List 39. Tečaj XXXVI. Izhajajo vsako sredo po celi pöli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošiljane __Vi »____ _ 1 _ 1.1. A__1J /»/-» T___ _____1 t i tr% ___11 iA l_. __Y j a 1.1 4 ___11 AA 1___ po posti pa celo leto 4 gold. 60 kr 9 pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr ljubljani v sredo 25. septembra 1878. Obse g: Razglas Kranjskim živinorejcem o prodaji goved Kako iz sadja mošt (vino) delati Gospodarske sknšnj Za hišne potrebe marsikaj Popotne Črtice. (Dalje.) Tržno poročilo v Trstu dne 18. septembra Obravnave iz deželnih zborov Naši dop Jezikoslovni razgovor. (Dalje.) Novicar. Gospodarske stvari z lesenimi tolkavniki v čednem koritu stleči z mlin Razglas Kranjskim živinorejcem o prodaji goved. dne prihodnjega meseca oktobra dopoldne ob skim kamenjem povaliti in streti, ali pa z mašino, kjer dva zobata valjarja eden proti drugemu tečeta, zmečkati in grozdje. naglo stlačiti ali sprešati, ravno tako kakor zum uri bode družba kmetijska na dvorišči gostilnice Baierischen Hof" na Dunajski cesti blizo železnice po očitni dražbi prodajala iz državne subvencije nakuplje-nih kakih 10 juncev (bikov) Štajarskega Muriškega tati> P° dogab ne teče. Tako se lože drožnina in ame- Stlačeni mošt se skozi rešeto precej en v dober vinski sod vliva, da se brž ko je mogoče napolni, sicer se ne čisti rad. Na polnem sodu je dobro okrog vehe iz ilovice en dlan visok rob narediti, da mošt, kedar dni začne v sodu kipeti in drožje čez me- cez ali (sivega) plemena Ta živina se bode postavila na prodaj za polov tiste cene, za katero jo družba kmetijska kupi, prodd tistemu, kdor največ za-njo d&^ proti temu jo in se koj plača in 2) se po pismu zaveže, da 9 manj dve leti za pleme obdrži, zato se pripuščajo samo Kranjski živinorejci da jo naj-tej dražbi tana proč pobira, in sod z moštom zaliva, ki mora zmiraj poln biti, dokler se ne vstavi in ne očisti, da se mu veha zabije. Kdor hoče sadnemu moštu lepo rudečo barvo dati naj črnih bezgovih jagod ali pa malnic s sadjem v prešo dene> ali pa njih soka v sod vlije. predno drožje meče. Da bo vino iz sadja slastno in dober duh imelo f 9 Kdor tedaj tako živino kupi, je ne sme skozi dve g» v dobro zaslastnjen, ne pa v pušoben vinski sod t/ i J i m % «i li \ i • t • * i • t • leti iz svojih rok dati, če ni poprej podpisanega od bora o tem dovoljenja prosil in ga tudi dobil. Kdor bi se zoper to zavezo pregrešil, mora družbi kmetijski povrniti še toliko denarja, za kolikor je on živino deni repe 9 9 in v hladni kleti (keldru) hrani, kjer ni kisline, korenja ali druge take šare, kar vino, ki rado vse nepridne svapi na-se vzame, lahko skazi. Prav dober okus se moštu d&, in tudi sadni duh V U V I ii I L1 BC lUlliVU UCUČUJ» , £t če se predno drožjč meče, ena pest suhega družba vč, koliko subvencijske živine je in Tudi mora nemudoma naznaniti podpisanemu odboru, bezgovega cvetja v sod vrže, ali pa sladke skorje ali če mu je kupljena živina kakor koli poginila, da kake d™ge prijetne dišave v rutico zavezane, na niti obešene dva ali tri tedne v sredi soda vtopljene pusti. Najbolje pa se stori, če se muškatovega olja v sod toliko^ kapljic vlije, kolikor bokalov vina drži. plem v deželi naši postavlj je za Glavni odbor družbe kmetijske Kranjske v Ljubljani 2. septembra 1878. Kako iz sadja mošt (vino) delat!. Ce se mošt iz sadja prav naredi in umno oskrbi, bo že sam na sebi imel več moči, kakor marsikako slabo vino iz grozdja, pa bo še močneji, če se v sadni mošt, preden drožje zmeče, dobrega vinskega mošta prida se oba skupno čistita, kajti pozneje se ne vza- Pa tudi veliko vinske moči dobi meša, u» oo u^** i Gosp. dopisnik iz Zemona je v zadnjem listu željo meta prav vkup. — j.» tum vci^u viuo&c u^u», objavil, naj v „Novicah" povemo, kako se iz sadja če ga kakor hitro se očisti, v drug sod na vinske drožje mošt (vino) dela, ker se je letos toliko sadja pridelalo, prelijemo. Tudi se mu moč zelö povikša, če se mu na vsako vedro očiščenega vina en polič hudega žganja pa je še dosti gospodarjev, ki ne vedč prav ravnati. Radi vstrežemo tej želji s sledečim podukom. prilije Kdor hoče dober mošt (dobro vino) iz sadja nare- vkup podela. in sod na nekoliko tednov trdno zabije, da se diti , mora vedeti: Da pUBto Tega naj si pa vendar nikdo ne misli, trdomečno in nežlahno sadje dobro zboljšano sadno vino nevednim za grozdno vino drago da tako 9 vino daje, kakor so tepke, örnevke, nekatere^ drobnice, prodajal, in se grešne goljufije krivega storil. m lesnikovci, piškurji, milerožice in več takih. Ce bolj pa je sadje žlahno in vodeno,'a hišne potrebe marsikaj. * Kako se da zamazani pod očistiti ? —- Pod v sobah je včasih tako zamazan in grd, da se človek boji v tako sobo stopiti. V takih slučajih priporočajo ,,Pučke novine" to-le: Pod se najprej namaže s klorovim apnom (klorkalk) v vodi nekoliko raztopljenim; čez 24 ur se namaže s solno kislino (pol kisline, pol pa vode), in na zadnje se pod opere z vodo, kakor je to navadno. Pod ali tla postanejo po tem ravnanji čista in bela, pa se odpravi tudi vsa druga nesnaga iz njih. * Motno vodo lahko očistiš, če v njo deneš galuna» Z eno žličico galunovega praha moreš očistiti 10 —12 litrov vode. * Ako se opaliŠ ali popariš, vzemi olja iz poprove mete (Pfeffermünzöhl) in namaži z njim opečeno mesto. Kmalu boš čutil manj bolečine in ozdraviš se brez vsake rane. Zato je dobro zmirom pri roki imeti takega olja, ki se poceni dobi v vsaki apoteki. Tržno poročilo v Trstu 18. septembra. Kupčija bila je zadnja 2 meseca jako mlačua. Kava, — Prodaja se počasi; cene jej so trdne. Fine sorte posebno Ceylon so celo na Angleškem draže nego tukaj, vsled česar utegnejo tudi tukaj porasti. Kava Rio veljd danes 86 do 96 gold., — Santos 95 do 105, — St. Domingo 95 do 100, - Java 112 do 130, — Malabar nativo 106 do 118, — Ceylon plant. 