“'Tnserati se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr. če se tiska enkrat, 12 kr. če se tiska dvakrat, 15 če se tiska trikrat.
Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi
se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema oprav-ništvo (administracija) in ekspedicija na mestnem trgu h. štev. 9, II. nadstropje.
Tredništvo je na mestnem trgu h. št. 9, v II. nadstropji.
Politim list n sionisti lani.
Po pošti prejeman velja:
Za celo leto	.	.	15	gl.	—	kr
Za pol leta	.	.	8	„	—	„
Za četrt leta	.	.	4	„	—	„
Za en mesec	.	.	1	„	40	„
V	administraciji velja:
Za celo leto	.	.	13	gl.	—	kr
Za pol leta	.	.	8	„	50	„
Za četrt leta	.	.	3	„	80	„
Za en mesec	.	.	1	„	10	„
V	Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. več na leto.
lakaja vsak dan.izvzoiifo^^ffl^^; delje in praznike, ob ‘/,6	‘It ¥
med Krškem in Brodom pri Kostajnevici;


Govor poslanca Pfeiferja
v 9. seji deželnega zbora kranjskega o zadevi krško-kostanjeviške ceste.
Slavni zbor! Ker iz lastnega prepričanja poznam razmere dolenjskih pokrajin, zlasti krškega okraja, naj mi bode dovoljeno, podati visoki zbornici nekoliko pojasnil, ki podpirajo prošnjo krškega cestnega odbora kot ozira vredno, pa tudi podpirajo nasvet, kterega stav-lja gospodarski odsek. Okrajna cesta med Krškim in Kostanjevico z 11*99 kilometrov dolžine združi se pri Brodu z državno cesto, ter posredno veže videmsko železniško postajo na Štajarskem in Krško s srcem dolenjskih pokrajin, z Novim mestom.
Ko se je pred blizo 20 leti dozidala železniška proga Zidanimost-Sissek, ko se je potem 1867. leta zgradil most čez Savo med železniško postajo Videm in med Krškem, postala je imenovana okrajna cesta v pravem pomenu besede trgovinska proga za dolenjske pokrajine, ki so jele opuščati državno cesto med Brodom in Krško vasjo proti Brežicam, poslnževaje se rajši kostajneviško-krške okrajne ceste za prevažanje mnogovrstnega blaga, žita, vina, sadja, lesa itd.
Vedno živahnejša je postajala trgovina, čedalje več se je prevažalo na imenovani cesti, tako, da s svojim ozkim tirom ni več zadostovala živahnemu prometu; treba je tedaj bilo, to cesto razširiti, kar se je tudi zgodilo leta 1879, 1880 in 1881 z ogromnimi stroški po 14,918 gld.
Hvaležno moram priznati, da je dežela pripomogla k tem stroškom s 6000 gld. in sicer 3000 gld. podpore, 3000 gld. pa predplačila, ki se ima deželi povrniti; tedaj je krški okraj sam 11919 gld. žrtoval za popravljanje in razširjenje te, še ne 12 kilometrov dolge ceste, dasiravno jo skoraj nič ne rabi. Okraj ima pa vzdrževati še druge okrajne ceste s 75*70 kilometrov dolžine, v kteri namen se je za tekoče leto naložila 18°/0 in za prihodnje leto 15% cestna doklada. Pomisliti je tudi, da je krški okraj eminentno vinorejski, da vinogradi leže v gorah preproženi z mnogimi po-tami, ktere treba vedno popravljati, ker jih kmalo dež razjeda, zdaj naliv zasipa in odtrga.
Gotovo se ne more zahtevati, da bi krški okraj še dalje potrosil neprimeren del cestnih doklad za krško-kostanjeviško cesto, druge svoje okrajne ceste pa zanemarjal; okraj je storil svojo dolžnost, omenjena cesta je sedaj v dobrem stanu, njegova krivda gotovo ne bo, če bi ta cesta spet bolj zvožena in slabejša postala. Treba je namreč pomisliti, da samo videmska železniška postaja prejemlje in oddaja na leto čez 300.000 centov blaga na to cesto, da dan na dan prihajajo na to cesto težki vozovi obloženi z lesom in drugim blagom, da
se tedaj ta cesta bolj uporablja, nego druge naše okrajne ceste.
