Leto III«, štev. 36. V Celiu, četriek dne 24. marca 1921. PaväalEii franko. n^Tcljska knjižnica ^^ ^^Ä J^W ^^B IK ^H I^H ^B ^H ^^^^^^E KB nA I LjubljanaHH^I ^I^I^^^Bi i^^BJ^^r ^lk^^lv HKnu^B ^EBKI^M Stone celoletno 120 K, mesečno 10 K. — Oglasi za vsak mm viSine stolpca 1 K 20 v. Reklama med tekstom, osrnrtnice in zahvale l K 50 v. — Posamezna Stevllka staue i K. Izltaja vsaK torek, četriek in sobolo. Ure&UlštVO Strossmajc-rjeva ill. št. 1,1. nadstr. Telefon St. 53. Upravnlštvo Stiossmajerjeva ul. St. 1. prilliCjc. Telefon St. 65. Račun kr. poštnega čckovnega urada St. 10.066. Napravite konec Imj- Kkaiiji! Klerikalno časopisje in klerikalni govorniki na raznih shodih so se vr- gli zadnji čas na najbesnejše hujskanje zoper ureditcv i:i kousolidiranje države. Žgodilo se je, da so od klerikalncga pbslanca Hohnjcca iiahujskani kleri- kalni kmetjc v slovenjgrašketii okraju prišli s palicami in besuimi grožnjami prcd tamošnjo finančno oblast. Vslcd klerikalnih hnjskarij na shodih si našc uradništvo ni več življenja varno. Dogodüo se je, da je bil odzdrav- stvene * oblasti misijon v Soštanju zaradi kužnih bolezni prepovedan. Od župnika nahujskano ljudstvo je po- slalo zdravniku grozilno pismo in na mrtvaškili nosilnicah kup debelega kamenja, češ s takšnini te botno ubili. Zgodilo SG je, da je rnisijonar vkljub prepovedi misijona ostal tam in dan za diicm v pridigah hujskal Ijudstvo, češ: »Kaj iniate od nove države? Same davke in nie drugega!« Zgodiio se je, da je isti misijo- nar pri spovedi vsakega vprašol. če je Soko!, Ce mu je rckel, da, ga je pozval k sebi v sobo in z vsemi sredstvi deloval nanj, da odstopi. S prižnice je dan za dnem psoval na brezversko Sokolstvo in hujskal proti njcmu. Ali proti takim lopovščinam res «i zdravila? Mora biti! Državne oblasti naj strogo nadzirajo vse klerikalne shode iii zatrejo vsako hujskarijo na njih! Naše poslancc pa pozivamo, da se zastavijo z vso silo za sprejetje kancelparanrafa, ki bo dobro zdravilo za hujskajoče menihe, misijonarje, ka- plane in župnike. Zoper klerikalno gonjo pokažiino trdo pest, da nam še bolj nezastrupi že iz Ävstrije dovolj zasrrupljenega tiarpda! Ban dr. Tomljenovič o Radičevstvu. Novi hrvftSki ban dr. Tomljenovič je te dui glede RadiČeve politične akcije izjavil sledeče: To je efemerna pojava v našem narodu, ki dela skrbi, pa ima tudi svojo dobro stran. Radič je zamudil pravi čas. Da je decembra imel pogum v pravtu, katerega sedaj proglaša kot zeleno internacijonalo, bil bi lahko imel HENRY MURGER: Fraiickin niuf. (Poslovenil Tone Seligkar.) : (Dalle.? Jacques je spadal k oni družbi, katere člani so se imenovali »Vodo- pivci«. Družba je bila nekaka kopija slavnega pisateljskega kluba Rue des Quatre-Vents, o katerem piše Balzac v svojem romanu »Veliki mož iz Pro- vince«. Toda med člani Onega kluba in »Vodopivci«, ki so ga, kakor vsi posnemalci sistema, katerega hočejo porabiti, pretiravali čez mero, je bila velika razlika. Ta razlika je razumlji- va že po tem, da so v Balzacovem romanu vsi člani Rue des Quatre- Vents doseglj svoj cilj, ki so si ga ustvarili, in s tem dokazali, da je vsak sistem, ki pelje k cilju, dober — med tem ko se je družba »Vodopivcev« po večletnem obstoju na čisto naraven način — radi smrti posameznih čla- nov — razšla, ne da bi bilo ime Ie enega člana v zvezi z delom, ki bi pričalo o njihovem obstoju. V skupnem živlienju s Francko so se njegove zveze do družbe oma- prevladujoči upliv na gospodarsko, pa