128 do 152, — Perl 156 do 158, — Moka 122 do 132, — in sladka skorja 68, nageljnovi cvetiči 180, poper 44 do 46 gold. Olje. — Cene nespremenjene, precej nizke; tudi ni misliti, da bi tako hitro kaj poskočilo. — Jedilno olje Lecce od 52 do 60 gold., — namizno Monte St. Angelo 70 do 80; najfinejše francosko Aix 82 do 83; kotonovo 1. vrste obležano 50, — 2. vrste v orig. sodih 46; laneno 45 gold. Sadje. — Novo sadje je krasno, pa tudi ceneje od lanskega prav slabega, razen rožiče v, ki so se slabo obnesli v vsakem obziru, vsled česar tirjajo lastniki za srednje novo blago po 16 do 17 gold. Fige in rozine so tako lepe in okusne letos, da že mnogo let ni bilo tacega na trgu. Mandeljni so letos za polovico ceneji od lani. — Kupčija s sadjem je zdaj še precej velika. Rožiči stari 1. vrste llVo do 12 gld., fige v vencih nove 19 gold., v sodih pulješke 16;, — Smirnske v škatljah Sultan 1. vrste 40 do 45, — man-delji sladki 86 do 90, — rozine 32 do 36, - 2. vrste 28 do 30, — civebe črne 17, rudeče 19 gold. Rižu so cene že več časa enake; kupčija v tem blagu je mlahova. -— Italijanski riž velja od 19!'Ä do 24, — Raugvon 17 do 18^ gold. Mast in spe h. — Špeb je zopet nekoliko pora-stel posebno debeli, katerega primanjkuje. — Mast ni spremenila cene in je zdaj s špehom enaka v ceni. — Špeh debeli v zabojih od 12 do 14 kosov 49 do 51 gold., po 17 do 19 kosov 46, — loj 48 do 50 gold. 305 O etrolej je po ceni; morda ne bode letos navad- nega skakanja cene, vsaj do decembra; v decembru pa utegne kaj porasti zarad povišanja colnine in vsled tega blagoglasja Narod govori u9 narod je merodaj ; že zarad močnih naročeb. Petrolej v november in december 99 Domači pridelki. 15 V« gold. sodih 14za Pozvolite, pozvolite, Nikifor Nikolajič, vi se skli oktober, cujete na staroslovenščino in na narod, vi ste rekli ze zarad blagoglasja; vaše že silno žali moje starosloven letos polno Fižola in suhih sliv je sko in rusko uho. Staroslovensko in rusko se povsod, zato nujata, in so jima cene primerno nizke. pa se oba pridelka močno po- kar grško Ss, in kakor iz je to maslo > in dom a inostransko blago tlači kupčijo. sir tudi nimata pravega kupa Domače kaj pa vaše slovensko že pomenil? vaših knjig vidim, vaše: pa 9 U 9 daj a tu po 121 2 gold. hinec HVp% mandolov rudeč 9 9 2> rumen 10 do 10H 90 ker Fižol (koks) se pro-beli po 11 do ll1/^ rudeči boli V2, rudeči navadni 93/4, temno- ali kanarček 123/2, zelen uže. zve namesto 9, porcelanček mešani 81/ * ^ /2« ^ /2 konoplje 30; navadne suhe slive 81/2, gold. Maslo j vrste 88 do brdske Naše že pomeni to, kar staroslov. in rusko „Vaš narod res izgovarja to besedo uže?" Ljubljančani in Gorenci govorč že, drugi pa, tedaj večina, govorč užef nekateri cel6t;£e in tudi vre; vsaj pred go- riške olupliene slive 32 do 33 gold. 9 leti je bilo tako in mislim, da je še vedno tako. „A, vidite, Nikifor Nikolajič vas že vedno moti, vedno ea mešam z našim že 9 Vse te cene razumejo se za 100 kil v tukajšnjih nite nazadnje pisati uže, tako bodete pravični v vaših donisih me nač-sta- magazinib. Po „Soči" Slovstvene stvari. Jezikoslovni razgovor. (Dalje.) roslovenšČini, večini vašega naroda in 80 milijonom Rusov, ki vas bomo potem lože razumeli. In prav kakor nalašč ste mi povedali, da pri vas nekateri izgovarjajo: v že in vre namestu uže; zdaj vam pa prav čisto ne verjamem^ da vaš narod govori „u loko" cerkvi" itd. Jaz začenjam tudi sam sebi ne verjeti. Ko smo se > j> u 99 Nu > 9 Vendar menim ki se je tako rekoč Rusije 24. avgusta. — tj. naj vam bo; v tem sem soglasen z vami. v šoli čitati učili, smo res čitali: „u Ča ča u u so so li." Počen groš plačam si vsa- v se ? da mi bodete pritrdili, da vaš narod, le zdramil, še le začel misliti in prevdarjati o samem sebi in o svoji osodi, je prišel na nekako razpotje; ako hočete, je podoben Herkulu: steza Vpra- cemu, kdor bo spričal, da nešolani slovenski narod go- vori u ogradi 9 u ajdi 9 u uradnijo, u ušesu me boli" Slovenski jezik, kakor sploh slavjanski jeziki, zijanj ne ljubi; ravno zato pa v pred v izgovarjajo, kakor kratki na levo, steza na desno, ü steza tukaj, steza tam. v vodo", čitaj: „üvodo". sanje je, po kateri stezi naj gre naprej. Ne samo vsak Ravno tirja blagoglasje kedar za predi, v sledi zlog, ki 8e začenja z več kon 9 korak tudi vsaka ped prostora , «mm« ^vm juvutvia , pO katerem se je po- maknil na to ali uno stran, že nekako določuje njegovo prihodnjo osodo. Tisto vprašanje o u ali v ni tako ma-lovažno, kakor se na govarjate vi Slovenci: „sem opravljal" — „opravljala"? «v nekateri, da Je sonanti. Iz tacib primerov pa sklepajo sploh treba v kakor u izgovarjati, in tedaj zijati in zijati., kakor noben prvi migljej zdi. Povejte mi, iz- Vendar narod na svetu ne zija % m naj zijamo 9 da dosežemo vspeh na Ne, tako pišemo, a izgovarja se sem ter tje: Stajarskem, kajti Stajarski Slovenci, prevzeti (zakaj pa tukaj ne: preuzeti?) nemškega upliva, napak izgovar- opravljav" — „opravljala". „Tedaj pri vas 1 opravlja dve službi tedaj v ne smel opravljati dveh služeb?" 99 sem 99 zakaj bi u pisali. fkljub", „zdraf" itd., kar bi se ne godilo 9 ko bi Nikifor Nikolajič, to bi se po domače reklo, da So razlogi, zakaj ne, 1) zato ne, ker staroslo- venščina ni tako pisala, ki je to stvar ločila. 99 Staroslovenščina je ločila dva predloga: u (s rod.) Fasilief!" vraga z vragom iz hiše izganjate. Stajarske Slovence ozdravljajte raji tako, kakor naš Turgenjev naše Nemce ozdravlja, ki tudi Vasilijeve pozdravljajo: „Budj zdorof VI- po slovenski: pri, po latinski: penes, in pa v nit. in predložn.), kakor ta dva predloga še zdaj mi Rusi ločimo: u Boga milost, v Boga upovajte Vendar je jako važno u za v pisati znaten korak približamo Srbohrvatom. 9 ker se za Bog je milostijiv, v Boga upajte Ako „Da, ko ste začeli tako bližati se bratom Srbom slovenščini redko nahaja u\namestu v, tedaj se ta na- se pa v staro- jQ Hrvatom, ste se jim za korak približali, ako oni go paka objasnuje tako kakor vorč v vasem dopisu iz na 236. strani „Novic" nekolikokrat: o interesih, Rusije tudi tako; ako se na- mestu: v interesih, vse eno, ste te napake naredili vi, oni drži svojega, se jim niste prav nič približali, pačpa ste se oddaljili od Slovencev in od Rusov, ki govorč (Rusi tudi pišemo) „bratam ali jih je naredil stavec. staroslovenščini se tudi na- Serbam. bratam Hrovatam". Ravno tako bo z vašim haja: 9) svatn namestu „svetij" Pavi sete: „sveti Pavel". 