico škofovskega posvečenja svetniškega kandidata Friderika Barage. Slovesnost Baragovega dne bo 28. avgusta ob 16. uri v uršulinski cerkvi v Ljubljani.
3. Srečanje z misijonarji bo v Kranju 21. avgusta ob 16. uri.
4. V soboto 10. septembra bo Dan molitve za duhovne poklice vseh treh škofij. Glavno srečanje bo na Brezjah (ob 10. in 14. uri). K temu srečanju vabijo vse duhovnike, redovnike in redovnice, ki naj pripeljejo na Brezje čim več mladine.
Prvoobhajanei s svojim katehetom Mirkom Mazoro (na skrajni desni) 30. maja 1948
v Šolskem domu v Gorici
(Ob stoletnici rojstva velikega pisatelja)
Franz Kafka je bil sodobnik pomembnih avstrijskih pisateljev Musila, Hof-mannstahla, Rilkeja in Trakla. Poznal jih je sicer po imenu, vendar je ostal skorajda zakrit ob strani. Ni se namreč vključil v tisto javno kulturnopolitično dejavnost, ki jo imenujemo aktualna diskusija. Poleg 22 literarnih objav je za življenja le dvakrat bral iz svojih del. Kljub temu je Kafka, ki se je rodil pred sto leti, 3. julija 1883, v Pragi, s svojo nenavadno izvirno, filozofsko eksplozivno, človeško sodobno dognano literaturo danes prerasel omenjene, gotovo zelo znane pisatelje. Kako in zakaj se je to zgodilo?
Kafka, ki je bil na videz le občutljiv, nadvse pazljiv prisluškovalec pogovorov časa in skorajda nezapaženi opazovalec novih družbeno-političnih znamenj na nebu in na zemlji, je za-svojega življenja odšel, čeprav je proti toku ustvaril novo, nekonvencionalno literaturo, tiho mimo sodobnosti in sodobnikov.
Živel je namreč tisto, kar tako radi imenujemo »provincialno« življenje. Srečaval se je le s peščico znancev in prijateljev, bil marljiv pravnik v praškem av-stroogrskem »Zavodu za zavarovanje delavcev češke kraljevine«, podvzel ni nikakršnih večjih, dolgih potovanj, pa tudi njegove ljubezenske zgodbe ne kažejo prav nikakršnih senzacij, čeprav bi jih nekateri danes radi visoko stilizirali. Tragično pretrese njegova težka bolezen tuberkuloza, kateri je podlegel komaj 41 let star 3. junija 1924 v sanatoriju Kier-ling pri Dunaju.
Kljub temu se je pod to površno, skorajda običajno ali celo povprečno sliko skrivala neka zakrita, globlja skrivnost.
Ta je prihajala na plan le v pisateljevih mimo dnevnega reda napisanih izrednih tekstih, ki jih takratna javnost skorajda ni poznala, saj so izšli le v fragmentih pri tedaj novi založbi Kurt Wolff.
Kafka se je sodobnemu svetu šele postopoma razodel. Na Nemškem ga je v dvajsetih letih poznal le majhen krog ljubiteljev literature. Tedaj se je redkim posameznikom že tudi razkril v Franciji, kjer ga je cenil pisatelj Andre Breton v krogu avantgardistične skupine pri reviji »Minotaure«.
V	času Hitlerjeve diktature je teološke in filozofske razsežnosti Kafkove literature doumel krog židovskih pisateljev nemškega jezika v Ameriki, toda šele po letu 1945 se je nemški Zid sredi češke Prage vrnil nazaj k nemškim bralcem in med razvaline in na krvava tla stare Evrope, ki jo je pred tem zadela strašna nečloveška vojna nesreča.
Toda tudi po vojni je bil Kafka marsikomu tuj ali celo nevaren. Šele leta 1957 mu je rojstna Praga za trenutek odprla vrata, da so se nekatere od njegovih zgodb lahko izmuznile v prostor, ki se boji resničnosti in vsakršnega eksistencialno-du-hovnega prepiha. Zato danes v češčini Kafka v svojem domačem mestu spet skorajda ni prisoten. Leta 1963, v času moskovske odjuge, je lahko izšla Kafkova grozljiva zgodba »V kazenski koloniji«, ta boleči privid in predvid bodočih Hitlerjevih in Stalinovih koncentracijskih katastrof, v ruskem prevodu.
Tudi Slovenci smo ga odkrili zelo kasno. Prvi se je z njim soočil pronicljivi pokojni esejist in prevajalec Herbert Griinn. Pri ljubljanski Mladinski knjigi je v znani zbirki Kondor izdal leta 1961 niz Kaf-
kovih kratkih pripovedi. Tem je leta 1962 pri Cankarjevi založbi v Ljubljani sledil roman »Proces«, ki ga je na učinkovit način prevedel slovenski pesnik Jože Udovič. Sedaj je bila slovenska pot za velikega avtorja »Gradu«, »Amerike« in izrednih krajših proznih tekstov utrta.
Kafkov pesimizem, ki mu dogmatična marksistična linija očita odtujitev od resničnih socialnih in političnih stanj in mističnost, je zdaj na direkten način nagovoril nove slovenske in druge intelektualne generacije. Kot francoska filozofa Camus in Sartre so ga sedaj spoznali v njegovih eksistencialnih, religioznih in filozofskih razsežnostih, kot avtorja notranjega boja med upom in obupom, med strahom in pogumom, med varnostjo in nevarnostjo.
V	isti čas plodnih šestdesetih let sega Kafkov odločilni vpliv na nedogmatično sodobno češko literaturo. Tak Kafka osebnega človeškega življenja ni bil všeč tistim političnim dejavnikom, ki bi radi zaustavili kolo časa. Na Češkoslovaškem je germanist Goldstiicker vedno znova opozarjal na protitehnokratsko in humanistično pristnost velikega v nemščini pišočega Zida iz Prage. Goldstiickerja niso razumeli, kot ne razumejo Kafke. Oba sta doma iz krajev, ki so izoblikovali njun značaj, duhovnost in skovali njuno usodo. Morda je to ena bistvenih značilnosti paradoksnih osebnosti.
