Reg. Address: 103 Fifth Ave, North Altona, Vic. Advertising: Phone 391-4737
Published by J. Kapušin and Konzorcij
Printed by
Bussau & Co., 6 Elizabeth St., Nth. Richmond
Editor: J. Kapušin, Tel. 391-4737 Assist. Ed.: K. Kodrič, Tel. 317-7372.
Jr
Registered at the G.P.O. Melbourne for Transmission by Post as a Monthly.
YUGOSLAV NEWSPAPER IN AUSTRALIA
PRICE: 2/-YEARLY: 20/-
Melbourne — Sydney Brisbane — Adelaide (Perth — Hobart \ Canberra
VOL. X. — SEPTEMBER, 23, 1965 — No. 9
NEVŠEČNOST JUGOSLOVANSKE GOSPODARSKE REFORME
Čeprav gledajo jugoslovanski politiki (in tudi del svetovnih gospodarskih strokovnjakov) optimistično na novo jugoslovansko reformo, se gospodarski položaj v domovini vendarle še ni stabiliziral. Predvsem je prišlo do raznih gospodarskih težav, ki so sicer Jahko prehodnega značaja, ki pa vendarle bremenijo mali žep jugoslovanskega delovnega človeka. Na vsak način prvi mesec "novega gospodarjenja" Jugoslaviji ni prinesel gospodarske ozdravitve. Obstaja sicer tiho upanje, da bo novi, zahodnemu tipu gospodarstva podobnisistem, ki ne izključuje konkurence in onemogoča nekdanje državno subvencioniranje podjetij, prinesel določene pozitivne rezultate. Vendar se danes še bolj zdi, da bi bilo treba primiti do totalnejše, ideološke in fiziološko-politične reforme, skratko do novih nazorov o človeku in življenju, če bi se hotelo jugoslovansko gospodarstvo tudi zares ozdraviti. Tako pa se zna zgoditi, da se začenja novi krog brezupnega tavanja, čudnega, absurdnega plesa po hiši, kateri se rušijo stene in kateri odpadajo okna in vrata.
V avgustu so se zvišale cene za približno 30-40 procentov. Ker s ose plače povišale samo za 23%, lahko rečemo, da jugoslovanski človek ne more rastoče draginje z ničemer kriti, temveč je njena žrtev. Zanimivo je tudi, da so cene najbolj narasle v Sloveniji in najmanj v Makedoniji, s čimer so se še povečale razlike med razvito Slovenijo in zaostalim jugom; torej se je zgodilo ravno tisto, česar komunisti niso nikoli hoteli. Izgleda, kot da je bilo dvajset let izrednih naporov, v katerih je slovenski narod toliko žrtvoval za jug, zaman; sedaj je krog sklenjen in smo spet tam, kjer smo na ruševinah začeli, samo da, je naša slovenska industrija, naš strojni park, naše kmetijstvo da-
nes v zelo težavnem in zastarelem stanju; mnogo tovarniških strojev je še iz avsroogrskih časov in bi jih morali nadomestiti z novimi. Bodo to sedaj lahko storili?
Opaža se tudi, da so tovarne odpustile zlasti nekvalificirano delovno silo. Ta ne bo mogla najti nikjer drugje dela kot v kmetijstvu, kjer delovne sile primanjkuje. S tem pa se bodo zopet utrdili nekdanji vaški razredni odnosi, odnosi med gospodarji in njihovimi hlapci, čeprav bo džava delovno silo skušala čim bolj zaščititi, o čemer v predvojni Jugoslaviji ne moremo govoriti.
Je pa še ena možnost, katere se bodo naši ljudje radi oprijeli, če se bo le ponudila, šli bodo
s trebuhom za kruhom, v Avstrijo, Zapadno Nemčijo, Francijo. To pa je končno tudi žalostna resnica. Kaj je naša domovina res tako siromašna in j edvajset let velikih naporov pripomoglo samo ktemu, da je Jugoslavija kljub vsem lepim frazam političnih oblastnikov zaostala država, kot Grčija, italijanski jug, Španija ali Portugalska. In končno se lahko zares vprašamo, kam so šli vsi tuji krediti, ameriška pomoč in podobno. So ta denar potratili za parade, reprezentančne nastope, našemljena operetna slavja, s katerimi so skušali prikriti vso politično, gospodarsko in duhovno bedo, katero so s svojim neznanjem, samovoljnostjo in nesposobnostjo zakrivili?
Kljub vsemu pa lahko ob koncu zabeležimo, da iz vsega tega vstaja neka nova mlada generacija, ki pomeni sicer samo del mladine, a je njena elita. Ti mladi ljudje so gospodarsko čuteči, družbeni, socialisti, hkrati pa spoštujejo človeško osebnost, človekovo osebno stališče. Iz vsega tega se bo morda razvilo nekaj novega in pravičnega, v kar vsi toliko upamo.
Dopisnik z Dunaja
ISXXliliBiSSllil
SLOVENSKI VESTNIK
vljudno vabi vse bralce in prijatelje na
DRUŽABNI VEČER
ki bo v Soboto, dne 25. Septembra, od 7.30, ure dalje
FORESTER'S HALL
453 LATROBE STREET, CITY Odličen Orkester! Pijačo prinesite s seboj!
Dobra postrežba s prigrizki, kavo itd.
Ta oglas velja kot vabilo.
■HllililXlilgK'
OBVESTILO ROJAKOM
Uprava Slov. vestnika obvešča naše rojake, da bo zaardi razširitve programa Slov. vestnika potrebno podvzeti korake, da listu zagotovimo brezhibno finančno pomoč. V ta namen je Konzorcij Slov. vestnika sklenil, da bo pričel s prirejanjem plesnih zabav, da bo Slov. vestnik lahko izvedel svoj program.
Člani konzorcija so na svojem sestanku soglasno sklenili, da se vstopninski dar za Vestniko-ve zabave določi 15 šilingov za moške ter 6 šilingov za ženske. S tem je konzorcij S. V. želel doseči, da naši samci ne bodo tako osamljeni (predvsem mlajša dekleta zaslužijo zelo malo!) na plesnih prireditvah, medtem ko družinski obiskovalci plačujejo z enega in istega žepa.
Konzorcij S. V. upa, da bodo Slovenci ta ukrep S. V. pozdravili, ker je v njihovem interesu, prav tako tudi upa, da se bodo Slovenci zavzeli za Slov. vestnik in za njegov razširjen program.
Z bratskimi pozdravi!
Konzoreij SLOVENSKEGA VESTNIKA
KITAJSKA IZROČA TIBETU DOLOČENO
PRAVICO?!
KASHMIR
C
Minulo je 15 let, kar je Kitajska okupirala Tibet, deželo med Himalajo in Kvenlumom, ki zajema nad 1,200.000 km v kvadratu in šteje nekaj nad 3.5 miljonov prebivalcev mongolskega porekla. Dežela je pretežno gorska, kajti le redki predeli so izpod 4.000 m. nad morsko višino. To je dežela, kjer se je porodil budizem in ki svojo tradicijo nadaljuje preko svojih budističkih Lamov, nekakšnih religiozno in-karniranih voditeljev budizma. To je de_ žela, kjer vsaki sedmi moški odhaja v budistični samostan, da postane svečenik, to je dežela, kjer se veliko dela, zato se pa izdatno moli Budu. Primitivizem in fanatizem sta vselej vodila to deželo!
1950-tega leta so Kitajske komunistične čete okupirale to deželo in si jo nekako prisvojile, proti volji tega ljudstva, ki ne čuti s Kitajci, tem-manj pa s komunizmom — iz verskih razlogov. Ker je Tibet nekako odmaknjen od sveta, stolpci svetovnega tiska niso več ko toliko polnili senzacij o tem, kako krvavo Kitajci izvajajo svojo "preobrazbo" Tibeta, verujemo pa, da je odpor TL betancev proti komunizmu nadčloveški. Danes po petnajstih letih, ko to ljudstvo nima nikakršnih izgledov za somoodločanje, še vedno bijejo boj proti komunizmu. Zdaj se upira to pleme, zdaj ono. Zadnja poročila omenjeja krvavi spopad med kitajskimi četami in gveriljci plemena Khampa.

Po petnajstih letih Kitajcem ni uspelo, da bi Tibetansko ljudstvo pokorili in jo vsaj iz oportunih razlogov obrnili k Pekingu, razen nekaj po-edincev, uspelo jim je pa zaradi pušk, ki preže na Tibet, in posameznih izrodkov, da je Ljudski kongres v Pekingu lahko Tibet proglasil za avtonomno pokrajino Kitajske in jo kot tako integriral v politično življenje rdeče Kitajske. S tem je Tibet postal peta Kitajska avtonomna pokrajina, poleg Sinkianga, Notranje Mongolije, Kwangsija in Ningsija. Vsaka izmed teh pokrajin je etnično in kulturno drugačna od Hanskih Kitajcev.
Čeprav je s tem aktom Tibetu priznana avtonomija, ostaja Tibet še vedno pod strogo kontrolo Pekinga; ta akt je formalnega značaja.
Zemljevid vam prikazuje kitajsko s svojimi avtonomnimi pokrajinami ter sosedno Indijo, na skrajni levi strani pa se razsteza SZ.
EDITORIAL
V Novo obdobje
Koroški celovški škofijski ordinariai ponovno
germanizira
Izgleda, da so vse reforme, ki jih je prinesel II vatikanski koncil, in za katere se je toliko zavzemal pokojni papež Janez XXIII., za celovškega škofa Kösterja bob ob steno.
Tiskan Slov, vcstnik kakršnega naši rojaki poznajo, izhaja že tretje leto. Za dva sama urednika so ta tri leta trda, preiskusna, a ižšli smo prekaljeni v spoznanju, da smo listu že takoj v začetku dali pravilno osnovo. Po pičlih treh letih beležimo, da smo list ne zgolj obdržali, marveč ga tudi razširili izven Avstralije skoraj v vse dežele, kjer žive Slovenci. Za tiskanim Slov. vest-nikom sc tri leta boja za miselno neodvisnost, to, da ne pripadaš nikakršni politični skupini, da pišeš, kar smatraš, da je pošteno. Tri leta padcev in dvigov ter pridobljenih izkušenj! Vse to je za nami danes, ko stopamo v novo obdobje.
Pri Slov. vestniku smo že dalj časa čutili, da smo vse preveč lokalni, da smo vsled tega lokalizma često primorani, da priobčamo polemične članke zaradi ravnovesja skupin. Taki članki so običajno povzročali vročo kri in v bistvu niso prinašali pozitivnega elementa med organizirano slovenstvo, niti niso pripomogli, da bi izkristalizirali kvalitetnejšo perspektivo organizacij.