9 9 a vi vendar pi- u za v. 9 7) Usvojimo si pa to, česar nimate vi Rusi, kakor Nu 9 ali so še drugi razlogi: 2) prvi pisatelji novo- mi Slovenci s Srbohrvati vred nimamo, namreč poljski w7 ki je vsaj dober, kakor vsako Angleško blago, celö jekleno pero, s katerim pišete, je najboljše Angleško. „Zakaj pa ne raji vašega Metelkota z njegovimi čita kakor u, ampak da se zliva s sledečim zlogom v žabami zbuditi od smrti. Obilno, da si lahko izberete, bilo slovenščine so to razločevali puavši v Napisavši v' so oni še bolj potrdili, da se v ne en zlog, kakor Ali se po Ruski še zdaj dela. tudi novejši pisatelji so tako delali, na pr. trmastim slovničarjem se je u njegovo blago ni slabše, kakor anglo-poljsko 9 in Rozman u Celovcu zdel menda preveč pravoslaven. bi vsaj domače". 99 Ako je en Kanj svojega brata ubil, kaj moramo in Ali poslušajte, Boris ne prizadeva nikakih tegob Vladimirovič, ta novotarija 9 ali 9 da se lože raz- zato vsi svoje brate ubijati ? Ako mnogo, tedaj 4 milijoni pravoslavnih Srbohrvatov pišejo u; kaj je to proti 80 milijonom pravoslavnih Rusov, ki vsi pišemo v, a ne u. Trmastim slovničarjem se je tedaj zdel u premalo, a ne preveč pravoslaven." umemo: nikakih težav in ni prav nobene potrebe bi ne pisali u za v! 9 da Nikifor Nikolajič, ni tudi nobene potrebe, norčevati se, namesto kaj resnega, tehtnega, koristnega „Vam, *) Vec ne morem, ker nisem bogat * 306 vašemu narodu napisati, kar bi ne delalo nikakih težav ne vam, ne slovenskemu narodu, ki se sicer, res da, ne všteva v velike narode . .. Pomilujte, Boris Vladimiroviö, kdo tako govori! „Cem reči, slovenskemu narodu, ki se sicer ne prišteva velikim narodom, pa vendar zasluži, da bi se mu kaj več duševne hrane podajalo, ne vedno samo gra-matične razprave tako, da če se prav za deset mluvnic vsako jutro všteje, vendar ne čuti zvečer nikakoršnega pomanjkanja v svoji slovniški torbi, ki ga teži na plečih in ramah ter mu s krvjo možgane zaliva, da ne ve, se je li opoldne v dlan vrezal, ko si je hotel suhega ajdovca vrezati, ali se je vrezal v ajdovec, ko si je dlani vrezal." Boris Vladimirovič, se vam ne zdi samemu, da preveč ostro sodite o tej stvari? „O vaših gramatičnih razpravah , aii o vašem ne-znanji gramatičnih osnov?" (Dal. prih.) Ozir po domovini. Popotne črtice. (Dalje.) Proti Brežicam tedaj v vrlo prijetni družbi na Stajarski zemlji! To je kraj, da malo takih! Vino-z radi se vrstč z najrodovitnejšim poljem, tu je zemlja ß najboljše vino. In vse to obeta pridelkov obilnih, akoršnih morda že leta in leta ne. Zavoljo tega in makavnega pogovora z gospodom Žnidaršičem, v kälterem sem spoznal vrlega narodnjaka po prepričanji, ki je v deželnem zboru stanovitno glasoval z narodnjaki za prid svojih volilcev, mi je bila pot še prekratka. Solnce stoji še precej visoko, ko pridrdrava v B r e ž i ce. Ko si priskrbim prenočišče, grem si ogledat me-8tice. Prav lično je, zlasti glavni trg se lepo presen-tira. Manj lepe so postranske ulice z nizkimi hišami in čisto brez tlaka. Na spodnjem koncu je stara grof Attemsova grajščina s trdnim in mogočnim zidovjem. Oskrbnik njen je zdaj dr. Razlag, ki zastopa svoje volilce z Notranjskega tu — mesto na Dunaji. Razen tega ima mestice še lepo cerkev z vbranimi zvonovi (veliki Cis), ki pa niso vstreženi, tako da vsak svojo tolče. Tudi Frančiškansk samostan je tukaj, njega zvonovi pa žalijo uho iz istega vzroka, kakor oni glavne cerkve. Zjutraj druzega dne sem šel ogledat še nekoliko mestno okolico; vse je lepo, le vročina huda; zato sem kmalu zopet v mestu in vkrenem v Klembasov hotčl, kjer se shajajo navadno narodnjaki. Res jih dobim nekaj , nekateri me že poznajo, z drugimi pa se naglo seznanim. Tu je nekaka čitalnica, le da nima še slovenskih listov, ampak vsak svojega seboj prinese. Sploh se po Brežicah v javnih prostorih ne dobi skoro nič druzega, kakor „Grazer Tagespost" in „Cillier Zeitg.". Te „Celjanke" jaz še nisem nikjer videl, zato sem jo vzel v roke, a radovednost moja je bila naglo raznena-dena, kajti ta list živi, kakor Ljubljanski „Tagblatt", po večem o tuji hrani prežvekajoč to, kar je po drugih listih že minulo; kar pa ima pridelkov lastne modrosti, so prav tako neslani in neokusni, kakor čenče in modrovanja omenjenega Ljubljanskega lista — dokaz, da tudi tu nemškutarija rodi le plevel. Popoldan podam se z znancem čez Savo v Čatež. Vdariva jo proti spodnjemu brodu. Stezč peljejo večidel preko polja in tu vidim pšenico že skoro zrelo s takim klasjem, kakoršnega še nisem nikjer videl. Tudi druge rastline so veliko obilnejše in boljše, kakor un- kraj Save na Kranjskem, o čemer sem se brž prepričal. Menim , da bo ali se je že zemljišna cenilna komisija na to ozirala, da je zemlja na levem (Štajarskem) bregu Save veliko bolj rodovitna, kakor na desnem Kranjskem, in potem vredila dobrotne razrede. Prepeljeva se čez Savo. Brod tu ni stanoviten, ampak se mora ravnati po svojeglavni reki, ki jo zdaj v levo, zdaj v desno vkrene; zato je struga zel6 široka in o povodnjih stopi Sava tudi po nižjem polji. Unkraj Save sva brž v Čatežu. To je zala vas, ki se zlasti z leve strani lepo vidi. Nad njo so vinogradi, spodaj pa sadni vrti in mnogo drevja, ki je vse polno sadu; zlasti orehi se šibč že zdaj pod silno pezo, videl sem kopice s šestimi orehi. Ce vse to ostane, bo tu kakor drugej po teh krajih sadja na koše in koše. V Čatežu se ne mudiva dolgo, marveč mahneva jo po široki, dobro vzdržani cesti proti Krški vasi. Kamen ob cesti kaže 111 kilometrov — menda od Ljubljane. Dobre pol ure hoda sva v Krški vasi, stoječi ob Krki, čez katero je most. Voda tu ni globoka, a široka in se izteka nad Cadežem v Savo — tako, da so pri Brežicah v Savi zedinjene vse vodč, kar jih teče v njo iz Stajarskega in Kranjskega. Ta množina se potem vali proti Hrvaškemu; ni čuda, da je tu toliko povodenj. Na gornji