tudi na socijalno stran ureditve naSe države. Take prilike, kakor to zimo, ne bo nikdar več, da je takrat zavrgel zavrgel svoje državopravne utopije in provokacije. V politiki se ne plaka, in svetu ni mar, da je on to hotel, ali ni mogel. Dejstvu je, da je Radič učenec stare doktrinarne politične sole, in to mu škoduje na vsak korak. Po mojem mnenju je Radič zamudil glavni mo- ment. Radiču je uspelo, da je večji del Hrvatske, ki je bil z več strani pod- rovan, preplavil s svojo poplavo »hrvatske neutralne seljačke republike«. To je bila ncnadna poplava kakor hu- dournik, ki je nastal iz vseh prttokov nezadovoljstva in razdraževanja. Bila je to poplava z dobro organizirano demagogijo, da se razruäi vse obsto- ječe. Bila je to vrsta boljSevizma s I plemensko primesjo, in spretna dema- ; gogija je objela vse, kar ni imelo i jasnega stališča glede na našo narodno dr2avo. To je edinstven primer v po- litični zgodovini za popoien nspeh de- magogije brez revolucije, kjer so se našle nagrmadene najpovoljnejše razmere za hujskanje odzgor in odzdol. Zdi se, da ima g. Radič cut blagodarnosti za neke pijonirje, ki so v nepoznanju terena prenapolnili re- zervarje z vodo, odkoder je tekla glavna struja. Radič rad kompHmentira gosp. Protiču, pa tudi ima zakaj. Prepričan scm, da bo Radičeva stranka kmalu začela veneti vsled naj- nevarnejše politične boleznf, ki se zove sterilnost (neplodnost). Oni, ki tega no- čejo, bodo v toku dogodkov prisiljeni, da se odvojijo od negativnih elemen- lov, prepojenih večinoma z duhom tu- jine, ter da pojdejo na produktivno delo. Izven sumnje je, da je velilc del pri- sta§ev te stranke prepojen s stanovsko kmečko zavestjo poleg hrvatske pie- { menske ideologije, Stanovskl interes je steriliziran s pretiravanjem plernenske strasti in umetno gonjo proti edinstverii narodni grupaciji SHS. Ko bodo ti če- stiti seljaki polagoma uvideli, da je cela jugoslovanska država ena narodna kmečka država, da je jaka in da tudi brez njih napreduje na dobrem potu, ko bodo uvideli, da je treba državno oblast reSpektirati na celi črti in da ta državna oblast dela za pravico in po- polno ena kost, bodo se jim hitro od- prle oči in prenehala bo nahujskana državopravna plemenska trma. jale, ker so ga življenske, materieine potrebe prisilile, da je prelomil posa- mezne zakone in predpise, ki so bil! ob ustanovitvi družbe svef.anostno pod- pisani in na katere so prisegli. Ti mladi ljudje so živeli v nespa- metnem ponosu. Za glavni princip nji- hove združitve so zapisali stavek, da ne sme nobeden od njih stopiti raz visokih stopinj umetnosti t. j. tudi kljub vsej sili pomanjkanja. Radi tega ne bi smel torej pesnik Milhior nikoli svoje »lire« cbesiti za nekaj ur na klin, da da bi spisal kako trgovsko pogodbo ali političen članek. Taka dela so bila dobra za naSega prijatelja Rudolfa, ne- maniča, ki se je vsega polotil, in ni pustil niti franku priti v bližino, če ga z vso silo ni ulovil. Slikar Lazare se ne bi nikoli ponižal, odmakniti svoj čopiČ, in slikati svoj portret kro- jača s papagajem na roki, kar je sto- rtl prijatelj Marcel, ki si je pri tej priliki zaslužil svoj frak, na katerem je vsako svojo ljubico naučil in utrdil v umetnosti krpanja. Ves čas, ki ga je preživel Jp.cques v tej družbi idej, se je brez pomisleka pokoril tiranstvu družabnih §tatutov. Kakor hitro pa je spoznal Prancko, ni moglo njegovo sree prenesti, da bi lepo, že takrat Prepričan sem, da bo Radič skoro j trobil