Ker koreninimo tukaj, bomo tudi v bodoče posvečali pozornost lokalnim dogodkom, vendar zgolj tistim, ki nimajo tedenciozne namere, ki konstruktivno delujejo na slovensko zavest.
Nadalje bomo odprli vrata ideološko-politič-nim razpravam, ki zadevajo vobče slovenstvo — S POGOJEM, DA SO TEME SODOBNE. Ne bomo pa dovolili, da bi te razprave zdrknile na raven •'vroče" polemike med nasprotnimi skupinami, ker menimo, da je demokracija čedna ..stvar, dokler je v rokah demokratov. Ne želimo niti posredne odgovornosti za prizadetost kogarkoli, temmanj pa, da bi posredno propagirali to ali ono politično idejo.
Ne tiščimo glave v pesek kot noj! Tovrstne razprave so zaželjene, sicer bomo Slovenci prespali vse, kar drugi narodi s pametno razpravo in občutkom za razmerje sil, dosežejo v dobrobit svojega naroda. Zavedajmo se, da nam je Slovencem ...vselej primanjkovalo idejno-politične izobrazbe (Zato je naša zgodovina zgodovina hlapcev, ne glede na to, kateri centrali smo se udinjali!)' zato je še danes naša domovina zasužnjena, zato smo kot hlapci poraztreseni po svetu! ZATO SMO TUDI PRIČE NENORMALNEGA PREPADA MED MLAJŠO IN STAREJŠO GENERACIJO, in to v domovini in po svetu, kjer žive Slovenci.
Slov. vestnik smatra, da bo z odprtimi razpravami dosegel, da ustvari most med obema generacijama vsaj v lokalnem smislu, posredno bo pa lahko zasejal svoje seme povsod tam, kjer se krešejo misli o slovenstvu. Želimo ustvariti most med obema generacijama, da bi ne bila naša slovenska tradicija popolnoma prekinjena, kar bi lahko v ...bodočnosti povzročilo hude motnje. Želimo vzpodbuditi misel o slovenstvu v nameri, da se Slovenija vsestranksko uveljavi na vseh področjih.
Slovenski vestnik se v novo napovedanem obdobju ne predstavlja kot kakršnakoli organizacija, marveč zgolj miselna skupina v mejah tiska. To načelo, zagotavljamo, ne bomo nikoli
Ta se celo protivi sklepom posvetnih avstrijskih oblasti, ki so bolj širokogrudne do Slovencev. Zadnji dni je presenetila novica, da je bil 15. avgusta inštaliran za boroveljskega župnika (Boro-vije pa so tudi dekanija, ki obsega 14 slovenskih župnij) Nemec, zagrizen sovražnik Slovencev, monsignor Josef Kanduth, sedanji škofov tajnik, ki zelo pomanjkljivo obvlada slovenski jezik. Kakšnega duha je ta novi slovencežer, se vidi iz tega, da ga je celovška škofija poslala na skrivaj nadzirat in kontrolirat v Globasnico, kjer je opravil pred leti sv. mašo v staroslovanskem obredu dr. Stanko Janežič, sedaj župnik v Mačkovi j ah pri Trstu, ki je študiral svoj čas v Rimu.
Višek vsega pa je, da je bil omenjeni monsignor Kanduth imenovan tudi za nadzornika vseh okoliških slovenskih duhovnikov, kar je udarec v obraz vsem požrtvovalnim slovenskim duhovnikom, saj bo nad njimi stal Nemec s skrajno pomanjkljivim znanjem slovenščine, človek brez vsakršnega izpita slovenskega jezika, ki prav tako kot škof in njegova zloglasna črna eminenca Kadras odobrava žolčne napade krutega protislo-venca Mucher j a, ki so ga poslali svoje dni na našo slovito Marijino svetišče h Gospe sveti. Ta mož je poprej celo župnijo v Ziljski dolini popolnoma
poteptali — z eno samo izjemo: če bomo tukajšnjim Slovencem uspeli nuditi TAKO ZAŽEL-JENO RADIJSKO URO, vsaj enkrat tedensko. V mejah lista bomo posredovali za prispevke Slovencev, da bi podprli slovenske kulturne delavce in jim omogočili k izdaji svojih del. Na socialnem polju bomo pomagali ogroženim ter (morda vsaj enkrat na leto) bomo priredili piknik za starejše in ostarele člane naše skupnosti, katerega naj bi se udeležili prav vsi- (z našo materialno pomočjo) brez izjeme, če imajo lasten prevoz ali ne, če imajo kaj prinesti s seboj . . . Enkrat na leto bomo tudi skušali zbrati nekje v naravi vse Slovence, kjer bomo vsi skupaj praznovali svoj naroden praznik z narodnim, ne političnim, programom, kateremu pa lahko sledi rajanje. Poiskali bomo ozkometražne filme o Sloveniji in jih predvajali na raznih družabnih prireditvah, še posebno pažnjo pa bomo polagali tisti mladini, ki je zelo mlada zapustila Slovenijo, ali pa so bili celo rojeni v Avstraliji. Ta mladina naj preko družinske slovenske besede in preko prikazov Slovenije po filmih vsaj deloma spozna, da koreninijo onkraj morja, da so slovenskega porekla.
Slovenci in Slovenke, vse to in še več bomo lahko storili, če bomo v vas vseh našli razumevanje, če se boste tudi vi vsi odpovedali vsemu, kar nas Slovence miselno in politično razdvaja. Naravno je, da vsaka glava po svoje misli, vendar, ker nas je tu tako malo, je nujno, da najdemo svoj skupen jezik, da smo drug proti drugemu tolerantni, poleg vsega pa zase lahko obdržimo svoje ideološko politično prepričanje.
ponemčil in je napisal zloglasne obtožbe proti Janezu XXIII. in svetima bratoma Cirilu in Metodu, medtem ko je po drugi strani na oduren način sramotil slovenski narod. Po vseh reformah, ki jih napoveduje ali že izvaja katoliška Cerkev, se toliko bolj opravičeno sprašujemo, kako je sploh mogoče, da dopusti tako skrajno mračnjaški, da kar srednjoveški položaj na celovški škofiji. Zdi se nam, da bi bilo treba tu radikalno poseči v zadevo in koroškega celovškega škofa kratkomalo odstaviti. Potrebno bi bilo postaviti novega, modernega in humanega škofa, kakršen je na primer dunajski kardinal König, hkrati pa bi bilo potreba tudi imenovati pomožnega slovenskega škofa, ki bi skrbel za zdrav razvoj slovenskega krščanskega koroškega človeka. Nemški Korošci se pač ne morejo pohvaliti, da bi bili resnični verniki, hkrati pa tudi ne morejo reči, da imajo resnično krščanskega škofa. - ★ -
Protislovenski izpadi v Trstu
Koncem julija so izvedli preosnovo tržaškega občinskega sveta, v katerem je sedaj tudi zastopana italijanska socialistična stranka. Italijanske socialiste zastopata sedaj v upravi Attilio Mocchi in Slovenec Dušan Hreščak. Proti zadnjemu so se živčno zagnali liberalci, neofašisti in različne ta-koimenovane "patriotične" organizacije. Ti krogi so pozneje razširili svojo protislovensko šovinistično gonjo proti celotni slovenski narodni manjšini in slovenskemu narodu in proti strankam takoimenovane leve sredine, ki sestavljajo sedanjo italijansko zvezno vlado, šovinistični in fašistični elementi so po tržaških ulicah organizirali demonstracije, na katerih so vzklikali fašistična gesla, kot "fora i s'eiavi" in "a morte i s'eiavi". Demonstranti pa se niso omejili le na napade proti slovenskemu narodu, temveč so napadli tudi Tržaško slovensko knjigarno in Tržaško kreditno banko. Prevračali so avtomobile, razbijali šipe in uničevali drugo zasebno in javno lastnino. Svet Slovenske skupnosti (slovenska demokratična politična skupina) je protestiral zaradi nizkotnih incidentov, hkrati pa je zahteval zakon o kaznovanju protislovenske gonje. V petek, 6. a.vgusta, je deželni svetovalec Slovenske skupnosti dr. Škerk predložil deželni zbornici zakonski osnutek, ki naj ga zbornica v smislu 26. člena deželnega statuta predloži v odobritev parlamentu. Zakonski osnutek nosi naslov "Kazenske določbe za zaščito narodnih in jezikovnih manjšin."
Dovolj žalostno je, da, prihaja do šovinističnih izpadov prav v tisti Evropi, ki bi bila rada združena. In dovolj žalostno'je, da določenih krogov niso izučili vojni dogodki, saj nakljub vsemu nadaljujejo z delom, ki je povzročilo pod Mussoli-nijem in Hitlerjem toliko svetovnega gorja. Slovenski listi so odločno protestirali zaradi neljubih dogodkov, posebno jasno stališče pa je zavzelo tržaško krščanskosocialistično glasilo "Novi list", ki vedno izstopa s preciznostjo, poglobljenostjo in demokratičnostjo svojih stališč.
MESARJE in KLOBASARJE
SPREJME
DON SMALLGOODS PTY. LTD.
KYLE ROAD, SPOTSWOOD, VIC. Tel. 391 2311
ODLIČNI POGOJI — VISOKE PLACE MOŽNOST ZA NADURE.
PO URAH KLIČITE G. KLETEČKA, TEL. 211 4345
SLOVENCI V GEELONGU IN OKOLICI KUPUJTE PRI
GERALD W. TATE I
•
78 Ryrie Street, Geelong	o
m
•	Vseh vrst igračke	• Vseh vrst Cyclops igračke	J
• Vsakovrstne igračke za otroke	S
•	Velika izbira lutk	, . ..	-
vsake starosti
•	Vozički za otroke	• Vozički za otroke
• Kolesa Gerald Tate in Malvern Star izdelave.
i
KITAJSKA PRED ODLOČITVIJO?
Med Pakistanom in Indijo je započela vojna v pravem smislu besede, čeprav uradno nenapovedana. Obojestranske regularne enote so angažirane v prodorih in spopadih, cele tankovske divizije se medsebojno uničujejo — vse zaradi pustinje v Kašmiru, katero si laste kar obe državi.
Novo v Avstraliji
DIREKTNA TELEFONSKA ZVEZA S SYDNEYEM
Direkcija Poštne uprave za Avstralijo, je preko svojega direktorja najavila, da bo po 10. oktobru mogoča direktna telefonska zveza med Mel-burnom in Sydneyem. Ta direktna zveza pa ne bo zajela vseh telefonskih naročnikov, marveč zgolj tiste z začetnimi števili 32, 60, 61, 62, 63, 64, in 67. Vsi ostali naročniki bodo zmogli to zvezo pozneje, ko bo coaxial omrežje med Sydneyem in Melbournom popolnoma dovršeno.