strani Krške vasi proti Krškemu mestu je polje, kjer je nekdaj stalo Rimsko mesto „Novo-dunum". Zdaj se dobivajo ostanki od njega, brončene podobe raznih Rimskih bogov in boginj, kamni z izdolbenimi napisi, Rimski denarji itd. Popotni človek, če ni truden, je pa lačen ali žejen, pogostoma pa vse troje skup. Zato je človeška bistroumnost postavila ob cestah gostilnice. Tudi v Krški vasi je taka liudoljubna ustanova, v kateri se za dobro besedo in denar kaj dobi. Gostilnica ta je tudi pošta v zvezi s Krško. Na hladnem senčnem vrtu sva se okrepčala z dobro pijačo, zgovorna gospica poštarioa pa nama je krajšala čas; revica si je bila pred par dnevi zlomila roko in jo nosila v pentlji, zato sem še bolj občudoval njeno dobro voljo ; kaka mehkužna mestna bi se bila viegla in ječala, da bi je še ceI6 nihče ne bil smel ogovoriti najmanj tri mesece; ta gospica pa je opravljala svojo službo z drugo nezlomljeno roko. Hvale vredno! V pogovoru je pokazala raznovrstno izobraženost — večo, kakor sem jo zapazil pri marsikateri učiteljici, in kar me je posebao veselilo, govorila je gladko, pravilno slovenščino. Večer se bliža, toraj se spraviva na noge proti gornjemu brodu nazaj v Brežice. Tukaj je Sava še bolj samoävojna, kakor pod Brežicami, ker sta jej tam napoti kolikor toliko dva brega. Od Krškega dol pa ima prosto polje, kakor od Šmarne gore preko Črnuč do Dolskega. Koliko polja in gozdov je že tu odnesla! Proga njena je na nekaterih krajih po dobre pol ure široka, po vsakem večem dežji se zavali drugam. Videl sem tudi jezi, katere so jej pod Krškim naredili z velikimi stroški; al dozdaj se za te verige človeškega uma in moči ne zmeni, marveč teče memo njih, kjer se jej zljubi. Morda bo kedaj usmilila se ljudi, njihovega truda in stroškov ter vkrenila na narejeno jej pot, čeravno je brodnik rekel, da do zdaj od tega njenega poboljšanja še čisto nič ni zapaziti. Sava je, kakor skoro vse reke, pač ženskega spola, tedaj ne popusti tako hitro svojih starih navad. Na Št ajar s ki zemlji stopiva zopet na suho. Kam neki drugam se podati, kakor v ono gostilno, kjer se shajajo narodnjaki! Kmalu se snide družba, skonca gledč pogovora ne posebno kratkoČasna, ker so bili prišli lovci in taki, ki hočejo biti. Kak je pogovor njihov, si lahko misliš; tudi so kloftali nemščino, ka- 307 tere z doma nobeden ni znal, zato je bila res tako ne- okusna, da sem se jez preselil mu6i mi«., o^ivui« prijatelju. Pozneje so se zbrali pevci, ki so popevali slovenske in nemške; imajo namreč društvo, ki goji jaz tudi Ljubljanskim (Dal. prih.) drugi mizi staremu Deželni zbor Kranjski. seji dne 20. t. m. se po prebranem zapisniku seje ) v kateri so petje ne giedč na jezik 7 kar pustil dr dni posl b Blei w tako-le i) filharmonikarjem" priporočal. niku ravnokar prebranem pogrešam zapis m pogrešaj moji družniki nekaj, kar nam je eminentne važnosti Gosp D e ž m je v zadnj sej rekel 7) Man pflegt Obravnave deželnih zborov. im Laiide das ßenegatenthum zu nennen, wenn man für die Verfassung. für die Staatsinteressen einsteht Deželni zbor Goriški. und wenn man jenen wüsten, fantastischen , panslavisti sehen Schwärmereien kein Gehör schenkt." S temi be Odprl se je 12. septembra po navadi s peto mašo. sedami je poslanec Dežman dolžil našo deželo in naš (začetni) seji ni bilo druzega, nego to > da je glavar zbor ogovoril, pa prav tužno z ozirom na žavne int slovenski narod, katerega zastopamo } da in za panslavizem dela P Naš vojsko in druge reve in težave. V poznejem govoru je n$rod je ponosen na to, da je bil doslej vedao zvest v spodobnem nekrologu opisoval javno življenje in de- presv. cesarju in Habsburški državi. Še do danes so besede pesnika, ki je leta 1844. prihod cesarja resnične lovanje umrlega bar. Hekt. Ritter ja. Potem je sprejel obljubo njegovega brata Vilhelma, ki ga je kupčijska Ferdinanda zbornica v zbor poslala. L"u"' ) "* bw j- —r—J--- i' ciuiuauuit V jjjuuijauu puauiavijai ju ziaguiuviiuu Tisti dan popoldne so se „Hrast se omaja in hrib — zvestoba Slovenca ne gane L j ub Ij pozdravljal z zagotovilom u seji) izvolili 3 odseki: finančni, peticijski in Zato nas je topovse krivično dolženje britk r azza pravni ali postavodajni. seji 18. t. m. so ne- lil in zato smo od Vas, gosp. predsednik, zahtevali, da redu" pokličete govornika. Gosp. dr. Vošnjaka ste kateri poslanci podali načrt postave zastran vpeljave davka od zapuščin za deželni penzijski zalog. Poslanec malo prej, ko je le neko splošno frazo izrekel/s klicem Gasser je nasvetoval odbitek nekih stroškov za najdence „k redu" posvarili, čeravno tega ni nikdo zahteval, gosp za dobo po 1. jul. 1868. — Dovolč se podporni zneski Dež m za ceste, za pogorelce etc., podele se enokratni štipen- ; j»«fjviv«wv vvv. , jfvuv.v «w ------------r-- j ali. — xv uao jo p i. i luuj. aiu , suui uiuu z diji nekaterim dijakom vseučiliščnikom. Odboru za raz- Nadejali smo se, da ste to pozneje storili, stavo sadja in cvetlic leta 1879. v Gorici je odločenih ni duha ne sluha o tem. Mi smo svoji časti in časti 250 gold. — V 4. seji so interpelirali poslanci Po vse naroda dolžni tirjati zadostila o napadih gosp. Dežmana zato za- pa ne, ko smo vendar to odloč To nas je primoralo b no ter pustit al v zapis in tovariši zastran prestrogega eksekucijskega iztirja- ki na8 je tako rekoč dolžil veleizdajst vanja davkov po novi postavi. Marsikaj brezpotrebne htevamo vnovič, gosp. deželni glava debate je bilo o razpravljanji postave zastran varstva posvarite s klicem * m m • a * * « a ft 1 # 1 & 7 7 da D e ž m redu' divjačine, ki se je z nebistvenimi popravami odobrila po načrtu postavodajnega odseka. Veči del reči. ki so Deželni gl se ustavlja temu upravičenemu pu uttvjiiu pusta vuuajLtcga uuöcü.». v cot uoi low, 0.1 o v zahtevanju in irai, aa po njegovin misiin uezman m bile na dnevnem redu, moral se je odložiti za drugi razžalilno govoril, ter dostavlja, da zmirom nepristransko in trdi da po ijegovih mislih Dežm m dan. Kakor v 7 nekaj računov in preračunov. tako se je potrdilo tudi v tej seji