Franza Kalko lahko vsekakor prištejemo k tej zapleteni in tragično-dinamični obliki človeka. Njegova zapisana beseda ostaja duhovno živa. Oziroma še več: njegova literarna beseda se, čim bolj dolgo traja stoletje, kot večploskovna aktualnost na vedno nov način in vedno znova živo dogaja.	Lev	Detela
DcsttlelNKškeistmeJmniA"
Pilnjt po Hitiji
Katoliški glas je imel letos kaj srečno roko, da je vrsti uspelih potovanj, ki se vrstijo od leta 1977, dodal še potovanje v klasično Grčijo. Malce smo imeli strah pred vročino, ki v tem času pesti sredozemske dežele, pa smo zvedeli ob povratku, da tudi tu ni bilo kaj bolje. Imeli smo suho vročino, ki ne utruja tako kot vlažna.
Prijavilo se je nad 70 oseb; žal smo morali odkloniti prenekaterega, saj je v avtobusu le 53 mest. Dve tretjini udeležencev so bili Goričani, ostali s Tržaškega. Duhovniki so bili štirje, med njimi g. Stanko Kavalar iz severne Francije, izseljenski duhovnik za tamkajšnje Slovence.
Na pot smo šli v petek 22. julija. Prvi cilj je bil San Marino. Spotoma smo se ustavili v bazilikah Pomposa in S. Apoli-nario in Classe pri Ravenni. Na večer smo prišli v Loreto in imeli v kapeli nazareške hišice svojo prvo občestveno daritev.
Drugi dan smo po avtocesti zdrveli proti Bariju in ga dosegli okoli druge ure popoldne. Izredno doživetje je bil obisk bazilike sv. Nikolaja v starem delu mesta ob morskem obrežju. Sv. mašo smo imeli na svetnikovem grobu. Za gg. Markužo in Juraka, ki sta župnika v farah, posvečenih sv. Miklavžu, je bila ta maša še posebej nekaj prijetnega.
Ostali del popoldneva smo namenili ogledu »trullov« v Alberobellu. To so koničaste hiše, zložene iz kamna ter velika turistična zanimivost. Hiteli smo skozi oljčne, mandljeve in rožičeve nasade, skozi vinograde in vasice z belimi hišami. Na večer smo bili v Brindisiju, kjer nas je že čakala ladja-trajekt za Grčijo. Namestili smo se v udobnih dvoposteljnih kabinah. Ko je zjutraj posijalo sonce, smo bili že v pristanišču na otoku Krfu, dve uri nato pa spet stopili na trdna tla v kraju Igumenica. Začelo se je tako petdnevno potovanje po Grčiji.
Na pomolu nas je pričakovala naša vodička ga. Tita Artemis. Kakšno presenečenje! Nagovorila nas je v slovenščini. Doma iz Slovenije se je poročila z Grkom Artemisom, ki pa je po materi Slovenec in dobro govori materinski jezik. Razlaga ge. Tite je bila za nas neprestana bogatitev. Izredno poznanje grške klasike, čudovito slovensko izrazoslovje in velik praktičen čut so nam jo priljubili, da je bilo slovo v Patrasu od nje res težko. Naj še povem, da vodi skupaj z možem potovalno agencijo v Atenah. Kdor bi se želel poslužiti te slovenske agencije, naj se obrne na naslov: »Evodos«, travel agency (Angelos Artemis) 18. 3rd September Str., Athens (102), tel. 5235879.
Iz Igumenice se je pot začela dvigati v gorati Epir ob albanski meji, pozorišče bojev med Grčijo in Italijo v zadnji svetovni vojni. Marsikatera potnica je začutila strah ob prepadih, ki so spremljali vijugasto cesto, a ni bilo razloga za to. Slovenski šofer Rasti Fačus iz Brd, ki ga je dala agencija IOT na voljo, da bi bilo počutje res naše, je suvereno obvladal vozilo. Tudi nanj se je naša ekipa zelo navezala in ga bo ohranila v trajnem spominu.
Po tipičnem kosilu v Metsovu (1240 m) na pogorju Pind smo popoldne prispeli do »visečih« samostanov Meteora, ki so postavljeni kakor ptičja gnezda na svoj čas nedostopne pečine. Nastali so v 15. in lč.stoletju in nekateri so še obljudeni. Enega — ženskega — smo si mogli ogledati tudi mi.
Prenočili smo v srcu rodovitne tesalske nižine v Trikali, drugi dan si ogledali iz bojev s Perzijci znano termopilsko ožino, nato pa nadaljevali pot v slavno preročišče Delfi, čeprav v razvalinah, zapusti na obiskovalcu edinstven vtis kot tudi pokrajina, en sam oljčni gaj, ki ga obdaja. Doumeli smo stare Grke, zakaj so prav tod iskali nasvetov pri božanstvu.
Mimo starodavnih, sedaj seveda novih Teb smo na večer prišli v grško prestolnico Atene. Drugi dan je naravno naš o-bisk dopoldne veljal predvsem kompleksu templjev na Partenonu. Je nekaj presun-| ljivega, ko vidiš tokove turistov, ki se ne-‘ prestano vzpenjajo na to skalnato ploščad.
Popoldne smo naredili izlet k svetišču boga Pozejdona na koncu atiškega polotoka; mnogi so priložnost tudi izrabili, da se kopajo v Egejskem morju. Zvečer pa smo na prostem prisostvovali pod :: zvezdnatim južnim nebom predstavi gr-j ških folklornih plesov.
Četrti dan bivanja v Grčiji nas je skozi največje grško pristanišče Pirej avtobus ponesel na korintsko ožino, ki povezuje • celinsko Grčijo s Peloponezom. Ustavili j smo se ob prekopu, nato pa obiskali raziš; valine starega Korinta, kjer smo ob branju odlomka iz pisma sv. Pavla Korinča-
- enkratni) dnMje
nom v duhu poromali v zgodovino tega nekdaj tako bogatega mesta.
Pot skozi Argolido je imela obvezen postanek v starodavnih Mikenah z ogledom njene Akropole, orjaškega obzidja, Levjih vrat in tako imenovane Agamem-nove grobnice.
Kosilo nas je čakalo v romantično ležečem Nafplionu ob morskem zalivu. Mesto so nekaj časa imeli v svoji lasti Benečani, kar se opazi še danes. Od tod smo proti večeru obiskali kraj Epidavros, kjer se je ohranilo nedotaknjeno eno najlepših grških gledališč. Povzpeli smo se do vrha in sami preizkusili njegovo zvočnost. Tu je imel Eskulap, bog zdravilstva, svoje slavno svetišče.