Direktor Poštne direkcije tudi obvešča, da bo ta zveza mogoča ne samo med Sydneyem, marveč med Canbero, Alburyem, Bachus Marshom, Bala-ratom, Benallo, Bendigom, Dromano, Geelongom, Morningtonom, Morwelom, Wangaratto, Warna-gulom in nekim drugimi mesteci. O podrobnostih možnosti te zveze, bo poštna direkcija pismeno obvestila vse tiste telefonske naročnike, ki bodo
prišli v poštev za to direktno zvezo.
♦
MONTAŽNE HIŠE V SERIJSKI PROIZVODNJI
Iz Hobarta (Tasmanija) poročajo, da so tam_ kaj pričeli izdelovati zložljive montažne hiše, ki jih bodo pričeli kaj kmalu serijsko izdelovati kot npr. avtomobile v avtomobilskih tovarnah. Te montažne hiše bodo izdelane iz fibro stekla, peneče gume, plastike ter metala.
G. Waren, ki je za tisk napovedal to novost, ki bo pocenila gradnjo hiš, ni pozabil omeniti, da bo upeljava te novosti pomenila pravcato revolucijo med potrošniki, ki so vse preveč navajeni na konvencionalno obliko in tipom hiše, kakršne smo gradili doslej. Poudaril je tudi, da bo s tem nastala pravcata industrija, ki da bo proizvajala različne tipe hiš, ki da se bodo čedalje bolj približevale okusom potrošnika. Te hiše bodo dostal-
vljene in montirane že nekaj dni po naročilu. ♦
SODNIK ZAVRNIL SPEED BOX
Wangaratta, Sodnik tukajšnjega krajevnega sodišča, Frederiko, je zavrnil obtožbo policije, katera je slonela na ugotovitvi kontrolnega aparata, s katerim policija ugotavlja prekomerne brzine avtomobilistov. Namreč obtoženi avtomobi-list, mr. A. E. Turner katerega je sodišče prve stopnje obsodilo na kazen £20 ter na, odvzem vozniškega dovoljenja za dobo 14 dni, je izpodbijal ugotovitev amfometrske aparature ter za sebe prikazal kot nedolžnega. Sodnik Frederiko se je z obtoženim strinjal in zavrnil obtožbo, vključno
z razsodbo sodišča prve stopnje.
♦
HEROIN NA HOLANDSKI LADJI
Melbourne, Tukajšnji carinski organi so odkrili na holandski potniški ladiji "Straat Lombok" 41/2 lb. nepredelanega heroina, vrednega £7000. Poleg tega prepovedanega mamila so carinski organi odkrili še 160 zapestnih ur in neke druge malenkosti. Ladjo "Straat Lombok" so pravzaprav vzeli v pretres že tri dni prej v Sydneyu, kjer so odkrili transistorske aparate v vrednosti £17.000.
atwassoessssjcxxjcxsoao^^
« Vseh vrst najmodernejšega pohi- « 8 štva, TV, Hladilniki, radiogrami, g električne svetilke, posteljnino 3 3 lahko udobno nabavite pri	S
I Warta Home Supplies 1
% 206 Barkly Street, Footscray 8 6 Tel. 68-3991	|
S UGODNI KREDITI	TRADE-INS |
Kitajska že čaka, vsaj njen vojaški stroj . . .
Poznavalci politično-vojaškega položaja izra-ajo upanje, da se ta vojna ne bo izpridila v širši spopad, v katerega bi se vmešale recimo tudi ZDA in Kitajska, čeprav je malo verjetno, da bo Kitajska (če se sovražnosti med vojskujočima po naključju ne prenehajo) lahko ponovila taisto taktiko, kot se je poslužuje v Vietnamu. Kitajski premier Chu En Lai je namreč že obtožil Indijo skupne zarote z ZDA v odprti agresiji proti Pakistanu.
Kitajska agresija proti Indiji 1. 1962. je bila ustavljena s vso prefinjenostjo Kitajcev in je obenem pokazala na slabost Indije ter na nadmoč Kitajske. Ob končani agresiji proti Indiji so Kitajci sklenili "dobre mejne sporazume" z Afganistanom, Burmo ter Pakistanom, svoj politični prestiž pa so razširili preko meja Nepala,, Himalaje, Bhutana ter Sikkima.
Poizkus Kitajske, da bi ponovila igro iz leta 1962, ko je povzročila mejne spopade z Indijo, bi se v tem času lahko nekam naravno sprejelo, sploh pa, če se Indija in Pakistan ne ustavita, predno bi prišlo do popolne vojne med njunima deželama. S tem bi Kitajska angažirala tolikšen del indijske vojske, kolikšen bi bil Indiji potreben na bojišču proti Pakistanu. S tem bi Kitajska dosegla nekako ravnotežje med obema vojskujočima, Indijo in Pakistanom, in s tem bi dosegla, da bi Pakistan hote ali nehote padel kot zrelo jabolko v objem Kitajske.
Seveda prezident Pakistana Ayub, morda pričakuje, da bo Kitajska direktno intervenirala na
N1X0N0V OBISK V AVSTRALIJI
Canbera, 9. 9. Na dvodnevnem obisku v Avstraliji, je bivši podpredsednik v republikanski upravi ZDA, mr. Nixon, gost ministrskega predsednika Avstralije, Sira Roberta Menziesa. Med svojim obiskom v Avstraliji se je udeležil zakuske v nacionalnem tiskovnem klubu, kjer je tudi pov-daril nasljednje: "Vojna v Vietnamu se bije, da preprečimo ustvaritev 'rdečega morja' na Pacifiku. Pred 18-timi meseci, ko sem obiskal J. Vietnam, sem bil skoraj prepričan, da Američani bije_ mo neizogibno porazno vojno v Vietnamu. Danes sem nasprotnega mnenja. Resnica o vojni v Vietnamu, je našla pravo mesto, takrat pa je bila na strani agresorja.
Kitajski je potrebnih pet let, da bo imelo to, česar nima danes, nuklearno orožje, s čemer bo izigrivala Zapadni svet kot SZ.
Vojna v Vietnamu bo trajala še nekaj let, vendar Amerika in Avstralija stoje na pravilni strani, prav tako tudi ostalo dežele. Vsi skupaj smatramo, da, je Vietnam preizkusna točka.
G. Nixon je izjavil, da ZDA morejo nadaljevati vojno v Vietnamu vsedokler Viet Kong ne umakne svojih prstov iz te krvave igre. Dejal je, da je intervencija ZDA v Vietnamu soglasna z vlado v J. Vietnamu, pravzaprav je po njej naročena. J. Vietnam ima za to akcijo popolno pravico, ker da je agresija izvana iz S. Vietnama.
Nadalje je mr. Nixon izjavil, da, je Indonezija, medtem ko se bije boj v Vietnamu, zelo važna strateška točka za, južno-vzhodno Azijo. Soekar-nova Indonezija je vsekakor bolja, kakor komunistična Indonezija. Komunistična, Indonezija bi predstavljala za Avstralijo večjo nevarnost kot bi bila npr. izguba J. Vietnama. (Mož je prinesel s seboj ameriški argument, ki je za Avstralijo sprejemljiv, obenem pa opravičuje avstralsko intervencijo v J. Vietnamu!)
Na koncu svojega govora je mr. Nixon povda. ril, da bo vložil vse svoje napore, da se, republikanska stranka (po zadnjem katastrofalnem porazu na volitvah, Op. Ur.) rekonstruira in temeljito pripravi za leto 1966, ko bo treba postaviti opozicijo texaškem prijatelju (Johnson,u) na bodočih volitvah.	,
njegovi strani, vsaj s prihodi kitajskih "prostovoljcev" in opremo, kakor je to dosegel Ho Chi Minh vsaj do neke mere preko severno vietnam-sko-kitajskih hribov, vendar resni poznavalci Kitajske zavračajo takšno namero Kitajske, ker bi se dalo, da bi njeni intervenciji sledila še intervencija drugih sil.
Kakorkoli se bo Kitajska odločila, in %e se sovražnosti med Indijo in Pakistanom ne prenehajo, se bo Kitajska morala odločiti za krvno transfuzijo v tem konfliktu.
Prav v tem času stopa Kitajska, v svoj tretji Petletni gospodarski plan, ki je po dolgem zavlačevanju napovedan. Nov plan napoveduje zatis-kanje pasu, a neprekinjeno izgradnjo industrije. Težave v neprekinjeni izgradnji industrije bodo prej ko slej povzročene iz dejstva, da Kitajska zgrajuje svoj lasten nuklearni arzenal. Vendar Kitajska v preteklosti ni nikoli dovolila, da bi njene ekonomske težave povzročale zastoj voja-ško-strategičnih advantur!
Kot vidimo, kakorkoli na položaj gledamo, od povsod se nam kažejo temne sence. Vidimo in vemo samo to, če se Indija in Pakistan nekako ne pomirita, bo prišlo do Kitajske intervencije in Pakistan sam bo primoran, da, pade v objem Kitajske. Če Kitajska intervenira proti Indiji, bo le-ta primorana izkati zaveznikov. Kje? Bodo Amerikanci zopet agresorji na drugem azijskem bojišču?	K. K.
Vrtimo globus
•	Tokio: Pedeset odstotkov elektronskih igrač radijskih in televizijskih sprejemnikov) prihaja iz Japonske. Letos bodo namreč Japonci izvozili 20 milijonov radijskih sprejemnikov.
•	New Delhi: Prve indijske krave so e dobile kontracepcijske tablete. Gre se za začetek velike akcije preprečavanja razmoževanja teh svetih živali v Indiji: nadležna božanstva.
•	London: Policija je ugotovila, da je z velikim povečanjem ponudbe na trgu z mamili in poživili skrita sleparija. Večina tablet poživil, ki so jih prodali zadnji mesec, ni bila nič drugega kot rožnato pobarvani aspirin — koristna sleparija.
•	Johannesburg: Novi "prostovoljci" za Čom-beja: 67 jih je že odpotovalo za Kongo, 150 pa jih bo odpotovalo v prihodnjih dneh. Zmenjali naj bi najemnike, ki niso hoteli obnoviti pogodbe — sezonski zaslužki.