In tu nastane vprašanje: Komu služi ta cesta? Po mojem mnenju v prvi vrsti državi. Na ti cesti je glavna poštna zveza proti Kostanjevici in Novemu mestu sedaj enkrat na dan; ker pa enkratna zveza na dan ne zadostuje, se — kakor čujem — že delajo priprave, da se upelje na veliko radost krškega, kostanjeviškega in novomeškega okraja dvakratna poštna zveza na dan proti Novemu mestu.
Erar je dalje lastnik kostanjeviške graj-ščine prostranih gozdov s lOOletnimi hrasti in orjaškimi bukvami neprecenljive vrednosti; v posebni pogodbi sklenjeni na več let prodal je erar en del doraslega gozda dunajski firmi Gutman, ki dan na dan izvaža na postajo Videm drva, izdelani les in oglje. Državi mora ležeče biti na tem, da se omenjena cesta za naprej ohrani v dobrem stanu, da na ta način državni gojzdi zadobijo še večjo vrednost. Tudi vojnemu erarju mora ležeče biti na tej cesti, ki jo potrebuje za vojaški oddelek v Novem mestu, in če bi kdaj — kar Bog obvaruj — na južno-vzhodni meji našega cesarstva nastali nemiri, bo ta cesta gotovo strategične važnosti.
Občine krškega okraja Kaka, Studenec, Cirkle in Krško omenjene ceste skoraj prav nič ne rabijo in pri najboljši volji ne bi mogle za naprej te ceste, ki je s pomočjo dežele sedaj v dobrem stanu, solidno vzdrževati, ker gre to čez njih moči. Obložene so z mnogovrstnimi visokimi dokladami za šolske in občinske potrebščine, stroške vzdržavanja krške meščanske šole morajo prenašati na svojih ramah , čaka jih pa še mnogo težkih bremen: Strma cesta pri Kaki in Bučki se mora preložiti, cerkev pri sv, Duhu dozidati, postaviti novo farovško poslopje v Cerkljah, novo šolsko poslopje v Bučki itd.
Res, da ta cesta ugaja tudi novomeškemu in kostajneviškemu okraju, ktera se pa ne moreta jemati v konkurenco za vzdrževanje te ceste, ker sta s krškim okrajem vred v enako slabem ekonomičnem položaju in ker imata že dovolj svojih cest in gorskih potov vzdrževati, ter strme ceste prelagati itd.
Tudi ne gre, deželi nalagati breme vzdrževanja te ceste; dežela je dala izdatno podporo za to cesto, dežela je subvencionirala zidarje mostu čez Savo med Krškim in Vidmom, kar storiti po mojem mnenju bi bila država dolžna; naša dežela v primeri s sosednimi deželami preobložena z gruntnimi davki do 1. 1881, je državi v 40 letili krivično plačala nad 3 milijone gold. zemljiščnega davka preveč, tudi je naša dežela v 24 letih pri gruntnih izpiskih — proti praksi sosednih kronovin — za pol miljona gold. kolekov preveč plačala državi; tedaj je pravično, da država vsaj nekoliko ozira jemlje na našo deželo. Država naj bi tedaj prevzela v svojo skrb okrajno cesto
ima šrango pri Kostajnevici, s temi dohodki — ktere povekšati ima v svoji oblasti — tem lagljeje vzdržava to cesto, ker ji je skrb za državno cesto med Brodom in Krško vasjo odpadla in ji ta cesta ne prizadeva skoraj nobenih stroškov. Dolenjske pokrajine bodo hvaležne vladi, če jim olajša breme vzdrževanja te ceste — tedaj toplo podpiram nasvet gospodarskega odseka.
Politični pregled.
V Ljubljani, Tl. oktobra.
Avstrijske dežele.
