Novice Dru{tva Alumni OMM Naravoslovnotehni{ke fakultete Univerze v Ljubljani 

UVODNIK 
Po slovesnostih ob 100-letnici na{e »alma mater«, {tevilnih fakultetnih prireditvah ter otvoritvi razstave in monografije »Ko zapoje kovina« se je delo na fakulteti vra~alo v ustaljene tirnice, toda ne za dolgo. Februar se je prevesil v marec in virus je pri~el spreminjati svet. Ko si bomo sneli zdravstvene maske, ga bomo pri~eli na novo spoznavati. Zaradi virusa smo prestavili na~rtovan obisk laboratorija 3D tisk kovin in strokovno ekskurzijo. Prav tako je virus povzro~il, da je na{ satelit {e vedno na tleh, namesto da bi `e kro`il okrog Zemlje in nas opazoval, kako se pobiramo po epidemiji. V prispevkih te {tevilke ~asopisa poro~amo o na{i fakulteti neko~ in danes – o poteku {tudija na daljavo, o varilstvu, o poklicni poti kolega podjetnika in o sprejemu brucev (brucovanje). Ob »Nacionalnem energetskem in podnebnem na~rtu« so se pojavili predlogi, ki bi kar po~ez zapirali nekatera podjetja z vrhunsko tehnologijo in sposobnimi strokovnimi, znanstvenimi in razvojnimi sodelavci. Ve~ o tem v prispevku o seji Strate{kega sveta za metalurgijo in v 
prispevku o razoglji~enju evropske jeklarske industrije; drugi prispevki s te seje bodo {e objavljeni. Nekaj besed k zelenemu programu EU: z metaliziranimi briketi in peleti (DRI) imajo na{i jeklarji `e izku{nje. Kot ~isti vlo`ek, brez oligoelementov, so jih uporabljali v 70-letih prej{njega stoletja… Predstavljamo 3D tisk kovin, s slikovnim gradivom pa vsakoletno sre~anje »generacije 57« – pri~eli so {tudirati eno leto po ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti (EGS, danes EU). V rubriki »prosti ~as« bomo v prihodnje poro~ali o prosto~asnih konji~kih ~lanov, prvi prispevek je namenjen umetni{kemu ustvarjanju. ^lane in podpornike dru{tva prosim za pisne prispevke, da z novimi poro~ili obogatimo vsebino ~asopisa. Zanimive bodo izku{nje {tudentov in u~nega osebja o {tudiju na daljavo in o delu od doma. Prosim za prispevke »moja poklicna pot«, rubrika postaja pomemben dokument o razli~nih dejavnostih diplomantov OMM. Vsem, ki s svojimi pisnimi prispevki ali s fotografijami `e soustvarjate na{e glasilo – iskrena hvala. [e vedno velja, ostanite zdravi! 
Sre~no! 
Jakob Lamut 

Vsebina: 
01Uvodnik 03Zgodovina 07Generacije metalurgov 13Dogodki 16Novice 


Uvodnik 


Naravoslovnoteh­ni{ka fakulteta in Covid-19 
^e smo v novo leto 2020 vstopali polni optimizma in solidnih napovedi glede svetovne in doma~e gospo­darske rasti, se je razpolo`enje, z bliskovitim {irjenjem novega virusa, kasneje poimenovanega Covid-19, skalilo. V za~etku meseca marca 2020 je, po priporo~ilu vlade RS, svoja vrata zaprl ves slovenski izobra`evalni in vzgojno-varstveni sistem. Naravoslovnotehni{ka fa­kulteta seveda pri tem ni bila izjema. Prakti~no ~ez no~ smo se morali privaditi na ujetost med lastne {tiri stene in delo od doma. Naloga, kljub pregovorni visoki ra~unalni{ki pismenosti in usposobljenosti v RS, ni bila lahka. Preko UL, pogosto pa samoiniciativno, so se organizirali 
t.i. webinarji ali izobra`evanja na daljavo o uporabi spletnih orodij, na­menjenih za predavanja, opravljanje izpitov in podobno. Na hitro smo, ob izdatni in nesebi~ni pomo~i IT stro­kovnjakov na NTF, organizirali delo od doma ter pri~eli z zbiranjem infor­macij o poteku pedago{kega dela na daljavo. Hkrati smo pripravljali vse pravne podlage za delo na daljavo ali od doma in preigravali razli~ne scenarije poteka pandemije in njenega vpliva na na{a `ivljenja. Ker se je `ivljenje v Sloveniji pravzaprav ustavilo, saj ni bilo ve~ javnega prevoza, zaprli so se vsi lokali, gostinski obrati in manj{e trgovine, pa tudi {tudentski domovi, je bilo zelo te`ko izvajati kakr{nokoli dejav­nost na fakulteti. Kmalu pa nam je uspelo vzpostaviti delovanje vseh najnujnej{ih slu`b na fakulteti, podobno pa se je odvijalo na Uni­verzi v Ljubljani, ki nas je sproti obve{~ala o vseh pomembnih zade­vah in pripravljala pravne podlage za delovanje UL in ~lanic v izrednih okoli{~inah. Na UL je bila ustanov­ljena posebna skupina strokov­njakov Medicinske in Zdravstvene fakultete, ki je pripravila navodila za delovanje v izrednih okoli{~inah, z namenom prepre~evanja {irjenja virusa po ustanovah UL. V ~asu nastajanja tega pisanja se ukrepi za zajezitev {irjenja virusa v Sloveniji rahljajo, vendar {e vedno ni jasno, kako bomo izpeljali {tudijsko leto do konca. Po vsej verjetnosti predavanj in vaj z mno`i~no hkratno udele`bo {tudentov ne bomo mogli izvesti. Zato i{~emo re{itve, kako v ~im ve~ji meri izpeljati akreditirane {tudijske programe do konca in obenem opraviti {e vsa preverjanja znanja in ostale oblike zaklju~evanja {tudija. Pospe{eno se pripravljajo pravne podlage in navodila za vse tiste, ki {tudij zaklju~ujejo, za oprav­ljanje zagovorov preko spletnih aplikacij in podobno. 
Ne glede na opisane tegobe in te`ave lahko ugotovim, da je Nara­voslovnotehni{ka fakulteta v ~asu pandemije, ki {e traja, delovala zelo dobro. To je seveda zasluga prav vseh zaposlenih, ki so vsi po svojih zmo`nostih prispevali k hitri vzpo­stavitvi dela na daljavo. Pri tem ne smemo pozabiti na pomo~ Univerze v Ljubljani, in seveda {tudentov, ki so bili v tem ~asu izjemno razu­mevajo~i in kooperativni. 
Pandemija Covid-19 je, kljub svoji zlove{~osti, pospe{ila za~etek mno­`i~ne uporabe spletnih orodij za po­u~evanje in nas prisilila v u~inkovito in premi{ljeno delovanje v izrednih okoli{~inah. Seveda si tako kot, verjamem – vsi ostali, tudi sam `elim, da bo jutri pandemija Covid-19 le {e slab spomin. 
SRE^NO! 
Prof.dr. Bo{tjan Markoli, 
dekan NTF 
Monumentalne freske Slavka Pengova v avli Montanistike 
Zgodovina 


Kratka zgodovina {tudija metalurgije na Univerzi v Ljubljani – leto 1950 
Leto 1950 je bilo za ljubljansko Mon­tanistiko po svoje povsem druga~no, saj je stavba, zgrajena po arhitekturni zasnovi arhitekta Franceta Toma`i~a – Ple~nikovega u~enca, v tem povojnem ~asu pridobila mnogo lep{o notranjo podobo, ki vse do danes predstavlja skriti biser A{ker~eve ceste v Ljubljani. 
Freske v glavni avli Montanistike je izdelal slovenski slikar Slavko Pengov, ki se je rodil 24. junija 1908 v Ljubljani in je izhajal iz podobarske dru`ine. Bil je sin Ivana Pengova, lastnika priznane Pengovove podobarske delavnice v Ljubljani. O~e Ivan Pengov je bil sicer doma iz okolice Dom`al, iz Sela pri Ihanu. 
Slavko Pengov se je med obiskovanjem ljubljanske realke u~il risanja in slikanja v {oli Probuda pod vodstvom slikarja Franja Sterleta. Med letoma 1926 in 1929 je {tudiral na Akademiji za likovno umetnost v Zagrebu, med letoma 1929 in 1931 pa je {tudij (kiparstvo) na­daljeval na Akademiji na Dunaju. Od leta 1945 je bil profesor na Akademiji za upodabljajo~o umetnost Univerze v Ljubljani – zdaj ALU. Delal je v razli~nih tehnikah. Njegova dela so bila vseskozi realisti~na, s pretehtanimi kompozicija­mi in plasti~no modulacijo predmetov in figur. Zgodnja dela, ve~inoma tiho`itja in portrete je Pengov ustvaril v olju, ukvarjal se je z ilustracijo, poznan pa je predvsem kot slikar z najobse`nej{im opusom monumentalnega stenskega slikarstva 20. stoletja na Slovenskem. V tehnikah freska, mozaik in sgraffito je poslikal {tevilne cerkve in profana poslopja. 