9 Ker se ZDA uradno ne bojujejo v Vietnamu, tudi ni bilo moč odlikovati vojakov, ki so se izka,-zali, bili ranjeni ali pa ubiti. Zato so ustanovili novo, "polvojaško" odlikovanje za "zasluge v Vietnamu" — morda bo treba veliko teh odlikovanj. O Moskva: SZ se je odločila za nakup 100 glasbenih avtomatov. Dobavitelj bo Poljska, avtomate pa na.j bi postavili v javne lokale — juke-box manija po socialistično.
•	London; Da bi opogumili mlade vojake, ki ne znajo brati, so jim v Angliji zaupali popolno izdajo "Ljubimca Lady Chaterley" — Pravijo da je uspeh razveseljiv.
•	Los Angeles: V tem mestu velja poslej pravilo: Varujte se srede! Namreč neko združenje zdravnikov je ugotovilo, da, je ženska pri 30 letih zaradi gospodinjskih skrbi najbolj občutljiva v sredo zvečer. Takrat je torej največja nevarnost da napravi samomor, da pobegne, se vrže v vodo ali okoli vratu kakšnega, moškega.
•	London; Pri proizvodnji mleka ne bodo več potrebovali doslej tako z vanega "posrednika" — kravjih vimen. Neka angleška kmetija iz Backing. hamShira je nekaj časa pridobiva mleko naravnost iz trave. To je "rastlinsko mleko" in je zelo podobno pravemu, ima tudi enako hranilno vrednost. Torej angleškim kravom ne preostane drugega kot da emigrirajo v Indijo, tam bodo svete.
p i s in a
i
Spoštovano Uredništvo!
Prenekateri izmed nas se strinja z grbom, kateri naj bi predstavljal Slovenijo še pred vojno, se pravi s tremi šesterokrakimi zvezdami in mesecem pod njimi, so pa med nami ljudje, predvsem iz mlajše generacije, ki menijo, da bi za osvojitev tega grba potrebovali nekoliko več razlage. Med temi mlajšimi nekateri trdijo, da je to nekak katoliški emblem, drugi pa bi z različnimi razlagami hoteli prikazati, da je grb današnje republike Slovenije s Triglavom in peterokrako edini sprejemljivi slovenski grb.
Obračamo se zatorej na Vas, Uredništvo, za nekoliko širšo razlago, kdaj? kje? ter zakaj? so naši predniki osvojili to označbo za svoj narodni grb.
Prav bi bilo, če se vse to1 objavi v list z bogato vsebino, kar ne bi koristilo zgolj Slovencem v Canberi, marveč vsem Slovencem, kateri radi čitajo vaš in naš list. List naj pokaže resnico in naj razgali nesramno zgodbo sestavljeno od mlajših, kateri si zamišljajo, da je prava samo petokraka zvezda. Češ, saj imajo tudi Amerikanci zvezdo.
Na ovitku letošnjih "Misli" je umetnik morda nehote vcepil mesec in zvezde v peterokrako zvezdo, kar nešteto Slovensev moti. Povrhu tega enaka kvara: slovenska zvezda je imela samo 6 REPOV. Za spodobno slovensko razlago naj ostanejo zverde s 6 repi, ali pa brez zvezd, predvsem peterokrakih. Zakaj smo torej to, kar predstavljamo?
Slovensko-avstralsko društvo CANBERRA.
F. Bresnik, (tajnik).
Spoštovano Slovensko-avstralsko društvo v Canberri!
Predvsem bi se pomudil pri tem, kar ste nas direktno naprosili, za tem se bom pa razpisal o tem, kar ste nam indirektno nakazali:
Grb, od Slovencev osvojen in uraden v bivši Jugoslaviji, ki je sestavljen s tremi šesterokrakimi zvezdami stoječimi v trikotu, pod katerimi leži notranje obrnjen polmesec, smo Slovenci posvojili od nekdanjih Celjskih grofov. Čemu? Slovenci v svoji preteklosti nismo imeli svoje lastne države in smo bili le pokrajine (Koroška, Kranjska . . .), katerim so gospodovali nemški grofje. V zgodovini Celjskih grofov pa beremo, da si bili ti grofje za tiste dobe najmočnejši in najuplivnejši na vsem ozemlju, ki mu je gospodovala avstrijska grofovska gospoda. In ker je bilo prav v tistem času za avstrijske gospode postavljeno vprašanje, kateri grof bo postal cesar za vso Avstrijo in ker so bili za cesarski prestol pretendente Celjski grofje, je slovenski, takrat, mali človek zmotno mislil, da. se nemški grofje iz Celja potegujejo za njegove pravice in za njegovo emancipacijo. Združeno avstrijsko grofovsto pa je v lastnem interesu izbralo prav enega od naj šibke j v;h kandidatov — Habz-buržana.
Tudi potem, in morda prav za to, ko so Habzburžani obračunali s Celjskimi grofi, je slovenski človek zmotno verjel, da je imel v Celjskih grofih svojega zaščitnika, in to je bil razlog, da so takratni Slovenci posvojili grb Celjskih grofov. To je bil simbol, ki je takratnemu Slovencu navdihoval borbo za osamosvojitev vse do nastanka stare Jugoslavije. Ko je Slovenija vstopala v kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, je v državni grb kraljevine vnesla taisti grb, ki je pač Slovence predstavljal tako dolgo, kot nas je predstavljala stara Jugoslavija. Toliko o preteklosti nekdanjega grba.
Osebno (zgolj osebno) imam tudi sam pomi-selke o tem grbu, ker ni našega izvora in -ker se je porodil v zmotni predpostavki naših prednikov, poleg tega pa še ta. grb spominja na Turke! Vendar ne gre, da bi rušili že itak borno tradicijo Slovencev! To stvar bi lahko rešili, če bi bila demokracija v domovini sami, kajti mi, kot emigracija, nismo za to poklicani, niti se pred nas
ne postavlja, vprašanje, kakšen grb bomo osvojili. Osebno in tudi uredništvo Slov. vestnika se izogibamo vprašanj, ki bi Slovence cepila!
Kaj pa druga variante: Triglav, vrhu katerega je peterokraka in pod vznožjem morje. S Triglavom in morjem bi se kar strinjal, peterokrake pa ne morem prabaviti enostavno zato, ker če odklanjam nemško gospodstvo nad slovensko zemljo, odklanjam prav tako tudi gospodstvo Kremlja — Slovenij Slovencem! Razlaga peterokrake po komunistično pomeni, da vsak izmed krakov te zvezde zajema eno izmed zemeljskih celin — skratka komunizem je internacionalen za vse celine. Praksa nas poučuje ( in s tem se strinja sam Tito!), da je moskovska variante komunizma prilagojena ciljem velikorustva, pekingška variacija pa stremi za rumeno, kitajsko supremacijo! Ker smo Slovenci majhen narod, ni upanja, da bomo mi kogarkoli dominirali v komunizmu-bomo dominiram. Mar nismo priča razvoju, da so dandanes nacionalizmi ostri kot še nikoli, čeprav se skrivajo pod plaščem tega ali onega komunizma, te ali one demokracije?!
Mladi ljudje, ki se v Avstraliji zlivajo v našo slovensko ter vobčo avstralsko skupnost, so nepoučeni, predvsem pa govore skozi čustva. Kar vedo o slovenski zgodovini in o slovenskem političnem vprašanju, so slišali skozi usta kommuni-stov, kateri se prav posebno trudijo, da bi mladino obrnili k sebi. Toda ta mladina, ki je prišla med nas, ni niti komunistična, niti ni taka, da bi se vzgledovala po starih koncepcijah, ki so preživele v dobi revolucije. Poleg vsega pa to mladino pretresa domotožje, čutijo razliko navad v novi deželi, nimajo možnosti širokega uveljavljanja, nimajo . . . Zatorej se ni čuditi, če v izjavah včasih nekoliko skrenejo. Brez dvoma pa mislijo, vsaj ogromna večina, pošteno, in ne poznajo ne hudobije, ne licemersUa. Prav pred časom sem se pogovarjal z nekim takim mladincem, in veste kaj mi je zabrusil: "Starejški nas obsojajo in nas celo proglašajo za komuniste, kar nismo, nismo pa. niti taki, kot so oni, ki so slovenski narod porinili v revolucijo. Kar poglejte, mar komunizmu v domovini kljubujejo starejši, niste vi sami v vašem listu že pisali o drznosti mlajše generacije v sami Ljubljani — težave komunistov na Univerzi, Perspektive "Topla greda", zapiranje in preganjanje mladih slovenskih umetnikov! . . ."
Skratka, mladenič mi je v nadaljnji razpravi pojasnil, da pač mladina hoče biti sobobna, zato klujbuje kot komunistom, tako tudi preživelim idealom, katerih se niso držali niti očetje.
Do revolucije smo Slovenci nekako samozadovoljno dremali, revolucija pa nas je zdramila — prepozno! Opozicija komunizmu se je poraz-bežala po svetu, ali pa je utihnila v domovini. Mlajši rod je bil na milost in nemilost prepuščen postopni indoktrina.ciji po komunistih, in še tako blaga opozicija je bila smešena pa komunistih, kar spomnite se tiste pesmi: "Teta, Meta, v cerkev leta, prerokuje iz kofeta, da čez tričetrt bo leta vsedrugače . . ." Najvažnejše pri razsojanju te mladine pa bo verjetno dejstvo, da so mladi dobili od komunistov vso potuho in da so v sistemu gledali vodstvo, ki je gospodarsko vzeto dobro. Mladina se ni vprašala, od kod prihaja denar za gradnjo tolikih novih objektov, gledali so zgolj napredek. Niti danes, ko so med nami in ko tudi v kapitalistični Avstraliji beležijo nagel napredek, še ne razmišltato o katastrofalnih posledicah, ki so zajele Jugoslavijo vsled vseprevelike zadolžitve. Danes pač živijo tu in kritizirajo to, kar se jim med nami ne dopade. Če bi bili v Jugoslaviji, bi kritizirali Jugoslavijo! Pravzaprav je bilo z mladimi vedno tako!
Pri ocenjevanju odnosov mlajše in starejše generacije je pač treba najti most med obema, kajti zavedajmo se, da bo, če ne prej, ko bo stara generacija izumrla, vajeti slovenstva prevzela tista generacija, ki se sedaj imenuje "mlajša". Kakšno zgodovino vam bodo takrat pisali? Oni vam in ne vi njim! Naši skupni ideali: slovenstvo, religija, ne bodo z nami vred umrli! Novi rod je treba razumeti in ga pravilno usmerjati, ne ga odbijati od sebe.	K. Kodrič
Spoštovano Uredništvo ! Dragi Vestnik, prosim te, Gr untar jem zameri ne; krivda bo kar na obeh: (oponašati je greh!)