Iz Nafpliona smo se sedmi dan potovanja dvignili v notranjost Peloponeza, ga prevozili počez od Egejskega do Jonskega morja in bili opoldne v Olimpiji. Postalo nam je jasno, zakaj so si Grki prav ta na rastlinju kipeči kraj izbrali za svoje igre.
Na večer smo dospeli v Patras ob vhodu v Korintski zaliv in počastili apostola sv. Andreja, ki ima tu dve krasni baziliki, saj je v Patrasu daroval svoje življenje za Kristusa. Tu se je prijazna vodička poslovila od nas, mi pa smo se na polnoč vkrcali v udobno ladjo, ki nas je po 32 urah prijetne in sproščene vožnje v soboto 30. julija dopoldne prinesla v An-kono.
Spet nas je sprejela Italija, nič manj vroča kot Grčija. Po izdatnem kosilu blizu Riminija smo na večer prišli v Padovo, kjer smo na grobu bi. Leopolda Mandiča opravili zahvalno mašo slovesa. Nehote in nevede je dan sovpadal s svetnikovo smrtjo. Ne preveč utrujeni, pač pa presrečni zaradi vsega, kar smo doživeli, smo v mraku prišli v Gorico. Ne moremo reči drugega kot: »Bog bodi zahvaljena za to čudovito potovanje!«
Jože Jurak
★
ALOJZIJEVIŠČE. Vpisovanje gojencev za šolsko leto 1983-84 bo od 15. do 31. avgusta. Tudi gojenci prejšnjega leta se morajo znova prijaviti.
Nedopusten poseg v pravice Cerkve
Na Malti je 18. julija letos stopil v veljavo zakon, ki posega celo v mašne štipendije. Gre namreč za tako imenovane ustanovne maše, ko lahko vernik zapusti Cerkvi premoženje in jo obveže, da bo zanj ali za koga drugega darovala ob določenem času svete maše. Malteška vlada je odločila, da bo te zapuščine zasegla in jih obdržala, če jih dediči v desetih letih ne bodo zahtevali nazaj.
Malteški škofje so v odprtem pismu ostro protestirali in izjavili, da ta vladni sklep pomeni kršenje človekovih zasebnih pravic. Poudarili so tudi, da lahko v ustanovne maše posega le papež in zato naj duhovniki še naprej opravljajo dolžne maše, čeprav bo vlada zasegla imetje, ki je podlaga zanje. Medtem pa prihajajo z raznih strani sveta izrazi solidarnosti z malteškimi škofi.
Zasedanje Ekumenskega sveta Cerkva
V	Vancouvru (Kanada) se je 24. julija pričelo zasedanje tega sveta, ki bo trajalo do 10. avgusta. Tega srečanja se je spomnil tudi sv. oče, ki je v nedeljo 24. julija nagovoril nekaj tisoč romarjev, ki so se zbrali na dvorišču papeževe poletne rezidence v Castelgandolfu.
»To srečanje,« je dejal med drugim, »kaže močno željo vseh kristjanov, da bi dosegli popolno edinost. Katoliška Cerkev se odločno zavzema za ekumensko gibanje in iskanje edinosti je ena izmed njenih glavnih pastoralnih pobud. Hoditi želi po vseh poteh, ki bi mogle voditi k edinosti.«
Dokument argentinskih škofov
Katoliški škofje Argentine so izdali pod naslovom »Bog, človek in vest« dokument, v katerem pravijo, da »je soodgovornost ljudstva najboljše zdravilo za bolno družbo«. Škofje pozivajo vojaško vlado, naj ne ovira delavcev, ko se združujejo v sindikate. Sindikati naj aktivno sooblikujejo politično življenje, da tako prispevajo k skupni blaginji. Globoka moralna kriza, ki pretresa državo sili vse družbene sloje »k notranjemu premišljevanju«. Brezposelnost, nizki dohodki in nezaželeno priseljevanje težijo narod, ki je v preteklosti milijonom priseljencev nudil zavet-
20. junija je preteklo deset let, odkar je papež Pavel VI. povzdignil »Slovenik« v papeško ustanovo. Marsikdo se še spominja, s kakšnim veseljem in navdušenjem, nekateri kar s ploskanjem, smo sprejeli to novico v baziliki sv. Petra. Drugim je morda ostal nepozaben obisk v »Sloveniku«, ko ga je v dveh dneh obiskalo nad 2.000 romarjev, ali pa vseslovensko srečanje v palači Pija XII., kjer so naši pevski zbori z vseh krajev domovine, od Koroške do Benečije, po izklesanih besedah pisatelja A. Rebule dobesedno osvojili poslušalce.
V	desetih letih se je marsikaj spremenilo. Od prisotnih nadpastirjev so nas zapustili prvi slovenski metropolit J. Pogačnik, mariborski škof M. Držečnik in zamejska škofa J. Kostner ter P. Cocolin; njim se je pridružil še bivši študent Štefan Steiner. Koliko naših dobrotnikov je v tem času prekoračilo vrata večnosti, ne more odgovoriti noben kronist razen Onega, ki piše večno kroniko. Vse pa smo vključili v svojo molitev, ki se dnevno dviga od oltarja iz pohorskega marmorja, z relikvijami naših zaščitnikov v »Sloveniku«, ob pogledu Brezjanske Marije Pomagaj na steni — dragocen spomin slovenskih škofov in slovanskega papeža Janeza Pavla II. — ter po naše okrašen tabernakelj na umetniškem podstavku.
Za zavod seveda ni pomembno, kaj se je dogajalo okrog njega, temveč kako je sam vršil začrtano poslanstvo.
Povprečni zgodovinar je zabeležil množično romanje rojakov v svetem letu 1975, z zračnim mostom med Brnikom in Ciam-pinom; nadalje vseslovensko romanje ob 1100-letnici brižinskih spomenikov s papeževim kronanjem Marije Pomagaj v »Sloveniku«. Vsa ta skupinska srečanja so globoko odjeknila v verskem življenju naših rojakov in dostaviti je treba, da je Slovenik igral važno vlogo za dosežene uspehe. Nič manj pa niso bili zadovoljni posamezni romarji, ki so potrkali na vrata in si želeli postrežbe in navodil za razburkani Rim.
Ob teh zunanjih in bolj vidnih dogodkih, za posameznika bolj otipljivih,
je ter jim dajal dela in kruha. Škofje so se ponovno tudi izrekli za nerazdružlji-vost zakona, splav pa označujejo kot »gnusen zločin«.