na umik na celi črti pred tako | jasno \n urejeno, in kar je glavnOj pred tako usialjeno politično situacijo, ka- koršna je danes v Beogradu in Za- grebu. To še ne pomeni, da je izgubil bitko. Državna uprava bo storila svoje, da se prepreči nezakonita stran dema- gogije, dolžnost narodne inteligence pa je, da leči nezdravo njeno stran. Dcgodki v Beogradu. V vprašanju upravne razdelitve države še nl sporazuma. Be o grad, 21. marca. Tudi še danes niso premostene težkoče, ki so nastale v vprašanju upravne razdelitve države. Vendar so si stranke že v toliko edine, da bo razdeljena država v oblasti, sreze in občine po naravnih socijalnih in ekonomskih razmerah. Oblast more imeti največ 700.000 prebivalcev. Dokler se z zakonosn ne izvrši razdelitev v oblasti, bodo okrugi v Srbiji, Bosnf in Hercegovini, Crni gori in Sloveniji ter žnpani|e na lirvatskem, v Slavoniji in Vojvodini veljale za oblasti in vodile funkcije po tem naCelu. Dr. Žerjav je izjavil, da te slednje določbe ne more sprejeti. Pogajanja se nadaliujejQ. Spremembe v vladi na podlagi do- seženih sporazu , ov. B eograd, 20. marca. V današnjem min. svetu se je obravnavalo vprašanje rekonstrukcije v'ade po sporazumu z muslimani in slov. samostojnimi kmeti. Musliman dr. Karamehmedovič bi prevzel narodno zdravje, musliman dr. Spaho trgovino in industrijo, dr.Kukovec zopet svoj stari resort (soc. politiko), Milivoj Jovanovic pa ministrstvo ver. Velizar Jankovic, dozdaj poljedelski minister, bl prevzel saobračaj, Jovan Jovanovic pa bi se vrnil v ministrstvo za zgradbe. VpraSanje končne preureditve slovenske deželne vlade se bo reSilc po Vel. noči. Spomeiiica demokratov glede spo- razuma z musiimani. Beograd, 10. marca. Predsednik demokratskega kluba Davidovič je z ozirom ra včerajšnji sklep kluba glede sporazuma z muslimani poslal Pašicu pismo, v katerem se glasi med drugim: sporazum se nanaša samo na Bosno in Hercegovino in nima vpliva na bodeco reSitev agrarne reforme v drugih krajih; kmet dobi zemljo brszplačuo in ne plača odškodnine; begom in agom pa izplača bolehno bitje silil k onemu življenju, ki ga je živel v času svojega samo- vanja. Jacques pa je bil odkritega in poätenega značaja. Zato je poiskal društvenega predsednika, Lazara, in mu razodel, da bo od sedaj naprej prevzel vsako delo, ki mu nudi zaslužek. Tvoje razodetje ljubezni — mu je odgovoril Lazare — je bilo obenem slovo od umetnosti. Ako hoče§, osta- nemo prijatelji, tvoji tovariši pa ne moremo biti več. Napravi s svojim ro- kodelstvom, kar hočeS — kajti od te- ga trenutka nisi pri rneni noben urnet- nik, temveč tovarnar za mavČeve figu- re. Seveda bo2 sedaj lahko vino pil, mi pa borno šg vedno kakor poprej pili vodo in jedli črni kruh: mi osta- nerno umetniki! Pa naj reče Lazare kar hoče — Jacques je os:al Se vedno umetnik. Da bi Francko lahko obdržal pri sebi, je prevzel, če je bila prilika, tudi dela, ki so mu dala zaslužek. Tako je delal na primer dolgo časa v ateljeju orna- mentista Romagnesija. Spreten v iz- peljavi in Iznajdljiv, je pridobil, ne da bi se pri tem ločil od prave umet- nosti, velik ugled genre kompoziciji, ki je postala glavni predmet prometa z luksurioznim blagom. Toda Jacques je v interest! soc. pravice država denarn^ podporo. S tem je agrarno vprašanje v Bosni in Hercegovini likvidirano. Musli- mani pa morajo na drugi strani pri- yoliti v izvedbo agrarne reforme v dru- gih pokrajinah, islotako v najobsežnejše podpiranje invalidov in v priznanje