Našo muco smo prodali, — za dva funta se je šlo —
da bi Vestnik poravnali____
zdaj po njej nam je hudo. Reve vsenavprek hitijo, funtku pa se že mudi... Lep pozdrav sem mu zrcčila zate, Vestnik, "šmentani".
Angela Gruntar, N.S.W. Najlepša hvala Vam, gospa, za funtka dva! Če funtka res ste iztržila (kot pesem Vaša to trdi), daj, Bog, da bi — za drugo leto — še kakšna mucka se skotila.
Uredništvo
O. Odilo Hanjšek je odšel
Bil je priljubljen med nami. Odšel je naglo. ma in potiho. Ostal nam je spomin na dobrega duhovnika, "pojočega misijonarja", kakor so ga klicali. Slovenski verniki v Melbourne ga bodo prav gotovo pogrešali. Spodnje je še njegov pozdrav prijateljem in znancem:
Dragi prijatelji in znanci!
Radi zdravstvenih razlogov sem moral kar nenadoma zapustiti Melbourne. Odpeljal sem se v ponedeljek zvečer proti Sydneyu, v četrtek 9. Septembra pa se vkrcam na ladjo za Ameriko.
Kličem Vam prisrčni "Z Bogom!" in toplo se Vam zahvaljujem za vso Vašo naklonjenost mojega dveletnega bivanja med. Vami. Kakšnega uradnega poslavljanja moji živci ne zdržijo, zato se tem potom od Vas poslavljam. Pišem samo najožjemu krogu — tistim, s katerimi sem imel stalne stike. Znancem pa povejte, da jih vse in vsakega pozdravljam. Spominjal se bom vseh pri Mariji Pomagaj v Lemontu na Ameriških Brezjah, kjer se bom nastanil in bom mirno čakal pod Marijin plaščem, da me pokliče Bog na odgovor.
Pot me bo vzela skoraj en mesec. Do Los Angeles v Kaliforniji potujem z ladjo, naprej do Chicago pa z vlakom.
Vesel bom vsakega napredka med Melbourn-skimi Slovenci, zlasti pa ne pozabite Boga, da se vidimo enkrat pri njemu in pri Mariji v nebesih.
Moj naslov je:
Rev. Odilo Hajnšek OFM Box 608
Lemont, Illinois. USA.
Prisrčne pozdrave! Posebej pozdravjam vse svoje pevce. Poj te še neprej in z lepim petjem dvigajte srca slovenska proti Bogu.
P. Odilo OFM
■■■«■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■»■■■■■■niiaiiii
I Prodajate, Kupujete Hišo, Zemljo?
Obrnite se do
j JOHN KONTEK & SON
š Licitatorji zemlje, hiš in tozadevni agentje
219 Hampshire Road, Sunshine
Tel.: 311 1693 311 0424
Po urah: Walter Wasiliew, 3113150
UGODNE FINANCE NA HIŠE IN ZEMLJO Š Govorimo vse evropske jezike.
Slovenska kulturna akcija in Velikonjeva
literarna nagrada
Večkrat me v Argentini napadajo in mi sporočajo, da sem sovražnik njihovih ustanov, komunistični agent in podobno. Ne bi odgovarjal na ta podla podtikanja, ki jih dementira vse moje delo, temveč bi raje podčrtal, da nisem sovražnik njihovih ustanov, njihovega kulturnega dela, temveč da samo obsojam njihov omejeni in zamejeni program, njihovo kulturno in politično kratkovidnost, njihov provincializem in nesposobnost. Zdi se mi namreč, da je edino zdravilo za vsako ustanovo, ki je že skoraj smrtnobolna, da se osvobodi lažnih mitov in gloriol, da se očisti in postavi na zdrave, demokratične noge.
Tu opažamo, da se argentinske ustanove s Slovensko kulturno akcijo vred ne zavedajo rakaste rane, ki jih razjeda in ki je koncem koncev povzročila njihovo tragedijo. Slovenska katoliška reakcionarna desnica se je namreč že v letih pred drugo svetovno vojno odmaknila od resnično krščanskih načel, že tedaj ni poslušala svaril naprednih kristjanov, temveč se je od njih sovražno obnašala. V vojni se ni pravilno orientirala, temveč je, polna zmedenih idej in totalno nepripravljena na čas, hlapčevsko služila okupatorju, čeprav se danes izgovarja, da to ni res, nas njeni "dokazi" ne bodo prevarili. V njihovem delu je toliko reakcionarnih stališč, da, ni težko razumeti, kje so v preteklosti sodelovali in kje bi še sodelovali, če bi se pojavila potreba in priložnosti.
Preteklo leto je Slovenska kulturna akcija razpisala ob svoji desetletnici in ob dvajsetletnici mučeniške smrti, kot je v razpisu rečeno, pisatelja Narteja Velikonje literarno nagrado, ki je dobil aime po zgoraj omenjenem pisatelju.
Vprašati se moramo, kdo je bil Narte Veliko-nja; je možno, da dobi literarna nagrada ime po človeku, ki je malopomemben literat, ki je med vojno zavzel izrazito protiljudsko, nemškutarsko, ne samo protikomunistično, temveč tudi proti-partizansko stališče, človeškega lika Narteja Velikonje nočem obsojati. Morda je bil eden tistih zapeljancev, ki so zvesto sledili navodilom reakcionarnega dela. katoliške Cerkve, ki je povzročila tudi na Slovenskem toliko gorja, katerega posebna žrtev so tisoči velikokrat po nedolžnem pobitih domobranskih mladih fantov in pa slovenski emigranti po svetu in zlasti v Argentini. Morda je bil Narte Velikonja prav tako žrtev reakcionarnega dela katoliške Cerkve. Komunisti so ga ubili v času, ko se je moje življenje komaj začenjalo-kot so tudi pobili tiste domobrance, ki so jih rekrutirali v vojni vihri slovenski reakci-onarji, ne da bi jih vprašali za mnenje (pa saj mnenja velikokrat ti mladi fantje niti še niso mogli imeti).
Sem proti vsakemu nasilju: to pravtako obsojam pokolj nedolžnega dela domobrancev kot tudi usmrtitev Narteja Velikonje, kot obsojam zločine, ki jih je fašistični škorenj izvršil s pomočjo naših domobrancev in belogardistov na slovenskih tleh. Hkrati pa obsojam omejene nastope pokojnega Velikonje v medvojni Ljubljani. Njegova Zimska pomoč je bila krivično delo. Tu Velikonja ni bil krščansko usmiljen, saj je stalno ločil med njegovim načelom lojalnimi družinami in med tistimi sirotami, ki so se žrtvovale za. osvoboditev Slovenije in velikokrat izgorele v proti-nemškem in protitalijanskem boju. Znano je, da leve sile njegove pomoči niso bile deležne, raje jih je pustil izhirati na cesti, kot da bi jim naklonil majhno, od Hitlerja sprejeto miloščino.
Ne Pregelj, ne Balantič ali Majcen, Kocbek ali kateri drugi odličnih krščanskih slovenskih pisateljev, ampak mož drugega kova, ki ni niti velik umetnik (kar bi še opravičevalo poimenovanje nagrade) niti mučenik za veliko stvar, temveč morda ubog, zaslepljen star mož ne posebno bistrih pogledov, je dal ime jubilejni nagra.di Slovenske kulturne akcije.
A pojdimo še dalje. V Glasu Slovenske kulturne akcije so 3. 8. 1964 zapisali, da prosijo vse slovenske "ustvarjavce NAŠE VERE (podčrtal D.) in PODOBNIH ČUSTEV, da se odzovejo in pripravijo dela, ki bi jih poslali žiriji do konca oktobra 1965". Kdo so ti pisa.telji NAŠE VERE in PODOBNIH ČUSTEV? Zakaj se slovenski emigranti v zamejenem položaju, v katerem so se zaradi svojih zmotnih načel znašli, še bolj zame-jujejo, namesto da bi se odprli v svet, stopili iz
hermetizma in dogmatizma, ki je tako značilen za celo vrsto slovenskih komunističnih kulturnikov? Zakaj ne pokažejo životvornega slovenstva, kakršno si je ustvaril Kocbek, zakaj ne postanejo svetovljanski Slovenci, ki so se zavedli svojih napak in jih kot veliki kristjani obžalujejo in skušajo z resnično plemenitim delom, ki bi lahko bilo tudi kažipot totalitarni domovini, prerasti?
Ničesar takega ne moremo najti v tej Veli-konjevi nagradi. Ta nagrada ni osveščujoče dejanje. Resnični slovenski pisatelj čistega srca se je ne more udeležiti, niti je ne more dobiti, še več: Velikonjeva nagrada more samo diskvalificirati in zamejiti zdravo rast slovenske kulture, ker ni vseeno, iz kakšne duhovne atmosfere izhaja in na kakšne pogoje je vezana.
Kocbekov jasni nastop
V tržaškem krščanskosocialističnem tedniku "Novi list" objavlja znani slovenski pisatelj in kulturni delavec Edvard Kocbek razmišljanja in pojasnila o samem sebi, kakor tudi o dogajanju, v katerega je bil in je zapleten. V teh zapiskih, po katerih je svoj čas (na začetku leta) tudi spregovoril tržaški mladini, je Kocbek jasno in neizprosno obračunal tako s klerikalnimi kot tudi komunističnimi dogmatiki, ki so mu skušali onemogočiti in mu še onemogočajo javno delo. Komunistična cenzura je zaplenila tiste številke "Novega lista", v katerih Kocbek še posebno razgalja, komunistična dogmatična stališča, zaradi katerih je toliko pretrpel in ki so tako oddaljena od resničnega socializma. "Novi list" lahko drugače naročniki v Jugoslaviji prejemajo.
mlado brstje
niso znali šteti
Petero Butalcev je šlo v svet. Obljubili so si, da bodo vedno skupaj.
Ko tako hodijo, se eden domisli, da bi preštel, če so vsi. šteje, šteje, sebe pozabi šteti. In reče:
"Jedeta, pet nas je bilo, zdaj smo pa, samo štirje!"
Vsi se ustavijo in štirje štejejo, kakor je prvi štel — sebe pozabijo šteti. Sedejo kraj poti, da premislijo, kje so petega izgubili. Tisti kraj pa je bil močvirnat. Zazeblo jih je v hlače pa so vstali. Takrat opazijo kotanjice tam, kjer so sedeli, štejejo kotanjice — pet jih naštejejo.
"štirje smo, sedelo nas je pa pet!" reče prvi.