Evangeličanski Cerkveni dan v Vzhodni Nemčiji
Več kot sto tisoč ljudi se je udeležilo evangeličanskega Cerkvenega dne v Dres-denu (Vzh. Nemčija). To je bil predzadnji od sedmih takih dni v tej državi ob letošnjem Lutrovem jubileju. V ospredju prireditve je bilo vprašanje «Kako bi mogli preprečiti, da naši otroci kot kristjani ne bi bili ožigosani kot oporečniki v socialistični družbi?« Obravnavali pa so tudi vprašanje miru in ravnanja po vesti.
Od zdravnika do škofa v misijonih
Papež Janez Pavel II. je 17. julija imenoval 56-letnega francoskega zdravnika Huberta Michona za nadškofa v maroškem glavnem mestu Rabatu. Tu je delal že od svojega mašniškega posvečenja 27. aprila 1957. Leta 1968 je bil imenovan za škofovega vikarja. Vseskozi pa je ob duhovniški službi uspešno opravljal tudi zdravniško delo.
Obsodbe v Vietnamu
Ljudsko sodišče v Hošiminhu (nekdanjem Sajgonu) je obsodilo dvanajst duhovnikov na visoke zaporne kazni pod obtožbo delovanja proti državi in širjenja protirevolucionarne propagande. Med njimi je sedem jezuitov, dominikanec, drugi pa so škofijski duhovniki.
Kakor poroča partijski dnevnik Nhan Dan 3. junija, je sodišče obsodilo na dosmrtno ječo jezuita Nguyen Van Hiena, njegovega provinciala Nguyen Cong-Doa-na pa na 12 let zapornih kazni. Še en jezuit je dobil 15 let, vsi drugi so bili obsojeni na zaporne kazni do pet let. Sodišče jih je namreč označilo za »pajdaše glavnih obtožencev«.
■	Pri kraju Gachala v južnoameriški državi Kolumbiji se je nad gradbiščem velike vodne centrale na reki Guavio sprožil s pobočja Andov velik zemeljski usad, ki je pod seboj pokopal 150 oseb. Na gradbišču je delalo tudi kakih 30 italijanskih delavcev. Eden od njih je izgubil življenje.
se je treba ustaviti pri vsakdanjem skritem življenju »Slovenika«, kamor je prišlo po blagoslovitvi 31 študentov, ko so se leta in leta s študijem pripravljali na bodoče apostolsko delovanje med svojimi rojaki v domovini. Kot bi nam hotel največji Dobrotnik pripraviti posebno veselje, so ravno za desetletnico doktorirali kar trije: iz bogoslužja, svetega pisma in sociologije, in se v teh dneh vračajo domov, da bodo obdelovali po škofovi želji del Gospodovega vinograda.
Omeniti je treba tri srečanja, tako imenovane simpozije, kjer se je na vsakem zbralo nad trideset izvedencev: razpravljali so najprej o vsemisijonskem delovanju pri Slovencih, v jeseni 1981; nato o misijonskem delovanju v mariborski škofiji, po veliki noči 1982, in o škofu A. M. Slomšku v lanski jeseni. Ob vseh treh srečanjih se je ustavil tudi tisk, čeprav to ni bil namen organizatorjev, ki so si zastavili izključno znanstveno raziskovanje.
Desetletna doba se ni izčrpala samo v uspehih, ampak je tekom časa prinesla na dan nekaj pomanjkljivosti, ki jih mora vodstvo upoštevati. Med vsemi naj se omejim le na naslednje: Romarji so najbolj občutili, da jim primanjkuje primerna dvorana za družabno srečanje. To posebno po večerji, ko bi vsak poln vtisov rad povedal svoje mnenje ali pa z domaT čo pesmijo potrdil, da smo v Sloveniku »kot doma«.
Pri večjih obiskih in znanstvenih srečanjih smo občutili potrebo po dvorani, kjer bi mirno tekel pogovor in bi ne bilo potrebno spreminjati obednice v predavalnico in obratno.
Univerzitetni značaj Slovenika zahteva končno primerno dvorano za knjižnico, kamor se stekajo knjige, ki kakorkoli govorijo o teologiji in filozofiji ali o veri in katoliškem delovanju med Slovenci doma in v zamejstvu. Hvala Bogu, da knjige prihajajo, samo da prostora ni bilo. Slovenikova knjižnica dobiva svoj izrazit obraz in nenadomestljivo poslanstvo. V krogu rimskih narodnih, univerzitetnih in redovniških knjižnic predstavlja našo filozofsko teološko kulturo. Vse duhovnike prisrčno vabim, da nam posredujete redkosti slovenskega čtiva in s tem doprine-sete svojo »veliko opeko« h gradnji naše edinstvene kulturne cerkvene ustanove.
Tem vrzelim je bilo treba najti primerno rešitev, zato smo pred dvema letoma prosili arhitekta Jožeta Kregarja, naj nam pripravi načrt za racionalno izrabo pritličja, ki je bilo v najemu. Izvedbo je prevzel arhitekt Jože Brec.
Zunanji znaki so nam namigovali, da je prišel trenutek za izvedbo načrtov. Nepričakovano so bili izpraznjeni določeni prostori in rimska občina je v kratkem času odobrila načrte. Tako smo se lotili dela, ker smo prepričani, da je tukaj božji prst, dela, ki dobro napreduje in vse kaže, da bomo v novembru končali.
Z deli so povezani stroški. Dosedanja pomoč dobrotnikov, kot tudi vidni zunanji znaki naklonjenosti posebno pa zaupanje v božjo previdnost, ki se poslužuje človeškega delovanja, nam dajejo pogum in prepričanje, da bomo s skupnimi močmi začeto delo končali.
Nobenega ne bi radi izključili od sodelovanja in vse prijatelje lepo vabimo, da doprinesejo delček. Prav lepa hvala vsem, ki ste že darovali svojo »opeko« in vas bratsko vabim, da nam priskočite na pomoč. Gre za ustanovo, ki presega osebne interese in je ena izmed redkih, da ne rečem edina slovenska ustanova, ki jo kot slovensko pravno osebo priznava cerkveno in civilno, narodno in mednarodno pravo. Nekoč so naši predniki nosili »vi-šarska polena« in zgradili Svete Višarje, mi pa prosimo, da za Slovenik prinesete »opeko«, ki stane 5.000 lir. Kamen na kamnu palača, opeka na opeki Slovenik! Vse »opeke« bomo simbolično položili pod marmornato ploščo z napisom »Sveto leto odrešenja 1983« s papeževim grbom.
