ŽELEZ. UNIJE SO SE OBRNILE NA PREDSEDNIKA UNIJE ŽELEZNIČARJEV IZJAVLJAJO, DA SE DRUŽBE VOJSKUJEJO PROTI DELU, KER SKU&AJO RAZVELJAVITI NARODNI DOGOVOR. Chicago, lil. 1. februarja. — Debata uied zastopniki železniških t timpani j t»*r onimi /elezničarskih unij pred železniškim delavskim ti vetom j«* bila včeraj predložena predsedniku Wilsonu, ko je B. M. ••cwell, pni med unijskimi zastopniki, brzojavil predsedniku Wilso-Mi dnljsi prot**st proii katerikoli izpremembi, tikajočik se delavskih pogojev na železnicah dežele. Malo poprej je >V. Atterburv, podpredsednik Pennsylvania že-lo/nii-e ter zagovornik železnic, povedal svetu, da bodo številne že-1« /niško kompanije prisiljene v bankerot, če se ne bo razveljavilo ta-k< /vanih narodnih dogovorov ter dovolilo železnicam skrčiti plače. General Att*rbury je izjavil, da je brez pomena za železnice, če bi skuhale uravnati sporne točke z načelniki unij, kot je predlagal to sodnik M. Barton, načelnik sveta. — Take konferencc, — je rekel, -— bi imele za posledico zavla-č cvan je, trajajoče več mesecev. Med tem časom pa bi prišlo do ban-kcrotov in konkurzov in svet bi bil preplavljen s prošnjami za dovoljenje, da se skrči plače. 1'nijski voditelji so v svoji brzojavki na predsednika izjavili, da ne verujejo, da bi se nahajale žeieznice v takem finančnem položaju kot ga je orisal genera! Attenbury. — Očividna politika generala Atterburva, — se glasi v brzo-j «vki. — je razcepiti delavske unije, obrniti javno mnenje proti uslužbencem ter staviti plače na temelj kot je obstajal pred vojnd. To bi imelo seveda ra posledico, da bi se dobički železnie povečali, l.akorhitro bi se vrnila prosperiteta. Pošiljalci bi morali plačevati višje pristojbine in delavstvo bi se izrabljalo in izkoriščalo, če bi prišlo tako kot hoče Atterbury. Brzojavko so podpisali predsedniki in tajniki vseh železniških organizacij, 1'nijski voditelji izjavljajo, da je preiskava glede uravnave železnie razkrila med drugim tudi naslednje: — Da je transportacijski sistem dežele pod absolutno kontrolo ncv vorske bančno skupine, ki se osredotočuje krog hiše Morgan. — Da ogroža ta skupina ekonomsko službo za javnost ter dob-1 it uslužbencev, ker smatra ti dve stvari le sekundarnega pome- na. — Da so železnice namenoma poskusile preprečiti delavcem, da bi pokazali rekorde uspešnosti pod narodnimi dogovori in da so v številnih slučajih izpodkopale moralo uslužbeueev. — Da so železnice smatrale kot v njih interesu, če so obratovale začasco neuspešno iu neekonomski in to kljub trditvam, da železnice pod privatno upravo boljše poslujejo. Takozvani narodni dogovori so kontrakti. ki so bili sklenjeni med železniško administracijo ter šestnajstimi narodnimi unijami železničarjev malo pre.ie nejro so prišle železnice nazaj v roke pri-vatnih lastnikov. Xa temelju teh narodnih dojrovnrov so bile plačilih lestvice splošno uveljavljene in določene so bile št vil ne omejitve i.lede določenja, koga naj ho zaposli pri gotovih vrstah dela. Določi-'.» s,- je tudi zadeva »rekurnega in posebnega dela. Železnice zahtevajo da naj se pusti vsakemu posameznemu si-proste roke, da reši svoje lastne probleme z uslužbenci kot je veljalo to preje, predno je zvezna vlada prevzela železnice. Na ta način !>o nmtroče železnicam prihraniti približno $30.000.000 na leto. \ se železnice izjavljajo, da je treba stroške dela skrčiti za celih 500. 000 000. ZDRAVNIŠKO ŽGANJE. tristoletnica krompirja. 11—m^'^Mmmmmmsmmmmmmmmmm: DOMA VARJENA PIJAČA OGROŽENA ; Kupovanje opojnih pijač hočejo proglasiti za zločin ter konfiscira-ti privatne zaloge. Washington, D. C., 1. febr. — Voditelji proliibicijske frakcije v kongresu sestavljajo načrte, kako bodo v prihodnjem zasedanju kongresa še poostrili Yolsteadovo postavo. Namerava se uvesti zaporne kazni celo za ljudi, katere ise je prvikrat zasačilo pri prodaji opojnih pi?ač in sodišče ne bo imelo še nadalje dovoljenja pro- ZADEVA EVGENA DEBSA IN BERGERJA NAJVIŠJE SODIŠČE JE RAZDELJENO V MNENJU GLEDE SLUČAJA VKTORJA BERGERJA. — ŠEST SODNIKOV PROTI RAZSODBI LANDISA. DEBS NOČE BITI NIKOMUR HVALEŽEN glasiti globe kot se je zgodilo to dosedaj. - Nadalje se namerava uvesti iz-premembe v klavzulah, tikajočih se preiskave in konfiskacije, s pomočjo katerih izprememb bo mogoče doseči tudi one, ki kuhajo in iverijo doma. Hoče se nadalje ljudi, ki kupujejo opojne pijače, prav tako kaznovati kot one, ki jih prodajajo. Razventega se zahteva z goto- Ameriški državni tajnik Colby, ki se je pred kratkim vrnil iz Južne 7e s1t.rani'1fa se konfiscira slehrno Amerike. Poleg njega sta hči in žena brazilskega predsednika. ^f1?1™: nahaJaJ rokah P"- vatnih ljudi in sicer brez ozira na to, kedaj je prišla pijača v posest dStičnega. To bi pomenjalo kon- fisciranje vsen zalog pijač v pri- : vatnih kleteh ter zveznih skladi- Iščih. Proti takemu radikalnemu Washington, D. O.. 1. februarja. — Sklep najvišjega sodišča, s katerim se je razveljavilo obsodbo Viktorja Bergerja in njegovih tovarišev radi kršenja špijonažne postave, kaže, da so bili sodniki zelo deljeni v mnenju, ko so prišli do svojih zaključkov. Stališče, ki ga je zavzelo sodišče, je še bolj zanimivo vsled informacije, ki je prišla v poslansko zbornico ob času prečkanja sklepa, da namreč predsednik Wilson ni hotel pomilostiti Evgena Deb-sa, ki se nahaja sedaj v Atlanti jetnišnici. V slučaju Bergerja je bilo edine vprašanje, s katerim se je pečalo njavišje sodišče, če se je sodnik Landis zmotil, ko je nadaljeval 7 vodstvom slučaja, potem ko je zagovorništvo vložilo primerno sestavljen afidevit. Šest članov najvišjega sodišča, vključno predsednik White, je bilo mnenja, da se je zmotil, dočim so bili trije nadalj-ni člani mnenja, da se ni. Ti trije sodniki so vložili izvide, ki se bistveno razlikujejo od onih ostalih sodnikov. Sodnik McKenna je rekel, da ne sme sodnik polagati nobene važnosti na to, če vodi ta ali oni posamezni slučaj. Dostavil je, da je bil oni, del kriminalnega zakonika, na kojega temelju je bil vložen afidevit, sestavljen v namenu, da se zagotovi, da ne bo sodišče le nepristransko, temveč tudi prosto vsakega suma pristranosti. Atlanta, Ga., 1. februarja. — KRONPRINC BI SE RAD VRNIL V NEMČIJO Najrajše bi živel na farmi. — Pravi, da nima denarja. — Pogovor s časnikarskim poročevalcem. Rotterdam, Holandsko, 1. febr. To dni je obiskal bivšega nemškega kron princa neki nemški časnikarski poročevalec. — Jaz bi se neizrečno rad vrnil v Nemčijo — mu je baje rekel biv- RUSKA KONSTITUANTA STVORJENA V PARIZU Žete priznanji Francije, Anglije P0S'°P^U, Pa \e "P82«1 ccl° T in Amerike. _ Proti tnji interen. prohlbl kJe bo skušal isto doseči pri stvu in kaj mi je manjkalo v Georgu. Boris Bakmetjev bo prevzel svojo ulogo v Washingtonu. Ti gospodje bodo utemeljili svoje zahteve na dejstvu, da so zavezniki svoj čas priznali srbsko vlado, ko je bila na Krfu, dočim je bila cela Srbija zasedena od zaveznikov. opozicijo ter se izjavlja, da ta pijača skoro prav nič ne pride upoštev pri ne-postavnem prodajanju pijač. Hud boj se bo najbrž unel za razveljavljenje določbe, s katero so prepoveduje izdajanje preisko valnih povelj za-privatna stanovanja, razven če se slednja uporab Ija za nepostavno prodajanje pijače, ki vsebujejo večjo množino alkohola kot dovoljeno po postavi. Taka radikalna izprememba bo brez dvoma naletela na hud odpor in prohibicijonisti se vsled tega pripravljajo na oster boj. vah, med katerimi jih je sedem ob srednji atlantiški obali. Kot pravi Liga je opaziti veliko skrčenje v številu zdravnikov, k: so oboroženi s takimi dovoljenji, 26 držav prepoveduje medicinsko točenje žganja, na temelju