vojne odškodnine kot državni dolg. Za povzdigo poljedelstva se naj otvori takoj kredit 80 milijonov dinarjev, za povzdigo obrtj 20 in za povzdigo indu- strije 10 milijonov dinarjev. Za izvedbo kolonizacije naj se stavi v letoSnji pro- račun primeren, za prihodnje leto pa kredit 40 milijonov dinarjev. Osnuje se naj državna agrarna banka. Iz ustavnega odbora. Vlharna seja 22. tm. Beograd, 22. marca. V današnji seji ustavnega odbora se je razprav- Ijalo o členu 62 ustavnega načrt« (upravna razdelitev driave), ki je bil sprejet po vJadnem predlogu. Ko je poslanec Narodnega kiuba (starčeviča- nee) dr. Drinkovič hotel podati k členu svojo izjavo, mu je predsednik dr. Nin- čič po par minutah vzel besedo. Oba Clana Narodnega kluba DrinkoviČ in Sumin sta zagnala velik hrup, izjavila, da ne bosta več prisostvovala sejam in sta se odstranila ter odpotovala \z Beograda. Pcrliiiöne vesti. Aneksij8ka proslava v Trstu je bila velik dirindaj. Seveda so bili tudi Slovenci, zlasti trgovci in obrtniki, pri- siljeni, izobesiti laške zastave. Nai5i ljudje so stali mrki in molčeči ob strani. Laški listi od 20. tm. so bili polni slavospevov, slovenski list »Edi- nost« pa je objavil ta dan članek »Kriza sovjetske republike«. Opoldne je bila z ložije vladne palace slovesno proglažena aneksija. Potem pojedine, koncerti, obhodi, čarobna lazsvetijava na morju — druge nesreče nobene! 0 ujcdinienju vseh sociJaHstiinih struj v Jugoslavs! (izvzemSi komu- niste) se razpravlja na socijalističnl konferenci danes, dne 24. tm. v Beo- gradu. Plebiscit v Gornji Šleziji izka- ziije 716.400 ^lasov za Nemčijo, 471.406 glasov za Poijsko. Poljska vlada je poslala v Pariz vrhovnemu svetu noto, v kateri prosi, da se prir dele Poljski oni deli Gor. Šlezije, k! so povečlni za Poijsko glasovali. Fran- bil len kakor vsi pravi umetniki in zaljubljen kakor pesnik. Mladostni duh se mu je zbudil pozno, a tem silneje^ in kakor da bi slutil, da se bliža koncu, je stremel to pozno farenje preživeti v Franckincm objemu. 2ato se je velikokrat zgodiio, da je p-rilika za delo potrkala na vrata, ne da bi ji Jacques odgovoril; ni se pustil motitt — saj je bilo vendar tako lepo, pri svetlikajočih se Ijubičnih očeh udajati se sladkim sanjam. Ko je bila Francka mrtva in po- kopana, je šel zopet k svojim prija- teljem, vodop.vcem. Toda v njihovem krogu je viadal čisto duh Lazara; čla- ni so živeii v egoizmu umetnosti ka- kor okameneli. Jacquesa ni naSel pri njih tega, kar je iskal. Njegovega ob- upa niso razumeli, da. poskuSali so celo, da mu ga odstranijo z dokazi in pametnimi zaključki. Ko je zapazil, kako malo simpatije je v njih, je za- pri bolečino v se". Sei je od Vodopivcev, in živel sam za sč. Pet ali šest dni po Franckinem pogrebu je 5el Jacques k nekemu kamnoseku pokopališča Mont Parnass«J in mu ponudil sledečo pogodbo: kam- nosek naj bi mu napravil železno ograjo za Franckin grob — po Jac- Strau I. »NOVA D O B A« Stev. 36 coska viada je temu predlogu naklo- njena. Pogajanja med Avstrljo In Mad- žarsko radi prevzetja zapadne Ogrske, ki pripade po mirovni pogodbi Avstriji, so se izjalovila. Dne 21. tm. so bila prekinjena in avstrijska delegacija je odpotovala na Dunaj. Ncmčija bi morala včeraj 23. tm. plačaU 1 miiijardo mark v z!atu. Cuje se, da ie plačilo odklonila in poslala v tej zadevi zaveznikom posebno noto. ' Grško-turaka vojna. Iz Aten po- ročajo, da se poda grški kralj Kon- stantin na sronto v Malo Azijo in pre- vzame vrhovno