Tržaški deželn i zbor. Program letošnji sesiji dež. zbora je dež. odbor sestavil tako-le: 1. Predloga računskega sklepa o zemljiščno-odvez-nemu zakladu za 1. 1881 in 1882. 2. Predloga računskega sklepa šolskega zavoda za 1882 in predšteva za 1883 in 1884. 3. Nasvet, naj se še enkrat prosi za vstanovo italijanske pravne fakultete v Trstu. 4. Nasvet, kar se tiče resolucije glede na zgodovinske pravice Trsta, in z ozirom na to, da se državne postave snujejo tako, da se bodo popolnoma zlagale s sedanjimi načeli v svobodi, avtonomiji in narodnosti. 5. Nasvet za resolucijo, kar se tiče tega, da se pospešuje predloga pomorskega zakonika, 6. Predlaga se načrt postave, kar se tiče doneska zavarovalnih društev k ognjebrambi, posebni davek se ima naložiti na premije pri zavarovanji. 7. Predlaga se načrt postave, kar se tiče preosnove tržaške postave o donesku k deželnemu šolstvu dne 15. maja 1874, št. 16. 8. Predlaga se pre-osnova za deželsko stavbeno postavo. 9. Staviti se ima nasvet za resolucijo, da se ima še enkrat prositi pri državnem zboru za postavo, naj se mrliči, umrši za navadnimi bolezni, sežigajo, ako se to zahteva; a umrli za nalezljivimi naj se sežigajo, in to naj velja vsaj za Trst obligatno.
Iz gorenje-avstrijskega deželnega zbora. '(Of. Slov. 9. oktobra.) V večerni seji istega dne je bil na dnevnem redu šolski pred-štev za bodoče leto. Potrebuje se 904.459 gld. mimo 1. 1. 19.220 gld. več. L. 1879, ko se je pričela ta sesija, se je potrebovalo 767.944 gld., stroški so tedaj narastli za 136.515 goldinarjev. V 14 letih pa za 356.292 gold. Začne se splošna debata. Dr. Lechner stavi dvoje resolucij, prva meri na znižanje šolskih stroškov, ter zahteva, da se otroci v 7. in 8. šolskem letu ne vštevajo med šolske otroke z ozirom na § 11 postave 2. maja 1883, in da naj se dovoli poldnevno šolsko obiskovanje posebno mlajšim otrokom in po jednorazrednicah po § 7, 9 in 21 taiste šolske novele in v ti meri. naj so šolski stroški vravnajo. Govornik pravi, ne le šola, marveč življenje, skušnja in dr. človeka izobražuje. Začetek vse modrosti pa je spoznanje Boga. Ljudstva so bila tačas najbolj ' srečna, najbolj slavna, ko so bila najbolj verna. Vera daje človeku nravno moč in ga izobrazi v vrlega državljana. Na Pruskem popuščajo verno namešane šole, in se povračajo k verskim šolam. O Francoski in Belgiji, kjer fraj-mavrarji vladajo, noče govoriti. — Govornik nasvetuje potem resolucijo: Slavni deželni zbor naj sklene, slavna vlada naj se naprosi, da
predloži dotienim zastopom načrt postave, ki povraea ljudski šoli verski znak, starišem pripušča pravico pri izreji otrok in cerkvi zopet daje pristojno besedo pri šoli. Konečno pravi govornik, da se hoče on in njegovi tovariši vdeleževati s p e c i j e 1 n e debate, ako prej niso tega storili, se je to zgodilo za to, ker so hoteli izraziti protest zoper šolske postave. Zoper te resolucije je govoril poslanec grof Kuenburg in je med drugim rekel, da je posebno § 48 ultramontaucem na ljubo prišel v šolsko novelo, ker nekako obsenči cesarsko krono. (Kakor znano, govori ta §, da mora šolski vodja istega veroizpovedanja biti, kakoršnega je večina šolskih otrok. Tedaj ta § zatemni svet cesarske krone!) Odgovarja mu dekan Fischer, rekoč, da duhovni ne vstopajo v šolske svete, ker nimajo o ničesar drugem govoriti, nego samo o veri, dajte jim tudi besedo o drugih stvareh, potem bode drugače. Kar pa se