Pričujoče sporočilo naj bi bilo najprej prav prisrčna zahvala vsem, ki ste že prinesli »svojo opeko«, povabilo vsem, ki bodo dostavili še »svojo«, prav posebno pa vsem, ki nas z molitvijo podpirate in kličete nad našo rimsko slovensko ustanovo po Marijinem posredovanju blagoslov Najvišjega.
Maksimilijan Jezernik, rektor
Velikodušna pomoč severnoameriških katoličanov
Katoličani ZDA so v preteklem letu zbrali 39 milijonov dolarjev za papeške misijonske družbe. Zbrani denar bo šel v pomoč 900 misijonskim škofijam.
Sveto leto
Ljudje radi obhajamo spomin na pomembne dogodke v življenju posameznika, družine, župnije, škofije ali naroda in slavimo jubileje. Letos mineva 1950 let od najpomembnejšega dogodka v zgodovini, tj. smrti in vstajenja Kristusa, Boga in človeka, našega Odrešenika. Po besedah papeža Janeza Pavla II. je ta dogodek »vrhunec razodetja in največje delo božjega usmiljenja za ljudi vseh časov«. Zato je sv. oče oklical sveto leto našega odrešenja.
Kaj naj bi skupaj s papežem dosegli v tem jubilejnem svetem letu odrešenja? Odgovorimo lahko zelo kratko: dosegli naj bi pokoro, spravo in mir. Povabljeni smo torej, naj v tem letu na široko odpremo vrata Odrešeniku, da bo to leto čas milosti in rešitve.
Ko je papež povedal, da bomo imeli sveto leto, se je marsikdo začudil. Pre-nekateri je začel godrnjati. Vsa stvar se je pa pomirila, ko se je zvedelo, da je posebnost tega jubilejnega svetega leta v tem, da ga sočasno, hkrati obhajamo povsod po svetu; tj. v Rimu in vseh škofijah sveta; druga značilnost je pa v tem, da je mogoče povsod dobiti iste duhovne sadove, kakor v Rimu tako tudi v domači škofiji.
Kako smo mi sprejeli novico o svetem letu? Zdi se mi, da je bilo v začetku kar precej zanimanja, če ne celo navdušenja. Kaže pa, da se je to navdušenje žal že precej poleglo, ko smo namreč spoznali, da gre za resno stvar, za notranjo prenovo in ne samo za zunanje pobožnosti, ki so sicer velike važnosti, a niso vse.
Ko so slovenski škofje naznanili sveto leto, so v svojem pismu poudarili naslednje misli: Kristjani naj bi globoko doživeli skrivnost Kristusovega odrešenja v vseh razsežnostih. In to odrešenje moremo razumeti samo na ozadju neskončnega božjega usmiljenja. V tem jubilejnem letu naj bi nam še globlje prišlo v zavest, da se Kristusovo odrešenjsko delo sedaj uresničuje v Cerkvi, ki je vsa potopljena v skrivnost odrešenja, in v zakramentih, ki so studenci, izvirajoči iz Kristusovega križa. Priti moramo do resničnega spreobrnjenja, ki je tudi pogoj za pridobivanje svetoletnega odpustka. In naša sprava z Bogom bo vodila do sprave z ljudmi. Naša sprava z Bogom in sočlovekom mora nujno voditi naprej v dela ljubezni do bližnjega; do telesnih in duhovnih del usmiljenja. Odrešenje nam namreč odpira veličastno knjigo naše solidarnosti s trpečim Kristusom in v njem nas uvaja v skrivnost naše solidarnosti s trpečimi brati.
S TRŽAŠKEGA
Repentabor vabi na praznik Marijinega vnebovzetja
Letošnje praznovanje bo v znamenju svetega leta in dolgo pričakovanega začetka obnovitvenih del celotnega kompleksa.
Praznovanje se bo začelo že v soboto 13. avgusta od 5. ure naprej. V nedeljo bo poleg redne nedeljske maše ob 19. uri še večerna maša ob 20. uri, nato diapro-gram »Od Bleda do Rateč«.
Na sam praznik sta kot vsako leto dva osrednja shoda. Zjutraj ob 10. uri in popoldne ob 17. uri. Zjutraj bo glavno slovesnost vodil tržaški škof Bellomi. Popoldne je po maši, ki jo bo daroval g. Jože Bajzek, Marijina ljudska pobožnost s petjem litanij Matere božje. Ostale maše so še ob 8. uri in ob 11.30.
Od sobote do torka zvečer bo možnost sprejeti svetoletni odpustek ob pogojih, ki jih določa Cerkev. Vse dni bo tudi možnost opraviti sveto spoved.
V	torek 16. avgusta se praznovanje nadaljuje, saj župnija slavi svojega zavetnika sv. Roka. Maše ob 8. in 10. uri, ob 18. uri slovesne večernice.
Letos bodo romarji že videli začetek obnovitvenih del. Naša javnost je že seznanjena z dogodki in težavami glede obnove Repentabra. 15. avgust je priložnost, da vsi, ki jim je Repentabor pri srcu, tudi konkretno podprejo delo obnove. Vsakdo, ki bo dal pri vhodu prostovoljen prispevek, bo dobil v spomin značko Repentabor. Večje darove bomo vpisovali v posebno knjigo dobrotnikov Repentabra, katere bomo potem tudi objavili v našem časopisju.
Vse dni se bodo romarji lahko tudi okrepčali in osvežili, kot je v navadi že nekaj let. Tudi ta izkupiček bo za potrebe župnije. Zato ste letos v čim večjem številu vabljeni na Repentabor, da na dostojen način proslavimo praznik Marijinega vnebovzetja.
Tone Bedenčič
OKNO V DANAŠNJI SVET
Slovenski pozdrav na prvi seji goriškega pokrajinskega sveta
V	soboto 30. julija se je prvič sestal goriški pokrajinski svet z namenom, da preveri pravilnost izvolitve pokrajinskih svetovalcev nove mandatne dobe. Seji je predsedoval naj starejši svetovalec Comi-nardi (PSDI), ki je tudi imel pozdravni nagovor.
Sledile so intervencije posameznih voditeljev svetovalskih skupin. Prvi je bil na vrsti komunist Poletto, ki je v dolgem govoru kritiziral dosedanjo pokrajinsko u-pravo, zavzel pa se je za plodno sožitje med Italijani, Furlani, Bizjaki (!) in Slovenci, pa tudi med Italijo in Jugoslavijo. Socialist Cej je predlagal odložitev točke dnevnega reda, ki predvideva izvolitev predsednika pokrajinskega sveta in spomnil na še nerešeno vprašanje globalne zaščite slovenske manjšine v Italiji.