Slavko Pengov je avlo Montanistike poslikal po svoji vrnitvi iz Beograda. V delo je vpeljal umirjene sivo rjave tone, ki ustrezajo rudarski motiviki, kompo­zicijsko pa se je vrnil k obliki konti­nuirane, sklenjene pripovedi, ki te~e v {irokem pasu pod stropom avle preko dveh sten neprekinjeno, tretjo steno pa je z vsebinskim premikom – prikazom te`ke industrije – s prekinitvijo lo~il od ostalih dveh. 
Zgodba se pri~ne z velikimi monumen­talnimi figurami rudarjev, ki se odprav­ljajo na delo, postavljeni so povsem v ospredje, nadaljuje pa se s prikazom dela v rudniku v ozadju. Konec druge stene se kon~uje s podobo iz jame vra~ajo~ih se delavcev. Delo teh mo` je Pengov prikazal z ogromnimi, te`kimi delovnimi rokami. Tudi v socializmu je delo te`a{ko, naporno in `ulji so bili znak, da je pot do izgradnje socializma {e dolga in naporna… 
Pengov je povojne freske ustvarjal navkljub hudi bolezni, ki ga je pestila {e iz vojnih ~asov. @e med drugo svetovno vojno je bil operiran zaradi mo`gan­skega tumorja, po vojni pa {e trikrat. 

Zaradi bolezni ga je pestila vrtoglavica, za~asno je celo oslepel, a vseeno je ustvaril obse`en opus fresk in bil pro­fesor na akademiji. 
Danes Slavka Pengova (24. 6. 1908 – 6. 
1. 1966) {tejemo za enega od najve~jih slovenskih freskantov. Med njegova najpomembnej{a dela spadajo {e freske v `upnijski cerkvi na Bledu, ki jih je delal v letih 1932–1937, freske v `upnijskih cerkvah v Dom`alah (1938) in Ko~evju (1939), freske na stavbi mi­zarskih delavnic na @alah v Ljubljani (1939), mozaiki v vladni vili na Bledu iz leta 1947, freske v pala~i CK v Beogradu iz leta 1948, freske v pala~i Dr`avnega zbora Republike Slovenije pa je izdelal leta 1958. 
Darja Steiner Petrovi~ 

Literatura in viri: 
1. 
http://www.kd-domzale.si/zastorska-slika-v­slamnikarskem-muzeju.html 

2. 
https://zgodovinanadlani.si/1908-rojen-slavko­pengov/ 

3. 
D. Pavlinec, Slovenski in`enirji ~love{kih du{. Monumentalne stenske poslikave sociali­sti~nega realizma. Razprave in ~lanki, Slovensko umetnostnozgodovinsko dru{tvo, (2008) str. 114–138. • 



Zgodovina 


.Na metalur{kem odseku Fakultete za rudarstvo in metalurgijo je v letu 1950 diplomiralo 17 diplomantov: Zvonimir Gorjup, Alojzij Pohar, Milo{ [ulin, Teodor Bo`i~, Dragotin Pavko, Muzaref Spu`i}, Bo`idar Cimerman, diplomantka Majda Dekleva – Cvahte, Milan Dobovi{ek, Vojin Doki}, Anton Grgi}, Bogomir Dobovi{ek, Mirko Holc, Janko Kambi~, Avgust Karba, Franc Zore in Oskar Bratani}. 

Vir: 
1. 34. Skok ~ez ko`o. Univerza v Ljubljani – NTF, Ljubljana,1995. 


Zgodovina varilstva 

Ko so na{i davni predniki za~eli obli­kovati kovine in iz njih izdelovati upo­rabne stvari, so za~eli razmi{ljati kako med seboj spojiti posamezne dele. Najden nakit iz obdobja 3000 do 2000 let pred na{im {tetja ka`e, da so `e takrat za spajanje posameznih delov uporabljali kova{ko varjenje. V bakreni in bronasti dobi so za sestavljanje posameznih kovinskih delov uporabljali spajkanje. 
V `elezni dobi so odkrili, da je mogo~e s kovanjem spojiti ve~ manj{ih kosov `eleza med seboj. Kova{ko varjenje so uporabljali za izdelavo orodja in oro`ja iz jekla. Tak na~in varjenja je bil edini na~in spajanja jekla skozi dva tiso~ letno obdobje, vse do konca 19 stoletja, ko se je za~elo razvijati talilno varjenje. Kova{ko varjenje, ki spada med na~ine varjenja s pritiskom, se uporablja {e danes. 
Osnova za razvoj talilnega varjenja je odkritje gorljivih plinov. Proti koncu 19. stoletja so za~eli izdelovati kalcijev karbid iz katerega pridobivamo ace­tilen. Kmalu nato so uspeli z frak­cionirano destilacijo uteko~injenega zraka pridobiti zadostno koli~ino ~istega kisika. Zgorevanje acetilena s ~istim kisikom je dalo dovolj vro~ plamen, da je bilo mogo~e lokalno taliti kovine. Na za~etku 20. stoletja so za~eli uporabljati plamen za varjenje jekla in barvnih kovin. Plamensko varjenje je bilo vse do druge svetovne vojne naj­pomembnej{i na~in varjenja. Plamen je {e danes nepogre{ljiv vir toplotne energije v varilni tehniki. 

Prvi poskusi uporabe elektrike za ta­ljenje kovin segajo v leto 1885, ko je ruski znanstvenik Nikolaj Nikolajevo~ Bernardos patentiral taljenje kovine v elektri~nem obloku z ogljeno elektrodo. Pet let kasneje je Nikolaj Gavrilovi~ Slavjanov namesto ogljene elektrode uporabil kar jekleno `ico in tako zasnoval elektri~no oblo~no varjenje. Takratni na~in varjenja z golo `ico zaradi te`av z ionizacijo obloka in oksidacijo {e ni bil uporaben. 
[ele patent Oskarja Kjelberga iz leta 1908 je omogo~il nadaljnji razvoj elek­tri~nega oblo~nega varjenja. 
Mladi [ved je pri{el na idejo, da bi v varilni proces uvajal snovi, ki bi odpra­vile te`ave varjenja z golo `ico. Jekleno `ico je najprej premazal z apnenim mle-kom, nato je dodal {e druge mineralne komponente. Ugotovil je, da se z raznimi dodatki lahko vpliva na proces ob­lo~nega varjenja. Iz te zamisli se je razvila proizvodnja opla{~enih elektrod. V pla{~ so za~eli dodajati snovi za ionizacijo obloka, dezoksidante, legirne elemente, `lindrotvorne komponente in snovi, ki so razvijale plinsko za{~ito. Varjenje z opla{~enimi elektrodami je postalo najbolj raz{irjen na~in talilnega varjenja vse do 70 let 20. stoletja. 

Z opla{~enimi elektrodami ni bilo mo­go~e uspe{no variti aluminija in neka­terih drugih kovin. Pred drugo svetovno vojno so v ZDA za potrebe letalske industrije iskali bolj{e na~ine varjenja aluminija. Tako so izna{li varjenje z ne­taljivo volframovo elektrodo in varjenje s taljivo `i~no elektrodo v za{~iti inert­nega plina helija. Pri varjenju s taljivo elektrodo poseben mehanizem dovaja `ico, navito na kolut, v varilni proces. To je bil prvi na~in pri katerem je meha­nizem pomagal varilcu in za~etek mehanizacije in avtomatizacije v varilstvu. Po vojni so nov na~in varjenja za~eli uporabljati tudi v Evropi, s to razliko, da so namesto helija uporabljali argon. 
V takratni Sovjetski zvezi so razvijali varjenje s taljivo elektrodo v za{~iti ak­tivnih plinov. Izkazalo se je, da je mogo~e jekla uspe{no variti v za{~iti ogljikovega dioksida. Omenjen na~in varjenja je zaradi ve~je storilnosti in mo`nosti avtomatizacije uspe{no kon­kuriral varjenju z opla{~enimi elektro­dami. V 70 letih prej{njega stoletja je `e postal najpomembnej{i na~in varjenja nelegiranih jekel in je presegel varjenje z opla{~enimi elektrodami. 
Nadaljnji razvoj varjenja jekel v za­{~itnih plinih je potekal v treh smereh. Namesto ~istega ogljikovega dioksida so za~eli uporabljati razne me{anice inertnih in oksidativnih plinov. Ve~ so uporabljali str`enske `ice v obliki tankih cevi, ki so bile napolnjene z mineralnimi in kovinskimi pra{ki. Izbolj{ali so varilne • 

• 
Princip varjenja z volframovo elektrodo v za{~iti inertnih plinov 
stroje, ki so imeli bolj{o regulacijo elektri~nih parametrov. Z omenjenimi izbolj{avami je postalo varjenje v za{~itnih plinih najpomembnej{i na~in varjenja. 
Danes varjenje v za{~itnih plinih dosega 90 % vsega talilnega varjenja. V veliki meri je varjenje avtomatizirano in robotizirano. Sodobne varilne naprave imajo senzorje in procesorje, ki opti­mirajo parametre in pomagajo voditi va­rilni proces. 
Poleg oblo~nega in plamenskega var­jenja so razvili {tevilne druge na~ine od katerih so se v praksi uveljavili: varjenje pod pra{kom, varjenje pod elektropre­vodno `lindro, alumotermi~no varjenje, varjenje z elektronskim snopom, pla­zemsko varjenje, indukcijsko varjenje, ob`igalno varjenje, varjenje s trenjem, lasersko varjenje, varjenje s trenjem in me{anjem. 
Drugo veliko podro~je spajanja kovin je uporovno varjenje. To~kovno uporovno varjenje so izna{li v 30 letih dvajsetega stoletja. Uporablja se za spajanje tanke plo~evine. Sam princip varjenja se do danes ni bistveno spremenil. Izbolj{ali so se stroji in naprave za upravljanje procesa. Danes je to~kovno uporovno varjenje najpomembnej{i na~in var­jenja v avtomobilski industriji. Osebni avto ima ve~ tiso~ zvarov. Tipi~na slika tovarne avtomobilov je dolga linija varilnih robotov, ki sestavijo in varijo avtomobilske karoserije. 