tiče cesarske krone, ktero zatemni § 48 šolske postave, poduči c. kr. namestnik grofa Kuenburga, da ni prikladno tako govoriti o postavi, ktero je svitli cesar potrdil. Sicer se poslanec grof Kuenburg otresa besedi, ktere so ga zadele, in levica mu ploska kar se le da, a graja mu vendar le obtiči. Dr. Dehne govori konečno besedo in se tolaži s tem, da se bodo Nemci v Avstriji hrabro bojevali na bojišči duha, kakor so se Nemci v Nemčiji zoper starega neprijatelja. (Kedar ni prave misli, mora pa beseda pomagati.) Konečno priporoča nasvet šolskega odseka. Potem se začne specijelna debata. Pri naslovu „plače učiteljev1', pravi dr. Lechner, da je sedaj dosti učiteljev, učiteljice bi bile morda z manjšo plačo zadovoljne, tedaj nasvetuje, da naj se pri prihodnjem umeščenji ozirajo na stari § 22 o pravnih razmerah učiteljev. Nasvet se odda šolskemu odboru. Vse drugo se sprejme brez spremembe. Nasvetovani dve resoluciji dr. Lechnerja se zavržete s 24 zoper 18 glasov in šolski preiiminare se konečno sprejme. — (Taka je bila šolska debata v zgornje-avstrijskem deželnem zboru. Ob stroških se bode najprej razbila nova šolska postava, tako so precej od začetka nekteri prerokovali. To se sedaj vidi povsod pri debatah, vse prestrašeno gleda stroškovnik, ki se leto za letom narašča, šolska novela vsaj dopušča, da se sme ustaviti po-innoženje troskov. Liberalci se hrabro potegujejo za svoje dete — šolsko postavo. — Ker so pa sami, ali večina njih, davkoplačevalci, pa spregledujejo počasi, odsihmal vidimo, da se število nekdanjih neprestrašenih borilcev vedno krči, na zadnje bodo ti nevedni ultra-montanci še prav imeli.
„Tribune“ od 10. oktobra v daljšem, jako jedrnatem članku verifikacijo volitev v vašem velikem posestvu razpravlja in se po vsem s postopanjem narodne večine vjema ter ga odobrava. Lažnjivost trditve naših nemških nasprotnikov, da je vsako narodno prizadevanje sovražno skupnim državnim nazorom, se ni še nikdar tako svetlo pokazala, kakor ravno sedaj. Potrditev volitve kaže tako velik dobiček za narodno stranko, kakor bi bila ne-potrditev, ktero so nemčurji srčno želeli, našemu narodu lahko mogoče neprecenljivo škodo pro-vzročiia. Vrh tega si je narodna stranka s po-trjenjem volitve priznanje politične zrelosti pridobila, ki je po svojem glasovanji za potrditev ne le vladi do daljšega obstanka po svoji večini pot vtrdila, temveč tudi narodu vstrajno korist pridobila.
Trgovinski min ister je poštne urade pooblastil, vse tiste zunanje časnike, ki so v Avstriji po sodniji prepovedani, ako ne pridejo zapečateni na pošto, odmah tje nazaj zavrniti, od koder so prišli.
V nedeljo zvečer zbrali so se na Dana ji čevljarji pri Švenderji v koloseji. Pri tej priliki govoril je pomočnik Karol Leyrer in svoj čevljarski govor zaključil z besedami: ,,Živela revolucija!" Navzoči vladni komisar ga je za to prav vljudno povabil, naj ga spremi k deželni sodniji, kjer bo imel navdušeni čevljarski pomočnik čas se na drug enak govor pripravljati.
Znani vitez Schoncrer hodi po svoji domači deželi od kraja do kraja, sklicuje shode, ljudem razklada svoje delovanje, ter povsod za-
upanja išče. (Če tudi dobi, ni povedano.) Prihodnjo nedeljo bo pridigoval v Obergrundu (na Češkem, rumburžkega okraja) o zahtevanju srednjega stanu v narodnem, političnim in gospodarskem oziru. Mora se pripoznati, da liberalni gospodje so gibčni in delalni, od tod tudi njih vspeli.