poveljstvo v boju proti Turčijj. ZakaJ je padel Kronštat? Po- veljnik upornikov v Kronšhtu general Kozlovski izjavlja, da je padec trdnja- ve sledi! edino vsled pomanjkanja municije in hrane. Pobuna v Kronštatu je bila le začetek velike protiboljSe- viäke akcije, njegov konec ne pomenja konca borbe ruskega naroda proti boljševiškemu režimu. Novi udarci boljštvlkov ? lz Moskve poročajo preko Pariza, da so je vrSil tarn velik vojaški svet pod predsedstvom Trockega. Sklenilo se je zviSati .stanje armade in mornarice ter vzpostaviti vse potrebne komunikacije na kavkaško, rumunsko in poljsko sronto. Mariborske novice. Umrl je na Cvetno nedelio v Ma- riboru profcsor na vojaški realki, nad- kurat Stefan Peter. Zadnje mesece se mu je omračil dun in v tcm stanju je sam položil roko na svoje življenje. Umrl je v javni bolnici. Dvajsetletnko umelnlškega de- lovanja ie praznovala minuli torek članica narodnega gledahšča v Mari- boru gospa Berta BukSekova. Ra/:mejitveno delo ob na§i se- verni meji, katerega tehnično izvedbo so skušali nemškutarski elementi v Kapli motiti, napreduje sedaj pod za- Sčito bajoneta. Prva skupina tehničnega osobia dela pri Kapli, druga pri Sv. Duhu do Mure, iretja ob reki Muii proti Prekmurju. Cuje se, da namera- vajo zastopniki entente sporazumno z z nnšo in avstrijsko delegacijo izpre- meniti mejo pri Sv. Duhu proti Muri tako, da bi se meja pri Sv. Ilju, na Plaču in pri Svečini povrnila na na- ravno črto, ker sedajna meja «re pre- več vijugasto. Seveda treba paziti, da se odprava vijug ne izvrši v našo škocio. Vsl uilčul naplal (in tudi hišne Stevilke) v Mariboru so končno po- polnoma slovenski. Celjske moviee. Minister dr. Kukovtc namerava prispeti v petek zvečer v Celje in ostane čez prazr.ike v krogu svojc rodbine. Prezldava semalne vojašnke v invalidski doin se pil*ne v najkrajšem Casu. Razpisana je oddaja zidarskih in tesarskih del za adaptacijo vojašnice in za zgradbo novega gospodarskega po- slopja. Stroški soproračunani na okroglo 1,400.000 K. quesovem načrtu; nadalje naj mu da velik kos belega marmorja, za kar se Jacques zaveže, delati mu tri mesece kot kamnosek ali kipar. Kamnosek je dobii ravno tisti čas veliko izvanrednih naročil, obiskal je zato Jacquesa v njegovem ateljeju, kjer je prišel ob pogledu na njegova dela do prepri- čanja, da mu je ta slučaj pripeljal zelo velik zaklad. Osem dni pozneje je bil Franckin grob ograjen, in namesto le- senega je stal na gro'bu kamen it križ z vklesanini njenim imenom. K sreči je bil kamnosek prsvicen Clovek, ki je razumel, da trimesečno delo kiparja, cigar nadarjenost mu je pripomogla do tisočakov, ni poplaCIji- vo samo s klado pirenej-kega mar- morja in s sto kilogrami litega železa. Da! mu je zato na razpolago del svo- jega dobička, s katerint lahko pri- stopi k njemu kot udeležnik tvrdke. Toda Jacques ni hotel sprejeti tega. Premajhna raznovrstnost obdelovainih predmetov ni ugajala njegovemu iz- najdljivemu duhu —- in kone.