"Eden je med nami, ki se lahko napravi nevidnega!" vzklikne drugi.
"čarovnik je!" se strese tretji.
"Jaz že ne bom s takim po svetu hodil, lahko me začara v žabo!" zavpije četrti.
"Zdravo!" de peti in zbeži, za njim pa še 'ostali štirje, zakaj nihče noče potovati s čarovnikom.
UGANKA
Če sem brez sadu v jeseni, zame nihče se ne zmeni;
ko pa sadja poln stojim, v rebra kamenje dobim.
(qaiO)
ZAJČJE UHO
že od daleč čuje zajec, kdaj v grmovju kihne vrabec. Kdaj zaide mravlja v trave, kdaj so zrele zeljne gla.ve; čuje polžka, ki popeva, petelnička, ko zazeva.
ZA SMEH.
Jaka sedi z dekletom na kavču. Nato vstopi oče in pove:
"Ali vaju smem opozoriti, da ob desetih pri naši hiši ugasnemo luč."
"Imenitno," zašije fantu obraz, "ker tako nisva imela namena brati!"
♦
"Poglej, poglej, stara kaj berem v časopisu! Kamela lahko gara osem dni, ne da bi pila."
"Hm," pripomni žena in vrže pomenljivo pogled na soproga "jaz pa poznam kamelo, ki lahke
pije osem dni, ne da bi kaj delala!"
♦
Tone pride žareč domov: "Ženica, zdravnik mi je dovolil, tla lahko spijem na dan do tri kozarce piva."
"Dovolil že, dovolil, toda ne odredil!" je bil kratek odgovor.
♦
Hišno pomočnico so zaradi slabega ponašanja pri zdravnikovih odpustili.
Ko ji hoče zdravnikova napisati spričevalo, ji ta svetuje:
"Ali ne bi gospod doktor napisal to spričevalo, da ne bi bilo tako čitljivo!"
*vvtniijvwwuvwvwvv*mmtnaa#wwvvinannaarafwuwt«wwwww%ruwwwwv
revija za vsakega premišljenega bralca
naroČite se takoj na to izredno
revijo!
Z naročitvijo na to revijo dobite 26 števlik za samo £2. Izpolnite naslednji kupon in pošljite ga na
AEGIS PUBLISHING PTY. LTD. 28 Alfred St., Milson's Point, N.S.W.
Prosim, vpišite me med svoje redne naročnike
AUSTRALIAN INTERNATIONAL NEWS REVIEW
Prilagam (cheque, Money Order) za £2 kot ! eno letno naročnino.
■ ■
Ime :............................................................................. S
■
■
Naslov :.......................................................... !
VSTOPNICA ZA PULJ
Še dober mesec do filmskega festivala v Pulju. Jugoslovanska filmska podjetja mrzlično snemajo še nedokončane filme. Vsak dan je dragocen. Puljski festival in njegovi odmevi v časopisih in pri filmskih gledalcih so preveč dragoceni, tla bi se lahko šalili. Tudi od festivalskih nagrad in od publicitete je odvisno, kako bodo filmi uspeli pri občinstvu. Slovensko filmsko podjetje Viba-film pošilja letos v Pulj tri celovečerne igrane filme. Obiskali smo umetniškega direktorja Viba-filma Vladimira Kocha in ga prosili za podrobnejše podatke o pravkar posnetih filmih.
Z Vladimirom Kochom sva improvizirala razgovor na. klopi v vrtu zgradbe v Gregorčičevi ulici, kjer ima Viba-film svoje prostore. V premajhnih kletnih prostorih ni bilo prostora za naju. Prihajajo režiserji, snemalci, igralci. Telefon zvoni vsevprek.
"Iščemo nove prostore, pa nam ne uspe," pravi Vladimir Koch. "Sedaj, ko je že toplo, si pomagamo z vrtom. Tu je vsaj zrak svež."
Toda že ga pokličejo k telefonu in ko se vrne, mora znova k telefonu. "Vznemirljivo ozračje je pri vas," omenim. "Živčna vojna pred Puljem, boj s časom?"
"Ne", pravi umetniški direktor, "še nikoli nismo bili tako mirni kot letos. Vsi trije filmi so v glavnem končani. Ni nam treba hiteti kot druga leta,"
Prvi je bil končan "Sovražnik". Scenarist in režiser tega filma je talentirani srbski filmski delavec Živoj in Pavlovič. Sce arij tega filma je sodobna transpozicij a Dostojevskega novele "Dvojnik". Posneli so ga v Beogradu, v njem sodeluje večina srbskih igralcev. Snemali so ga na sodoben način, v naravnih eksterijerih. Največkrat so snemali kar s kamero v roki. Zato so stroški tega. filma dokaj nizki.
"Gotovo se sprašujete, čemu slovenski film s srbskim režiserjem in s srbskimi igralci," ugane moje misel Vladimir Koch. In že pojasnuje: "S tem smo hoteli razbiti izoliranost slovenske filmske proizvodnje, ki doslej ni vabila drugih režiserjev, medtem ko so slovenski režiserji pogosto sodelovali pri filmih drugih jugoslovanskih filmskih produkcij. Razne tega je bilo delo zaupano zares nadarjenemu režiserju."
O "Luciji" smo v našem listu že pisali med snemanjem. Scenarij za film je napisan po Finž-garjevih "Stricih". Film, narejen po preprosti ljudski povesti, pravkar končujejo v filmskih laboratorijih. Film je že sinhroniziran in bo povsem dokončan v nekaj dneh. V filmu bomo videli Berta Sotlarja, Kristijana Mucka in Alenko Vi-potnik, ki je v tem filmu odigrala svojo prvo filmsko vlogo.
Tudi filmska tragikomedija "Lažnivka", posneta po izvirnem scenariju Dragoslava Iliča je v zaključni fazi. "Lažnivko" pravkar sihronizi-rajo v laboratoriju v Šentvidu. Znano je, da je igralce povsem prostih rok izbral režiser Igor Pretnar. V filmu bomo videli slovensko igralko Majdo Potokarjevo in Bata živojinoviča. Poznavalci menijo, da bo pomenil ta film korak naprej, predvsem korak režiserja Igorja Pretnarja.
To je celotna letošnja bera slovenskega filma. Trije filmi: moderni avantgardni film, filmska domačijska povest in sodobna tragikomedija.
"Za puljski festival smo prijavili vse tri filme in upamo, da bodo tudi vsi trije sprejeti," pravi Vladimir Koch. "Mislimo namreč, da je naš prispevek kvaliteten in resen."
In premiere vseh treh filmov?
"Bodo v začetku jeseni, kot navadno."
V kletnih prostorih Vibe-filma je živahno. Treba je pripraviti lepake, reklamne slike, odgovarjati na telefonske pozive. Je vsa ta. živahnost namenjena za Pulj ali mislijo tudi vnaprej?
"Imamo vsaj štiri scenarije, od katerih bomo začeli nekatere kmalu snemati," pojasnjuje umetniški direktor. In našteje najvažnejše:
—	V pripravi je snemanje filma "Kratko poletje" po ideji Branka Pleše. Film, ki obravnava probleme sezonskih delavcev v Sloveniji, bo re-žiral Jože Babič. Posneli ga bodo še to poletje in ga bomo jeseni lahko videli v kinematografih.
—	Odobren je že scenarij "Kanonik Amandus" po Tavčarjevi povesti. Sce arij je napisal Andrej Hieng. Snemali bodo jeseni. Odločili so se, da posnamejo film v barvah. To bo prvi barvni film režiserja Franceta štiglica. S snemanjem
nalašč čakajo do jeseni, ko so barve v naravi najlepše.
—	N aodobritev pristojnih nadzornih organov še čaka scenarij Smiljana Rozmana "Žica". Izvirni filmski scenarij govori o okupirani Ljubljani.
—	In naposled čaka odobritve tudi scenarij Matjaža Klopčiča "Devet mesecev in en dan", ki obravnava družbeno temo.
To pa še ni vse. Svoj scenarij "Z radostjo v očeh" je poslal tudi režiser Boštjan Hladnik. Scenarij govori o ljudeh, ki so preživeli vojno in ki so postali nesposobni ljubiti.
Med mnogimi drugimi scenariji bo verjetno kmal udoživel filmsko upodobitev tudi "Zlatorog", filmska legenda za otroke in odrasle v barvah.
Nekje sem prebral, pravim, da leži v vaši hiši več kot sedemsto odkupljenih scenarijev.
"To je zelo površen podatek," pravi Vladimir Koch. "Vsak scenarij, ki ga dobimo, oštevilčimo, če je scenarij večkrat predelan, ima lahko tudi po petnajst številk. Od tod ta visoka številka. Vendar si prizadevamo, da bi imeli čimveč scenarijev. Vsaj trikrat več scenarijev kot jih potrebujemo. Takšna je praksa po vsem svetu. Pri večjem številu scenarijev imamo večjo možnost izbire."
Ko sva že pri scenarijih, ga povprašam, kaj je sedaj s toliko reklamiranim snemanjem filma po Finžgarjevem romanu "Pod svobodnim soncem". Takole pove: "Posneti film po popularnem Finžgarjevem romanu je že zelo star načrt naše proizvodnje, ki pa ga za sedaj ni bilo mogoče uresničiti predvsem zaradi velikih stroškov, ki bi znašali vsaj pol milijarde dinarjev. Domači trg še zdaleč ne bi mogel pokriti vseh stroškov. Film bi morali prodati v inozemstvo. Po dosedanjih izkušnjah pa niti prodaja v tujino ne bi pokrila vseh izdatkov. Zato je film obstal na mrtvi točki. Razumljivo je, da skuša proizvodni center vnaprej zagotoviti kritje stroškov. To pa je sedaj najteže. Misli na film Pod svobodnim soncem pri nas nismo odrinili na stranski tir. Z delom zanj bomo začeli trenutek, ko bomo imeli na razpolago solidna denarna sredstva."
Viba-film je torej pripravil za letošnji Pulj, kolikor se da vnaprej presoditi, tri solidne filme. Upajmo, da bosta vsaj eden ali dva presenetila.
V	pozitevnem smislu seveda.	Po "TT"
Filmski paberki
♦	Angležinja Sybil Burton je po ločitvi z Ri-chardom Burtonom ostala v ZDA, kjer je na Manhattanu odprla majhno avangardno gledališče "New Theatre" in nočni lokal "The Strollers". Poleg nje je Ivor David Balding na vajah v gledališču, ki ga je bila ustanovila z njegovo pomočjo in še s pomočjo nekih drugih prijateljev. Trenutno pripravljajo "Poglejmo stvari v obraz", delo Jacka Gelberja.