državnih postav. — Tendenca glede medicijske-ga žganja stoji na strani National Medical Association, ki izjavlja, da nima žganje nobene zdravilne vrednosti, — pravi "Wheeler, pravni zastopnik Lige. — Za enkrat ne bomo zahtevali nikakih izprememb v Volsteadovi postavi, pir tolpi španskih pustolovcev. — Krompir, — je rekel dr. Lau-fer, — je prišel na povsem dostojen način semkaj z Bermuda otoka, potem ko so ga tam par let preje uvedli iz Anglije. Čudna pota usode so hotela, da je prišla rastlina, ki je prvotno rasla v Peru in na Kitajskem, v družene države kot naturaliziran Anglež. Governer na Bermudi, neki Nathaniel Butler, je poslal governer-jv v Virginiji dva zaboja sadežev, katerih preje niso poznali v Vir gin i ji in med temi tudi nekaj krompirjev. Eno let\> pozneje je vojni. Na drugi strani bi pa rad posvetil vse svoje sile obnovitvi svoje uboge domovine. Toda ne morem. Preveč imam namreč sovražnikov med zavezniki in v domovini. Ti sovražniki bi videli povsod mojo roko. Dolžili bi me dejanj, o katerih bi jaz niti ne slutil. Končno je k^nprinc pristavil.'jj^g^ hoče od_ da je revež. Niti toliko denarja nima, da bi si kupil malo farmo ki dovoljuje predpisanje enega prišlo 20,000 funtov krompirja z pinta v desetih dneh. ITALJANSKI vojvoda se je vrnil. Genova, Italija, 1. februarja. — Danes se je vrnil sem vojvoda Spoleto, drugi sin vojvode de Aoste. Spoleto se je dolgo časa mudil na potovanju po južni Ameriki. / predrzni &oparjl * Bermude in takoj so ga pričeli saditi v Virginiji. kriza v Španski tekstilni OBBTL BREZŽIČNI TELEFON PREKO ATLANTIKA. na Holandskem. DENARNE POŠUJATVE V ISTRO, NA GORI&KO IN NOTRANJSKO. Izvršujemo denarna izplačila popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primerno tudi hitro po celi Istri, na Gariskem in tudi na Notranjskem, po ozemlju, ki je zasedeno po italjanski armadi. Včeraj smo računali za posi-Ijatve italjanskih lir po sledečih cenah; stopiti. Hamburg, Nemčija, 1. febr. — Berlinski poročevalec hamburške-ga Fremdenblatta sporoča, da je več kot vrjetno, da bo minjster za zunanje zadeve, dr. Simons odgovoril na zahteve, katere so stavili zavezniki glede odškodnine, katero naj plača Nemčija, s svojo de misijo. London, Anglija, 1. februarja. Senator Marconi, slavni italjanski iznajditelj, je rekel daifes: Dosedaj se nam je posrečilo brezžično telefoniroti med Italijo in Anglijo. To je dosedaj največja razdaja. Prepričan sem pa, da bo mogoče še pred koncem tega leta govorili potom brezžičnega telefona med New Torkom in Londonom. NEMIRI V ITALIJI. Washington, D. C., 1. febr. — Policijski department je dobil poročilo, da so neznani roparji oropa K Narodno banko v Reedville, prej, bodo morali zapreti vse to- Barcelona, Špansko, 31. jan. — Tekstilni delavci v Kataloniji so izdali manifest, v katerem pravijo, da se bliža španska tekstilna obrt največji krizi, kar jih je bilo v zadnjih dvajsetih letih. Po mnenju delavcev so vsega krivi gospodarji, ki • nočejo s svojimi o-gromnimi vojnimi profiti kupiti novih strojev. Č*e bo šlo še nekaj Časa tako naprej, bodo morali zapreti vse tovarne in na stotisoče ljudi bo brez dela. - • ' -- * - i 'Bgsrassirosg rasa rasa rasa Va., odnesli $119,000 ter zatem bančno poslopje zažgali.il Policija nima o predrznežih Se nobenega sledu, 50 lir .... $ 2.60 100 lir ...t $ 4.40 300 lir----$12.60 500 lir----$21.00 1000 lir .... $40.00 Vrednost denarju sedaj ni stalna, mesnja se večkrat nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej. Ki računamo po ceni istega dne, ko nam poslani denar dospe v roke. Denar nam je poslati najbolj po Domestic Postal Honey Order, ali pa New York Batik Draft. si v Tvrdka Fnok Baku, ^ smrt 8LAVNEGA valca. RAZT8KQ- Berlin, Nemčija, 1. februarja. Tukaj je umrl profesor C. G. Schillings, slavni raziskovalec Afrike in prirodoznanec. Potovanje iz starega kraji Vsem onim, ki so nas vprašali v zadevi voznih listkov po Cosa-lich' progi, katere paraiki vozijo iz Trsta, tem potom javljamo, da se sedaj zopet lahko izdajajo vozni listki po tej progi iz Trsta do vseh krajev Združenih držav. Cena iz Trsta do New Torka $150 in $8 naselniSkega davka. Kdor želi poslati kak vozni li stek v stari kraj, naj se obrne za via tozadevna navodila na znano tvrdko . |v Frank gakMr 8t«W Baak. Justieni department je priporočil predsedniku Wilsonu, naj oprosti Evgena Debsa, znanega socialističnega voditelja, ki je obsojen n& desetletno ječo. Predsednik "NVilson pa tega ni hotel storiti. Ko je Debs za to izvedel, je odvrnil: — Jaz ne bom prosil za nobeno milost in nočem sprejeti nobene milosti. Jaz nočem biti nikomur hvaležen. Jaz popolnoma dobro vem, kakšna čustva navdajajo predsednika Wilsona. Če pogleda na vse ono, kar je storil, je dovolj kaznovan. Če kdo potrebuje milosti, je potrebuje on, ne pa jaz. Jaz nisem kot je Wodrow Wilson, izgnanec iz srca ameriškega naroda. Noben moi v ameriški zgodovini se ni umaknil iz javnega življenja tako temeljito diskreditiran, tako globoko zaničevan kot on. Svojim idealom demokracije bom ostal zvest do zadnjega zdih- KER NI DOBILA DELA, JE SKOČILA V VODO. Pittsburgh, Pa., januarja. — Ker ni dobila šestnajstletna deklica Matilda Stanton dela, je skočila v reko. Njena mati je vdova s sedmimi otroci. Včeraj je prišla na policijsko stražnico ter pokazala inšpektorju naslednje pismo: — Draga mati: Ko boste dobili to pismo, me ni treba več iskati kajti jaz bom že na dnu reke. To bom storila vsledtega. da rae ne bo treba hraniti. Draga mati, ne iščite mojega trupla. Pustite ga tam doli. Vaša hčerka Tillie. ZA PET PRAZNIH MEST STO PROSILCEV. TRI- Za službo je prosilo dan tristo oseb. takoj prvi Indinapolis, Ind., 1. februarja. Neka tovarna je dala v časopise Ijaja. Zastaran svojega prepričanja'°£las- da Potrebuje pet delavcev. _ t — m m ^ J O Plii'f nn . ■ ■ * sem bil poslan sem in s svojim prepričanjem bom zapustil to mesto. Moja želja je, da bi spal Wilson s tako čisto zavestjo v Beli hiti kot spim jaz v jetnišnici. Glede vojne se je socijalisticni voditelj takole izrazil • — Jas bi pogreznil mornarico društvo SLAVČEVA MAŠKERADA. V soboto zvečer dne 5. februar-j? bo priredi'o slovensko pevsko Slavec" v Srbskem do-v dno morja, razpustil armado ter mu maškerado. Vstopnina k boga-dvignil svoje gole roke proti nebu. i temu užitku, ki se vsakemu obeta, Noben civiliziran narod hi se nas je nizka — 50 centov. Za prigri- ne upal napasti. In to bi bil dokaz, da jas vzdržujem svet. Bil sem na zborovanjih, kjer je bil vsak moški oborožen. Bil sem na najrazno-vrstnejših položajih. Gledal sem v množico nabitih pušk, toda jaz še i nikdar v življenju nisem nosil o-rožja. Moje orožje obstoji v tem, da nišam oborožen. Syracuse, Italija, 1. februarja. Danes so se spopadli tukaj nad-jenalisti s socijalisti. Oddanih je bilo več strelov. Ena oseba je bila mrtva, veliko drugih pa-ranjenih. Važno za potnike. Vsled odloka jugoslovanska vlade morajo podaniki Jugoslav! je, ako so namenjali potovati v stari kraj, za dobavo potnega lista predložiti jugoslovanskemu konzulu stari potni list ali kntnl list, delavsko ali vojaako knjižico ali domovnico. Brez kake taka li stine ne more nikdo dobiti potnega lista za potovanje v Jugoslavijo. Kdor je tedaj v bližnji bodočnosti namenjen potovati v Jugoslavijo, naj prinese kako tako li stino s seboj; ako je pa nima, naj piše županstva one občine, t katero je pristojen, po domevxueo (domovinski Est). Ta odlok sioer sedaj še ni ▼ veljavi, toda t drugi polovici febru arja se ga bo gotovo že vpožte-valo. _Ij i t7 Vnak Salafe ROJAKI. NAROČAJTE SE HA O L A 8 H A R O D A". NAJ TROJI SLOVENSKI DNEVNO T KlkltlltlEMIM TiWtAV4« zek in njega poplaknitev bo dobro presrkbljeno. Na vsporedu je šaljiva posta, petje in ples. Nihče naj ne zamud^ te prilike. ANGLEŠKO MAŠČEVANJE. Cork, Irska, 1. februarja. — Vojaki so v nedeljo razdejali veliko trgovino v Williamstown. To so storili vsledtega, ker so Irci v petek ubili nekega angleškega di-vizijskega komisarja. Premislite dobro, komu boste vročili denar za poslati v stari kraj ali pa za vožnje listke. Sedaj živimo t času negotovosti in zlorabe, vsak skuia postati hitro bogat, ne glede na svojega bližnjega. Razni agentje in zakotni bankirji rastejo povsod, kakor gobe po dežju. V teh časih se stavijo v denarnem prometu nepričakovane za« starim izkušenim in premožnim tvrdkam; kako bo pa malim« začetnikom mogoče izpolniti svoje neutemeljene obljube, je veliko vprašanje. Naše denarne pošOJatve se zadnji čas po novi zvezi in na novi način primerno sedanjim razmeram v Evropi dovolj hitro in zanea* ljivo izplačujejo. % Včeraj smo računali za poiiljatve jugoslovanskih kron po sledečih cenah: 800 kron----1*2.40 1,000 kron____$ 7.75 400 kron----$3.20 5,000 kron____$38.50 500 kron .... 