Iz Budapešte, 10. oktobra. Predvčeraj smo povedali, kako napadajo v državnem zboru v Budapešti politiko Tiszino o hrvaškem vprašanji. Danes, 10. t. m., je bila debata končana. Govorili so še Csanady, ki je napadal ministerskega predsednika, a tudi zbornico kratkočasil. Otto Herman je dokazoval, da politika sprave, za ktero je govoril včeraj Irany, proti Hrvatski ni umestna. On zahteva revizijo postave 1. 1868, Hrvatom pa svetuje, naj sami poskusijo, ako morejo shajati brez tuje pomoči. Ob času nevarnosti se Hrvatje ne bodo nikdar poganjali za Ogre, narodnostno vprašanje je te nade uničilo. Govorila sta še Hoitsj iu Fiizes-seri za Helfijev nasvet in s tem je bila končana splošna debata. Konečno besedo so imeli llelfy, Szapary in Szilagv, a ministerski predsednik se je zarad prepielega časa odpovedal besedi in prestopili so na glasovanje. Nasvet ministerskega predsednika o hrvaškem vprašanji je bil sprejet s 187 glasovi zoper 105.
Vnanje države.
Iz Beligrada se poroča: Dosedanji bivši ministerski predsednik Piročanac imenovan je za poslanca na dunajskem dvoru in bivši denarni minister Mijatovič odpotuje kot poslanik v London.
Bolgarski narod s knezom vred je zoper ruska generala Iuulbarsa in Soboleva jako razdražen, pa le bolj zaradi nju umazane sebičnosti kakor iz politične mržnje do Rusije, kteri bo vedno hvaležnost ohranil. Tako sta n. pr. ravsvitljavo, ki so jo v Sofiji 15. maja t. 1. napravili, zaračunila deželi s 173.000 franki in še več družili umazanosti zakrivila.
Da se mir ohrani in vzdrži, sklenili so JTemri vsakemu vojnemu parniku še po eno „bliskovno ladjico" pridati, da bode z največjo hitrostjo proti sovražnemu brodarstvu torpede vozila. Dalje se razpravlja misel o vpeljavi novih pušk z magacinom, oziroma o prestvarjenji dosedanjih v magaeinske. Te vrste puške treba je le enkrat za 10 do 16 strelov nabiti. Boj za obstanek prisilil bo vse druge države, da si jih omislijo, kakor hitro jih le jedna sama vpelje. — Naj bi se za blagor človeštva in držav toliko storilo, kakor se za poškodovanje iu razdejanje dela, bil bi mir brez „bliskovnih ladjic" in „magaeink“ najbrž bolj gotovo, kakor je zdaj.
Francoski bivši minister Freycinet, o kterem tu in tam mislijo, da se bo zopet kmalo na stol prvega ministra mesto Ferrya vsedel, o današnjem splošnem položaji jako ojstro in resno sodi. On pravi: „Vidim, da imajo vse europejske države svoje oči le na to obrnjene, kako bi se v vojaškem oziru okrepčale, kako bi morilno orožje zboljšale; druga na drugo skrbno pazi in že celo njene misli vganiti skuša. Nekaka politična mrzlica se je cele Evrope polastila, tako da se človek že zjutraj na vse zgodaj, komaj ko oči odpre, z vso resnobo vprašati mora, ali ne bo morda že danes od kod šinila iskra v nastavljen sod smodnika, in ga po celi Evropi raznesla? Položaj je neizrečeno piker; in nikdo ni vstani izvestno reči, kaj nam bo že juteršnji dan prinesel; dasiravno ta položaj ni nič novega, je pa zato vendar-le od dne do dne ojstreji in čira dalje ga opazujem, tim bolje sem prepričan, da se mora Francoski! skrbno varovati. Že pred letom sem bil ravno tistih misli, kakor sem danes, da je za Francosko silno nevarno za političnega pokrovitelja vrivati se (glej Anam in Chochinkina), kajti Francoska lahko vsako minuto v kritičen položaj zabrede, da se bode morala sama braniti. Zato se mi neumno zdi, da našo vojsko cepimo in jo v Azijo pošiljamo, ker nam v Evropi mir nikakor ni zavarovan. Konečno pa še opomnim, da se mi ravno sedaj za Francosko politika ,.zbiranja" neizmerno imenitna zdi."
Bivši francoski vojn i minister Thi-baudin trdi, da je moral odstopiti zaradi tega, ker so ga drugi njegovi tovarši ali Nemčiji ali pa Španiji žrtovali. On misli, da je žrtva Nemčiji.