Razvoj varilstva v Sloveniji 
V spominih in`. Leon Knez pi{e, da je bil prvi varilec pri nas livarski mojster Torkar iz Jesenic. Kranjska industrijska dru`ba ga je leta 1908 poslala na Dunaj, da bi se izu~il varilne tehnike. Na Jese­nice je pripeljal acetilenski razvijalec in dve jeklenki s kisikom ter osnovno opremo za plamensko varjenje. Kot pi{e, je bilo takratno vodstvo dru`be navdu{eno nad novo tehniko varjenja in rezanja jekla s plamenom. Toda zaradi pomanjkanja kisika in kalcijevega karbida ter znanja o varjenju se do 
1. Svetovne vojne plamensko varjenje v 
praksi {e ni uporabljalo v ve~ji meri. Leta 1918 so v Ru{ah zgradili tovarno, ki je izdelovala tudi kalcijev karbid. Kmalu so pri{li na idejo, da bi z uvajanjem plamenskega varjenja lahko pove~ali prodajo kalcijevega karbida. 
Dogradili so {e kolone za proizvodnjo kisika in polnilnico za jeklenke. Usta­novili so oddelek za uvajanje plamen­skega varjenja. Zaposlili so in`. Leona 
Zgodovina varilstva 
Zgodovina 


Kneza, ki je najprej od{el na {tudijsko potovanje v Avstrijo, Nem~ijo in v [vico, kjer se je seznanil s takratno tehniko varjenja. V Slovenijo je prinesel nova znanja o varjenju in pri~el z uvajanjem varjenja v slovensko obrt in industrijo. Prirejal je varilske te~aje in predavanja 
o uporabi varjenja. In`. Leon Knez je 
nedvomno pionir varjenja v Sloveniji. Takratna AGA Ru{e je prvi te~aj varjenja organizirala v Mariboru leta 1929. Nato so potekali potujo~i te~aji varjenja po ve~jih industrijskih sre­di{~ih v Sloveniji. V Ru{ah so uredili stalno u~ilnico varjenja, ki je imela 6 varilnih mest. Leta 1938 je ing Leon Knez izdal prvo knjigo o varjenju v sloven­skem jeziku pod naslovom »Kisik in acetilen v kovinarstvu«. 
Varjenje so v takratnem ~asu upo­rabljali v vzdr`evanju, v glavnem za popravila in obnovo strojev in naprav. V ve~jem obsegu so varjenje uporabljale @elezni{ke delavnice in Premogokopna dru`ba Trbovlje. Vse ve~ zanimanja za varjenje je bilo med obrtniki. Z varje­njem so obnavljali kuri{~a parnih lokomotiv, varili so zvonove in bloke motorjev z notranjim izgorevanjem ter `elezni{ke in tramvajske tra~nice. Ta­kratni predpisi {e niso dovoljevali uporabe varjenja pri izdelavi nosilnih konstrukcij in tla~nih posod. 
Po zaslugi AGA Ru{e, kasneje Tovarne du{ika Ru{e, se je plamensko varjenje uspe{no uveljavilo pri nas. V zahodni Evropi je takrat plamenskemu varjenju konkuriralo razvijajo~e se oblo~no var­jenje. Pri nas je oblo~no varjenje pro­pagirala avstrijska firma ELIN, ki je izdelovala varilne agregate in firma Böhler, ki je `e takrat izdelovala kvali­tetne opla{~ene elektrode. Prve agre­gate za oblo~no varjenje so nabavile @elezni{ke delavnice v Mariboru, Premogovnika v Trbovljah in Velenju ter Stavbarska dru`ba iz Maribora (kasneje Metalna). 
Znanje in izku{nje pridobljene pred 
2. svetovno vojno so pri{le prav po vojni 

Zgodovina varilstva 
Zgodovina 

• 

U~ilnica plamenskega varjenja 
ko je bilo potrebno obnoviti po{kodo­vane objekte, industrijske obrate in kmetijsko orodje. Takrat ni bilo rezerv­nih delov in mo`nost nabave novih na­prav. Tako so v tistem ~asu z varjenjem usposobili {tevilne po{kodovane stroje in naprave. 
Leta 1951 je bila v Mariboru ustanovna skup{~ina Dru{tva za varilno tehniko LRS na kateri so se zbrali vsi, ki so `e kaj vedeli o varjenju. Za tehni~nega sekretarja so izbrali g. Pavla [tularja, ki je kasneje veliko prispeval k razvoju varjenja pri nas. 
V prvih letih je dru{tvu pri organizaciji te~ajev in strokovnih sre~anjih z in­`enirji in tehniki pomagalo Avstrijsko dru{tvo za varilno tehniko. Kmalu se je dru{tvo v~lanilo v mednarodna varilska zdru`enja. Slovenija je tako v kratkem ~asu zmanj{ala zaostanek na podro~ju razvoja varilne tehnike v svetu. 
Leta 1956 je dru{tvo ustanovilo Zavod za varjenje LRS, ki je kasneje prerastel v Institut za varilstvo. 
Slovenija se je tudi na podro~ju pro­izvodnje materialov in naprav za var­jenje hitro razvijala. Leta 1936 je firma Böhler Kranjski industrijski dru`bi prodala licenco za izdelavo str`enskih elektrod. To so bile cevke napolnjene z mineralnim in kovinskim prahom, ki so se izdelovale v ~asu ko je firma Kjelberg za{~itila proizvodnjo opla{~enih elek­trod. Ideja o polnjenih elektrodah je postala aktualna ponovno ~ez 30 let ko so se za~ele razvijati polnjene (str`en­ske) `ice za varjenje v za{~itnih plinih. @e leta 1946 so na Jesenicah razvili prve lastne kislo opla{~ene elektrode. @ele­zarna je kmalu postala vodilni proiz­vajalec dodajnih materialov za varjenje. Izdelovala je vse vrste opla{~enih elektrod, `ice za varjenje v za{~itnih plinih, pra{ke za varjenje pod pra{kom in str`enske `ice. Proizvodnja dodajnih materialov na Jesenicah uspe{no deluje {e sedaj. 


Prve varilne transformatorje je pri nas izdelovala firma »Furlan« iz ^rnu~ pri Ljubljani. V 60 letih prej{njega stoletja sta ISKRA in Varstroj iz Lendave pri~ela s proizvodnjo sodobne varilne opreme. Obe omenjeni podjetji {e sedaj uspe{no izdelujeta varilne naprave. 
Varjenje je tehnologija, ki se uporablja v proizvodnem strojni{tvu in gradbe­ni{tvu. Toda za razumevanje samega varilnega procesa in pona{anja kovin pri varjenju so potrebna tudi temeljna znanja s podro~ja metalurgije. V prvem obdobju razvoja varilne tehnike {e niso poznali procesov. Te`ave, ki so se po­javile pri segrevanju in taljenju kovin so re{evali na obrtni{ki na~in. Po drugi svetovni vojni so metalurgi pri~eli sistemati~no prou~evati procese pri varjenju. Razvila se je posebna veda, »metalurgija varjenja«, ki se ukvarja s pona{anjem kovin pri varjenju. Iz{le so {tevilne obse`ne knjige, ki obravnavajo varjenje s stali{~a metalurgije. Jeklar­ne so pri razvoju novih jekel upo{tevale zahteve glede varivosti. Tak primer je razvoj visokotrdnih jekel, kjer i{~emo kompromis med natezno trdnostjo in varivostjo jekel. 
[tevilni univerzitetni diplomanti seda­njega Oddelka za materiale in me­talurgijo NTF UL so uspe{no delovali na raznih podro~jih varilstva kot: profe­sorji, raziskovalci, vodje varilnih labora­torijev, razvijalci dodajnih materialov, varilni tehnologi in varilni in`enirji, naj omenim nekatere: Viktor Prosenc, Boris [tefoti~, Meta Velikonja, Inoslav Rak, Ale{ [uklje, Gabriel Rihar, Marija Tau~ar, Edbin Batista, Borut Zorc, Nata{a Novak. 
Slovenska kovinska industrija danes izdelujejo zahtevne varjene izdelke. Podjetja imajo sodobno varilno opremo in dobro usposobljeno osebje. V zadnjih 25 letih je na Institutu za varilstvo specializacijo iz varilstva po medna­rodno harmoniziranem programu opra­vilo 350 in`enirjev strojni{tva in metalurgije. Varjenje pou~ujejo na Fakulteti za strojni{tvo v Ljubljani in Mariboru, ter na Oddelku za materiale in metalurgijo NTF UL. 
Gabrijel Rihar 