14.00 10,000 kron .... $76.00 Vrednost denarju sedaj ni stalna, menja se večkrat nepričako* rano? is tega razloga nam ni mogoč« podati natančne eene vnaprej. Ml računamo po ceni istega dne, ko nam poslani denar dosp* v roke. Pspar nam ja poslati najbolj po Domestic Money Order, ali pel Haw York Bank Draft. Tvrdka Frank Saksef, *t Oartiandft Bi, Ssw York, H. .-—-.a. ■ _ Š. yg^^p^AMP pnrmBurgp vmm fimm (go. autmomkd .*t tem vat m ootobm * int. car m» at tmb nmr omam ar «wTOnfc».T.gy onur #m nm* a. b. Burleson, g. m. am. rv^rEF] p t X Q M A PHD A E Velja sa oelo leto. „.^....$600 ■ "W* ■ . LA I ml / 1 |\ ■ III / F R 1 vj uijLk/ ji i n.iiv/ i/n I*-**?* » 2a Hew York celo leto......$7.00 ^^ ^^^ I and legal Holidays. 2a inozemstvo celo leto.....$7.00 _List slovenskih delavcev V Ameriki. j IS- 75,000 Readers. ^ TELKFOH: 2876 COBTLAHT. Entered as Second Class Matter, September 81, 1908, at the Post Offioe at Hew York, H. Y„ under the Act o( Congress of March 3. 187». TELEFON: 4687 COBTLANDT NO. 27. — ŠTEV. 27. HEW YORK, WEDNESDAY, FEBRUARY 2, 1921. — SREDA, 2. FEBRUARJA, 1921. VOLUME vttt _ LETNIK XXCL Deportacija corkškega župana. * Wilsonovu administracija bo kutalo uinrla. Umrla bo tako kot je živela. Kukršuo življenje, taka je smrt. Zadnji njen ".slavni" čin je ta, da je sklenila deportirati corkškega župana ('ala^hanna. ki je prišel v Ameriki pričat o grozodejstvih, katera uganjajo Angleži na Irskem. Ta odlok bije v lice vsem ameriškim idealom o prostosti. Naša Amerika je bila vedno varno zavetišče vseh političnih izgnancev in je imela vedno naširoko odprta vrata vsem, ki so bežali pred tiranstvom. Zadnji čas je pribežalo v Ameriko več inteligentnih Indijcev. Njihov zločin je bil tak kot je bil zločin Washingtona in njegovih tovarišev. 1'prli so se bili angleškemu tiranstvu ter pribežali v Ani»riko. t i . 1 | Ti Indijci so bili pu na zahtevo angleške vlade aretirani, obsojeni ter vrženi v ječo. 4 Naši vojaki so bili nepostavnim potom poslani, da se bore proti Ituuom, katerih edin 2-loč in je hrepenenje po svobodi ter da sami sebe vladajo na svoj la&tni način. f Naši vojaki so b-li poslani v Rusijo na zahtevo Anglije. Sedaj bo pa Amerika corkškega župana deportirala kot kriminalca ter ga im>čila angleškemu nasilju. On ljubi svoj narod, tako ga ljubi, da i i hotel priznati angleške nadvlade nad svojo deželo ter ui hotel prositi angleških oblasti za potni list. r L/e predstavljajte si Benjamina Franklina in John Java t«-r John Adamsa, če bi profili potni list v Francijo od angleških oblasti namesto od oblasti trinajsterih ustaških kolonij. Predstavite si to sliko, če morete. In spoznajte, kako daleč se je odstranila ta administracija od tradicij naše slavne preteklosti. NARODA, 2. FEBR. 1921 opisi v Brooklyn, N. Y. Xa pustno nedeljo bo zadnji dan letošnjega predpusta, in da se še enkrat zavrtimo in pozabimo naše gorje, priredi Klub Slovenskega Naroda na postno nedeljo 6. februarja ob 3. uri popoldne pri M. Rauohu na 69 Irving Ave. v Brooklvnu svojo zabavo. Godba za ples bo izborna. Za vse drusro je odbor vse najboljše preskrbe!. Torej. Slovenci, Slovenke, na svidenje ha pustno -nedeljo! Odbor KL S. N. Holsopple, Fa. O delavskih razmerah nimam dosti za sporočiti, ker so take kot drugod. Zaslužek je pa odvisen od delavca in prostora. Delamo vič je pa tu rojena. Vidite, da se naša dekleta zavedajo svoje narodnosti ter si izbirajo le Slovane. Vsa čast zavednim Slovenkam. Svatba je bila na nevestinem domu in je trajala tri dni. Najlepša zahvala jrodbrni Maj kovic za nam skazano postrežbo, ker vsega je bilo v obikiosti. Tudi na suho postavo se niso ozirali, temveč se je Mr. Susman večkrat prikaazal z majolko pristne kapljice. Petja in plesa si je lahko tudi vsaki privoščil. Želimo ženinu in nevesti srečo in zdravja, da živita v ljubezni, slogi in vsej sladkosti zakonskega življenja. Bog vaju-živi! Poškodoval se je tu v premogo-rovu naš rojak Mr. Adolf Lasnik. sicer s polno paro, ali vse to ne'h zdravje se obrača na bolje. Vsi zadostuje v takih časih kot so sedaj. Pred kratkim smo tudi oblia- rnu želiruo ljubega zdravja, ker smo ga pogrešali na svatbi. Vreme imaino lapo lepo, brez jah v bližnji okolici Reitz veselo j snega, a to ni dobro za nas sulie svatljo ali po domače rečeno "oh-j farmerje, ker bo treba kmalu cet na kateri sta si podala rokejorati, saditi in kuretnino rediti, rojaik Alojzij Cerv in cvetlica Ma- j Tu pri nas so bile jeseni slabe čeri ja Kord-iš. ki je raVnokar do-|Ue za naš pridelek *pela iz stare domovine. Jima že-j Dnjgi ^ kaj ve- 0 faniier. v zakonskeinjskem živJJenjlu fcer rada eitam stana. — Lepa hvala našemu )nu-|dopi>se ^ nažih ^ živečih farmer-*za tukajšnje Jugoslovane, zikantu ki nam je take vesele ur- ^ in farmeri želim da ^ ka. ce delal Prav iskrena hvala ^ |tera oglasi, kako je kaj po drugih takarju BatisU. ki,je tako zvesto krajih s farmerstvom Peter Zgaga V New Yorku študira veliko Indijancev pravo. Njihovi pradedje so se seznanili s pravom v njega najslabši obliki. S pravom močnejšega. * * * Govori potem, ko boš premislil, če ne, boš potem premišljeval, ko boš govoril. Neki nemški zdravnik baje ve povedati vnaprej, če bo ženska redila dete možkega ali ženskega spola. Nekatere ženske bi bile veliko bolj zadovoljne, če bi jim zdravnik povedal, kako jim je treba ravnati, da ne bodo imele otrok * * *' — Dragi moj, ravnokar sem či-tala. da bo prihodnji mesec konec sveta^ Ali bi ne bilo Loljše. če bi se prej poročila. — Da, seveda, toda čakaj — kaj pa če drugi mesec, ne bo konec sveta SlugoBtottaitaka Ustanovljena 1. 1898 Katal. 3fei>turta Inkoroorirana 1. 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN. Glavni odborniki: Predsednik: RUDOLF PERDAN, 933 E. 185th Stv Cleveland, O. _ _ Podpredsednik: LOUIS BALANT Box Porotni Odbor. 106, Pearl Ave.Loraln, O. LEONARD SLABODNIK, Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, E1y- Minn. Minn. GREGOR J. PORENTA, Box 176, Bi FRANK ŠKRABEC, 4822 Washington St, Denver, Golo. Box 480^ Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn, Blagajnik neizplačanih smrtnin: JOHN MOVERN, 624 N. 2nd Ave., W. Du-> luth, Minn. Diamond, Wash. FRANK ZORICH, 6127 St. Clair Ave* Cleveland, O. Združevalni Odbor. Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. GRAHEK, 843 St„ N. S. Pittsburgh, Pa. Jako značilno poročilo, prihaja iz Jugoslaviji'. Posebno značilno točil m gasil naša žejna grla. Obenem, ne smem pozabiti naših vrlih kuharic, katere so nam naku-liale in napekle toliko raznovrstnih jedil. Lepo in luštno je bilo. ali kaj, ko so tiste urce prav hitro minule in potem smo se razšli vsak na svoj dom. Naročnik. Zel im zdravja in napredka vsem zavednim Slovanom. Mrs. M. J. Bayuk, P. O. Box J 3. \ ^ Sock Springs, Wyo. Pi *av huda epidemija se je pojavila v tukajšnji okolici, in glav- Belgrajska gospoda pravi, da je treba ščititi drgavo pred boljše-viki in pred republikanci, ki se v velikih množinah selijo iz* Amerike. * ^ * * Belgrajska vlada se boji svobodne misli, svobodne besede in ljudi s težkimi življenskimi izkušnjami. Trepeče pred ljudmi. ine žrtve so največ samokuhi. Nijki bi odkritosrčno rekli: To je Delavske Girard, Ohio, j Prav z veseljem gledati te uboge razmere so srednje! mueenike, kako se zvijajo v mu vrste, tako da nobenemu ne svetujem sem hoditi za delom. Na društvenem polju ni nič kaj posebnega zaznamovati. ker ui kaft trpljenja. Kljub* temu .si tega oni niso sami krivi; krive so le gnjilo, ovo ne valja, brate! * * * S pomočjo raznih špicljev in žl-irov bo belgrajska vlada raz- kra-sotice, katere prihajajo iz sta- sodila, če si rdeč, bel ali kolodaj-re dotoovine. Vsaj tako si mora-j sast. Črno-rmena barva ti ne bo jo misliti naši stari pečlarji. ker delala nobene ovire. Ce si pa le{ tako hitro nabrusijo svoje kose, „,ai0 <ov : to je v II. ali III. intemacijonalo. Prva je radi svojeua aeodločneisa nastopa meti svetovno vojno izgubila v proletarijatu precej simpatije, v tem. ko žagovarja dni*' > radi nje-i e»ra navidez vsesvetovnega revolucijonarnega pro? ama veliko število francoskih sodrugov. Toda stvar ima svoje teživo in ravno sedaj, ko pripravljajo kongres, na katerem bo padla vdločiln i beseda, se v Parizu bolj kot kdaj prej vprašujejo; kaj pa bo /. enotnostjo siranke, če se izrečeuio za eno ali drugo stran? Vprašanje enotnosli pri Francozih pač nerazdružljivo zvezano s treznim prevdarkoin in veliko j>i«-teto do truila in žrtev, k iso stranki dali n.'eno sedanjo silovitoiit, dali ji slavno tradicijo. Tako je kakor 'pri Italjanih; sa-r»0 pri nas je bilo mogoče, da >o — zločinci ali zap ljam-i — z brezvestno roko razcepili in zlomili proletarsko moc v ueutajljivo veselje belim in črnim reakcijam, ki uporabljajo proti nam našo lastno neslogo. Zdi se nam. da zmagujejo na Ftvoeodcem razsodni elementi, v*«j če sodimo po številnih člankih, ki jih priol ofieijelno strankino glasilo "L'Hurtanite*' in v katerih razni j isatrlji opozarjajo na težke posledice razdora, ki bi brez dvoi.ia nastal, če se biranket zjavi za moskovske predloge. Takih ljudi, ki so zoper te predloge radi njih bedaste megalomanske sestave, je mnog, da: lah-rečemo, tla tvorijo večino! Citiramo n ,pr. par sta^ kov daljšega eianka, ki ga je prinesla ena zadnjih številk '•Jim lanite*' izpod p»--i^sa s. Marcela Matissa ; "Vstop v tretjo interna«-ijonato je vprašanji taktike in ne teo-rije", pravi Mans, "ker boljševizem ni teorija, ampak akcija; tajna kotistitucija, eentralizai-ija. nasilje in — če gre po sreči — ter<»-ristična diktatura nad večino". Vprašanje je ledaj. če je francoski proletatSjat za take obrabljene metode in če je res boljševiški: "V tem naši francoski komunisti niso odkritosrčni.'Ploch nam n. pr. svetuje, naj ostanemo (nekomunisti) v stranki nemi — toda prosti; Frossard nas zaklinja: neke govorice pa vele. dti priključitev V' nirna nikakršnega pomena, mi bomo samo >tranko "ojačili". To je seveda smešno in naravnost nasprotno vse;n ruskim zahtevam, "boljšcviki sami menda ns vedo, da s takimi dejanji žalijo jasne inteneije dobrejra Lenina. "Da. če bi bila 111. internacijonala edipo združenje vseh soeijalistov na svetu, če bi drug<.iga ne zahtevala, kot da podpišemo idejo in ne taktike, potem bi bila dolžnost vseli, da se ji priključijo '. Ker je pa to samo pobožna želja brez podlage HI ®ore (Mauss govori tukaj v imenu vseh. ki so njegovega mnenja) ničesar na svetu prisiliti, da se izjavim za boljševika. Ne morem tudi smatrati za ne*oeijaliste dotične, ki neodobravajo mo skovske taktike. Misdim, da stopajo tisti iz stranke, kateri prokliuja-jo stranke, ki so z nami zvezane in ne bom podpiral njihovega delovanja, ker bi to značilo: pozabiti tradicijo, v kateri so me vodili Guesde, Jaures ip Vaillant. tradicijo, ki je obeneln revoucijonarna ic republikanska, ki nima ničesar skupnega z manjševiškim fatalizmom, ampak je strpljiva in delavna". — Tako piše Mauss. star bojevnik med francoskimi socijulisti, in povdaj*jamo, da njegove besede niso osamljene. V domovino ne boš smel, ne boš dovolj vzrokov za to. Ker so pristni kuhi. se bodo lahko merili, kdo i , i- i ^ smel na svojo rodno zemljo, ka- i i <.t i - ° Pa,tero so stotine in stotine let ob imena rekel: Le kaj mu t-o gre v nobene jsloge. Ce prideš na vese-Lioo; lahko navzoče na pršite prešteješ. Tukaj so različna društva. Eno pripada jednoti, drugo zve&i, a tretje je samostojno. ' , Tukajšnji slovenski naselbini pravijo Mehika. Tudi Peter Zga-!'»° boljše lonce .pomival ga ne bi mogel boljšega najti če bi videl tukajšnje razmere. Mehikanski Villa je šel v pokoj, dobro bi bilo če bi šel girard-ski za njim. - Pozdravljam vse čitatelje in či-jbodo vsi šli kmalu ]>ečlat, ako bo tateljice Glasa Naroda. i ta nežni spoK le natd temi sarao- Belokranjee. i kulii imel tako veselje. Kar po-Imislite, celih pet si je nabavilo že-Ravenswood, Colo. jlezni komat v enem tednu. Neka-t uje se o slabih časih. Tudi tu ko strahoma pričakujem nadalje-okoli AValsenburga se je počelo , vanja. Prav nič bi se ne čudil, ako bolj počasi z delom, kot je meni se naše domače cvetke preselile v staro domovino ter se povrnile v nadi za boljšo bodočnost s primernim začetkom. Je pač tako. da je treba potrpljenja in čakati vsake'do primernega časa,. Ali težko je 'čakati, ako bi se človeku slučajnft • , • i- ' delovali in branih tvoji pradedje, Vseeno si nnsbm: Kaj je' ... . . . , n J , * . ^ .ker si belgrajski balk----- ------- boTrdu?!<1? pV^lial° balka,,ski- nos??! _________________ pa s temi boarderji? Ali so rcs|ker 51 bel^raJski balkanski gospo-samo za to, da so na j Stvar se mi pač tako vidi, da se znano. H a veils wood je premogarska naselbina dve milji od WaLsebur-ga. Premogovnik lastuje V. C. F, i.-o. Zaposleni so delavci \'r.ste. debi se ^sak dan Zopet smo imeli svatbo. I^oro-i nmdilo. Vsi naenkrat se ne smete čila se ji* hčerka obče znanega ro-j izpriditi, ker potem bi bil preve-rojaka Mr. Martina Maj ko vič a. Mi>*s Mar>- Maj kov ič je bila splošno priljubljena med nami, kakor ludi njen ženin. Poročila sta se dne '22. januarja v katoliški cerkvi v Walseiiburgti. Ženin Mr. Mislim, da se jih drugače ne upa Touv (Junjača j<* doma iz sela Ku-j.io obdržati. dimir v Dalmaciji, Mary Majico-j Bccetagnum. lik business za fajmoštra. Nekaj dol »rib krščanskih ljudi je pa vendar še, ki se ravnajo tako lepo po svetih liožjih zapovedih, akorav-no so svoje čase bili odpadniki. Milwaukee. Wis. Cecilija ^tiglic, ki je prišla iz stare domovine pred dvema mesecema. je morala iti v bolnišnico zaradi vnetja slepiča. Operacija .se je srečno izvršila in upati je. da bo bolnica knialu popolnoma okrevala. Anton Gričar, Štefan Gmajner prijatelji nesti doonov, kar om lahko izpričajo." Smodnik pa ni vr-jePteinu zagovoru, zato je obsodil Jakoboviea na šest mesecev zapira, katero kazen j£ pa j>otem izpremenil v preizkušnjo. Ker je Ironwood, Mich dajala mladoletnim Waukegan, Tukaj sta se zaročila Jacob I tangu s in Frances Suhadolnik. Washington, Pa. Moskovska "Pravda" javlja, da je Japonska protestirala proti koncesijam, ki jih je ruska vlada podelila Amerik iv Kamčatkf, ker bi bito Japonska « tem prisiljena, da polotok