Govora Bressana (PSDI) in De Grassija (PRI) sta poveličevala zmagi njunih strank na volitvah.
Dr. Mirko Špacapan se je v imenu SSk najprej zahvalil dolgoletni odbornici Mariji Ferletič za opravljeno delo v korist celotnega goriškega prebivalstva. Dejal je tudi, da Slovenci v Italiji ne zahtevamo privilegijev, pač pa samo to, da nas večinski narod upošteva, za kar v resnici smo in za kar veljamo, v popolni enakopravnosti z državljani italijanske narodnosti, kakor nam to jamči 6. člen ustave. Izrazil je upanje, da bo goriška pokrajinska uprava znala najti izhod iz sedanje krize, ki pesti kraje ob Soči; vse to pa ji bo tem lažje, čimbolj bo upoštevala interese tistega prebivalstva, ki tukaj živi od vedno in kateremu usoda Goriške pomeni hkrati usodo lastnih družin. S svoje strani bo SSk vodila konstruktivno politiko, upoštevajoč vse pobude, ki zadevajo dobrobit slovenskega prebivalstva v naši pokrajini. Svetovalec Špacapan je nato gornje misli posredoval v slovenskem jeziku, iz spoštovanja, tako je rekel, do vseh prisotnih, ki jim je slovenščina materni jezik. Zavzel se je tudi za vzpostavitev sistema za neposredno prevajanje v dvorani pokrajinskega sveta, ki bi omogočil, da lahko sledijo izvajanjem v slovenskem jeziku tudi ostali svetovalci, ki sicer upravičeno tožijo, da ne razumejo govorice (in morda zapustijo sejno dvorano prav tedaj, ko je govora o naših problemih - op. pisca).
Po posegih misovca Cosma, ki je napovedal opozicijo v nedogled in demokristjana Tomata, ki je priznal poraz svoje stranke in ga označil kot začetek prenovitvenega procesa, je sledilo glasovanje za sprejetje odložitve razprave o imenovanju novega predsednika pokrajinskega odbora in šestih odbornikov. Za predlog so glasovali vsi z izjemo misovca.
Tudi tokrat je torej slovenska beseda prišla samo iz ust predstavnika SSk, edine slovenske stranke v Italiji, ki kot taka zagovarja našo prisotnost na vseh področjih javnega življenja. Samo z zagovarjanjem našega jezika in kulture ob vsaki priložnosti (pa brez visoko donečih izjav in izzivanj, ki tujega poslušalca lahko samo spravijo v nerazpoloženje) bomo Slovenci v Italiji uspešno uveljavljali naše zahteve. Slednje pa morajo biti izrečene jasno brez vsakršnih zadržkov, ki jih lahko vsilijo vodstva drugih strank. Večno sklicevanje na globalno zaščito utegne postati dvorezen meč, saj po eni strani zagotavlja rešitev vseh naših problemov ne vemo kdaj, po drugi pa sili Slovence v
Italiji v nekako biblijsko pričakovanje, ki gotovo ne priporome k borbi za vsakdanjo realnost našega prebivalstva.
Sovodnje
Občinska seja. Bila je v torek 26. julija. Najprej so svetovalci odobrili odborov sklep, da se podjetju izplača 2.399.000 lir za čiščenje telovadnice, nato pa so prešli na določitev lestvice za prevoz in upepeljevanje smeti kot to določa zakon. Ta odreja, da s prihodnjim letom občinske uprave ne bodo smele imeti izgube s smetarsko službo. Zaradi tega so morale občinske uprave do 31. julija letos odobriti zvišanje davka na to službo.
Podžupan Klemše je obrazložil zadevno stališče občinskega odbora. Do sedaj je uprava skoraj v celoti krila iz lastnih virov strošek za sežiganje smeti, ker pa zakon izrecno zahteva, da morajo tudi ta strošek kriti porabniki, je uprava prisiljena povišati za 25 96 vsoto, ki so jo do sedaj porabniki plačevali. Pri tem je začasni tajnik iz Dolenj (Dolegna) Giorgio Redivo pojasnil bistvo zakonov, ki urejajo to službo.
V	debato so posegli vsi svetovalci. Pri tem je bilo govora tudi o delovanju goriškega upepeljevalnika, ki bo zaradi popravil za nedoločen čas zaprt. Na račun prejšnje občinske uprave se je v zvezi z upepeljevalnikom razvnela majhna polemika, češ da se ni v zadostni meri zoperstavila lokaciji, kjer sedaj objekt stoji.
V	času, ko bo goriški upepeljevalnik počival, bodo smeti prevažali v Moraro.
Na koncu diskusije so svetovalci poleg poviška odobrili tudi predlog, naj se preveri položaj porabnikov te službe, kajti ni pravilno, da npr. družina, sestavljena iz dveh ali še manj starejših oseb plačuje enak prispevek kakor veččlanska mlada družina. Iz vrst svetovalcev bo zato sestavljena posebna komisija, katera bo pregledala dostavljene dokumente o izračunani površini posameznih hiš ipd.
Kakor je lani občinska uprava uredila pokopališči v Rupi in Gabrjah, tako bo letos poskrbela za pokopališči na Peči in v Sovodnjah. Svetovalci so bili mnenja, naj se da prednost tistemu na Peči, ker je tega zelo potrebno in je že bilo v ta namen temeljito pregledano. Pri tem se je izkazalo, da je zlasti kapela v obupnem stanju. Sedanji predvideni stroški za ureditev pečanskega pokopališča so
4.845.000	lir, medtem ko je za sovodenjsko namenjenih 7.371.000 lir, vendar načrt še ni izčrpno izdelan.
Svetovalec SSk Remo Devetak je odločno opozoril občinsko upravo na vse preveč pogostno pomanjkanje vode in elektrike na Vrhu. Tako zmanjka letos skoraj pri vsakem tudi majhnem neurju elektrika na javni razsvetljavi ali pa pride do okvare na črpalnih napravah v Petov-Ijah. Dodal je, naj bi se uprava bolj zavzela pri vodovodnem konzorciju CAFO kot sta to že storili občinski upravi v Doberdobu in Števerjanu. Do tega tudi ima vso pravico, saj kot član tega konzorcija plačuje poleg redne članarine tudi odstotek primanjkljaja.