Semjon Ili} »Od svetovnih jeklarn do lastne livarne« 
Generacije metalurgov 


Moja poklicna pot 
Svojo poklicno pot sem zastavil kot dijak srednje {ole za strojni{tvo na A{ker~evi cesti v Ljubljani in se leta 1989 iz{olal za strojnega tehnika. Za vpis na srednjo strojno {olo me je navdu{il pokojni o~e, ki je prav takrat pri~enjal svojo podjetni{ko pot z ustanovitvijo majhne livarne barvnih kovin v Ljubljani. V biv{i Jugoslaviji je bilo tak{no po~etje precej drzno, saj je bilo treba pustiti varno ter razmeroma solidno pla~ano zaposlitev in se podati v nemirne ter zelo nepredvidljive vode. Podjetni{ka iniciativa namre~ ni bila niti za`eljena niti cenjena, ne pri oblasteh ne pri ljudeh. Ljudje namre~ niso `eleli zapustiti varnih, pa ~eprav slab{e pla­~anih slu`b in se zaposliti pri t.i. zaseb­nikih, kjer je bilo potrebno pokazati ve~jo delovno vnemo. Zaradi kroni~ne­ga pomanjkanja kadra, {e v poznem ~asu jugoslovanskega socializma, me je o~e vedno znova »vlekel« v livarno, kjer sva na noge postavljala proizvod­nje ulitkov. Tovrstno o~etovo ne­ustra{no pionirstvo me je do te mere navdu{ilo ter pritegnilo, da je bila edina logi~na izbira nadaljevanje {tudija metalurgije na takratni FNT. Tudi moj o~e je bil namre~ univerzitetni 


diplomirani in`enir metalurgije. Vmes je morala moja generacija opra­viti {e enoletno slu`enje voja{kega roka, tako da sem se po kon~anju le-te vpisal na univerzitetni {udij Metalurgije in ga leta 1996 tudi uspe{no kon~al. 
Kjub dnevni prisotnosti v dru`inskem podjetju – livarni barvnih kovin, sem se skladno z nasvetom pokojnega o~eta odlo~il svojo poklicno pot za~eti v industriji in ne v dru`inski obrtni livarni, kar je imelo za mojo nadaljno poklicno pot daljnose`ne pozitivne posledice. Zaposlil sem se kot pripravnik v podjetju S@-@J, Acroni Jesenice. Pripravni{tvo sem opravljal v razvojnem oddelku (RO) podjetja Acroni in sicer na podro~ju jeklarstva. V Acroniju smo v proizvodni program posku{ali ponovno vpeljati feritna nerjavna jekla, poigrali pa smo se tudi z izzivom, kako izdelati nerjavno feritno jeklo z nizkim dele`em fosforja (P < 0,020 %), ki ga je omogo~ila takrat na novo postavljena ponov~na pe~. Tak{na »~ista jekla« bi bila namenjena posameznim kupcem s posebnimi za­htevami. Po opravljenem pripravni{tvu 
– v takrat za slovensko jeklarstvo te`kih ~asih – dela v podjetju nisem nada­ljeval, ampak sem se odlo~il nadaljevati {tudij kot mladi raziskovalec in se zapo­slil na IMT v Ljubljani. Kjub ustrezno visoki povpre~ni oceni {tudija ter {tudioznosti, ki sem jo premogel, sem `e ~ez pol leta ugotovil, da to delo ni zame, saj mi je manjkal vonj obrata, oziroma konkretnej{i strokovni izzivi ter bolj merljivi rezultati mojega dela. Na pova­bilo takratnega ~lana uprave za Razvoj in raziskave mag. Darka Mikca ter ob pomo~i glavnega metalurga Acronija mag. Ale{a Lagoje sem se v tovarno vrnil, vendar smer razvoja oddelka za Raziskave in razvoj ni izpolnila pri~a­kovanj nemirnega duha mladega in`enirja, zato sem podjetje po slabih dveh letih zopet zapustil ter se zaposlil v takrat `e privatizirani Litostrojevi jeklo­livarni v Ljubljani, kot vodja talilnice. 
Tega, da sem zapustil Acronijev RO nisem nikoli ob`aloval, saj oddelek `al danes ne obstaja ve~, raziskovalci pa `e takrat niso bili preve~ cenjeni po tovarni{kih obratih. V Litostroju smo takrat zaganjali rabljen AOD-MRP konvertor za proizvodnjo nerjavnih jekel. Sama in{talacija naprave, ki jo je Litostroj kupil v Nem~iji, je prinesla s seboj vrsto te`av. Tehnolo{ki izzivi, kako obvladovati izrazito maloserijsko in individualno proizvodnjo ulitkov, pa so bili toliko ve~ji. Vsi jeklarji vemo, da so konvertorji BOF, AOD namenjeni visokoserijski ter neprekinjeni proiz­vodnji bodisi nelegiranega bodisi malolegiranega (BOF) jekla, oziroma visokolegiranih jekel s pomo~jo konver­torske AOD tehnologije. Z AOD napravo obratovati nekajkrat mese~no predstavlja velik izziv pri vodenju {ar`e, saj je te`ko vzdr`evati ustrezni tem­peraturni re`im procesa, predvsem pa diskontinuirno delo naprave povro~a izjemno velik pritisk na porabo ognja­varne obzidave, ki smo jo v Litostroju »kurili« kot za stavo. Dobavitelji opeke so si meli roke, saj smo bili zanje prava zlata jama! V konvertorsko posodo kapacitete 20 ton smo vgrajevali 25 ton najdra`je krom-magnezitne ognjevarne obzidave, saj dolomitna opeka zaradi svoje sestave ni primerna za diskon­tinuirno obratovanje takih naprav. Na koncu vseh testiranj ter poizkusov smo dosegli ca. 1/3 vzdr`nosti ognjevarne obzidave v primerjavi s kontinuirnimi cikli v jeklarnah, kar je bil nenazadnje zelo dober rezultat. O metalur{kih prednostih konvertorskega nerjavnega jekla, kaj {ele o kratkih ~asih izdelave {ar`e pa ne gre niti izgubljati besed, saj so bili rezultati zelo hitro vidni na kakovosti ulitkov. Naj ob tem omenim, da sem v karieri vodje litostrojske talil­nice s svojo ekipo pripravil in odlil skoraj 70 ton taline v dveh elektro­oblo~nih pe~eh, kapacitete 25 ton ter 10 ton, za litje le`ajnega ohi{ja za podjetje Voest Alpine iz Linza v Avstriji. • 
Generacije metalurgov 

.[lo je za inovativnost pri doseganju nominalnih kapacitet talilnih agregatov, kar livarji dostikrat po~no. ^eprav smo v Litostroju obratu za pripravo taline rekli talilnica, pa je {lo v bistvu za jeklarski obrat, ki je bil relativno malo zaseden, zaradi specifi~nosti maloserijske proizvodnje te`kih odlitkov. 
@al Litostrojske te`ke livarne danes ni ve~, vse znanje, ki so ga ljudje tam notri premogli, se je za vedno izgubilo. Tudi sam sem `e kmalu po prihodu v Litostroj ugotovil, da zadeve niso zastavljene pravilno in na dolgi rok; vedel sem, da ob tak{nem vodenju tovarne le-ta nima dolgoro~ne perspektive. Moje zle slutnje so se leta 2002, ko sem tovarno zapustil, izkazale za pravilne, saj je tovarna zaprla svoja vrata prav v teh dneh, ko pi{em ta ~lanek. Po sedmih letih hude agonije ter nekaj insol­ven~nih postopkih, ki so sku{ali tovarno razbremeniti ve~ kot 50 milijonskega dolga, so livarno do te mere finan~no ter kadrovsko iz~rpali, da pomo~i enostavno ni bilo ve~. S tem je v Slo­veniji dokon~no ugasnila visoko­zahtevna proizvodnja te`kih ulitkov, ki jo na{a stroka, zasebni kapital, kot tudi dr`ava nikoli ve~ ne bodo obudili, saj za to ni ve~ ne znanj, niti kapitala in trgov. 
Po zgodbi z Litostrojem se je v meni nekaj prelomilo in kariere nisem imel ve~ namena nadaljevati v Sloveniji. Dale~ nisem `elel, zato je bila bli`ina severnoitalijanskega industrijskega ba­zena zame idealna prilo`nost. S petimi leti delovnih izku{enj ter znanjem angle{kega in italijanskega jezika sem slu`bo dobil tako reko~ nemudoma, pri na{ih sosedih Furlanih v sosednji avtonomni de`eli Furlaniji Julijski krajini (FJK) in sicer v svetovno znanem in`eniring podjetju Danieli officine meccaniche S.p.A. Formalnih ovir pri moji zaposlitvi ni manjkalo, saj Slovenija takrat {e ni bila ~lanica EU. To, kaj pomeni imeti prost dostop do trga dela v EU sem takrat izkusil na lastni ko`i. Gre za veliko stvar, ki se je morda mladi in {olani ljudje niti ne zavedajo, saj je danes prost trg dela nekaj povsem samoumevnega. Tistim, ki morda pre­malo poznajo nam sosednjo italijansko de`elo naj povem, da gre za pravo metalur{ko meko, kjer {e vedno domuje te`ka industrija. Na{i neposredni sosedje Furlani premorejo dve veliki jeklarni in sicer ABS-Acciaierie Bertoli Safau, zraven Vidma (Udine), ki jo lastni{ko obvladuje Danieli, z ve~ kot 1 mio ton letne proizvodnje specialnih jekel, nadalje imajo pod Zahodnimi Julijci pri Osoppu veliko elektrojeklarno betonskega jekla Ferriere Nord -Pittini, ki prav tako proizvaja preko 1 mio ton letne proizvodnje. Sosedje premorejo tudi `elezarno v [kednju (Servola) pri Trstu, ki jo je konec 19. stoletja usta­novila Kranjska industrijska dru`ba (KID). Danes {e obratuje, vendar z mno­go te`avami ter zapleti, ki jih narekuje obratovanje plav`ev malodane v mestu Trst. V sosednji de`eli deluje tudi livarska skupina Gruppo Cividale (^edadska livarna), ki s petimi livarnami znotraj skupine letno ustvari desetkrat­nik Litostrojeve realizacije iz njegovih najbolj{ih let in je sposobna proizvesti te`ke ulitke do neto te`e 60 ton, celo iz nerjavnega jekla! 