izprazni. Sovjetska vlada jo oklenila (to pa ne v zvezi s tem), da'da nove ugodnosti inozemskemu kapitalu, garant i rajoč mus nedotakljivost in rento "hi! in Mat. Kovacič so ined drugimi j dečkom pijačo, je imela smolo postali žrtev suhih razmer. Enajst j Mrs. Furlan. Zaplenili so ji tri kih je stalo pred sodnikom Uai- sodo vina, okrog 150 galonov. gerjem dne 21. januarja. Dva sta se pfr i poznala 4'krivim" ter sta bila takoj poslana na ričet. Bden je bil spoznan nedolžnim, ker priče niso mogle priseči, da jim je res on prodajal prepovedan sad. Osem pa jih čaka na novo zasliševanje, ker so izjavili, da so nedolžni. "Slišal sem kokoši kokodakati ter sem šel gledat ven. kaj se je zgodilo, pa sem našel tega človeka. ki mi je hotel odnesti štiri piske", je izjavil John Pip ko pred sodnikom Backusom. "To ni resnica", mu je odgovoril obtoženec John Jakobov ic. "OI> uri za katero trdi Pipko, da sem prenašal njegove piske v žaklju, ..sem bil V Jugoslaviji zapro vsakega človeka, ki obsoja tam obstoječi red. Kdor pa črlrne kaj čez "presvetlo** dinastijo, dobi iz pištolce darilce. * * * Kakšni so jugoslovanski diplomat jeMorda imajo vse dobre lastnosti, le možatosti nimajo nobene. Po Parizu. Londonu in Rimu so klečeplazili in prosili za ono. kur je bilo skoraj od vekomaj naše. Za vsako obrano, vrženo jim kost so peli slavospeve, in Vesnif-je poslal vdanostno brzojavko ita-Ijanskemu kralju, in sicer v onem trenutku, ko je bila izrečena nad primorskimi Slovenci smrtna obsodba. Kakorhitro pa pride Bolgarska na vrsto, so ti diplomat je veliki junaki in se Lamorejo glede krw»-ločnosti primerjati le turškim hajdukom. * * * Rapalio je bilo naše drugo Kosovo in če bo šk> tako naprej, bo Macedouija naše tretje Kosovo polje. * * * Iz zanesljivega vmira sem izve del. da belgrajska vlada dosedaj še ni prepovedala pošiljati v Jugoslavijo ameriških dolarjev. * * • Jugoslavija ima tudi v Avstriji svojega poslanika. In čudo božje, ime tega poslanika se ne končuje iif> "čič", jugoslovanski poslanik na Dunaju je Slovenec Parma. Najbrže ni med Srbi nikogar, ki bi bil zmožen meniškega jezika. meščena in 1. februarja odpotuje čer je le za slovenske rojake in v Cleveland, Ohiov v bolnišnico, j rojakinje, h kateremu ne bodo Njena služba tamkaj bo uspavati,pripuščeni tujci, kakor si; to po-bolnike. ki imajo biti operirani. | navadi dogaja. Predstava bo ne-Vsled znižanih plač rudarjem v ksl.i nadvse smešnega, kakor tudi Calumetu in okolici je zaprtih več niaškarada. Torej na svidenje! rudnikov in delavsko ljudstvo se'Vstopnina: moški 50č, dame ; je v velikem številu izselilo na'wtroei v- spremstvu starišev vstoj»-vse štiri vetrove. To je znatno za- nine l»r««ti. brez spremstva stari-delo vsa tukajšnja trgovska pod ;žev 1,v- Najlopša maska dobi jetja. Polrjska cerkev v (. alumetu oagraile. Na prijazni sestanek je v sled tega zatvorila svoja vra-vlJudno vabi Odbor, ta. Xjen župnik AYolny je odšel — od tukaj. Sedaj se nahaja v Calu---- metu samo par poljskih družin. izvedul za svojega prijn je šel od tukaj leta 1!>1<> na farmo v Wisconsin. Prosim cenjene rojake, zljev na uro. Ima izborne udobščine.za 300 potnikov v kabinah in 120of Rada bi izvedela za nasl«»v svnje-ga očeta JoŽKFA MCII« >VEC, doma iz Pjretrga pri Radovljici na Uoreujskem. Ameriki biva že okoli os<']ii let in pred petimi leti se je nahajal v ('levc-landu Ohio. Juz sem prišla pred par ne-se«-i iz starega kraja v Ameriko in bi želela o«-etu povedati naše domače razmere. Cenjene rojake prosim, ako kateri ve za njegov naslov, da mi ga naznani, za kar l>i oneum. ki t<> stori, radi Veliki parnik "SAN GIUST0" (C-osulich proga) (prej nemški parnik "Fiirst Bismarck*' odpluje februarja v Trst. Cena: III." razred $120.00. IT. potnikov tretjega razreda. j razred $180.00 z vojno takso vred. iSan Giusto" bo o«troita je pri-al'uliei v Calumetu. ki se je poro-^el v Calumet, kjer se je porodil n eila « Harry Hammond oni. sedaj z Miss Katie Bolf. hčerico Marti- k a taJčo pijan, da eo morali trije'stanujoča v Petroitu, Micb.? sta ua in Catharine Bolf iz AHoue? Išče se tesarjev za kemični les. Plača je dva* dolarja od corda. Plača je vsaka dva tedna Nova kempa. š Prvovrstna hrana za en dolar na dan. Boarding d kempo upravlja Anton Ifcosan. Seka se stoječi les. ^ Ravna zemlja brez gričev. i CHARCOAL IRON CO. OF AMERICA, NEWBEKRY, MICHIGAN. ife,:.. . . t! ' ... MGLAS NAHODA" ■MJIWBN1AM MILVI AfTlllO FUBLUKUIHO OOMPJJTV eA^sen. — | |-n i tt —^ ^ bnkoik. T «T BoKmh of th* CwpBuUun M AJtnan of Abov* OmiBIl __« Cwtl»B lata tr.oa «a tatrt la—_HJI_wm aa* tlatti_mm •LAI NARODA (Vaaaa aff Hh PmpM MM M9ry iay ixotpt lundiy« «M MM«« yttrty __Oinatlniiiiil __ Slovenske novice. Ruske novice. ^ Gospodarske težave. Kakor tč vidi iz poročil o vseruskem komunističnem kongresu, i je te dni sboroval v Moskvi, se borita'v boljševiški stranki med se-»Oj dve struji: imperialistična, ozir utilitaristična in miroljubna, ki »osrečuje svojo plavno pažnjo gospodarskemu vprašanju. Medtem, tto vprizarjajo v Čehcslovaški in Juposdaviji agenti boljštvizma bun-le, ki naj povedejo do svetovne revolucije, mase v Rusiji propadajo I hI gladu.' L j en in hoee žalostnemu gospodarskemu stanju v Rusiji rUpomoei s koncesijami tujem ukapitalu, Troekij pa je zdaj tudi |>riznaJ, da so sovjeti ? svojimi neprestanimi vojskami Rusijo jjopol-lioma izčrpali. Rredsednik sovjeta narodnih komisarjev. Rvkov, je Izjavil, da sovjeti že tri leta žive na račun rezerv, nakupieenih že za Lasa carizma in da je zato zdaj nujno potrebno štediti, razhode zma-jijsati ter dvigniti produkcijo. V tem oziru se namerava sedaj veli-pa akcija. Verhoturskij meni v "Petrograjski Pravdi ', da boljše-1'iki, ki se razumejo samo na politico propagando, ne bodo kos tej |oniral, zbral književnike na sestanek, da «e z Welsom prijateljski iorazgovorijo. Pri tej priliki je znani pisatelj Amfiteatrov ljuto napadal sovjetski režim. Pasi je bila vlada garantirala popolno svobo-1c govora, so A m t i t «'u t rova nato aretirali. Oorkij se je vsled tega ruti! okrajno užaljenega in prosit za potni list. Ker ga Anglija in Nemčija nočeta sprejeti, se misli podati na Capri. Pi i tej priliki se je ogla-il tudi znani filozofski pisatelj Merežkovskij, ki biva v inozemstvu, in je napisal Welsu odprto pismo, v katerem ga opozarja i& sledeči fakt: V Moskvi ko otroci zaklali svojega tovariša, starega II.let. in ga pojedli. Pred sodiščem desetletni zločinec ni pokazal tobenega kewnja, pac p« izjavil, "da Je okirs človeškega mesa iz-MM-ctka ' tli ko' "tako", le potem začenja zadajati neprijeten vonj. Raxne novice. licljševiki koncentrirajo v Baku vojsko in se misli, da hočejo :opet poskusiti ekspedieijo v Severno Perzijo. — V Vanlo, severni uki NTorveSke, so ob?asti zaplenile parnik Farm, ki je pripeljal iz t ustje milijonov zlata, najbrž za podporo železničarjem, ki v Vorvegiji strajkajo. — V Sibiriji je baron Unger, ki vodi tam'samo-tojno gverilsko vojsko proti boljševikonn, blizu Vrhnjendinska igrabil 60 pudov zlata, ki ga je moskovska vlada poslala svojefiu Poslaniku v Pekinu, Dzevaltov.skemu. ^P^^BP^M Teror in vstaje v Ukrajini. Komunistična "Nova Doba" se obrača proti terorju, ki ga izvajajo v rkrajini komunisti. Predsednik sovjeta za Ukrajino Ra-covskij, je izdal dekret, glasom katerega se imajo vsi uporniki na Mestu postreliti. sela požgati, seljaki pa odvesti kot taTniki v kon-•i ntracijskc tabore, ker bodo v slučaju upora v njihovih domačih aseh ustreljeni. — Kavalerijski oddelek vstaskega generala Gula l z«(s«»del >>tari Konstantinov. — V Kamencu Podoljskem so boljše- iiki iztrebili vse desničarske socialiste.. ^ J Nauk iz globine. Frane, spisal Jean Berth«roy. I Kol aa i la j»« pisala pri svoji maj-! mi pisalni mizi, pod m vajo utajh-' o električno svetilko, d očim je( j:!o okrog nje vse polno majhnih' tfvari iz porcelana, povečini ja-j ionskega izdelka. Vse v sobi je ilo deminotivuo. Človek bi sko-J •o lahko rekel, da je pri oprem-janju svojega svetišča skušala .praviti ga v soglasje r svojim aMtuim značajem, ki je bil nekoliko otroški. Pisala je svojemu možu, ki je £ila vei tednov z doma. — Ne hiti nazaj, moj dragi R«»-ic. Vsemi si za svoje zadeve ves ki ga potrebuješ. Meni se do->ro jrodi in dnevi ne bodo videti j predolgi vspvičo majhnih razve-; (ril. ki so mi na razpolago. Komaj pa je zaključ ila svoj^j »liano, ko so se odprla vrata ter je vstopi! Ren«\ Bil je videti nervozen ter vznemirjen. — Ostal bom tukaj le par ur, — je rekel. — Prišel sem po te-be. Zapri svoje kovčege. Z menoj pojdeŠ še danes. Vzela bova vlak ca Havre u jutri odpotujeva v Ameriko. — Moj Bo«r. — je vdriiknila o-na, vsa prepf tarna. — Mislila sein d« si 2e opustil misel na ono potovanje — To sem. Mislil sem, da ne bo potrebno, a je. Treba je moje nsvočnosti v San Kranciscu, kajti kot se mi sdi, bomo tam odprli uov urad. Vendar pa .ne bova o-»tala tam dolgo. — ne dalj kot e-, no leto. Vsaj mislim Uko. - O moj Hog, _ je v*klikr.i!a O*** ~ 4U bi M »ogel iti »ml K .. .... On se je ozrl vanjo očitajoče. — Ali bi v resnici imela rajše to!'Ali bi sprejela tako ločitev? Poročena sva šele šest mesecev in prav nič bi ti ne bilo mar, če bi bila med nama taka razdaljtfT' Ona je zardela. — Prenaglila sem se. — je rekle. — Prosim, oprosti mi. Bila sem preveč presenečena. Torej mora biti vse pripravljeno danes zvečer* — Gotovo, — je odvrnil * on i glasom, ki ni trpel nobenega ugovora. Ona je zapustila svojo majhno «obo. Rene se je ozrl naokrog. — Sklenil je odpovedati stanovanje. Vse te otročje in nepotrebne stvari bodo izginile. Rolatkla in on bosta pričela z povim življenjem, v novi okolici. On je skl^nil^to ne raditega, ker bi mogoče dvomil o zvestobi pvoje zene, temveč raditega, ker je videl, kako postaja vedno bolj ir« bolj poglobljena v neplodne misli in navade. Treba je bilo zraka in prostora, da se oživi njeno mladostno inteligenco in ker se je sedaj nudiii prilika, jo je z vc-s* ljem porabil, da spravi ženo iz dosedanjega okoliša. Rolands se je vrnila par minut pozneje. Sedla je poleg njega na zofo ter položila svojo roko krog njegovega vraiu. — Ali hočeš v resnici iti proč T Mislim, da me hočeš le preizkusili Ljudje ne vprizarjajo tako dol glh potovanj na tako kratka olr- vestila. Rene, tako srečna sva b!-. _____ GLAJB XARODA, 2. FEBR. 1921 — Ali je mogoče, da si zadovoljna s to omejeno vrsto sreče t — Ali mi moreš nuditi kako drugo T — je vprašala. Potegnil jo je v svoje naročje in ji pričel poljubljati lase. | — Ti si majhna deklica, zelo majhna deklica. Človek mora rast! ter se širiti, da uživa srečo. Ko se bova vrnila, boš videla, da sem imel prav in hvaležna mi boš za |tc. Ona ni ničesar odgovorila, a izgledala jf žalostna in potrta. — Kaj torej obžaluješ t — je vprašal Rene, ki je že pričel nekaj sumiti. — Ničesar, — je odvrnila ona. — Jaz mislim le na strah pred nepoznanim. Bojim se. Kaj vse se lahko pripeti tako daleč, tam v tuji deželi. — Saj boš vendar pri-meni. Ali ni to dovolj t — Ne vem, — je odvrnila ona s tako tihim glasom, da je on preje uganil kot pa slišal njene besede. * * * Vkrcala sta se ter se nahajala nr. poti preko Atlantika. Rolanda jo kazala le malo zanimanja za dogodke na potovanju. Pred lad-( jo je neprestano letela tropa mor-J skih galebov, kot da hoee ladji ki za ti smer. Odkod so prihajale 1e ptice, ti mojstri zraka? Nobene kc P»e zemlje ni bilo videti. Rene je rekel proti svoji mladi ženi; — Ali se ne čudiš njih moči ter sigurnosti njih poleta T Ali bi ne imela rada nekaj njih drznega in pustolovskega duha? — Ne, — je odvrnila ona. — Čudna čustva me navdajajo. Re-rr. Ta nenad;ta izprememba v mojem življenju! Včeraj še sem uživala čut miru in varnosti. Danes pa se mi zdi, kot da ne pripadam več tej zemlji. — Kaka neumnost! — je rekel' on ter jo poljubil na čelo. j Kljub temu pa je pričel očitati samemu sebi, da jo jc spravil na pot proti njeni volji. Ali ni mogoče eno onih bitij majhnimi možgani in slabo \ oljo. ki najdejo veselje le v ničevosti vsakdanjega življenja? Ko se je poročil njo, jc upal, da jo bo preobrazil po svojem lastnem okusu, — da ji-bo vlil svojega lastnega duha prostosti ter svoje zaničevanje do konveneijonalnega. Ali se mora odpovedati temu upanju? Kakšno pt bo postalo njih življenje v takem slučaju? — Koliko dni Tio treba, da prideva do San Francisca? — je vprašala Rolanda. — Najmanj tri tedne. Ali hočeš da se ustaviva za en dan, ko se bova izkrcala? — Kaj bi imela jaz od tega? Veter je pričel pihati in nebo 3C postalo črno. — Treba..ie iti noter. — je rekel Rene. — Vihar prihaja. V par, minutah bo deževalo. Ona je ubogala . Njena pasivnost je bila popolna. V svoji kabin L kjer je bilo vse razmetano, je pričela misliti na svoje majhne kitajske kipe iz porcelana, katere je morala pustiti v svojem pariškem buduarjn. v # # — Ze misliti na to, da sem dala vse za to, kar imam tukaj, — je vzdihnila. Morje je postajalo vedno bolj razburkano. Skozi okroglo okno svoje kabine je videla prjanda rmenkastp - zeleno maso jeznih valov, ki so se podili drug za drugim. Ločena je bila od njih s steno debele ca stekla. Ta misel jo je napolnila z grozo. RajSe bi o-pazovala ta od viharja razburkani ocean od rgoraj. Vsled tega je odšla na krov. Kroj* je bil skoro zapuščen. — Člani posadke so begali semintja ter pritrjevali stvari. Čula je'klice častnikov, ko jih glasovi so pre vpil i celo grmenje valov. Visela je, tako rečeno, nad prepadom. Neki nov čnt, mogočen In silovit se je polastil njenega slabotnega telesa. Sempatam je bilo videt^ na nebu osamljeno zvezdo. So!net je ie zašlo za morjem. Kljub temu pa je bilo še vedno toliko dnevne svetlobe, da »e bilo mogoče videti na vse Štiri strani obzorja. Prevzela jo je ideja neskončnega kot« edina realnost, ki je mogoča. — Ali je mogoče. — si je misli-] la Rolanda, — da smo obenem ta-« kc veliki in tako majhni? Čutim,; keko se prebuja v meni celi svet.. Nič več se ne bojim smrtij Preje ti se bala življenja, Se bi ne pri-] neslo tega. kar bom od sedaj na- i prej zahtevala od njega j Obstala je na svojem mestu, za- • topljena v misterij. d očim se j« morje počasi pomirilo. Neb« se je zvedrilo in luna je pričela meta-ti svoje srebrne žarke na ponii- 110 vede/ ____________f' Naenkrat pa se je prebudila iz svojih sanj. Bene je stal pOleg nje. Prišel je v kabino a ker je ni našel tam, je pohitel na krov, v strahu, da se ji ni kaj pripetilo. I — Kako neumno od tebe! Ali si bila tukaj tekom celega viharja? | Ona se je ozrla vanj z izpreme-pjenim izrazom. | — Da, nobenega strahu ne poznam več. Lahko me odvedeš. kamorkoli hočeš. Xikdar več ne bom v strahu. I Nato pa je nežno dostavila: — Sedaj pa tudi vem, kakšna ljubezen mora biti v sreih. ki so 'dosti globoka, da jo vsebujejo. I--- IZ ČEHOSLOVAŠKE.. Kmetijska razstava v Pragi V dneh od 12. do 17. maja letos bo v glavnem mestu čehoslovaške republike velika kmetijska razstava. Za to razstavo vlada po vsi Evropi veliko zanimanje, zlasti med Slovani. Tam se bo videl razvoj vsega kmetijstva in kmetijske industrije v osvobojeni državi. ^■Vko so bile redne letne razstave predvojne dobe lepe, bo prihod-,nja posebno razsežna in veličastna. Tudi jugoslovanski kmetovalci se morajo seznauiti z napredkom sosednih držav, posebno pa bratske C'ehoslovaske. "Da