čno, imel je vse, kar je želel: precej velik kos marmorja, iz katerega je hotel ustva- riti umotvor ~- za Franckin grob. Začetkom pomladi sa je njegovo stanje znatno zboljšalo. Njegov pri- Občfnske voiltve v Celju se vrše 26. aprüa. lsti dan v Ljubljani, Mari- boru, Ptuju in Kočevju. Župnik dr. JančlČ — obsojen za- radi volilnlh sleparlj. Poročali smo svoj Čas o proslnlem Sentpeterskern župniku dr. Jančiču, kako je pri volit- vah v konstituanto sleparii v reklamacij- ski komisiji. Minoli torek je bil zaradi svojega »krščanskega« postopan'a od celjskega sodišča odlikovan zaradi pre- stopka po § 91 vol. zakona na 5 dni zapora, ki se spremeni v 1000 K glo- be. Vsa cast Sentpeterski sari, ki ima takega duSnega pastirja! Derganz pomilošCen. Na predlog sodnega rivora je bil morilec Srba Ce- kiča, mladi Derganz, ki je bil od celj- ske porote obsojen v smrt na vislicah, sedaj pomiloščen na 20 let težke ječe. Celje. Na Jožefovo 19. marca se je vrSil v Celju v «Narodnern domu« ustanovni občni zbor druStva državnih upravnih uradnikov zdravstvenih in skrbstvenih zavodov in osrednjih obla- stev za Slovenijo. Zbor je bil dobro obiskan; udeležili so se ga delegati iz vseh delov Slovenije; sedež novousta- novljenpga stanovsko-strokovnega dru- Stva je Ljubljana. Za načelnika je bil izvoljen za prvo poslovno Ieto upra- vitelj državne bolnice v Celju g. Ivan Prekoršek. DruStvo pristopi »Osrednji zvezi javnih nameSčencev* v Ljubljani. Domovje moja Avstrija — tl biser vsega si sveta! Tako smo nekdaj peli, ko smo bili mladi in mali, tako so nas učili v naših Solah. Bile so nekdaj pri nas avstrijske Sole, in v teh avstrijskih Solah so nas učili v našem maternein jeziku citirane pesmi ljubezni do edine domovine, ki smo jo smeli poznati in ljubiti, do — Avstrije. Teh nekdanjih davno minulih Casov sem se spomnil te dni, ko mi je pripovedovala moja deca užaljena in ogorčena, kako je otrok neke takozvane »lojalnonemške« rod- bine v Celju hvalil Avstrijo, češ da od tarn vse dobivamo, da bi sicer ne mogli živeti mi v Jugoslaviji. Vem, da je to plod domače vzgoje, da govori deca, kakor sliši stariše, vein tudi, da po- dobno »patrijotično« misli in čuti pre- težni del naše nemškutarske socijalde- mokracij^, Vci si ?.«li nemSkih Sol in obljubija pe5čici takozvanih Nemcev v Celju zopet nemške Sole. Zato pa proč s polovičarskim žoistvom, z raznimi nemftkimf paralelkami in nemškimi učitelji in učiteljicami, ki v Celju ne morejo poučevati v državnih šolah otrok na§ih državljanov. Sploš. slov. žensko dru^tvo za Celje in okollco je na ustanovnem občnem zboru volilo sledeči odbor: predsednica ga Ela Kalanova, podpred. ga Vera Za)o2nikova, tajnica gdü. Roza Knezova, blagajnica ga Šancerjeva, od- bornice gospe Testenova in Gobčeva ter gdčne Levstikova, Zunanekova, M. Černetova in Hana Mirnikova. Pregl. ga Sparhaklova in gdČ. C. Rebekova. Ustanovni občnl zbor »Kola ju~ goslovenskih s< ster« v Celju se vr5i 31. marca 1921 tj. v Cetrtek po Vel'ki noči v mali dvorani Narodnega doma ob 8. uri zvečer. Dnevni red: 1. Kratka razprava o namenu in bodočem delo- vanju druStva. 2. Čitanje društvenih pravil. 3. Volitev odbora. 4. Nasveti in jatelj, mla.ii zdravnik, se je seznanil z nekim mladim knezom, ki se je hotel nastaniti v Parizu, in si sezidati v naj- lepSem okrajd krasno palačo. Mnogi, sloviti umetniki so bili že poklicani, da okrasijo palačo s svojimi deli. Jac- ques je dobi" naročilo, da izvrši kamin. Zdi se tni, da Se sedaj vidim ležati oni načrt pred menoj; bil je krasen osnutek: vsa pravljica lepe zime je bila v marmorju, ki je obrobljal tople plamene. Ker je bil Jacquesov atelje premajhen, so mu na njegovo proSnjo pripravili malo sobo v palaCi, kjer še ni nobeden stanoval, in mu poleg tega izplnčali še nrecejšnjo svoto dogovor- jenega honorarja naprej. Prva Jacque- sova skrb je bila, povrniti denar svo- jemu prijatelju, ki mu ga je posodil takrat, ko je Francka umrla. Potem ie hitel na pokopaliSce, da pokrije hrib- ček, pod katerim je Francka počivala, z rožami. Toda pomlad je prej priSla kot Jacques — kaiti na zeleni grobni ruSi je brstelo in cvetelo n': i-%ot* rož. Umetnik ni imel po;-ur v. - I.' ;'h izruval: mislil je, & proti Staremu grsdu in lodružitlca LJubljansKe kredilne banke v Celiu Telefon št.75 Jii 76 j Peinl&ka c'a*"foa 80,000.000 Styon7"| ¦ ©EMTRALA V LJUBLJANI - | Rexervn! fondi nad 45,090.030 fcrstn. 