♦
♦	Virna Lisi, ki se je proslavila v Ameriki s filmom "Kako ubiti svojo ženo" (Jack Lemon), daje na vprašanje novinarjev zelo negativne izja-
v	eo svojih soigralcih. Vendar to ne velja za Lemona, o katerem pravi, da je nadvse simpatičen in privlačen v vsem, kar počne. Za M. Ma-stroannija pravi, da je eden izmed najbolj zapeljivih moških, kar jih je srečala. Z njim je snemala "Casanova 70". Toda pripomba, da je tudi nadvse len, nič kaj prida ne pripomore k njegovi slavi. Med posameznimi scenami je ta lepotec pripravljen zasmrčati, pa čeprav v kopeli! O De-lonu, s katerim je snemala "črni tulipan", pa pravi, da je lep in inteligenten, kljub temu pa, da pripoveduje neskončno razvlačene štorije, katerim se na koncu le sam smeje.
Mali oglasi
IŠČEM BRATA, Janžič Ivana, roj. 1937 v Mariboru. Po zadnjih vesteh bi se brat moral nahajati v Avstraliji od 1. 1956 dalje.
Vljudno naprošam vse, ki karkoli vedo o mo. jem bratu, če bi to sporočili na uredništvo Slov. vestnika, ali na moj naslov: Stanislav Janžič, Maribyrnong Hostel, Melbourne, Victorija.
IŠČEM BRATA Sestra iz Slovenije išče brata, g. Štefana MAHNIČ. Če ga kdo pozna ali ve, kaj se je z njim zgodilo, oz. sam se naj oglasi v Slov. domu, 371 A Park St., NORTH CARLTON (MELBOURNE), VIC. (g. Stane MLINAR), tel.: 381679, ali na uredništvu SLOV. VESTNIKA.
Za solidno popravilo in popoln servis vašega radia in TV se obrnite na
"GASIOR TV & RADIO SERVICE"
3 FREEMAN ST., YARRAVILLE, VIC.
Telefon: 68-3991 (med 9—5 p.m., 314-7121 privatno) SOLIDNA POPRAVILA IN ZMERNE CENE!
" T O P S Y " RESTAVRACIJA
SUGDEN PLACE, med William the Shoeman in Woolworth,
MELBOURNE, CITY Business Lunch: meso, juha, maslo, kava ali čaj 5/6. TRI VRSTE jedi samo za 7/6.
(25 pripravljenih prvorazrednih jedi.) KOSILA 12-14.30 ure — VEČERJE 17-20 ure _Ob nedeljah zaprto._
BOGATA izbira slovenskih, jugoslovanskih in kontinentalnih plošč
OTO'S MUSIC CENTRE
253 BARKLY ST., FOOTSCRAY
Tel. 68-1470
=	KROJAŠTVO
==	G. ACQUARO & SON
==	285 Barkly St., Footscray Priv. tel. 317 8740
=	Se priporoča s solidno, visokomodno izdelavo
=	oblek za dame in gospode.
—	Najnovejši vzorci: angleški, italijanski,
=	jugoslovanski itd. Cene zmerne.
LICENCE
MOTOR SCHOOL
W. Mahler, bivši učitelj vožnje iz Koelna. VOZNIŠKO DOVOLJENJE (licence)
dobite v najkrajšem času. Šola je dovoljena od oblasti. Lahko dobite tudi TAXI dovoljenje ali dovoljenje, da ste lahko učitelj vožnje.
Kličite kdarkoli telefonsko JA.JJW
461 Toorak Road, TOORAK
immhh
Prve dve izdaji SODOBNE KNJIGE iz Trsta lahko dobite pri Vestniku ali pa pri H. Pribcu na 602 Canning Street, Notrh Carlton;
Prva je Leva Detela BLODNJAK, zbirka sodobno napisanih grozotnih in sanjskih zgodb, ki nas spominja s svojo vsebino na dogodke iz skorašnje slovenske preteklosti. Gospod Detela živi na Dunaju in je eden od glavnih urednikov revije MOST.
Druga knjiga pa je pesniška zbirka Milene Merlak Detelove SODBA OD SOD A J. Pesimi so sodobno napisane, v prostem stihu in s sodobno vsebino. Presenečajo po lepem jeziku in pogumnih prispodobah.
Cena BLODNJAKU je 13 šilingov, a SODBI OD SPODAJ 10 šilingov.
Bralci, pošljite nam naslove znancev, posebno bomo veseli tistih, ki žive oddaljeni na podeželju. SLOVENSKI VESTNIK bodo z veseljem sprejeli!
23. Septembra 1965
SLOVENSKI VESTNIK
- 7 -
KRAMLJANJE 0 DOMOVINI
•	Ni čudno, če se vsa, večja slovenska in jugoslavenska podjetja tako pulijo za DEVIZE, na primer ljubljansko trgovsko podjetje • CONTAL ponuja kar 50% popust pri nabavi vsega materiala in artiklov domače proizvodnje če je le-ta plačan z devizami, čudno pa nam postane takoj, ko zvemo, da lahko kmetje v Jugoslaviji plačujejo davek z devizami — dolarji, markami... Kako leto prej, če bi nekoga zasačili, da karkoli kupuje z devizami, bi ga "pošteno zašili". Ubogi dinar! V jugoslavanskih južnih republikah so duhovi-teži dinarsko krizo takole upesnili: "Dvadeset godina posle rata, ustaška kuna dobila je brata."
•	Navkljub vladni in režimski ugotovitvi, da so Jugoslovani zapravljali preko mere proizvodnosti, v jugoslovanskem tisku še vedno naletimo na članke, ki pričajo o razsipnosti. Ljubljanski TT nas pouči, da je uprava Slatine (ki da ni Rogaška!) poslala v Avstrijo kar tri svoje strokovnjake, da bi nabavili dva razpršilca za vodomet v svojem parku. Da je mera še bolj polna, so ti trije strokonjaki, kar dvakrat romali v Avstrijo, ker da so prvič pozabili izmeriti dimenzije razpršilcev.
•	Turisti ,ki so obiskali svojo "rodno grudo" in ki so pred velikim popotovanjem sledili titovski propagandi preko tiska, ugotavljajo, da so vesti v jugoslovenskem časopisju o rasti slovenske industrije iz trte izvita laž. Namreč nikjer niso videli tistih značilnih kaminov, videli so pa razne skednje, preurejene v delavnice, ki se imenujejo TOVARNE. Gre se za nekakšno kitajsko kopijo topilnic in livarn, ki so pred leti delovale skoraj v vsaki vasi na Kitajskem, če ne verjamete, zberite £500, in se prepričajte!
•	Za konec vam povem še drugo zgodbo: Nek turist (ki je prej ko j slej imel kosmato vest za oči komunistov!) je sredi bele Ljubljane padel v zašila neroden položaj: s svojim avtom je hotel zaviti do prijatelja, pa so mu cesto prečkali demonstrant je. Presneti študentje! Potegnil je avto ritenski, da bi demonstrant j e obšel s stranske ulice, pa je zopet naletel na rep teh sitnežev. šele, ko mu je uspelo prečkati cesto, je ves zaso. pljen (od strahu, da ga kam ne vtaknejo!) poškilil na, množico. Veste, kaj je videl? Demonstrantje so nosili velik transparent, na njem pa: "Tito, prodaj 'Galeba', daj nam hleba!"
Ko smo taistega turista tukaj pobarali, kaj misli o vsem tem, je nekako nerodno pojasnil, da bi se s tistim študentskim transparentom ne strinjal, ker da je na lastne oči prepričal, da je v tamkajšnjih ljudeh ubita iniciativa in volja do dela. Vsakdo sanja le o tem, kako bo "švercal" ..., kako se bo znašel! Z delom itak ne prideš do ničesar! Skratka, kako morajo od Tita pričakovati nekaj, česar niso prej vsi skupaj ustvarili. Naš turist meni, da komunizem ni zagrešil zgolj v političnih in gospodarskih vprašanjih, marveč njegov glavni greh je v tem, da je delaven slovenski narod izpridil v lahkožive pridobitnike na tuji račun!	K k.
ŽENA IN NJEN SVET
CONTINENTAL SMALL GOODS
JOHN HOJHlfi
213 ST. GEORGE RD., NTH. FITZROY Tel. JW 6656
Vam nudi najrazličnejše mesne izdelke!
HRENOVKE, KRANJSKE KLOBASE IN SPECIALITETE : STRASSBURGER, GALIC, LEBERWURST, ITD.
PRI NAS DOBITE BRISTNO ŠTAJERSKO BUČNO OLJE!
Praktične v Poletje
Za letošnjo spomladsko in poletno sezono so trgovine bogato zalcžene z okusnimi vzorci, ki so "strech" hlače za ženske moderne, vendar o e tako razlikujejo od lanskoletne mode. Tudi letos so tesno objete kot lansko leto. Letos bo prevladoval enosmerni "strech" kakršnega vidimo na sliki. Tudi zgornji del, bluzica, ki jo dobite v vseh barvnih odtenkih, bo prevladovala v novi sezoni.
Zelo malo ...
Zelo malo je potrebno za odpreti hranilno knjižico za vsakega člana Vaše družine pri E. S. & A. Bank.
Regularno varčevanje je zagotovljena in najboljša pot za pridobitev stvari, ki jih želite zase in za svojo družino.
Ustavi se še danes pri najbližji E. S. & A. banki in videl boš kako enostavno je odpreti hranilni konto.
E. S. & A. SAVINGS BANK LTD.
Prihrani danes za jutri . . .
seveda pri banki E. S. & A.
r
ZA BREZPLAČNO DOSTAVO NA DOM VSEH ALKOHOLNIH PIJAČ KAMORKOLI
F. & E. G. DE MARCHIS
137-139 Gertrude St., FITZROY, Vic. — Tel. 41-3608 AVSTRALSKI AGENTJE "SLOVENIJA VINO" IZ LJUBLJANE.
Stock — hruškovec — maraskino — slivovica — žganje — prokupac — črni gusar — merlot — refosko — beli burgundec — šipon itd., so specialitete, ki Vam jih nudimo po najnižjih cenah na kontinentu.
Za bankete, gostije in podobno naročite pri nas. Vse kar Vam ostane, vzamemo nazaj in Vam obračunamo pri Vašem računu. PRI NAS NABAVLJA PIJAČE SLOVENSKO DRUŠTVO. Obiščite nas.!