moremo na lastne oči presoditi važnost take razstave", piše ikKmetijski list", "bi bilo treba, da se je v največjem številu vdeležimo. Vsi absolventje kmetijskih šol, kakor tudi učenci in strokovnjaki na kmetijskih šolah poleg praktičnih poljedelcev bi se morali vdeležiti te razstave. Tudi trgovci s kmetijskimi potrebščinami bi si morali ogledati praktične stvari, potrebne za naše razmere. Le na ta način si odnesemo leprf slikoI modernega kmetijstva v Čehoslo-vaški, ki nam mora biti vzor." Čehoslovaške finance in železnice. Celioslovaški finančni minister je izjavil, da bo imela čelw*slova-ška republika tekoče leto vsled dohodkov železnic 263 miljonov prebitka. Dalje je izjavil, da imajo češke železnice od Avstrije 65 tisoč vagonov. Na novo je bilo zgrajenih 368 lokomotiv in 18,928 vagonov. V dehi pa je 170 lokomotiv in 9751 vagonov. Minister se nadeja, da dobi Čeiio&lovaška od reparacijsae komisije še lokomotive in vagone, da bi bilo s tem doseženo predvojno stanje čeških železnic. * Kaj je obrtni davek? Obrtni davek je visoko število novcev, ki naj se obrtniku, četudi izpod kože. izprešajo. Rad bi izvedel za svojega brata JAKOBA VALEXOlC ' (vulgo Jurčkov), kakor tudi za prijatelja JAKOBA fTDVAT. Omenjena sta odpotovala iz Pittsburgh^ Pa., v Colorado pred tremi leti. Prosim cenjene rojake, ako kateri ve kaj o njiju, 1 naj mi blagovoli sporočiti, slu- ' čajno pa, ako kateri sam čita ta oglas, naj mi precej piše, imam veliko stvari za sporočiti. Moj, naslov: Joseph Valenčič, 5619 Caladme St., Pittsburgh, Pa. (1-3—2) VABILO NA IGRO IN PLES, katero vprizori dr. sv. Jožefa št. 20 JSKJ. v Gilbertu, Minn., v nedeljo 6. februarja. Ker ja preosta-( nek namenjen v korist blagajne, novega ženskega društva sv. Ane.*: spojenega z JSKJ., vstanovljene-j ga meseca januarja 1921, ste vljudno vabljeni vse, stari in mladi, iz Gilberta in okolice, ker zabave bo dovolj za vse. Najprvo bodo dve krasni igri v štirih dejanjih, po igrah bo ples. Pripravljalni odbor bo skubol za najbolj solidno postrežbo in tudi za grla močiti bo pijač vse vrste neopoj-ne. Članice novega društva so se odločile, da nam bodo pripravile dobrega kofetka in vsakovrstnih jedil ali luneh. Ker bomo po dolgem Času imeli zopet enkrat sroeo videti našo nekdanjo Spelo s košem na ramah, vam jamčimo, da vsak, kateri bi se ne vdeležil tega krasnega večera, mu bo zelo žal.] Torej voi na svidenje zadnjo, p red pustno nedeljo 6. februarja v, finski delavski dvorani točno ob 7.30 zvečer. Vstopnina za odrasle. 50^ in otroci od €L Teta pa 25#.| Crodba bo zelo* izvrstno sviralaj podi imenom The Harmony Orchestra, D. D. Rutherford, Conductor. Pripravljalni o—2) ' _Pittsburgh, Pa. KDO SE POSLUŽUJE ^^ ( rgfr PAIN-EXPELLERJA? jT^J Dclavcc sc ga poslužuje, da omorc Alkn *vojim bolečim mišicam, ki so sc mu pre- /T fi ■H^L tegnilc pri težkem dnevnem delu. /H A l^a \| Farmer pa uporablja in n?čc biti brez Jm J V njesa. Pain-Expeller zavzema častn.« W mesto v vsaki farma rs ki hiši, kjer se Vlfc^^Jfi P^^-^Y—^J^ pojnvljajo hitri napadi, nesrečni dogodki ^^^^^^ rnarški dclavcc uporablja Pain-Expeller, čo napadejo njegov., moč in cn enerpijo revmatične bolezni, lumbago, nevralgijo in druge nepribke v njegovem težavnem poklicu. tMainar potrebuje Pain-Expeller pri revmatičnih boleznih, bolečinah v križu, nevialgiji ali vseh boleznih, katere osla-bijo telo *n odvzamejo vso energijo. Go spodinja uporal Ija Pain-Expeller, če P^fi otroci padejo ter se ranijo, zoper pike .iyVA- muh in vbodljaje drugih žuželk in kjer- JSBfm^t.Jj koli je potreba dobrega linimenta. iff ; Vsakdol uporablja PAIN-EXPELLER * 1 '1' ^Sfe ŽENSKA VOJNA. Zgodovinski roman. — Francoski spisal Aleksander Dnina*. -- 4 I i Za "GUi Naroda" priredil (K. P. ' f ? ^Nadaljevanje.) 4 . « t - Kaj, preveč učeni Kte bili? - Da, le pomirite. Med nami, kannelitaiabkimi menihi, ki se liku jejo po po^fcbni znanosti, sem slovel kot pravcato eudo. je prišla tko. da je prišel gospod vojvoda iz Lonprville skozi Knueti v namenu, da pozove mesto, da se pridruž.i stvari parlamenta. SiimoKtan j«* poslal mene k gospodu Lou grille in slednji me je vprašal. re bi lit- hotel postati njegov tajnik. To se je zgodilo ravno ob ča*u, ko bi moral podati /adnje svoje obljube. — l)a, spominjam se tega in pod to pretvezo ste me prosili za *»io pištoli, katere sem vam seveda takoj poklala. — To je edini cienar, katerega sem sprejel, tako gotovo, kot živim. — Torej ste se odpovedali svetu t — Da, to je bil moj »:amen, a božja previdnost ni hotela tega. Ce natanko premislim celo stvar, bi moral ostati menih. Ker pa sem veren kristijau, sem se pokoril previdnosti in sedaj moram reči^ da mi ni žal. — Torej ne pripadate še nadalje duhovniškemu stanu T — Ne. vsaj za trenutek ne, draga sestra. Nočem trditi, da se ne bom nikdar več vrnil k" temu stanu Kje je najti aia svetu človeka, ki bi mogel reči zvečt r, kaj bo storil zjutraj ? Ali ni gospod de Ranče ustanovil reda trapistov? Mogoče bom storil prav tako kot gospod de Ranče ter ustanovi! nov red. Sedaj pa sem okusil vojno in to me je na napravilo za nekaj časa nečistim in prostaakim. Ob prvi najboljši priliki se bom očistil. — Vi jn vojnik, — je rekla Nanon in skomignila z rameni. — Zakaj pa ne? Jaz nočem reči, da sem vitez brez napake in strahu. NJe nisem tak kot so gotovi ljudje in s Plavtom lahko rečem: I i orno sum et nihil humani a me alienum puto. (.Človek sem in ničesar človeškega se mi ne dozdeva tuje.) Jaz pazim strah, kajti vsakemu človeku je dovoljeno bati se, čeprav me to ne zadržuje, da sem ob danih prilikah hraber. Kadar nanese prilika, se znam poslužiti meča ali pa pištole in to na boljši način kot marsikateri drugi. Moj glavni poklie pa je oni diplomacije, kot ste brez dvoma že davno spoznali. Če se ne motim, moja draga Nanon, bo postal iz mene v teku časa izvrsten diplomat. Politika je krasen posel in človeku je treba misliti le na Mazariua. Če človek ne pride na vislice, bo brez dvoma še daleč prišel. — Torej ste vojak? - Za največjo rilo. Moje bivauje pri gospodu Longville mi je bilo zelo koristuo. — In kaj ste se pri njem naučili? — Kar se more človek *ploh naučiti pri principih: vojne, intrig iu izdajstva. — In to vas je privedlo! — Do najvišjega mesta. — Katero ste zopet izgubili? - Tudi gospod de Conde je izgubil svoje mesto. Človek ne more biti vladar dogodkov. Draga sestra, v isti osebi, katero vidite pred s« boj, sem jaz vladal Parizu. — Vi? — Da, jaz. — Kako dolgro »"-asa? • — Sedem, četrt ure, z uro v roki. — Vi ste vladali Parizu? — Kot cesar. — Kako to? Na povsem enostaven način. Saj veste, da je gospod koadju-tor. gospod de Gondy, abej de Gondy... — Zelo dobro. HHI — Da je bil gospod abej de Gondv neomejen vladar mesta. No, % ouem času sem pristaš gospoda vojvode Elboeuf. On je lotrinŠki priiii! in človeku se ji i treba sramovati, če stoji na njegovi strani. Za nekaj časa pa je bil gospod dc Elboueuf sovražnik gospoda koa-njutora. Vsled tega sem pričel z uporom v prilog gospoda de Elboeuf ter ujel... — Koga? Koadjutorja? — Ne, s tem bi ne znal ničesar storiti ter bi prišel v zadrego. Vjel sem njegovo ljubico, gospodično de Chevreuse. — To je grozno, — je vzkliknila Nanon. — Kaj ne, grozino je, če ima duhovnik ljubico. Ravno to je, kar sem si tudi jaz rekel. Moj namen je bil odvesti jo ter jo spraviti tako daleč, da bi je nikdar več ne videl. Vsled tega sem ga obvestil o vvojih nakanah. Ta Človek pa je bil bolj premeten kot sem si mislil. Ponudil mi je tisoč pištol. — Uboga ženska, da se je postopalo z njo na tak način! — Kaj? Bila je naravnost vzradoščena, kajti to ji je služilo v dokaz, da jo gospod de