1 Podpužnioe ~" v $g»lituy TVstu, Sarajevu, Gorici, Maribos*»* B$i*ow3jah, Päujju in B^ežicah» ^ 50 - ö Sprejema VlOge iia Kltfižfce III tekočt JSJJSJJ Kupuje ln prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, raČUH protft ugodnemu obresftovanju. #$*% valut in dovoljuje VSaKovrsifie Kredite. Px>ociaja. srečke dpžairne pazpedne lotez»ije. Reqistrov. kreditna in stssvbena mmmm /w MM«mTV Wfe>^P^mflra* Sprcfema twanilne vloge in jlfc Preiernova ul. 15 V iffeBjU JLfl?»3P JL JTOJI M-F VlTE **$¦*» in pol ad sto V^'b |of Hezervni zaklad 125.000 K. 401 364-7 Denarni promet 65,800.000 K. Borza 29* mar*ca. Zagreb: Berlin 231—231.50, Italija (izplačilo) 558-564, (ček) 555-560, London (izplačilo) 554-0, (ček) 548-554, Newyork kabel 0-1411, Pariz 980 — 934, Praga 190.25 —191, Švica '2400-2500, Dunaj 21.70— 21.85. Valute: doiarji 136--137, avstr. krone 22—23.50, carski rublji 70—75, češke krone 182-0, franc, franki 0—965, napoleondorji 565—0, nemške marke 223—228, romunski leji 0-199. Curih: Berlin 9.37 in pol, Newyork 578, London 22.55, Pariz 40.15, Milan 22.60, Praga 7.60, Budimpešta 1.85, Zagreb 4, Varšava 0.72'/3. Dunaj 1.77 in pol, avst rjj. žig.krone 1.10. Msfnlca uredni&tva. Žetale: Posvetujte se - napravite utemeljeno spomenico - poberitc podpise faranov - in pošljite spomenico na pristojno mesto! Zdravo! Razširjajte ,Noyo Dobo'! Lastnica in izdajateijica; Zvezna tlskarna v Celju. Urednik: Vekoslav Spindler. Tiska: Zvezna tlskarna v Celju. l&čem manjčo pekarno na deželi v najem. Ponudbe na upravniStvo. 1 Sprejme ae kolar>ski uceneo na Polulah št. 20 pri Celju. 2—1 . Gospodu Franc-u Petelin u, bivšemu uradnlku Kamnoseške družbe v Celju. Bili ste že večkrat od mene ob- veščeni in storim to 5e enkrat javno, da me ni treba na ulici klicati, 5e manj pozdravljati po javnih lokalih. Ni Vam treba poizvedovati, kedaj sem ocjsoten, ni mi treba posüjati razgied- nic, ni treba dajatl mojim delavcem darov in jih vabiti v gostilne ter jim *) Za vsebino ne prevzema uredništvo nobene odgovornosti. tarn plačevati, ni Varn [treba de'ati z mojimi delavci ntkakih pogodb, ni treba meni izročenih delavnic si ogledovati v času moje odsotnosti in motiti de- Iavcev v času dela. Strogo Vam pre- povem dostop skozi vrata na5e delav- nice. Upam, da niste pozabili, kar sem Vam obljubil, ker bi se sicer moral sodnim potom rešiti Vaših sitnosti. Dragofin Pertot, oblastveno izprašani kamnoseški moj- ster in delovodja kamnoseške družbe. Qddaja zidorsliih in tusorskih dsl. Pri preuredbi shemalne vojaSnice v Celju v Invalidski dorn se oddajajo: 1.) zidarska dela pri adaptaciji vojaš- nice v okroglem znesku K 442.000; 2.) zidarska dela pri zgradbi novega gospodarskega poslopja v okroglem znesku K 394.000; 3.) tesarska dela pri adaptaciji vo- jašnice v okroglem znesku K 421.000; 4) tesarska dela pri zgradbi novega gospodarskega poslopja v okroglem znesku K 83.000. NaČrti, izkaz posameznih del.sploš- ni in posebni gradbeni pogoji so izio- ženi pri okrožni gradbeni sekciji v Celju, kjer dobijo ponudniki formulas ponud- be in izkaz del brez navedbe cen, ka- tere bode treba ponudniku vstaviti. Pismene zapečatene in kolokvane ponudbe je vložiti najpozneje do 10. aprila 1921 pri okrožni gradbeni sek- ciji v Celju. Na ovitek ponudbe je treba napisati: »Ponudba za dela v shemalni vojašnici«. 