- 3 -
SLOVENSKI VESTNIK
23. Septembra 1965
DROBNE POLITIČNE VESTI
Djakarta: 9. t.m. je množica Indonezijcev, pretežno mladine izpod 25 letih, na.valila na indijsko ambasado in je popolnoma uničila. Uničen ali upepeljen je bil tudi ves arhiv. Med člani posadke indijske ambasade je bilo nekaj ranjenih. V ostri noti, ki so jo za tem Indijci poslali v Dja karto, pravijo, da je bil ta napad izvršen z vednostjo Soekarnove vlade, še več, da so vladni uradniki sodelovali pri planiranju napada. Med napadom so demonstrantje vzklikali protiindij-ske parole in zahtevali takojšen umik indijske vojske iz ozemlja Pakistana. Znano je, da je kak teden prej započela nenapovedana vojna med Indijo in Pakistanom zaradi nekaj pustinjske zemlje v Kašmiru.
Saigon: Sredi tega meseca je v J. Vietnam prispel eden izmed največjih kontigentov ameriške vojske, če izvzamemo masovne pošiljke v Korejo. V Qui Nhon, nekako na sredini med Saigo-nom in mejo s S. Vietnamom, je prispelo 20 tisoč vojakov kavalerijske divizije. S tem kontigentom se je ameriška, operativna vojska v J. Vietnamu povečala na 128 tisoč ameriških vojakov, kar je 3 tisoč več kot je pred mesecem napovedal prezident Johnson. S prihodom vedno novih kontigentov so Američani nekako uspeli, da se je vojna sreča v J. Vietnamu nekako rahlo nagnila v prid J. Vietnamcev, kateri poslej tudi kažejo vse več boj evitasti proti komunistični gverilji.
Gettisburg : (ZDA) Tukaj je bivši ameriški republikanski prezident, Eisenhower, podal izjavo, da ne vidi nikakršne perspektive za organizacijo NATO (Severno atlantske vojaške zveze), če Francija izstopi iz te organizacije. Namreč Francija grozi, da bo izstopila iz te vojaške zveze v letu 1969, če zapadni zavezniki ne prično realistične j e gledati na dogodke v svetu. Kaj de Gaulle smatra za rfeaUzem pa je težko uganiti, če pomislimo na vez Pariz—Peking, gotovo pa je eno, stari hoče postati "velik", zapadna, politka pa noče ustreči vsem njegovim muham.
Washington: 10. t.m. je ameriška vlada ponudila indonezijski vladi novo pomoč po programu za izgradnjo nuklearnih objektov za miroljubne namene. Znano je, da še ni dolgo tega ,kar je Indonezija izjavila, da bo kaj kmalu tudi sama posedovala svojo atomsko bombo. Se pravi ameriška pomoč ne bo izkoriščena zgolj v miroljubne namene, marveč postane lahko utež na tehtnici izigravanja ameriškega prestiža na tem prodočju samem.
Houston: Astronauta C. Conrad in G. Cooper sta izjavila, da ne vidita nikake prepreke, da bi se človeško bitje zadrževalo več ko 8 dni v vesolju. Oba avstronavta sta namreč prejšnji mesec vzdržala rekorden čas v Vesolju — 8 dni. Avstronavt Cooper je tudi izjavil, da je pripravljen za polet na Luno.
Singapore: 12. t.m. je premier Singapora (ki se je pred dobrim mesecem odcepil od Malezije), g. Lee izjavil, da on povsem drugače gleda na vlogo V. Britanije na tem področju, kot gleda V. Britanija sama. Premier Lee je s tem mislil na vlogo britanskih čet v Maleziji in na britansko vojaško bazo v Singapuru samem. Za potrebno je smatral povedati Britancem, da Singapur ni vojaško ogrožen od nikogar, če on potrebuje kogarkoli braniti, mora braniti predvsem samega sebe in svojo majhno deželo. Premier Lee je tudi ponovno izjavil, da Singapor teži k Maleziji, vendar da je kratkovidna politika Malezijskih voditeljev storila odcep od matične dežele, ki pa ne bo trajen.
Hočete najsodobnejšo slovensko revijo? Naročite se na M O S T !
Vse informacije na uredništvu
Slov. vestnika.
ŠPORT
■■■■■■■■■
• -7
—..........
Jugoslavija - Avstralija - Jugoslavija
$
LESTVICA
Rijeka
Radnički (N) Trešnjevka Partizan Hajduk Vardar OLIMPI JA Vojvodina Zagreb Velež Radnički Dinamo Crvena zvezda OFK Beograd Sarajevo
2 2 0 0 3:0
2 2 3 2 2 2 2 3 2 2 2 2 2 2
0	6:3
0	5:2
1	5:4 0	3:2
0 0
1 1 1 2 1 1 1 1
1
2
3:2 3:3 1:2 2:4 2:4 2:4 2:3 1:2 3:6 1:4
3 3 3 3 2 2 2 2 2 2 1 1 1 0
(Nogometno stanje po II. kolu.
DOBER ZAČETEK
Prvi udarec v novi družbi se je za Olimpijo končal popolnim uspehom. Na igrišču Ljubljane v šiški je novopečeni prvoligaš kljub močno oslabljeni postavi — brez žabjeka, Zagorca, Ka.pidji-ča in Veselice — presenetljivo gladko premagal mostarskega Veleža. čeprav igra skoraj ves čas tekme ni bila na kdo ve kako visoki ravni, je žoga le bolj ubogala omače nogometaše kot goste, kar se ne nazadnje kaže tudi v rezultatu. Zasluga za globoko zmago gre v resnici bolj solidni obrambi kot napadu, ki se je kljub trem zadetkom v črno nekam nerodno vrtil okrog nasprotnikovega šest-najstmetrskega prostora in prav spričo preveč individualnih teženj Arslanagiča spustil iz rok izredno priložnost, da bi bil rezultat še precej višji Da vratar Župančič niti enkrat samkrat ni pobiral žoge iz svoje mreže, pa se lahko zahvali predvsem izredno razpoloženemu Jovičeviču, pa tudi Sombolcu. Posebno Jovičevič je nekajkrat zadnji hop obvaroval Župančičevo mrežo, da se ni zatresla,.
Kljub tačšnim in drugačnim dejstvom — prvi dve piki sta na varnem — kakor poznamo ljubljanskega ligaša, pa lahko od njega v nadaljevanju prvenstvenega plesa, pričakujemo še precej več.
V	drugem kolu nogometnega prvenstva so vsi trije slovenski predstavniki iztržili le tri pike. Ljubljanska Olimpi j a se je iz Sarajeva vrnila s tremi goli v mreži, Maribor je na domačem travniku povsem po srečnem naključju z enim samim zadetkom odpravil Varteks, medtem ko se je ljubljanski Slovan razšel z Borcem brez gola in si tako priboril prvo točko v zveznem tekmovanju.
Navzlic gladkemu porazu v Sarajevu je Olim-pija na Grbavici prikazala zelo dopadljivo igro. Ves čas srečanja so bili njeni igralci povsem enakovredni rutiniranemu željezničaru, vendar je preostro dosojena enajstmetrovka v 57. monuti odvzela Ljubljančanom voljo, da bi se še naprej borili tako srčno kot poprej. Rezultat je odločno previsok, posebno če vemo, da je tretji gol padel tik pred koncem tekme, v zadnji minuti srečanja. Kaj več torej lahko pričakujemo od ljubljanskega prvoligaša naslednjo nedeljo na. domačem terenu, ko se bo pomeril s Hajdukom.
V	močno spremljeni postavi in z dokaj medlo igro je Mariborčanom, ki se letos potegujejo za najvišji naslov v II. ligi (zahod), vendarle uspelo premagati boljšo enajsterico Varteksa, ki je znan kot trdoživ nasprotnik.
Za najfinejšo vožnjo med Avstralijo in Jugoslavijo priporočamo najbolj poznani italijanski ladji
ROMA IN SYDNEY
za vse informacije obrnite se na G. Ivan GREGORICH
FLOTTA LAURO LINE
150 Queen Street, Melbourne Tel. 60 1021, A.H. 842 1755
ZADNJE ŠPORTNE NOVICE
Za Dockerty Cup: JUST — Wilhelmina 2:2, Croatia — Triestina 1:1, vendar so Tržačani od-korali iz igrišča pred potekom in je tekma bila
odločena v korist Croatie.
*
JUST je ostal na petem mestu v Viktorij ski zvezi s 26 točkami, medtem ko je Croatia se silno opomogla, in iz dna prišla na šesto mesto s 25 točkami.
★
JUSTove igre so sledile zadnje tedne takole: proti Melbournu 4:2, Juventuso 1:2, G. Crossu
3:1, Triestini 1:0, Melbournu 2:0, G. Crossu 2:4. ★
SLA VIJ A iz Newcastla je v svoji zvezi ostala na tretjem mestu čeprav je eno zadnjih tekem
izgubila 0:9 s Pan Hellenicom.
*
JUGAL in Apia pa so se šli cirkus, kajti trikrat so igarli neodločeno s podalški vred. Seveda, Yugal je med prvimi štirimi v NSW in se mu je šlo mogoče tudi za prvo mesto, četrta
tekma se je vendar končala v korist APIE. ★
V Moskvi je nogometna ekipa Jugoslavije
igrala neodločeno s SZ.
★
Po 4. kolu jug. nogometne zveze vodi Radnički iz Niša s 6 točkami, Olimpija iz Ljubljane pa je med zadnjimi. Dozdaj je Olimpija igrala takole:
proti Veležu 3:0, Zelj ezničar j u 0:3 in Radničke-mu (Niš) 2:5. V drugi ligi Jugoslavije (zapad) je Maribor na 11. mestu, Slovan pa predzdnji.
^jčifijinjMiai^
Darilne pošiljke, ladijske in letalske vozovnice je najugodneje naročiti pri znani slovenski tvrdki
Dr. J. KOCE 103 Fifth Avenue, NORTH ALTONA, VIC. Tel. 391-4737
Priporočamo se za posredovanje pri vpoklicu deklet iz domovine, sorodnikov ter sploh za vsa posredovalna dela, prevode listin itd.
Posredujemo z najboljšimi pogoji vseh vrst zavarovanja: življensko, hiše, avtomobile in drugo.
Zastopnik za NSW: Mr. OLIP, 65 Moncur St., Woollahra, NSW, Tel. 32-4806
čeprav pa je novinec Slovan odvzel točko banjaluškemu Borcu, z njegovo igro nikakor ne moremo biti zadovoljni. Da bo obstal v tej konkurenci, bo moral pokazati precej več znanja in volje za zmago kot doslej.
Slovenci, Slovenke! SLOV. VESTNIK je vaš list, pomagajte mu.
Xà