Popravek. V članku Rema Devetaka »Porast in osip glasov - zakaj?«, ki je izšel v Kat. glasu 21. julija je med drugim rečeno, da je »Primorski dnevnik« z dne 18. junija lani prinesel razgovor s Stojanom Spetičem (PCI) o občinskih volitvah na Tržaškem. Dejansko je ta razgovor izšel v »Primorskih novicah«, ki izhajajo v Novi Gorici.
25 let revije »Iniziativa Isontina«
Goriška revija Iniziativa Isontina je z 80. številko začela svoj petindvajseti letnik. Izhaja od leta 1958 kot glasilo centra »Sen. A. Rizzatti«, ki se ukvarja s političnimi, gospodarskimi in družbenimi vprašanji. Kot poudarja tudi uvodnik ob 25-letnici, sta urednike vseskozi vodili odprtost in širina, kar se kaže tudi v prijateljskem sodelovanju z alpskimi sosedi od Celovca do Ljubljane.
Slovenski zamejski pisci so se v reviji pogosto oglašali s prispevki iz slovenskega kulturnega sveta. Tako tudi v jubilejni številki. Andrej Bratuž je prispeval krajšo študijo o Antonu Mahniču z naslovom »Politica e storia fra Platone e S. Ago-stino« (Uvod in kratek Mahničev življenjepis. Politična misel. Filozofija zgodovine. Bibliografija). Drugi članek o slovenski kulturi ima naslov »Artisti sloveni nel-la Venezia Giulia«. Fulvio Monai je v njem prikazal Vena Pilona, Ivana Čarga in Avgusta Černigoja. Besedilo lepo dopolnjujejo štiri reprodukcije omenjenih slikarjev. Monai ima v reviji še dva prispevka s področja umetnosti.
Zgodovinar Fulvio Salimbeni razpravlja o Keltih v Furlaniji, pisatelj Carlo Sgor-lon predstavlja svoje delo II dolfin, napisano v furlanščini. Renzo Boscarol poroča o XVI. mittelevropskem srečanju, posvečenem hebrejski kulturi; njegov je tudi članek Gorizia e il Terzo mondo. V reviji zasledimo še vrsto člankov o gospodarskih vprašanjih v naši deželi, o kulturi in raznih aktualnostih. Sergio Bassi, Celso Macor in Sergio Tavano so napisali recenzije raznih knjig, ki so izšle med 1981 in 1983.
Revija je tudi to pot lepo opremljena. Krasijo jo številne reprodukcije in umetniške fotografije, med drugimi pročelje Malega semenišča, današnjega slovenskega šolskega središča (G. Tambalo), in zeleno modri motiv gradeške lagune na platnici (G. Assirelli).	L.	B.
Čestitke
Goriški skavti in skavtinje čestitajo Tatjani Košič, ki je z odliko diplomirala na telesnovzgojni fakulteti v Bologni.
Sprememba pri tedniku »Gospodarstvo«
V zadnji julijski številki tednika »Gospodarstvo« beremo, da se dr. Lojze Berce poslavlja od omenjenega lista, ki ga je prav on v povojnih letih priklical v življenje in ga z ljubeznijo urejal 35 let.
V uvodniku »Moje slovo« urednik podaja kriterije, ki so ga navdihovali pri delu, ocenjuje prehojeno pot in ugotavlja, da je boj proti času nemogoč. 85 let njegovega življenja ga sili, da list prepusti novim in mlajšim rokam, seveda če se bo našel kdo, ki bo hotel njegovo pot nadaljevati.
Vsekakor odhaja dr. Berce v zgodovino našega časnikarstva kot človek, ki je bil visoko razgledan, narodno zelo zaveden in do drugače mislečih vedno strpen. Želimo mu, da bi ga imeli še vrsto let v svoji sredi.
OBVESTILA
Župan občine Števerjan je zaradi velike suše, ki pesti naše kraje odredil, naj se občani poslužujejo pitne vode izključno v higienske namene, za kuhinjske potrebe in napajanje živine, strogo pa prepoveduje uporabo vode za namakanje vrtov, travnikov, vinogradov, za pranje avtomobilov, oplako dvorišč, polnjenja kopalnih bazenov in drugo potrato. Kršitelji bodo kaznovani z globo v znesku 200.000 lir.
V Nabrežini bo v nedeljo 21. avgusta tradicionalno praznovanje domačega zavetnika sv. Roka s slovesno mašo in procesijo ob 10. uri. Vabljeni!
V Marijini cerkvi na Pečah v dolini Glinščice bo na praznik Marije Vnebovze-te 15. avgusta ob 18. uri sv. maša.
Sv. Višarje. V svetišču ni službe božje, ker obnavljajo cerkev, ki je bila od potresa poškodovana. Tudi žičnica ne vozi.
Izšla je nova salezijanska knjižica »Hvalnica naravi«, ki jo je napisal Matjaž Puc. Knjižica je na prodaj pri Fortunatu v Trstu in v Katoliški knjigarni v Gorici. Cena 1000 lir.
DAROVI
Za cerkveni zbor z Opčin ob tradicionalnem izletu: Terezija Malalan 10.000; Francka Peršič 10.000; Angela Vremec 10.000; Viktorija Sosič 10.000 lir.
Za cerkev v Novi Gorici: družina Bratuž v spomin Mirka Mazora 50.000 lir.
Za misijone: N. N., Trst v zahvalo bi. Tereziji Ledochowski 20.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
DAROVI
V	spomin svojih bratov Lojzeta (umrl 10. junija letos v Argentini) in duhovnika Mirka daruje Kristina Mazora za Katoliški glas, za cerkev sv. Ivana v Gorici, za cerkev sv. Ignacija na Travniku, za cerkev Kristusa Odrešenika v Novi Gorici in za Sv. goro po 100.000 (skupaj 500.000) lir.
Za Katoliški glas: družina Malalan, Opčine 10.000; Mirka Terpin, Števerjan 7.000.
Za Zavod sv. Družine: Marija češčut, Sovodnje v spomin pok. M. Mazora 30.000.
Za cerkev v Podgori: N. N. 300.000 lir.
Za cerkev v Štandrežu: sorodniki v spomin Marte Devetak 30.000; v spomin Miroslava Gulin Natalija, Milica in Vida Rijavec vsaka po 50.000; v isti namen Julka Brajnik 30.000 lir.