Z odlo~itvijo, da se zaposlim na tujem so se mi ponudile nove mo`nosti tako za strokovno napredovanje, kot tudi ka­rierno napredovanje in dobro pla~ilo. Vedeti je treba, da so bile pla~e in`enirjev v 90-letih prej{njega stoletja v Sloveniji tudi do 3-4x ni`je kot pri na{ih 
sosedih. Danieli je poleg nem{kega SMS, zdru­`enega avstrijsko-japonskega Prime­tals-a, neko~ Siemens VAI-a in Mitshubishi-Hitachi-ja, eden izmed treh svetovnih velikanov na podro~ju pro­jektiranja in izdelave te`ke `elezarske opreme ter prodaje metalur{kih tehno­logij. Svoje poslovne operacije ude­janjajo povsod po svetu, na vseh kontinentih, povsod tam, kjer `elijo jeklarske dru`be bodisi postavljati nove metalur{ke obrate bodisi posodabljati stare. V letih slu`bovanja v Danieli-ju sem prepotoval velik del sveta, kar je bilo za mladega in`enirja pravzaprav izjemna prilo`nost in izziv. Moje delovno mesto je bilo mesto procesnega tehnologa v tehnolo{kem oddelku v diviziji Danieli Centro Met (DCM), ki projektira, izdeluje in tr`i jeklarne, t.j. elektooblo~ne pe~i, agregate za sekundarno metalurgijo (ponov~ne pe~i-LF, vakuumske naprave VD/VOD, AOD konvertorje), naprave za konti litje gredic ter vso ostalo pripadajo~o opre­mo skupaj z vso potrebno avtomati­zacijo procesnih tehnologij v jeklarnah. Kot tehnolog sem imel tri osnovne naloge in sicer: priprava tehni~nega dela ponudb za na{o komercialo, asistenca kupcem podjetja po celem svetu, ob~asno, vendar vsaj 1x letno sodelovanje pri zagonu nove jeklarne ali naprave kjerkoli na svetu. Tako sem potoval na predstavitve na{ih projektov z na{imi tr`niki v najrazli~nej{e dele sveta, potoval sem sam ali s sodelavci iz jeklarne, kjer sem opravljal asistenco in posle tehnolo{kega svetovanja v ekipi Danielija, v kateri so bili ljudje razli~nih profilov: strojniki, elektroin`enirji, ljudje zadol`eni za avtomatizacijo, sodeloval pri zagonu celih `elezarn, oziroma po­sameznih naprav za izdelavo jekla. 
Sodeloval sem pri ve~ projektih v Shanghai-u na Kitajskem, pri zagonu nove Baosteel-ove jeklarne, v ZDA v Nucor-jevi `elezarni v Crawfordsvillu, • 
»Na{a fakulteta mi je zagotovila dovolj znanja, da sem se lahko enakopravno kosal z vsemi!« 


Generacije metalurgov 

.Indiana ter v Allegheny Ludlum-u v Pittsburgu, Pennsylvania, v Sidor-ju (Siderugica del Orinoco) v Venezueli, v jeklarni Hylsa-Puebla v Mehi{ki Puebli de Los Angeles, v Corusu Ex-British Steelu v Angliji, Arcelor Mittalu v Zumarragi v [paniji, Belgiji, Bolgariji, Gr~iji, Nem~iji na Poljskem, itd, itd. 
Zagnal sem ve~ VOD ter VD naprav ter ponov~nih pe~i. V te`ki livarni AFC v ^edadu (Cividale del Friuli), le streljaj od na{e dr`avne meje, sem zagnal ter njihove jeklarje u~il izdelovanja nerjav­nih jekel na novi 25-tonski VOD napravi, ki je bila, mimogrede, veliko bolj racio­nalna tehnolo{ka izbira kot AOD-MRP konvertor v Litostroju. Zasebni lastniki livarne, z ing. Valdugoom na ~elu (ing. Valduga je bil dolgoletni predsednik zdru`enja industrijalcev v sosednji de`eli FJK) so zelo racionalno ter pametno investirali, ter si na ta na~in zagotavljali prednosti pred konkurenco ter omogo~ali obstoj podjetij na dolgi rok. Moram pripomniti, da v Italiji nisem po znanju v ni~emer zaostajal za me­talurgi, ki so delovali v tehnolo{kem oddelku divizije DCM. Svoje znanje sem lahko neposredno primerjal z nem{kimi, {vedskimi, {panskimi, poljskimi in italijanskimi in`enirji, ki so delovali v mojem oddelku, na tujem pa z metalurgi z vseh kontinentov. Na{a fakulteta mi je zagotovila dovolj znanja, da sem se lahko enakopravno kosal z vsemi! 
@al se mi je leta 2005 pripetila dru`inska tragedija, v kateri je moj o~e, ustano­vitelj livarne barvnih kovin iz Ljubljane, nenadoma ter nepri~akovano umrl v nesre~i. Podjetje Livarstvo Krim d.o.o., ki ga je ustanovil leta 1983, kot obrtno livarno barvnih kovin, se je preko no~i zna{lo brez svojega prvega ~loveka. Kljub dobro pla~ani slu`bi, polni izzivov, sem se odlo~il pustiti svetovljansko slu`bo v Italiji in se vrniti v rodno Ljubljano. Izziv, preizkusiti se na lastni podjetni{ki poti je bil takrat zame prevelik, posebej {e, ker sem z o~etovo livarno odra{~al in sem do podjetja ~util posebno vez. Leta 2005 ob o~etovi smrti je bilo podjetje v krizi, s kar nekaj dol­govi ter slabim portefljem kupcev. Potrebna je bila tudi tehnolo{ka poso­dobitev proizvodnje. V nekaj letih sem uspel podjetje stabilizirati ter izvesti delno tehnolo{ko posodobitev, ki jo je prekinila velika kriza, ki se je pri~ela jeseni 2008. 



Po nekaj te`kih letih smo ponovno za­gnali investicijski cikel ter livarno dodatno posodobili, predvsem pa opra­vili delo na komercialnem podro~ju z raz{iritvijo potrfelja kupcev v Italiji ter vstopom na avstrijski trg. Livarna danes proda 80 % na trge Avstrije, Italije in Nem~ije, doma prodaja le najbolj{im, izvozno usmerjenim slovenskim pod­jetjem. Podjetje s 4 zaposlenimi izdela in proda za nekaj preko 1 mio EUR letno, pri ~emer deluje v izraziti ni{i, ki so jo ve~je livarne zapustile. 
Gre predvsem za rezervne dele ter manj{e serije, kar pred vodstvo livarne postavlja dodaten napor, tako tehno­lo{ki, kot tudi komercialno-logisti~ni. Livarna izdeluje ulitke iz bakrovih zlitin (broni in medi), ter tr`i izdelke iz litih `elez ter jeklolitine. Podro~ja uporabe na{ih izdelkov so: petrokemija, meta­lurgija, prehrambena industrija, `elez­nice, splo{na ter te`ka strojegradnja, ladjedelni{tvo, elektroindustrija, pre­skrba s pitno vodo, itd, itd. V zadnjem ~asu najve~ji izziv predstavlja pomanj­kanje ustreznih kadrov, vendar ne in`enirjev, temve~ tistih na srednje tehni~nem in ni`jem poklicnem nivoju. Poklicev kot so KV livar-kaluper, talilec, ali metalur{ki tehnik v Sloveniji prak­ti~no ni ve~. Prav tako jih ni ve~ na podro~ju biv{e skupne dr`ave. Meta­lur{ko proizvodnjo tako z velikimi napori vodimo metalur{ki in`enirji s podre­jenim, a popolnoma ne{olanim kadrom, • 

Generacije metalurgov 

.brez kakr{nega koli predznanja ali tradicije. Tistim, ki se v na{i dr`avi ukvarjajo s {olanjem metalur{kih pro­filov na vseh nivojih, zelo toplo pripo­ro~am, da strnejo glave ter najdejo re{itve, kako v tem hipu zapolniti na­stalo vrzel na srednje{olskem poklic­nem izobra`evanju. V nasprotnem primeru, `al, ne vidim mo`nosti za na­predek ter konkuren~nost slovenske metalur{ke industrije v naslednjih desetletjih, ki bo tako neminovno ob­sojena najprej na hiranje, nato pa izginotje. 
Kjub izjemno te`kim obdobjem, ki jo je slovenska metalur{ka proizvodnja mo­rala prestati v zadnjih treh desetletjih, pogojenim z razpadom velikega jugo­slovanskega trga, veliko finan~ne krize leta 2008, vsemi ostalimi udarci popol­noma liberaliziranega evropskega in svetovnega trga metalur{kih izdelkov, ~esar ne bi pre`ivela marsikatera druga industrijska panoga, jo je na{a meta­lurgija do sedaj v dobr{nji meri uspela pre`iveti. To ka`e na zmo`nost aku­mulacije te zrele, pa vendar popolnoma fundamentalne industrijske veje, ki na slovenskem {e vedno premore visok nivo znanja. 