Irski „nezmagljivi“ osnovali so iz svoje skrivne zveze maščevalni odbor, ki bo imel nalogo vse izdajavce in ovaduhe, ki so v znani preiskavi zaradi umora v Pho-niksovem parku Irce ovajali, pomoriti. Maščevalni odbor ima dobro plačane agente po vseh azijaških, afrikanskih, amerikanskih in avstralskih lukah. Kamor koli se bodo ovaduhi podali, povsod jih bode roka zavratnih morilcev dosegla. O kroninih pričah Smith, Kavanagh, Hanlon in še nekterih družili, se misli, da so se v Indijo in Kitaj podali.
Izvirni dopisi.
Iz Polja, 9. okt. Kor ste v „Slovencu“ obljubili, o svojem času podati bralcem program o naši stoletnici, Vam tu podam načrt naših slovesnost:
1. Odpustki zadobivajo se z navadnimi pogoji. 2. Začne se obhajanje stoletnice prihodnjo nedeljo, v torek pa se sklene. V nedeljo bo po navadi; slovesna sv. maša o */26 zjutraj in ob 10 dopoludne; ob 3 popoludne pridiga in litanije. Navadno cerkveno darovanje (ofer) bo zjutraj, dopoludne in popoludne. V pondeljek in torek bo ob 5 tiha sv. maša, potem precej pridiga; ob 9 zjutraj slovesna sv. maša. — Popoludne ob 3 pridiga in litanije.
Pridigovali bodo po sledeči vrsti če. gg.: dr. Čebašek, dr. Lampe, Šiška, P. Adolf, Flis, P. Jožef, župnik Levičnik (ker se je zarad bolehnosti stolni g. prošt odpovedal).
V torek popoldne bode sklep, h kteremu pride č. g. stolni prošt Zupan.
Iz Kranja, 9. oktobra. — Temno lice se je v ponedeljek 8. oktobra črnemu Kranju razjasnilo in zvečer tudi razsvetlilo. Kranjci smo namreč ta večer napravili bakljado in podoknico vrlemu svojemu županu, kterega zasluge je spoznal tudi cesar, ki je z odlikovanjem z vitežkim križem Franc Jožefovega reda javno pokazal svoje priznanje. — Ob osmih zvečer napovedana bakljada se je vršila v najlepšem redu. Čitalnični zastavi sledilo je mnogo svetilcev z lampijoni in lepi sprevod je spremljala tudi godba. Pred hišo županovo so se ustavili in vvrstili v kolo. Pevci so zapeli slavljencu tri pesmice za podoknico. Prva, „Snežniki“, je bila posebno precizno peta. Zadnjo so zapeli s čutom „Sveta noč" in v odgovor, kdo da so, končali so s krepko slovansko: „Jaz sem Slovan!" — In spored se je pomikal zopet dalje po trgu. Ljudstva, tudi odličnega, je bil poln trg, na kterem je bila posebno okusno razsvetljena mestna hiša. Glasni živio-klici, s kterimi so meščani pozdravljali svojega župana, prišli so jim iz srca in tem glasom pridružim se tudi jaz, želeč, naj nam Bog ohrani še mnogo let značajnega našega župana v korist domačemu mestu. — Danes mu bodo slovesno pripeli križec, čujem, da ga tudi gosp. Levičnik prejme danes tukaj, menda skupno z županom.
Iz Postojne, 9. oktobra. Danes smo pri nas prav lepo slavnost obhajali. Našemu ve-lečastitemu dekanu, gospod Janezu Hofstetter-ju, je bil slovesno izročen vitežki križ Franc-Jo-žefovega reda, kterega so mu podelili Njega Veličanstvo, presvitli cesar.