363 1 Žrebec kozak, 2 leti star, Čistega ruskega ple- mena, se proda. Naslov v upravn. 1 ZAHVALA. Vsem, ki so našega predobrega strica Anton-a Maloprou spremili k v.ečnemu počitku in mu izkazali zadnjo cast, izrekamo tern potom naSo najprisrčnejšo zahvalo. Celje, dne 21.marca 1921. Roza Klančnlh za celo rodblno. različnega manufateturnega in specerijskega blaga ter prodajaEniške oprave vrši se vsled dražbenega oklica okr. sod. v Laškem opr. št. 0 br/2l dne 29. marca t. I. ob 10* uri dop* v Lokah št. 18 občina TrbovSje. Pojasnila daje odvetniška pisarna dr. I. Benkoviča v Ljubljani, Miklošičeva cesta štev. 6. Sobo event, s hrano, najrajše v vili, išče za 3 mesece dama. Čenjene ponudbe pod »Mir« na upravništvo. 365 Deček, priden in poštenih starišev, ki ima ve- selje do kleparske obrti, se sprejme v učenje pri: Franjo Dolžan, stavbeno in galanterijsko kleparstvo, 357 Celje. 2—1 Trap delo ^ in dober zaslužek dobi večje število äivilj in pomočnic. Cenj. ponudbe na: ,Tovarna kravat*, noStno ležeče Celje. ^ 3zgoiaV!jaio je 2-1 I modrci po meri in ^sa \? stroHo spadajofa i'ela. i Za uaročila zadostuj« siopisnka I Pragica Mfa i % Jurii ob ittZiii zeiczttici. eležbo v dobiLkanosaer.i podjetju /, K 1C000 glavnice proti jam >Wu se iščo. To- zadevne ponudbe pod ,Sodelovanje' na upravnižtvo Nove Dobe. 350 2—2 Mizarski 2 < pomocniki se sprejmejo. Baumgartner, Teharje. Na skladištu u Zagrebu irnadern u svim bojama garantirano čiste Anlltuske boje . za vunu i pamuk bojadisati, od naj- glasovitijih njemačkih tvornica. Moja tvrdka jcdina jamčt 30 za ntpafvorenl fabrlKat. 2Q-Z9 Eugen Uolani, Zapb Gundiiličeva 14. - Telefon I5i imam sühe bukove in javorove deske dolge 2 in 3 m, široke od 20 do 60 cm, debele 30, 40, 50, 70, 80 mm, množina desk je 2 do 3 vagone. Na- slov: Franc Cajner, trft-. in posetnik. Pustopolje p. Šmartno ob Dreti. 4—4 CENE ZMERNE! Him is lisa TRGOVINA KÜ P93K Celje, Ki*ctlja Petra ©• : se priporoca za : ^ mnogobrojen obisk. S SPOSTREŽBA TOČNA! I Siavbesso In gala»*' 2erfijsKo kleparstvo am. solta nasl. Fpanjo Dolžan Celje, ffralja Petra cesta. 8 ] I so prlporoCa za tzdelavo vtrnkovratnUi | «tavbenih in gralnnterljsklh Aol. Srltjn J m streb, zvonikov, popravüa Istih, na- 1 » prava »trolovostov itd. lavrÄIfccV toon«, l Cone imerno. Za itvriena d«la bo Jamöl. 1461 '^¦¦^^------«r^ -v-H -WVk 1AJL"«» 9 sfi|jt povzroča? Sflmo Suttnor-pua urn! Nikelnasta, po vsakl ceni in presene- i čeni bodete! Tudi veiižice, prstanc, ! uhane, zapestnice, stenske ure, ia- pestnice z urami in vsakovrstne po- trebne reči kakor: škarje, nože, doze za cigarete, nažigalnike, britve; de- narnice, jedilno orodje, razna darila . za krste, imendane itd., kakor tudi velika zaloga vsakovrstnih zlatih in srebrnih predmetov. Vse dobro in ceno J 1461 Zahtevajte cenike od 11—2 H. Suttner, Ljubljana St. 983. Wfo ^-^ B^ S If -JL za 3 sobe se radi rOniStVO asm- nmiMAAD r\« LAKOVI za SVE svrhe ..STANDARD TERPENTIN amerlkan5kl ^^== SCHELLAK i.t.d. i.t.d. u originalnoj kakvoci stalno za dobiti kod: Svjetski poznati pravi „STANDABO" tvornica lakova i boja, ALTSTETTEN-ZÜR1CH glavno skladište ZAGREB ^atzoya "I- 25. za Jugoslaviju: Tražite cijenikl 3—1