Vendar se razmere lahko zelo hitro spremenijo, ~e ne bo ustrezne strate­gije in vizij, ki jo v panogo lahko pri­nesejo le visokokakovostni kadri, ki bodo v prihodnjih letih nadome{~ali kader, ki bo po~asi zapu{~al svojo aktivno delovno pot. Zapomniti si velja, da enostavnih ~asov v zgodovini na{e zahodne civilizacije ni bilo nikoli, zato morajo biti mlaj{i kadri opremljeni z znanjem in pogumom. 
Ker je sre~a vedno dobrodo{el legirni element, za katerega upam, da v pri­hodnosti ne bo umanjkal, vas pozdrav­ljam z na{im: 
Sre~no! 
Semjon Ili} 



Rezbarstvo – ko les o`ivi 
^eprav so me rezbarska dela `e od nekdaj navdu{evala, sem {ele po upokojitvi kot »67-letni mladeni~« prvi~ posku{al nekaj ustvariti iz lesa. Les mi je `e od nekdaj v{e~, ker je topel, predvsem pa je to naravni »rostfrei« material. 
Z rezbarstvom me je spoznal moj sosed rezbar, ki zaradi bolezni ni mogel ve~ voziti avta in mu je prav pri{el moj prevoz. V Trzinu sem se tako pridru`il dru{~ini rezbarjev v dru{tvu Kanja, pravim umetnikom, ki so me nau~ili prvih rezbarskih korakov, tako da sedaj `e poznam nekaj ~rk njihove abecede. Tam sem sre~al tudi veliko novih prijateljev, ki so mi pri delu pomagali, mi svetovali in vzpodbujali. 
V roke sem dobil kos lesa, dleto in leseno kladivo ter za~el tol~i po dletu, ~emur se pravi rezbarjenje. Z vsakim novim rezbarskim izdelkom, ki sem ga sam izdelal, sem pridobil veliko veselja za nadaljevanje dela. Pri rezbarjenju Dleta razli~nih oblik in rezbarski no`i so nisem nikdar uporabljal brusnega pa-iz orodnega jekla in morajo biti skrbno pirja. Kon~ni izdelek pa sem premazal s nabru{eni ter spolirani, da je iz lesa teko~im voskom. sploh mogo~e kaj narediti. Le z dobro 


• 

V prostem ~asu – prof. Vasilij Gontarev 

Generacije metalurgov 
.vzdr`evanim orodjem je mo`no rezbariti in ustvarjati zadovoljive lesene podobe. Delo se obi~ajno kon~a, ko si sam zadovoljen s svojim izdelkom. 
Najve~ uporabljamo lipov les, ki je me­hak in lahek, belkaste ali rumenkaste barve, in izrazitega ter prijetnega vonja. Uporablja se v rezbarstvu in mizarstvu, za izdelavo pohi{tva, glasbil, igra~. Sam 


rez mora biti opravljen v smeri, ki ga dovoljuje struktura lesa. Pri tem je treba upo{tevati starost lesa, trdoto, raz­poreditev letnic, itd. 
Z rezbarjenjem povrnemo lesu svojo lepoto, ki mu ga je dala narava. Tako postane les spet »`iv« in lep ter v za­dovoljstvo ljudi. 
Vsako leto v maju organiziramo stalne rezbarske delavnice v gradu Jable, v avli Centra Ivana Hribarja v Trzinu in v Grobljah. Na{o rezbarsko dejavnost predstavljamo tudi na drugih razli~nih prireditvah doma v Sloveniji, pa tudi v tujini, kjer mimoido~i lahko vidijo, kako nastajajo posamezne unikatne skulp­ture. 
Fotografije prikazujejo nekaj rezbarskih skulptur, ki so del moje zbirke. 
Vasilij Gontarev 


Generacije metalurgov 


Slovenska metalur{ka industrija se ne boji ambiciozno zastavljenih ciljev 

Dogodki 


Seja Strate{kega sveta za metalurgijo 
Redna seja Strate{kega sveta za metalurgijo je potekala 19. 2. 2020 v Narodnem muzeju Slovenije v prostoru razstave »Ko zapoje kovina«. Seje sta se poleg ~lanov strate{kega sveta udele`ila ministra – v ~asu opravljanja teko~ih poslov – za gospodarski razvoj in tehnologijo g. Zdravko Po~ival{ek in za okolje in prostor g. Simon Zajc. 
Tema sestanka je bila slovenska indu­strija na poti kro`nih in podnebno nevtralnih izdelkov. Na seji smo mi­nistroma predstavili izzive in predloge re{itev najve~jih slovenskih podjetij s podro~ja metalurgije in kovinsko pre­delovalne dejavnosti ob sprejemanju Nacionalnega energetskega in pod­nebnega na~rta (NEPN) ter evropskega zelenega dogovora. 
Po uvodnem pozdravu predsednika Strate{kega sveta za metalurgijo Marka Drobni~a (Talum) je Antonija Bo`i~ Cerar, direktorica Slu`be za var­stvo okolja (GZS), predstavila slovenske izzive glede na evropski zeleni dogovor. Sledila je predstavitev dobrih praks slovenskih podjetij: dr. Stanislav Kores (Talum) in dr. Peter Cvahte (Impol) za aluminij ter Slavko Kanalec (SIJ d.d.) jeklo. 
Slovenska metalur{ka industrija se ne boji ambiciozno zastavljenih ciljev, ki pa morajo biti realni in hkrati podprti z zadostno koli~ino virov za izvedbo. Prav tako ne more izostati optimalen ~asovni okvir za njihovo realizacijo, je ob za­~etku seje SSM v Narodnem muzeju Slovenije, kjer je do maja na ogled razstava »Ko zapoje kovina – Tiso~letja metalurgije na Slovenskem«, dejal Marko Drobni~, predsednik Stra­te{kega sveta za metalurgijo in pred­sednik uprave Taluma. 


Stali{~e govorcev je, da sedanja verzija NEPN namesto stabilnega, predvidlji­vega in konkuren~nega poslovnega okolja ponuja energetsko rev{~ino dr`avljanom in izgon pomembnega dela industrije. Poudarjeno je bilo, da so slovenska metalur{ka podjetja po ener­getski u~inkovitosti svojih proizvodnih procesov in z nizkimi izpusti toplogred­nih plinov (TGP) med najbolj{imi na svetu. V svojih procesih uporabljajo trenutno najbolj{e dostopne tehnike in aktivno vlagajo v izdelke z nizkim oz. oglji~no nevtralnim odtisom. Za prihod­nost planeta je kro`no gospodarstvo edina logi~na usmeritev, zato pozdrav­ljajo usmeritve Evropskega zelenega dogovora, pri ~emer pa slovensko dr`a­vo pozivajo, da si Slovenija kot izrazito izvozno usmerjena dr`ava ne more privo{~iti, da bi pogoje za gospodarstvo zaostrila bolj kot druge dr`ave. 
Po besedah ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravka Po~ival­{ka ob zaklju~ku seje bodo v medresor­skem usklajevanju glede sprememb Zakona o varstvu okolja, podprli pred­loge GZS in energetsko intenzivne industrije in sicer, da se v zakon uvede pravna podlaga za morebitno vzposta­vitev sheme za indirektne emisije TGP (toplo grednih plinov). Je pa {e pou­daril, da bo prehod v kro`no gospo­darstvo tudi ena od klju~nih prioritet slovenskega predsedovanja Svetu EU v letu 2021. 
Po kon~ani seji Strate{kega sveta za metalurgijo je sledil voden ogled raz­stave in novinarska konferenca. 
Jo`ef Medved 