Ob 10. uri je pel prečast. gosp. dekan sv. mašo z veliko azistenco. Lepa cerkev poštenjaka. ktera je po večletnem prizadevanji in
trudu g. dekana vsa na presno premalana, je bila pri ti priliki polna kakor o velikih praznikih. To je očitna priča, da fara postonjska spoštuje svojega duhovnega pastirja in se veseli njegovega odlikovanja ter spodobno ceni njegove obilne zasluge. O poludne je prišel c. k. okrajni glavar, občespoštovani g. Anton Globočnik, spremljan od koncipista deželne vlade, grofa Attems-a, v dekanijsko hišo ter po priličnem ogovoru pripel g. dekanu viteški križ z voščilom, naj ga dolgo nosi srečen in vesel. Priča sta bila cerkvena ključarja postonjska. ravnatelj šole postonjske, c. k. okrajni šolski nadzornik, g. Thuma. dalje razun dveh vsi duhovni dekanije postonjske. trije sosedni dekani iz Vipave. Cirknice in Trnovega, ter župniki planinski, logaški, unški in studenski. Ko se je bil gospod dekan v lepem govoru zahvalil za podeljeno mu najviše odlikovanje, so mu zvrstema čestitali duhovščina in drugi pričujoči. Kakor je prezgodaj naznanil nek slovensk časnik, je želela dekanijska duhovščina o ti priliki podati svojemu g. dekanu adreso, ktera pa žalibog ni bila dodelana do današnjega dne. in se bo vsled tega kasneje poklonila.
Pri veselem prijateljskem obedu se je napivalo — kakor navada — presvitlemu cesarju, odlikovancu, preblag, g. okrajnemu glavarju i. dr. Pri prvih napitnicah so gromeli topiči s Soviča in je svirala postonjska godba, ktera je deloma že poprej v cerkvi pri Božji službi povikševala slovesnost.
Slava našemu presvitlemu cesarju, ki ceni in odlikuje zasluge vsakoršnega stanu! Prečastitemu gospodu dekanu: „Ad multos annos!“
Od Velenja, 8. okt. („Šulferajn“.) Ura je zvečer že odbila osem, ko sem nastavil pero za pričujoči dopis, v kterem bi rad s kratka priobčil nekoliko vrstic o socijalnem življenji v našem kraji.
Ni še temu davno, da se je vrsta „fakci-jozevcev" iz Šoštanja podala v sosednji trg Velenje. Nekoliko časa pred tem romanjem bilo je nekemu krčmarju napovedano, da bodo se „to nedeljo" v njegovi gostilnici zbrali udje nemškega „šulferajna“. Tako se je zgodilo v drugi polovici septembra.
Dandanes se človek pri vsakem prigodku rad po starem kramarskem geslu povprašuje: čemu to? kaj mi ta zadeva koristi?
Ako si glede „šulferajna" hočemo odgovoriti na zgornje vprašanje, moramo reči, da se je bilo vstanovilo neko društvo, ktero ima sicer lep in hvalevreden namen, namreč, naj bi se za duhovni razvoj otrok nemških starišev skrbelo tako, kakor to zahtevajo pedagogiška načela. Ce si Nemci napravljajo takšna društva v prospeh svoji deci, kdo li, kteri še se ni skregal s svojo pametjo, kdo li bi se jim za-mogel pametno, da, smel se pravično vstavljati? Toda omenjeno društvo še je sicer prav mlado, vendar je v kratki dobi svojega življenja pre-jasno pokazalo, da mu ni mar za otroke nemških roditeljev, ne, ono meri v prvi vrsti samo na slovensko deco, to želi odtujiti lastni materi, svojemu narodu. Temu društvu, kakor je to že koj o njegovem začetku zamogel vsak slepec videti in kar sedaj skušnja potrjuje, so peda-gogiški oziri deveta skrb; ona ima pred očmi politiške in zopet politiške zadeve.
Žalibog, da je bolezen politiška okužila tudi zdravo pamet celo nekterim učiteljem, da zoper lastno prepričanje spuščajo vodo na „šul-ferajnov" mlin. Vzrokov no mislimo danes preiskati, pa dovolj žalostno je, če učitelj vnemar
pušča najimenitnejšo stran v svojem poklicu, načelo zdrave pedagogike. Tako je na pr. o šolskih počitnicah, ki se ravnokar naglo bližajo svojemu koncu, pisatelja teh vrstic obiskal nek do letos mu nepoznani gornještajarski učitelj. Ljubezniva dušica je za šolo vsa vneta. Ker so pa v najnovejši dobi še politiko spravili v šolske prostore, se je ta nadloga vsaj nekoliko polastila tudi imenovanega obiskovalca. Razgovor naju je med ostalim spravil še na red nemški „šulferajn“. Pri ti priložnosti si je dopisnik dovolil do prijaznega Nemca vprašanje: Kako bi učitelj kot vzgojevalec mladeži zamogel opravičiti faktično ravnanje nemškega „šulfe-rajna" ? Vprašanec se je nasmehnil in tiho pristavil, da se delovanje „šulferajnovo“ res ne da opravičiti s pedagogiškega stališča, ali. . . Ta nesrečni „ali“, ki je dotični stavek odprl in ob enem sklenil, je dovolj glasno povedal, da pri šoli nima ničesar iskati. Sola ima namen, mladež priučevati v potrebnih za življenje znanostih, s politiko naj se človek peča v poznejših, nešolskih letih. S tem sva končala pogovor o „šulferajnu“.