predseduj 5. seji saboto Dr. ßleiw zvečer) je šlo med drugim za neke popravke v tisti odgovarja, da deželni glavar D m besede vse drugače tolmači nego jih mi tol mam Točka „kmetijska šola" je izročena po- Slovenci večino. Dokaj (slovenske) debate je bilo zastran pridružbe zastopniki nasproti na Poslanec Dež m a narodno stranko žaliti t padom prot P t d t šolski postavi, ki uravnuje razvrstitev in plače učiteljev mačimo in jih ves svet tolmačil bode. Po takem konstati ljudskih šol, katere postave ni hotela vlada lani pred' ramo narodni poslanci, da v tej zb ložiti cesarju v potrditev. Plače so 400, 500, 600 gld. Poslanec K o v a č i Č je interpeliral zastran ceste po Sočki dolini. sebnemu odseku, v katerem imajo trank potem izgovarja, da ni mislil Dr. Zamik podira opravičevanje Dežmana v ^wr « v v w u w a» vy v%vmmvw jv m«av JL/it MJk O L U 1 IV pUUiiC« Vj^i d Y IKJKJ V CftUJ V/ JL-/1/ lA ULI €h LI C* y C6Sj VI občine Ločeniške k okrajni sodniji (pretura urbana) je narodna stranka sovražna državi, da goji panslavi da Goriški (zdaj spada Ločenik pod Karmin); dr. Ton ki i stične fantasmagor je govoril proti, poslanec Winkler za združbo. itd Ob Panslavizem je dvoj poli veljala je združba po nasvetu deželnega odbora. Dolgo se je govorilo na slovenski strani tudi zastran in bil je za njega vnet tudi gosp. Dežman tičen in literaren. Za unem ne težil noben Slovenec za literarni panslavizem pa bomo mi Slovenci vedno vneti ko 7 7 tistih 6000 gold., ki jih je deželni odbor spomladi t. JLJLi VIL J U £A€* UjUgCI VUWU lUUl gUQp« JLJ KjiA ULICI U j ID S 6 IVj J\U je Tirolsko starost 40 let dosegel, postal je nasprotnega mnenja, in zato je gosp. dr. Vošnjak popolnem prav imel. če ga je imenoval v zadnj seji s tistim imenom posodil laškim občinam poškodovanim po toči. De- želni odbor (poročevalec De peri s) je zdaj nasvetoval, da naj se omenjenim občinam dolg odpusti. Stavila sta kar je res (renegat) 7 za popravne nasvete poslanca Faganel in Povše; odborov predlog pa je govoril Winkler. Vsi slovenski poslanci so govorili po slovenski in zato je imel glavar Za dr. Zamikom oglasi se še dr. Vošnjak in predlaga 7 ako deželni gl noče Dežmana klicati d redu a mnogo prestavljati. Slednjič so se odobrili spet ne- , naj zbornica glasuje o tem. Vendar deželni glavar tudi temu noče ustreči kateri računi in preudarki. 7 ter Deželni zbor Tržaški. predlog Deželni odbor je zboru v obravnavo izročil važni skega mesta g. Ledenik predloga Vošnjakovega noče dati na glasovanje Tak je bil te druge parlamentarne borbe konec. * Potem se mnogo prošinj in predlog izroči dotičnim odsekom. Potrdila se je tudi volitev poslanca Kočev- 7 po katerem naj tudi v Trstu, kakor na Nepravilnosti volitve v trgovsko zb raz Kranjskem, na gornjem Avstrijskem itd. se odpravi jasnuje dr. Zamik v dolzem, celo uro trajajočem go najdenišnica (Findelhaus), ki je na veliko škodo de- - želnim zakladom, pa tudi javni nravi (morali). Kakor smo že v zadnjem listu rekli, prinesemo od besede do besede ob svojem času vse govore narodnih poslancev o razpravi volitev. Vred. 308 voru. Te razprave udeležili so se tudi dr. Blei weis, ki je Da kratko razložil, kako sta okrajni glavar Der-bitsch in pa župan Schrey ongavila z dvema ženskama na Trati, da bi dva nepostavna glasova pridobila zbornici kupčijski; c. kr. deželni predsednik je opravičeval izid volitev; poročevalcu Dežmanu, — se ve da — pa so bile prav vse volitve v trgovsko zbornico čisto postavno dovršene. Konečno zborova večina potrdi izvolitev poslancev kupčijske zbornice. O predlogi glede volitve deželnih poslancev iz velikega posestva je grof Bar bo temeljito dokazal, da sta vitez Vesteneck in baron T a u f f e r e r zoper jasno postavo volila dvakrat, prvi pot v kmetijskih občinah, drugi pot v veleposestvu. Tudi poslanec K lun naglašal je nepostavnost takega ravnanja sklicaje se na jasno določbo volitvenika deželnega. Se ve, da je zbp-rova večina potrdila izvolitev velikih posestnikov. V poverilni odsek za pretresovanje onih 3 vo litev, ki niso še potrjene, so bili izvoljeni: De tela, vitez Gariboldi, pl. Langer, Ledenik, Pakiž, dr. Poklukar in dr. pl. Schrey; — v občinski odsek pa: dr. Deu, Hočevar, Kobler, Lavren-čič, Pfeifer, grof T h urn in vitez Vesteneck. Potem se je potrdila prodaja mestne, nekdaj ,,No-# vakove" hiše, — uradnemu služabniku Andr. Zupinu ae je plača odločila na 350 gld. za leto, prošnja Sliv- niške občine za prenaredbo sklada glede ceste iz Grosupljega do Cobelsperga pa izročila deželnemu odboru v rešitev. Konečno deželni glavar nenadoma dä še besedo Hočevarju. Hočevar počasno in slabo ter bledega obraza ne govori, ampak bere nekoliko vrstic, s katerimi hoče odbijati svoje kupovanje glasov, česar ga je v zadnji seji dolžil posl. Navratil. Ko pa hoče Navratil na to odgovoriti, mu deželni glavar najprej osorno preseka besedo. Se le ko Navratil odločno zahteva besedo, ravno tako, kakor jo je Hočevar dobil, je iznova povdaril, da pri svojih besedah ostane, ter lahko dokaže, da so se glasovi kupovali. V dokaz temu javno prebere po c. kr. notarji poverjeno sledečo izjavo: „Jaz podpisani, polnoletni Janez Crnugelj iz Metlike hiš. št. 123 potrjujem, da je Jožef Lampe, c. k. uradnik okrajne sodnije v Metliki, pred in med volitvijo poslanca za deželni zbor Kranjski dne 10. julija 1877. v Novem mestu za Martina Hočevarja v Krškem agitiral, od volilcev glasove kupoval in tudi meni za eno izkaznico 40 gold, (štirideset goldinar je v; a. v. v gotovem dal in odštel. Metlika dne 11. julija leta 1877". (Sledijo podpisi.) Konečno pristavi Navratil, da je sicer resnično; da je Hočevar poslal tudi nekaj denarja požarni straži, a to zgodilo se je po volitvi. — Morebiti je imelo to darilo veljati za premijo Hočevarju prijaznih glasov. O Martin, Martin! v kako zadrego spravljate Dežna an a in njegove „ustavoveme" tovariše! Kratkočasen pogovor o Bosni med Slovencem, nemčurjem in magjaronom. Slov. narodnjak: Ste li že čuli, da v Sarajevu izhaja časnik v hrvatskem jeziku z imenom: „Bosansko-hercegovačke novine?" NemČur: O verflachte! barüm nit tajč? Müssen doch wir Deutsche Kultur nach Osten tragen? Magjaron: Du tolkete Schwöb! weisst nit, dass Bosna ist Ungarland! Iz Celovca 22. sept. —Volilni oklic Koroške liberalne stranke v časniku „BI. für die Alp. Oest." in pa vaš Ljubljanski poslanec Dežman sta si prav kakor jajce jajcu podobna. V onem oklicu se med drugim bere to-le v nemškem jeziku: „Na Koroškem so od nekdaj katoliki in protestanje, Nemci in Slovenci mirno in složno živeli.... Volilni oklic konservativcev pa seje strup sovraštva med nje... Ti Rimljaši, ti huj-skarji in njihovi vedni in nevedni privrženci, ti so, zoper katere se mi (liberalci) bojujemo. Mi hočemo mir in se jim bomo zmiraj in povsod zoperstavljali!" — Domoljubni naš gosp. Andrej Einspieler z odkritim vezirom in krepko besedo odgovarja v „Kämt. Volksst." od konca do kraja iažnjivemu oklicu liberalcev, ki su-mičijo pošteni naš narod slovenski tako, kakor ga je unidan sumičil poslanec Dežman v deželnem zboru Kranjskem, in stavi med drugim tole vprašanje: „kdo hujska in kali mir: ali tisti, ki tir j a pravice, ki narodu gred6 po državnih temeljnih postavah, ali pa tisti, ki mu jih odbija? — ali tisti, ki tudi za narod slovenski hočejo zastopnike imeti v deželnem in državnem zboru, ali pa tisti, ki so na vse kripije delali na to, da Slovenci na Koroškem ne enega narodnega poslanca nimajo v zboru? Kakor s pravicami za narodni jezik slovenski, tako gre tudi z vero; hujskajo li Slovenci zoper vero protestantov ali liberalci zoper vero katoliško? Ali ne obstaja ves in celi sedanji liberalizem le o tem, da kričijo liberalci: nobene vere ni treba, „konfessionslosigkeit" je naša parola! Veliko strpi človek, al vsega ne; tudi potrpežljivost ima svoje meje! — S temi besedami končava pogumni branitelj pravic slovenskega naroda, prof. Eins pie 1 er, svojo objavo. In res! Sami boste krivi, vi liberalci, če prenapenjate strune mednarodnega mirnega živenja tako, da počijo. V GoriC! 22. sept. — Ni drugače, ko da primem spet za pero. — Da imamo deželni zbor, „Novice" že vedo. Tako živo ni v našem zboru, kakor pri Vas, ne; pa vendar nekateri naši poslanci več govore, kakor bi človek mislil. Vname se včasih debata, kjer ne bi je pričakovali. Zanimiva prikazen pri nas — s kakoršno' se ne more ponašati vsak zbor — je ta, da, kakor narodni poslanci pri vas v Ljubljani, tako tudi naši slovenski gospodje na desnici slovenski govore, da-si ved6, da jih na uni strani en sam gospod — če se ne motim — razume. In prav tako. Kako se tedaj obravnava vrši? To je ravno, kar sem hotel povedati. Da bi slovenski govornik samega sebe prestavljal in tolmačil, ne gre; ta težavni posel opravlja dež. glavar, vitez dr. Pa j er; in sicer tako natančno inv gladko vse prestavlja, da se mu mora vsakdo čuditi. Čudno je pa tudi to, da si vse tako dobro zapomni, da-si malo kedaj kaj zapiše. Precej dolgočasen je ta način obravnavanja res, ali drugače ne gre. — Pregled dosedanjih razprav zborovih glej na drugem mestu; tu naj samo opomnim, da nobeden naših italijanskih listov jih ne prinaša. — Vendima je letos po naših krajih povsod pičla, v nekaterih je celo nič ni. Plohe in viharji te dni niso bili grozdju na korist, gotovo ne. — Za ranjence in za družine reservistovske se nabirajo milo d ari tudi pri nas. Nekateri dobrotniki so se združili, da vojake v bolnišnici obiskujejo in jim , kakor in kolikor morejo, duševno in materialno pomagajo in tolažijo, so-sebno tudi s tem, da za-nje pisma pišejo. Tudi za ma-djarska pisma se je našel en gospod. — Veiiko , nenavadno cerkveno slavnost bomo imeli 6. dne prihodnjega meseca v tukajšnji prvostolni cerkvi. Naš prevzvišeni knez-nadškof bodo posvečevali novega škofa Po- 309 reškega pre. gosp. dr. Ivana Ne p. Gl a vi na-o. A88istenta jim bosta Ljubljanski škof in Tržaški. Pride pa v Gorico tisti dan tudi katoliški nadškof iz Carigrada, mons. Graselli (Italijan z Beneškega), prijatel novega škofa iz studijskih časov. — Rogovileži-tihotapci so našli v svoji pratiki spet dan primeren za demonstracijo: 20. septembra (na 8. obletnico italijanskega gospodarstva v Rimu) so raztrosili neke razglase po našem mestu; vendar pa „grad" še po koncu stoji. Par dni popred so bili 2 gospoda ta baže zaprli. — Pri sv. Antonu narejajo pokrit trg za zelenino; predpreteklo noč sta dež in vihar en del te zidarije posula. — Te dni prinašajo Primorski časniki vest, da je starešinstvo Kastavsko (v Istri) dvornemu svetovalcu gosp. vitezu Andr. Winkler-ju podelilo častno meščanstvo — kakor sem jez izvedel — za to, ker je, ko je bii pri namestništvu v Trstu, Kastavcem — rekel bi — rešit kakih 12.000 oralov občinskega gozda. Stvar je bila jako zahomotana in le g. dvornega svetovalca izvedenost v postavah je našla tej zadevi konec in kraj. Prepir je bil med Kastavsko županijo, ki obsega 27 katastralnih občin, in med posamnimi temi občinami, sosebno eno. Preteklo nedeljo je prinesel Kast. župan, g. Fr. Marotti, sem v Gorico dotični častni diplom, krasno izdelan. Iz Vrabč oa Vipavskem 12. sept. Iv. Z-k. — Mali Smarn dan po poludne bil je zares pravi ljudski shod za nas prebivalce zale Vipavske doline in za naše bližnje in daljne sosede. Kakor znano, priredilo je si. vodstvo vinorejske deželne šole na Slapu za ta dan razstavo grozdja, poskušinjo vina in pa tombolo s 6 lepimi dobitki. Bilo je vse izborno in na slavo imenovanemu koristnemu zavodu. Po končani tomboli zabavali smo se pri zares krasni „besedi" v Vipavski čitalnici. Da se ja „beseda" tako povoljno izšla, največ zasluge pri tem ima menda neutrudljivi gosp. Radoslav Silvester. Bog ga narodu ohrani mnoga leta! Pevci, pod vodstvom velecenjenega gosp. Hribarja iz Gorice peli so tako izvrstno, da so morali nekatere pesmi ponavljati. Bila je tudi na pravem mestu času primerna deklama-cija: „Slovenska junakinja" od gosp. Silvestra. Mlada Lekanova gospodičina jo je prav izvrstno deklamovala ter pokazala, da je zmožna tudi daljše delo pohvalno izvršiti. Se posebno nam se je dopadal „pozdrav svit-lemu cesarju", tudi od g. Silvestra, katerega smo pred kratkem v „Slovenčevem" podlistku brali. Ko se je med tem pozdravom ovenčala cesarska podoba, zagro-melo je enoglasno po dvorani: „Bog živi, Bog nam ohrani našega svitlega cesarja Franca Josipa!" Ne smem tudi pozabiti pesmi, ki jo je pela gospodičina Dolenčeva v družbi jtecega gospoda s spremijevanjem na fisharmoniko. Če so že druge pesmi zei6 navdušile občinstvo, ga je pa ta še bolj. Ploska ni bilo prej konca, dokler se ni ponovila pesem še enkrat. Po petji je prišla na vrsto šaloigra: „Cegava bo?" Gospodje in gospodičine, ki so se prikazovali na deskah, o katerih se pravi, da „svet pomenijo", pokazali so, da so popolnoma zmožni tega, kar igra od vsacega zahteva. Se posebno pa se je prikupil popularni „stari oče" g. Silvester; tudi „50ietni vdovec" gosp. Kulnik je dobro uganjal svojega nasprotnika „mladega fanta" g. Dolenca, kateremu je hotel na vse kriplje vzeti „mlado Barbiko", a ni se mu posrečilo. Pred vsem pa gre pohvala mladi Lekanovi gospodičini, ki se je ta večer spremenila v staro babico. Zdi se mi, da je ona kaj zel6 nadarjena za oder, zato le tako vrlo naprej! Sploh je bilo občinstvo prav zidane volje pri tej veselici. Le Afrikanska vročina ni bila nikomur po volji, ki nas je mučila celi čas „besede". Ne znam, zakaj so bila okna, za ta večer pretesne dvorane, zaprta kakor o sv. Pavu! Ne bilo bi škodovalo malo hladilnega večernega zraka. Pa ker je bilo vse v oder zamaknjeno, se je menda na to pozabilo. — Po dokončani veselici šli smo se tudi telesno okrepčst. Pri „Dolencu" na vrtu se zopet ni manjkalo popevanja, a tudi napitnice se niso pogrešale. Omenjam le one, ki jo je napil g. Viktor Dolenec, „Soče" vrednik, blagemu gospodu grofu Lanthieri-u, da naj ga Bog še mnoga, mnoga leta zdravega ohrani itd. — Petelin je oznanjal novi dan, ko se razidemo in zapustimo prijazni Vipavski trg. — Ko jo krenem memo zadnje hiše iz Vipave, zagledam nekoga v krvi ležati poleg ceste. Prav prestrašil sem se ga. Ko ga bliže pogledam, vidim, da še diha, le na glavi nad očmi je bii ranjen in po obrazu zel6 krvav. No, tukaj je moral biti ves drug „teater", ki pa gotovo unemu prvemu ni bil v drugem podoben, kakor v tem, da sta se dva fanta za eno deklč prepirala, a konec je bil — oj sramota! — ves drugačen, da ga bo morala sodnija v svojo obravnavo vzeti. Iz Kranja 20. sept. (Napredek mesta; zguba gimnazije; svečanost Koseskemu na Čast.) Večkrat že sem slišal od ptujcev: „Kranj je sicer majhno, ali je čedno mesto", in res, Kranj se vsako leto lepše odeva; posebno zadnja leta storilo se je marsikaj, kar bo ljudskemu zdravju na korist, mestu pa na lepoto in čast. Tako se je zadnja leta sezidalo več kanalov, trg se je poravnal in lepo vredil; napravili so se novi vodnjaki, najprej v „konjskih ulicah"1") in „zunaj mesta", sedaj pa pred „pungratom", in Kranj, ki je večkrat morai pomanjkanja vode trpeti, imel je bo sedaj dosti. Velika neprilika je bila tudi to, da Kranj ni imel nobenega senčnatega šetališča; tudi v tem obrnilo se je na bolje in zasadilo se je drevje ob poti k železniškemu kolodvoru in ob Savskem bregu „za Tidrom", kjer se je naredilo tudi nekoliko klopi. Sicer ima Kranj še mnogo prostorov, kateri bi se mogli obsaditi in v prijetna sprehajališča spremeniti, kakor na priliko prostor pod cesto izpod „Jelena", tako zvano „gmajno", „gaštaj" , cesto do novega železnega mosta, na katerem se človeku odpira tako krasen in zanimiv razgled, kakoršnega boš težko kje našel. Al ne more biti vse na enkrat; na-djajmo se, da bo s časom dobra in čvrsta volja še marsikaj storila, kar bo Kranj delalo prnazneje in mu poleti privabilo marsikaterega ptujca. — Tudi v druzih ozirih napreduje Kranj: veliki cerkvi se je, kolikor moč, povrnila stara gotiška oblika, popravila se je sosebno s pomočjo ranjkega župnika Sežuna cerkev v „Pungradu"; župni dvor se je snažno odel in, kakor da bi lično poslopje v miru tukaj, v svojem rojstnem mestu živečega gospoda knezoškofa dr. Vidmerja spod-bodlo bilo mestjane, začeli so tudi oni svojim hišam dajati prijetneje in lepše lice. Sploh se tedaj v narodnem Kranju opazuje živa želja po napredku, ki človeku dobro dč in ki najbolje dokazuje, da so mestni in duhovni načelniki pravi domoljubi, vsi zavzeti za korist in čast našega mesta. (Kon. prih.) Notranje Gorice Ljubljanske okolice 12. sept. — Dovolite tudi meni malo prostora, da se tudi o našem močvirnem kraji po svetu kaj izve. Omislili smo si nov zvon, in si ga naročili pri gosp. Samassi v Ljubljani; prav zadovoljni smo ž njim. Ni samo vnanja oblika prav lepa, temuč ima tudi lepo doneč glas F, ki so z starima dvema zvonoma prav lepo vjema, od katerih poje prvi c in drugi a. Ne smem pa zamolčati gosp. *) Kranju z lepim novim obrazom spodobilo bi se tudi še to, da bi se neestetična imena nekaterih ulic prekrstila v lepša, in to tem bolj , ker prvotna niso več resnična in se zadnja leta tudi v drugih mestih predelujejo ulična imena. I Vred. Gregorija Sedej-a od sv. Josta nad Polhovim Gradcem, pokazalo, kako pridemo iz današnjega labirinta. Te ki nam je v malo prestorni zvonik vse tri zvonove dni je počil tukaj glas, da finančni ministerstvi Av-tako dobro vravnal, da otrok pri 12 letih ako ne- strijsko in Ogersko nameravate, koj o začetku držav- b€» Xkvj UUU1U V 1 C* V U C* k y Vidi V/ LA \J XV pil Jl U 1CUU y »Jllljonv JUL JU CM ULJL X CM i C| I v^ XV \J j \J U1 LäCk V koliko pojma ima o glasovih, labko sam z vsemi tremi nima zboroma predložiti načrt postave za izdajo novih zvoni. Z dobro vestjo tedaj gosp. Gregor Sedeja pri- Avstrijsko-ogerskih državnih bankovcev v znesku poročamo vsem farmanom in soseskinim predstojnikom, 100 miljonov goldinarjev; nekateri finančarji pa hočejo kateri si v enacih delih izvrstnega izvedenca želijo. Ljubljane. Jak. Sojer, ključar. vedeti, da se ti bankovci že tiskajo. To bila bi pa grozna nevarnost za Avstrijo, ako bi bankovci Posledki nesrečne politike Andras- skupno veljali za Avstrijo in Ogersko, kajti na zadnje Ogerska