Dogodki 


Brucovanje 2019 
Kot stara tradicija veleva, so razli~ne generacije montanistov na{e fakultete tudi v leto{njem {tudijskem letu po­~astile za{~itnico rudarjev Sv. Barbaro na njen praznik, ki ga obele`ujemo 4. decembra. Za izpeljavo brucovanja oz. [ahtaga, je bil zadol`en novi Organi­zacijski odbor Skoka ~ez ko`o.Tajebil sestavljen po predaji `ezla prej{njega predsednika Kristijana Kresnika no­vemu mlaj{emu kolegu Bla`u @erjavu Jerebu. Bla` je z veseljem sprejel dokaj zahtevno nalogo, to je organizirati samo prireditev in {e te`jo, najti pogumne kandidate, ki bi bili pripravljeni stopiti na sod in ponosno sko~iti v montani­sti~ni stan. Vsi, ki smo bili zadnja leta prisotni pri organizaciji preteklih [ah­tagov vemo, da najti kolege, ki bi bili pripravljeni sodelovati, ni ravno ma~ji ka{elj. Zanimanja za tradicijo, ugotav­ljamo, je ~edalje manj, veliko kolegov pa o brucovanju, rudarskih obi~ajih in prazniku Sv. Barbare pravzaprav ni kaj dosti vedelo. Zato je bil novi odbor {e toliko bolj odlo~en, da ozavesti kolege in kolegice ter jim poizku{a predstaviti dogodek, ki povezuje mnoge generacije montanistov. Kolega Bla` in njegovi somi{ljeniki so res zavihali rokave in zaradi zelo dobre propagande pridobili ve~ kot 50 kandidatov, kar je najve~je {tevilo v zadnjih letih. In tako so se za~ele priprave. Majice in vstopnice so {le kot za med in 11. decembra smo se vsi navdu{enci zbrali v prostorih Nara­voslovnotehni{ke fakultete na A{ker­~evi 12. Organizatorji smo se zbrali v kletnih prostorih, v t.i. Skok sobi, za prenovitev katere se lahko zahvalimo kolegu Kresniku in njegovemu odboru, ter nadaljevali v eni izmed predavalnic. ^e me spomin ne vara, predavalnica `e dolgo ni bila tako polna, pa ne govorim le o brucovanjih. Ko smo se vsi pri{leki natrpali vanjo, je brucmajor kon~no pripeljal ~eto prestra{enih brucev in bruck, katerih kolona se je vila ob treh stenah predavalnice. Uradni del je minil ob zvokih rudarskih pesmi in smeha, ko so neve{~i bruci in brucke odgovarjali na zvita in predrzna vpra{anja prezidija, ter bili zaradi svoje nevednosti in mladostni{ke razposajenosti primorani nazdraviti s kozarcem rujnega ali sla­nice. Ko so izmu~eni kolegi opravili z uradnim delom, smo se prestavili v avlo fakultete in zaplesali v ritmih, ki so nam jih ponudili ~lani ansambla Bor{t. Za okrep~ilo je poskrbela [tudentska organizacija, ki je z odli~nim gola`em zagotovila, da nih~e ni od{el domov la~en. @ur je trajal do jutranjih ur, naj­pogumnej{i pa so se nato odpravili {e na predavanja. Ostali so lepi spomini, ki nas bodo spremljali za ve~no. Upajmo, da bomo pri organizaciji tako uspe{ni tudi v prihodnje in bomo ohranjali tradicije, ki so nam jih predali dedki, babice in drugi, ki so opravljali te`ke, a lepe poklice za katere se {olamo in jih ohranjamo za prihodnje rodove. 


Jerneja [u{el 


Otvoritev razstave »Ko zapoje kovina – Tiso~letja metalurgije na Slovenskem« Ob~ni zbor 2019 
Dogodki 

Otvoritev razstave »Ko zapoje kovina – Tiso~letja metalurgije na Slovenskem«, Narodni muzej Slovenije, Muzejska 1, Ljubljana, 10. 12. 2019 

Ob~ni zbor dru{tva alumnov NTF-OMM, december 2019 



Ob~ni zbor dru{tva smo imeli dne 10. 12. 2019. Za poslovnega sekretarja dru{tva je bil izvoljen mag. Martin Debelak. Prisr~na hvala vsem za udele`bo in sodelovanje. 
Novice 



Nacionalni energetski in podnebni na~rt ter vpliv »razoglji~enja« evropske jeklarske industrije na sloven­sko jeklarstvo 
^love{tvo, {e posebej pa razviti zahodni svet, `e vrsto let nebrzdano in netrajnostno porablja in izrablja naravne vire ter prekomerno obremenjuje naravno okolje, ki je najve~ji poznani ~ude` v nam poznanem delu vesolja. Narava je~i pod tem bremenom in nam po{ilja opozorilne signale v obliki naravnih nesre~ in nazadnje tudi drobnega virusa, ki je ohromil `ivljenje po ve~ini zemeljske krogle. Politiki si `e vrsto let zaman prizadevajo najti u~inkovit podnebni dogovor, nevladne organizacije svarijo in stra{ijo, ve~ina ljudi pa {e vedno ni pripravljena spremeniti svojih potro{ni{kih navad. Zeleni dogovor na nivoju Evropske unije je smeli in ambi­ciozni poskus, da stara dama Evropa naredi nekaj dobrega za ta svet in vse nas. Obenem je zeleni dogovor podlaga za vse nacionalne energetske programe. Upam, da bomo vsi skupaj po tej »korona« streznitvi la`je dojeli, da je napo~il ~as za korenite spremembe in prave ter konkretne ukrepe. Ne samo v industriji, prometu, kmetijstvu… pa~ pa pri vsakemu izmed nas. 

NEPN 5.0. 
Klju~ni cilji iz nacionalnega energetskega in podnebnega na~rta, ki se dotikajo slovenske jeklarske industrije, so naslednji: 

Jeklarska industrija pri zni`anju emisij CO2 ni izvzeta, kajti ETS zavezance ~akajo podobno ambiciozni cilji, le da niso zapisani v NEPN, pa~ pa cilji izvirajo iz evropskega zelenega dogovora, kjer je jasno napisano, da bodo emisije do leta 2030 zni`ane za 43 % v primerjavi z letom 2005. 
Glede energetske u~inkovitost so cilji za industrijo zelo ambiciozni, vendar dosegljivi. Jeklarska podjetja razpolagajo z veliki koli~inami »odpadne« ali po novem »koristne toplote«. [e posebej je mamljivo, ker se za ta namen na~rtuje 400 mio EUR nepovratnih sredstev. Treba pa bo imeti pravo~asno pripravljene realne projekte. Zavedati se moramo dejstva, da je velik del te energije na razpolago na srednje temperatur­nem nivoju. Izraba za namen ogrevanja je omejena na zimske mesece, tako da je najbolj realna mo`nost za izkori{~anje tega vira energije, poleg ogrevanja, proizvodnja elektri~ne energije preko ORC sistemov. Ob vseh napovedanih transformacijah je evidentno, da se bo elektri~na energija v prihodnje dra`ila, {e posebej distribucijski del. Ti servisi bodo vedno dra`ji. Bolj kot cena elektri~ne energije in stro{ek distribucije pa je za slovensko industrijo pomembno vpra{anje, kje bomo vso to elektri~no energijo proizvedli. Vsekakor lahko pri~akujemo veliko debat na temo drugega bloka NEK, kar izvira iz ciljev na podro~ju energetske varnosti. 



proizvodnje, kot posledica korona virusa, obveljal zeleni • 

Evropsko jeklarstvo do leta 2050 
Novice 

.dogovor in se bodo koli~ine brezpla~no dodeljenih kuponov ETS zavezancem zni`ale do leta 2030 za 43 % v primerjavi z letom 2005, bomo glede na na~rtovano proizvodnjo do leta 2030 v skupini SIJ morali dokupiti ta cca 1 mio t kuponov. Ocenjujemo, da bomo v navedenem obdobju imeli iz tega naslova dodatne stro{ke med 25 in 50 mio EUR. V skupni SIJ ne na~rtujemo nekega velikega tehnolo{kega preskoka s katerim bi drasti~no zni`ali emisije CO2. Tak{en tehnolo{ki preskok je mo`en le za integralne `elezarne z opustitvijo koksa kot reducenta in plav`ev ter konvertorjev. To pa pomeni, da se bo {e ve~ji del proizvodnje jekla realiziral skozi elektrooblo~ne pe~i, kar bo pomenilo dodatne potrebe po elektri~ni energiji. Spodnji diagram ka`e ekonomi~nost investicij v proizvodnjo vodika, DRI in elektooblo~ne pe~i, kot nadomestek trenutne tehnologije (koks, plav`, konvertor), v odvisnosti od cene CO2 kuponov in elektri~ne energije. Iz diagrama je razvidno, da se ekonomika dodatno izbolj{a z pove~anjem porabe jeklenega odpadka. To je logi~no, kajti v tem primeru odpadejo znatne investicije v proizvodnjo vodika in DRI. 

Na osnovi tehnolo{kih izbolj{av ne bomo mogli znatno zni`ati svojih emisij CO2 in bomo prisiljeni kupovati kupone. Na drugi strani bodo integralne `elezarne, ki se bodo odlo~ile za prehod v brezoglji~no proizvodnjo `eleza in jekla, zlahka zni`ale emisije na predpisani nivo, kuponi pa jim bodo celo ostajali in jih bodo prodajali na trgu. Zato je njihov interes, da bodo cene kuponov ~im vi{je. Obenem bodo svoje investicije v primarno proizvodnjo `eleza omejevali, ker si bodo zagotovili polovico svojih potreb po vlo`ku v obliki jeklenega odpadka. To bo naredilo velik pritisk na trgu jeklenega odpadka, kar se lahko odrazi v dramati~nem zvi{anju cen te 

sekundarne surovine, ki je strate{ko pomembna za delovanje mini jeklarn. 
Transformacija jeklarske industrije 
Evropski jeklarji `e dolgo napovedujejo brezoglji~no proizvodnjo jekla, ve~ina do leta 2050, prva »fosil-free« jekla pa naj bi bila na trgu `e leta 2026 (SSAB). Ena izmed re{itev za globalna podjetja bo tudi selitev proizvodnje v predele z manj striktnimi zahtevami glede emisij. 
Ne smemo pozabiti, da se je od leta 2009 v Evropi za stalno `e zaprlo za 15 mio t kapacitet za proizvodnjo grodlja, s ~imer je ugasnilo 80.000 delavnih mest. ^e se bo ta trend nadaljeval, bo Evropa kmalu ostala brez jeklarske industrije. Slika nazorno prikazuje ta proces. 