Za župnijsko dvorano in cerkev v Nabrežini: msgr. Simčič v spomin pok. Mirka Mazora 50.000; Budin 5.000; Rudež 20.000; Šavli 10.000; Pavla Rojc 50.000; Marchesan 10.000; G. J. 10.000; Pavla Jazbec 15.000; Olga Mislej 10.000; družina Terčon, Slivno namesto cvetja na grob Oskarja Jenko 20.000; ob pogrebu istega 20.000; ob pogrebu Zvonkota Radovič 30.000; Marta Terčelj v spomin Pavle Rojc 10.000; sorodniki iz Gorice 10.000; nabirka na četrto nedeljo v mesecu 120.100; domači pok. Pavle Rojc 50.000 lir.
Za obnovitev cerkve na Opčinah: Bernarda Simič v spomin na moža Marija 50.000; družina Kacin ob 4. obletnici mamine smrti 100.000; Vida Sosič-Guzzo 50.000; Ivanka Sosič-Kramar 20.000; družina Žerjal v spomin na moža, očeta in dedka Mirota 50.000; N. N. ital. jezika 25.000; razni 7.000 lir.
Za cerkev na Ferlugih: starši ob krstu hčerke Iris Veronike 50.000 lir.
Za slov. pastoralno središče v Trstu: N. N. 20.000; N. N. 200.000; Felicita Vodopivec, Trst 100.000; Fani Furlan 3.000; N. N. 300.000; Marija in Marko 50.000; udeleženci tečaja za zakonce in starše 160.000; N. N. 190.000; prof. Vilma Kobal 75.000; Elizabeta Fičur ob smrti sestre Katarine
100.000	lir.
Ob 18. obletnici smrti moža Hermana:
M. Š., Trst za misijone 30.000 in za lačne po svetu 30.000 lir.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 300 lir, osmrtnice 250 lir, k temu dodati 18 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
f Mb Trst II
Spored od 7. do 13. avgusta 1983
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cer-	j
kve v Rojanu. 10.30 Mlad. oder: »Vitez na	|
obisku«. 11.15 Nabožna glasba. 11.45 Vera in naš čas. 12.00 »Počitnice... počitnice«. 12.40 Lahka glasba. 14.10 Iz arhiva in te-	I
denskih oddaj; lahka glasba; Cvetko Go-	;
lar: »Vdova Rošlinka«; prenosi z naših	|
prireditev.
Ponedeljek: 8.10 Beseda ni konj. 9.15 B. Hofman: »Noč do jutra«. 10.10 Koncertni spored. 11.30 Glasbeni potpuri. 12.00 Naš avto. 13.20 Zborovska glasba. 14.10 Pesmi in njihovi protagonisti. 15.45 Literarni listi. 16.00 Klasični album. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Zimzelene melodije. 17.30 Rubrika. 18.00 Na naši koži.
Torek: 8.10 Pogovori. 9.15 B. Hofman: »Noč do jutra«. 10.10 Koncertni spored.
11.30 Glasbeni potpuri. 12.00 Ob stoletnici glasbenega šolstva na Slovenskem. 14.10 Otroški kotiček. 14.30 Naš jezik. 15.45 Literarni listi. 16.00 Klasični album. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Zimzelene melodije. 17.30 Rubrika. 18.00 F. Bordon: »Roka«, drama.
Sreda: 8.10 Po svetu sem in tja. 9.15 B. Hofman: »Noč do jutra«. 10.10 Koncertni spored. 11.30 Glasbeni potpuri. 12.00 Pod Matajurjan. 13.20 Zborovska glasba. 14.10 Zvezdniki našega časa. 15.45 Literarni listi. 16.00 Klasični album.
Četrtek: 8.10 Beseda ni konj. 9.15 B. Hofman: »Noč do jutra«. 10.10 Koncertni spored. 11.30 Glasbeni potpuri. 12.00 Kulturni odmevi iz Beneške Slovenije. 14.10 Otroški kotiček. 14.30 Naš jezik. 15.45 Literarni listi. 16.00 Klasični album. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Zimzelene melodije. 17.30 Rubrika. 18.00 Pogovori o naših otrocih. 18.20 Črnske duhovne pesmi.
Petek: 8.10 Trim za vsakogar. 9.15 B. Hofman: »Noč do jutra«. 10.10 Koncertni spored. 11.30 Glasbeni potpuri. 12.00 Na počitnice. 13.20 Zborovska glasba. 15.45 Literarni listi. 16.00 Klasični album. 17.00 Kulturna kronika.
Sobota: 8.10 Kulturni dogodki. 9.00 Imena naših vasi. 9.15 B. Hofman: »Noč do jutra«. 10.10 Koncertni spored. 11.30 Glasbeni potpuri. 12.00 Glasnik Kanalske doline. 14.10 Otroški kotiček. 14.30 Naš Jezik. 14.35 Iz studia neposredno. 16.00 Klasični album. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Izbrane melodije. 17.30 Rubrika. 18.00 »Počitnice... počitnice«.
Slovenski romarji v Lurdu 4. septembra 1958. Duhovnik ob križu na desni strani •	slike je pok. Mirko Mazora
ZAHVALA
Dotrpel je in odšel v Očetov dom moj brat duhovnik
MIRKO MAZORA
Iz srca se zahvaljujem vsem, ki so mi v teh trenutkih žalosti blizu, zlasti tistim, ki so v tako velikem številu molili zanj pri pogrebnem bogoslužju v cerkvi sv. Ignacija v Gorici. Posebna zahvala msgr. Francu Močniku in msgr. Luigiju Ristitsu, ki je predstavljal nadškofa, za tolažilne besede, številnim duhovnikom somaševalcem iz goriške, koprske in tržaške škofije, pevcem, darovalcem cvetja in v dobre namene.
Kristina Mazora
Gorica, 2. avgusta 1983
33 Banca Agricola Gorizia c „g, 3 Kmečka banka Gorica—+
skupno z ostalimi članicami Deželnega konzorci|a ljudskih bank
VAM NE NUDI SAMO DENARJA!
GORICA, KORZO VERDI 51. TEL 84206/7 — TELEX 460412 AGRBAN
	
	SLOVENSKI HOTEL
tat	»B L E D«
	v RIMU-ROMA
	Lastnik:
	LEVSTIK VINKO
	Hotel «BLED» Via S. Croce in Gerusalemme 40 00185 ROMA Tel. (06) 777102-7579941 Telex 620196