z novimi bankovci ne riskira syeve, ki je trdil, da „z dvema kompanijama" bo Bosna bi trpeli naša, se zdaj kažejo tudi mi. 9 po vseh Avstrijskih bolnišni- nič zato, ker v Budapeštu so vajeni le dolgove delati kamor se prepeljavajo ranjeni ali sicer bolni vo- poplačati jih pa ne. Zato nzs Bog obvaruj novih dr- t cah jaki. Tako je tudi že Ljubljanska kosarna bolnikov vsa žavnih bankovcev, dokler obstoji dualizem. polna pum«, v kateri imamo zdaj tudi žive priče, r^rvu pu- — »u« ^«»o^ja i0v«ju mim trebna je vsakemu Avstrijancu znanost kakega si o van- stra za notranje oprave; eni govore, da utegne biti do kako po- Zdaj namesto barona Lasser j a iščejo mini skega jezika > da 9 če je 9 na priliko 9 trebuje še le tolmača, ki mu besede bolnikove zdravnik ne po- zdanji finančni minister baron De pretiš, drugi ne prav prestavlja v nemški jezik. prav ali Taaffe. Večini narodov Avstrijskih je vse jedno grot ali ; bolnikov iz Bosne in Hercegovine raztresa zdaj po več mestih, morajo po ukazu ministerskem deželne vlade zdaj skrbeti zato, da se odstranijo nevarnosti kužnih Ker se toliko je minister Peter ali Pavel, dokler sedanja sistema velja. Dunajski, kakor vsi drugi liberalci so zelö po- trti zato , da kakor na Tirolskem in Predarlskem so uuaj oai učni saiu , ua oc uuouaujju ucvai UUoll & Ua lil u liti uaiu , ua ua inujoasuu iu i. icuaiioaum , ot (epidemičnih) bolezin. Kakor slišimo, bo tudi v Ljub- tudi na Salcburškem pri volitvah zmagali katoliški kon- ijani kmalu pri deželni vladi posvetovanje o tej zadevi, servativni možaki; zdaj liberalci vidijo , da se bliža Al še veča nevarnost žuga v prvi vrsti Hrvaški, Kranjski konec njihovemu gospodstvu. Posebno hudo jih je vjedlo in Štajerski deželi zarad tega, da je goveja kuga tudi to, da so v Bukovim zmagali federalisti. 9 po svetu, kar pričajo nekdanje tur- se prikazala v mnogih občinah okoli Sarajeva, ki se lahko zatrosi daleč ško-ruske vojske. " važno novico pa je nesel telegraf po svetu 23. t. m. (Glavni odbor za obdelovanje močvirja) je imel nmreč to, da so S t ar o če h i sklenili, skupno z Mlado v soboto sejo, katere se je udeležilo 13 odbornikov. Čehi priti v deželni zbor, ki se je začel 24. dne t. m. Cesko. Iz Prage. — Da se srečno dovršijo volitve na Ceskem za federalistično stran, ni bilo dvombe važno novico pa je y 9 Sklenilo se je par reči za hitreji odtok Ljubljanice in Pri vstopu so izrekli, da se drže še starega programa da se nakupi nivelnik (nivellierapparat) za 300 gld., in da so • vi* pnsli nastava posebnega inženirja pa še odloži. Za dela skleniti kaka sprava na močvirji se bode že letos potrebovalo 3600 gold. mladočeskih 15 9 poskusit-, če se z ustavoverci d& Poslancev je staročeskih 68, ustavovercev 82 in ustavovernih vč- razred gimnazije se je letos oglasilo blizo liko-posestnikov 70. 190 učencev, al obdržali so jih za dva oddelka 153 Iz Zagreba. , J4" «« VUUBiB« ^ ostalih niso sprejeli; izmed učencev za nemški odde- burna novica 9 da Po mestu se je v nedeljo raznesla uri od Karlovca je kakih 3000 lek je neki odletel le eden, vsi drugi iz sloven- Turčinov prekoračilo Savo, ki požigajo in divjajo po skega. Zdaj se še le očitno vidi, kako neupravičeno zverinski svoji navadi. Dozdaj se ta novica ni potrdila; je to, da ima Kranjska gimnazila nehati. Mladina res pa je to da je nekoliko družin v tem strahu iz je , ua tj-ua im auj otta gnuua&ijci ucii&il. uiiauiua ico pa iu, ua jo u vnvu»" hoče v više šole, pa se jej vrata zapirajo, če je ni volja Karlovca pribežalo le-sem v Zagreb. romati v Kočevje, kjer životari neka gimnazija Nemčija. Iz Berlina. Nemška vlada je dr- * ' ** v v v/ ▼ j v/ i »Ä j v/*. y vv»i i uuaa ^uuua^ija ^ \j ^v» ^ v * * . — * ~ — ~ ---— ,f --- kateri svet še tega ne vč , ali ima več učiteljev kakor žavnemu zboru predložilo strogo postavo zoper socija učencev. Treba bi bilo, da bi se deželni zbor oglasil liste. Bismark, ki se boji za svoj život, je oče te in na podlagi gori navedenih številk se c. kr. deželna postave, češ, da socijalisti so banditi, ki se morajo pri vlada vprašala 9 ali je ni volja 9 minister8tvu razložiti vsaki ceni vničiti. Mož je pozabil 9 da on sam je iz resnico o č e v s k e. razmerah gimnazije Kranjske m Ko- Službo babice na porodišnici in babiški šoli ta postava. redil socijaliste in zato zdaj že več dni sedi na zatožni klopi ter mora grenjke požirati. Podoba je, da pade je deželni odbor podelil Juliji Mikeševi, babici v Ljubljani. Iz Bosne in Hercegovine. Zadnja poročila so ta r da so naši zasedli Rog a tic o, prve čete m 4. voj- Finančno ministerstvo je dovolilo, da se neko- nega oddelka pa Dolenjo Tuzlo. Prebivalstvo krščan-liko gruntnih parcel izloči iz zveze davkovskih^občin sko jih povsod navdušeno sprejema, razoroževanje se Dorfarjev in Žabnice iz sodniškega okraja Škof- skoro povsod naglo vrši, ker se je turčinov lotil tak j el o skega in se pridružijo davkovskim občinam Jama, strah, da povsod umikajo pete in jih je celo 1000 prestopilo na Srbsko zemljo, kjer so jim pobrali orožje in ~~ se je nadjati, da bo vkljub silnih Breg, Drulovk in Bitnje sodniškega okraja Kranjskega. {Orgij ar ska Šola „Ceciljnega društva") se bo pričela jih zaprli. Tako v četrtek 3. oktobra. Prejšnji učenci in oni, ki so se težav zasedba Bosne in Hercegovine do zime popoi na novo oglasili naj se zberö 2. oktobra ob desetih noma dognana. dopoldne v šolski sobi v Alojznici, kjer bodo zadnji imeli še prestati majhno skušnjo o 9 tem, kar znajo Žitna cena Novičar iz domačih tujih dežel. Dunaja. 99 Presse" ima sklicati na Državni zbor se po poročilu nove 10 fl. 49 v Ljubljani 21. septembra 1878, Hektoliter v nov. denarii: pšenice domače 7 fl. 10. 6 fl. 20. soršice 6 fl. 80 rži 6 fl. 34. 17. bil tudi sklic delegacij, da bi vendar enkrat svetloba razjaznila mrak Avstrijske politike v Bosni in se dne oktobra. Nujni bi ječmena 5fl. 63. — prosa 7 fl 3 ajde 5 fl. 85. 41 kr Krompir 2 fl. 50. 100 kilogramov banagka ovsa 3 fl. Odgov vrednik: Alojzi Majer Tisk in založba: Jožef Blaznikovili naslednikov v Ljublj