Potrebne investicije 
Za dosego brezoglji~ne oz. malooglji~ne proizvodnje jekla obstaja samo ena mo`nost, in to je zamenjava reducenta v postopku pridobivanja `eleza in jekla. O~itno bo ta novi reducent vodik. To pomeni, da se v integralnih `elezarnah ukinjajo plav`i in konvertorji. S tem se tudi ugasne lastna proizvodnja elektri~ne energije in ti obrati bodo postali novi veliki porabniki elektri~ne energije zaradi proizvodnje vodika in z namenom taljenja v elektrooblo~nih pe~eh, ki bodo nadomestile konvertorje. 
Obstaja osnovno vpra{anje, kje in kako se bo proizvedla vsa potrebna zelena elektri~na energija za proizvodnjo vodika? 
Dejstvo je, da sedanja klasi~na tehnologija proizvodnje grodlja in jekla emitira v povpre~ju 2330 kg CO2/t jekla. Pri proizvodnji jekla iz jeklenega odpadka so te emisije v povpre~ju 690 kg CO2/t jekla. Vsekakor bodo integralni proiz­vajalci `eleza in jekla z investiranjem v vodikove tehnologije zlahka zni`ali svoje emisije. Novi postopki bodo emitirali 20 % sedanjih vrednosti, s ~imer se bodo z ostankom CO2 kuponov• 
Novice 

.pojavili na trgu in odve~ne kupone prodajali. Na ta na~in bo ostala industrija posredno financirala investicije v prestruk­turiranje integralnih `elezarn. 

^e se{tejemo vsa potrebna vlaganja od proizvodnje vodika, reaktorjev za redukcijo `elezove rude in nove elektooblo~ne pe~i, ki bodo zamenjale konvertorje, lahko vidimo, da bodo investicije znatne in bodo vi{je od 800 EUR/t in{talirane kapacitete za proizvodnjo jekla. Za vsak milijon ton »fossil-free« jekla tako rabimo investicijo v vi{ini 800 mio EUR. Lahko nekaj manj, ~e bodo del `eleza iz rude nado­mestili z jeklenim odpadkom. Na ta na~in bodo velike jeklarske dru`be pred velikim izzivom. Obetajo se enormne investicije za zamenjavo obstoje~e tehnologije ob velikih neznankah glede cene CO2 kuponov in elektri~ne energije. Dejstvo je, da se bosta obe postavki znatno podra`ili, vendar 
3D tisk kovin, novo podro~je raziskav na IMT 
Mineva natanko eno leto, odkar je In{titut za kovinske materiale in tehnologije (IMT) obogatil svoj {iroki nabor raziskovalnih naprav tudi z laboratorijskim 3D tiskalnikom za kovine AconityMINI, nem{kega podjetja Aconity 3D. S tem je IMT za~el samostojno raziskovalno pot na podro~ju do­dajalnih tehnologij. V tem kratkem ~asu smo uspeli objaviti dva znanstvena ~lanka, enega celo v najpresti`nej{i reviji na tem podro~ju in sicer v reviji Additive Manufacturing. 
3D tisk kovin omogo~a izdelavo skoraj poljubnih oblik, brez na~rtovanja in izdelave obilice orodji in drugih postopkov, ki pripeljejo do kon~nega izdelka. S stali{~a raziskovanja je zelo pomembno razumevanje mikrostrukture in posledi~no izbira ustreznih postopkov toplotne obdelave, ki po navadi nekoliko odstopajo od teh za izdelke izdelane s konvencionalnimi postopki. Za nekatere materiale kot so nerjavna jekla, pa je ob izbiri ustreznih parametrov mogo~e dose~i izjemne se bo pojavilo vpra{anje konkuren~nosti evropske jeklarske industrije. 

Zaklju~ek 
• 	
Slovenija potrebuje jasno politiko in cilje na podro~ju energetike in okolja. NEPN 5.0 je pravi in smeli dokument v tej smeri. Kljub temu, da se je dolgo pripravljal, je bil na hitro in v naglici sprejet. Za slovensko industrijo prina{a velike mo`nosti pa tudi zelo velike izzive. 

• 	
Evropska jeklarska industrija se bo v prihodnjih 20 do 30 letih mo~no tehnolo{ko prestrukturirala ali pa v veliki meri zamrla. Izzid je zelo negotov, kajti veliko ve~ argumentov govori v prid tezi, da bo pri{lo do selitve proizvodnje jekla iz Evrope. 

• 	
Podobna usoda lahko ~aka slovensko jeklarsko industrijo. Pa ne zaradi NEPNa 5.0 ampak zaradi prepo~asnega prilagajanje na spremembe in trende v svetovnem jeklarstvu. 


Slavko Kanalec 

Viri: MPT International, March 2020, Christian Kohl: Blast furnace closures Steel Times International, March 2020, Emissions for BF-BOF vs DR-EAF Steel Times International, Jan/Feb 2020, Trends in hydrogen stelmaking Journal for cleaner production; Assessment of hydrogen direct reduction for fossil-free steelmaking Valentin Vogl* , Max Ĺhman, Lars J. Nilsson RS, Ministrstvo za infrastrukturo; Celoviti nacionalni energetski in podnebni na~rt Republike Slovenije, 28.2.2020 Worldsteel CO2 report 

3D tisk kovin na IMT 
Novice 

• 
mehanske lastnosti kot so natezna trdnost, meja te~enja in 
hkrati zelo velik raztezek. Tiskalnik AconityMINI deluje po metodi selektivnega laserskega taljenja (SLM), ki spada v skupino, najbolj raz{irjenih, posteljnih dodajalnih tehnologij. Postopek SLM je tudi industrijsko najbolj zanimiv postopek, ker omogo~a izdelavo kovinskih materialov z najmanj{o poroznostjo in najbolj{imi mehanskimi lastnostmi. Osrednji del tiskalnika je delovna komora. Le-to je pred delovanjem potrebno zalo`iti s kovinskim prahom in prepihati z argonom. Plast za plastjo karbonska {~etka nana{a kovinski prah, ki ga laser vrsti~no stali, strjeni model oz. izdelek pa raste oz. se izdeluje v vertikalni smeri. Odvisno od uporabljenega prahu, se mora prilagoditi tudi podlaga, ki je kompatibilna s kovinskim prahom. Po kon~anem tiskanju se komora odpre, odstrani se odve~ni prah ter natiskane modele iz podlage kamor se je tiskalo, komoro pa o~isti in pripravi za naslednjo tiskanje. 


Laboratorijski 3D tiskalnik AconityMINI omogo~a prosto spreminjanje obratovalnih parametrov kot so: mo~ laserja, hitrost vrsti~enja in premer laserskega snopa. Z dodatno programsko opremo je mo`no spreminjati tudi medlasersko razdaljo, debelino sloja in na~ine vrsti~enja. Taka naprava je idealna za raziskovalno delo, saj lahko hkrati tiskamo ve~ deset enakih ali razli~nih modelov, vsakega od teh pa z razli~nimi parametri. S primerno karakterizacijo tako zelo hitro ugotovimo povezave in razlike obratovalnih parametrov, kot kon~ni rezultat pa optimalno kombinacijo obratovalnih parametrov za doseganje najbolj{ih lastnosti tiskanega materiala. 
V enem letu je na IMT z AconityMINI bilo uspe{no uporabljenih `e pet razli~nih kovinskih in zlitinskih prahov. Za nekatere od teh prahov so se izdelale procesne mape za prikaz optimalnega delovanja naprave. Ob metalografski karakterizaciji (poroznost, talilni bazeni, mikrostruktura), korozijskih preizkusih, mehanskem testiranju, merjenju trdot se na IMT velik poudarek daje tudi razumevanju nastanka specifi~nih mikrostruktur, zaradi hitrega strjevanja, kjer za te namene uporabljamo vrsti~nim in presevni elektronski mikroskop. 
Matja` Godec, Jakob Kraner, Irena Paulin 


Primerjava med mikrostrukturo nerjavnega jekla AISI 316 izdelanega z a) konvencionalnim postopkom in b) s SLM postopkom (3D tisk kovinskega prahu). Prikazani sliki sta narejeni z vrsti~nim elektronskim mikroskopom s tehniko EBSD, kjer barve ozna~ujejo orientacije kristalnih zrn. 
Dru{tvo ALUMNOV OMM 
Napovednik 
Napovednik 

Obisk laboratorija za 3D tisk kovin na IMT in strokovna ekskurzija, ko bodo to dopu{~ale zdravstvene razmere. 



Vse podatke o Dru{tvu ALUMNOV OMM NTF UL najdete na internetni strani: http://www.ntf.uni-lj.si/omm/o-oddelku/alumni 
Za v~lanitev izpolnite obrazec, ki ga dobite na internetni strani dru{tva. ISSN 2591-1392 Izdajatelj: Dru{tvo ALUMNI OMM Naravoslovnotehni{ke fakultete Univerze v Ljubljani, A{ker~eva 12, 1000 Ljubljana 
Uredni{tvo: prof. dr. Jakob Lamut, dr. Darja Steiner Petrovi~, prof. dr. Jo`ef Medved 
Ra~unalni{ki prelom: Miro Pe~ar