Gondy v resnici ljubi. Le možje, ki so člani cerkve, kažejo tako u^anost proti svojim ljubicam. Mislim, da je to posledica dejstva, da so jim ženske prepovedane. — Vi ste torej bogati? — je vprašala Nanon. — Jaz t — je vzkliknil Cauvignac. ^ — Seveda, s pomočjo takih tolovajstev. — Ne govorimo o tem. Čujte, Nanon, imel sem nesrečo. Služkinja gospodične de Chevreuse mi je ukradla ves denar. — Ostalo vin je vendar prijateljstvo onih, katerim ste napravili uslugo s svojim razžaljenjem koadjutorja? Ah, Nanon, vidi se , da ne poznate princev. Gospod de Elboeuf se je sprijaznil s koadjutorjem. V |>ogodbi, katero Sta sklenila med seboj, sem bil žrtvovan jaz. Vsled tega sem bil prisiljen stopiti v službo gospoda Mazarina. Gospod Mazarin pa ie velik stiskač. Ker ni m ogel spraviti plače v soglasju s storjenimi uslugami, sem privolil v ponudbo, katero so mi stavili ter vprizoril nov upor na east Kvetmka Hrousell in >icer v namenu, da se ubije kancclarja Moji nerodni ljudje pa so ga le napol ubili. Sredi tega prepira sem prišel \ največjo nevarnost, kar mi jih je kedaj pretilo. Gospod de Meille-raie je oddal name strel s.pištolo iz neposredne bližine. Na srečo pa sem s« *k krnil, krogi ju je zletela preko moje glave in slavni maršal je ubil le neko staro babo. - Kaka zmes podlosti! — je vzkliknila Nanon. - Ne, moja draga sestra, to so potrebe državljanske vojne. Jaz ne razumem, kako si more človek, ki je zmožen takih stva ri, drzniti kaj takega, kar ste si drznili včeraj vi — Kaj pa sem storil ? — je vprašal Cauvignac z najbolj uedolž-r m obrazom ua svetu. — Kaj som si dranil? (Dalj« pfihodnjii.) __________ *»va: - ; t : $ (JO t Suspendiran: Lovrenc ZaverL, cert. 1813. Prestopila od dr. št. 26 k dr. št. 24: Jakob Prine in Vietorija Princ. Z bratskim pozdravom Frank Škrabec, gl. tajnik. NAPRODAJ POSESTVO I NAPRODAJ v vasi Gorence bliža Semiča. Že- pohištvo štirih sob, rabljeno samo leznica 10 minut hoda od tukaj. sedem mesecev. Prodam radi od-Lepa hiša, pod hišo tri kleti,izra-!hoda moje žene. Vprašajte pri: ven hise tekoča voda in lep ko-j John Kobe, 276 Humboldt St., čček trtja, pod hišo dve lepi njivi.»Cor. Moujer St.. Brooklyn. N. Y. okoli liiše lepega plača in sadni (1-2—2) vrt. Hočem prodati, ker ne mislim; ■ ——— več v stari kraj zaradi slabega VABILO zdravja. Cena po dogovoru. Pi- na maškaradno veselico, katero šite na.: "Mrs. Agnes Potoear, 1225|priredi društvo 4'Bratska Zveza" KRETANdE PARNIKOV KEOAJ PRIBLIŽNO O D PLUJEJO K NEW YORKA. Berwind Ave.. Pueblo. Colo , ' (28-1—3-2) PREDNO SE ODLOČITE št. 140 SNPJ. v Brooklynu, N. Y., v soboto 5. februarja v dvorani sobrata Josipa Er,uha na 1*42 Flushing Ave., vogal Central Ave. Začetek veselice točno ob 8. uri zvečer. ; Tem potom vljudno vabimo vse sorodnika •kjrojake in rojakinje iz Greater New Yorka, da nas v obilnem številu posetiti blagovolijo. Za vse- &m svojo družino prijatelja naročiti vozni listek, ali podati denar v domovino, da ei ira potnik sam kupi, pilite najpr Ivo sa tozadevna pojasnila na ana- preskrbljeno. Torej na veselo svi- aouitania LAPLAND la lorraine ZEELAND ALBANIA PRES. wilson SOFIA ryndam SAN G i UST O ADRIATIC FINLAND leopoldi N a FRANCE N. amsterdam AQUITANIA LA SAVOIE CANOPtC finland ROTTERDAM LA LORRAINE SAXONIA ROCHAMBEAU IMPERATOR ZEELAND 2RETIC COLUMBIA NCE PIC RYNDAM ALBANIA ARGENTINA AQUITANIA N. AMSTERDAM PRES. WILSON' 26 marc« LA SAVOIE (26 marca •3ELVEDERE I 2 aprila FRANi OLTMI { 3 febr. — ChartXKir* ; 12 febr. — Cherbourg 5 febr. — Havre S febr. — Cherbourg S febr. — Cherbourg 8 febr. — Tret 10 febr. — Tret ! 12 febr. — Boulogne I 15 febr. — Tret 11 febr. — Cherbourg ! 19 febr. — Cherbourg | IS febr. — Havr ! 17 febr. • — Havre 19 febr. — Boulogne 26 febr. — Cherbourg j 26 febr. — Havre 26 febr. — Genoa 26 febr. — Cherbourg 1 marca — Boulogne 2 marca — Havre 5 marca — Cherbourg 8 marca — Havr« 10 marca — Cherbourg 12 marca — Cherbourg 15 marca — Genoa 16. marca — Tret 17 marca — Have 19 marca — Chert->urg 19 marca — Boulogne 19 marca — Cherbourfl 19 marca — Tret 22 marca — Cherbourg 26 marca — Boulogne Tret Havre Tret stransko postrežbo bo kar najbolj g* — JTtUJ" ^ DOHODKI ZA. MESlJC DECEMBER 1920. -i T3 fe* * 3 j? ^ j: i-sj i i * * - * ( r t* ! -5 ^ i ^ *1 c SI >02 N bi K CQ " > 1. $ 91.37 $ 93.75 $1.00 $ 23.45 $ 209.57 3. $143.31 $155.70 43.00 $ 347.01 4. $ 23.20 $ ^-00 i ' $ 5.60 $ 49.80 5. $111.74 $108.00 $ 28.75 $ 248.49 6. $ 14.85 $ 19.50 - $ 4.40 $ 38.75 7. $ 63.34 $ 63.75 $1.00 $ 16.95 $ 145.04 8. $ 32.03 $ 33.75 $ 8.60 $ 74.38 9. $ 53.04 $ 60.00 $ 9.46 $ 122.50 10. $ 57 $ 57 " $ 20 $ 1.52 11. $ 25.02 $ 27.00 $ 7.00 $ 59.02 12. i i Iff 13. $ 17.29 $ 18.75 S 4.80 $ 40.84 14. $ 27.75 $ 32.75 „ $ 6.60 $ 67.10 15. $ 9.23 $ 8.25 " $ 2.02 $ 19.50 16. $ 99.94 $ 24.00 $2.00 ' $ 37.28 $ 246.47 17. $ 21.87 $ 24.00 $ 6.20 $ 52.07 39. $ 7.35 $ 8.25 ' $ 2.20 $ 17.80 20. $ 14.76 $ 17.25 7 T $ 4.60 $ 36.61 21. $ 44.55 $ 43.80 f $ 10.60 $ 98.95 22. $ 35.60 $ 22.75 * 1 $ 6.40 $ 64.75 23. $ 24.56 $ 27.00 S 6.80 5 58.36 24. $ 11.82 $ 9.05 * 3.73 $ 24.00 25. $ 7.70 $ 10.50 $ 1.80 $ 20.00 $885.89 $812.80 $4.00 $240.14 $2051£4 ao in zanesljivo trrdko HAHTKE M m ▼ denje 5. febr.! (1-2—2) Odbor. RANK CorUntft A K t E E •L. New York guuuniiiiiiiminnmiiHiimuMinmgr Kje je ANDREJ GKEGORIN ?. Pred tremi leti jo bival v South! Range, Mieh. Išee ga njegov brat Peter Gregorin, XII. Bz., Fockvgasse 43, "Wien, Austria. Naslov se lahko tudi pošlje na "ia-le naslov: Ursula Kroiher, 1812 Center St., Brooklyn, N.Y. (1-3—2) Paraik President Wilson ki bi * imel odpluti 9. februarja, odpluje 8. februarja. Potniki, ki so namenjeni potovati s tem parniV'im, raj uredijo svoj odhod tako, da 60 v našem uradu ▼ petek 4. febr. zjutraj. Za vsa pojasnila se je obrniti ua znano zanesljivo tvrdko Frank Saksar. Blaznikova Pratika Rad bi izvedel, kje se nahaja moj, stric JOHN ZUPANČIČ. Domai je iz kriške vasi Beenikov pri Višnji gori. 11 let je, ko mi je nazadnje pisal. Cenjene eitate-lje vljudno prosim, če kdo ve kaj o njem, da mi to sporoči; ako pa bi slučajno sam čital ta oglas, ga prosim, naj se sam javi. —-Michael Zupančič, Box 363, Forest Citv, Pa. (1-2—2) NAZNANILO. Rojakom Iz New Yorka in okolice, ki ne utegnejo med tednom pritr v naš urad, naznanjamo, da je naša pisarna odprta vsako nedeljo od 9. do 12. ure dopoldne. Prank Sakser. Cosulich črta «JrsvM») bi Trat PRES. WILSON — 8. februarja S. S. "SOFIA" — 10. februarja S. S. "SAN GIUSTO" — 15. feh. Potom l lat kov. Mani h sa vaa ««• i« v Juoootavijf In IrbUL fUzkofaio iMPrfnootl prva««. **uaa- ■■ In trtUMt ramM. PMnlkl tntjwa ruraii <«M»«I» broaplačno vin«. PHELPS BROTHERS. & 01. 4 Weal Street Hew T« ...............i.....i................ Cena je 15 centov. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Rojakom ▼ Johnstownu in okolici naznanjamo, da jih bo te dni obiskal naš zastopnik Mr. MIRKO VIDMAR, Posebno izdajo za Ameriko W priporočamo in ji P^-1.. ""T^ZTrZ Kdor jo hoc; imeti naj polje simo'naj mu ^ v vseh ^.oiraKtn. * • * r ' pa roko I vt« glaviM točke Jugoilavije. takoj postne znamke in natančen naslov in poklali mn jo borna Slovenic Publishing Co., IZDATKI ZA MESEC DECEMBER 1920. ■« • 'C ® f — j- 3 'c 4 ee r* o S P-t a g ' & S « * 5b >4 S o o* ' 3 oc Oola JOHN KOGMAN, 1908 Makran Ava. pnilflt Oola ISINK CAN J AR, 800-601 — 45 ATH DWOO. Oda SDBOteVALMI MM: ProdeadaUc: FRANK BOTTf, RR. % Bgk 1SS. PeoMa, Oaia FRANK MARTIN JAK, Bok Wkj, litm. PBTEB qiHHlf.T» MM WaOb. BU THmrm. (Ma _ TRBOVNI BIBAVMKt Dr. R R BURKKR« «1 Wa«hingt>a 8L, Dwrer. Orta •LAS NARODA, tt OortlanA Milil. Re» Torti. R. 1 ^ deeemo eotea^tejaavadM m pejgeje ee »