In takemu društvu, ktero učitelje kvari, mladež na duhu mori, ktero med narod seme nesloge trosi, takemu društvu veljal je shod v trgu in v obče v kraju, kjer z neznatno izjemo bivajo ljudje samo slovenske krvi.
Osebe, ki se narodnim lovcem na limanice vsedajo, so pač podobne tistemu „mandleku“, ki so ga „šulferajnovci“ oskrbeli za gostilno, kjer so bili zbrani. Tukaj in tudi po družili nekterih krčmah zamoreš namreč na mizi opaziti lesenega „pojaclna“ s puško; kdor mu daruje krajcar, tistemu v zahvalo sproži orožje, vstreli. S tem se igrajo naši politični otroci, zapeljani „šulferajnski“ prijatelji. Kakor pa to strašilo samo ne ve, kaj dela, tako se o njegovih častilcih in občudovalcih mora reči: „Od-pusti jim, saj ne znajo, kaj počenjajo". A razumeva se samo ob sebi, da ljudstva ne smemo v nevednosti puščati. — Prihodnjič še kaj o tem.
Domače novice.
(Deželni zbor kranjski) je imel danes svojo 10. sejo, v kteri so se obravnavala večinoma ustna poročila o raznih prošnjah za podpore; dalji razgovor bil je le pri poročilu o iztirjevanji davka in zavoljvo davčnih izterjevalcev (eksekutorjev), pa zaradi podpore ljudski kuhinji, kteri se je dovolilo 100 gold., pa pod pogojem, da se ozir jemlje na dijake. V začetku je podal dr. Samec samostojen predlog o nekterih premembah občinskega reda. Trajala je seja do pol dveh popoludne. Prihodnja seja z obširnim dnevnim redom je v soboto 13. t. m. — Iz zadnje seje dostaviti nam je, da čipkarska šola v Gorjah je dobila 80 gold. podpore..
(Narodni Muh) imel je včeraj zvečer ob šestih sejo, v kteri je bil dosedanji prvi podna-čelnik g. Peter G r a s se 11 i soglasno (per accla-mationem) izbran za klubovega načelnika.
(Občni zbor Cecilijinega druživa.) Po razglašenem programu imelo je danes ob 10. uri „Cecilijino društvo" pred zborovanjem slovesno sv. mašo, ktero so peli društvu predsednik, mil. g. prošt dr. A. Jarec. V nadrobno presojevanje petja med sv. mašo se ne morem in ne smem spuščati, ker sem laik v glasbi, ali vsled prejetega vtisa morem izreči: bilo jo skoz in skoz precizno izvrševano, krasno! Saj so pa tudi najlepši glasovi sodelovali na
koru in mojsterske roke Porster-jeve milih, rahljih tonov izvabile orgijam. — Mala opazka le naj mi bo dovoljena. Introit se je prvotno prepeval ob slovesnem vhodu škofovem ali mašnikovem v cerkev in kaltarju, ali bi torej ne kazalo, preludiranje na orgijah v začetku malo skrčiti in z introitom prej začeti, zlasti ker bi potem ne bilo treba celebrantu predolgo čakati, da zapoje glorijo?
Ob 11. uri zbralo se je 50 udov, vmes tudi prav lepo število neduhovnov, v veliki dvorani škofijske palače k zborovanju, ktero je pričel mil. g. predsednik s primernim nagovorom. Sledilo je poročilo tajnikovo o vspešnem delovanji družbe, poročilo blagajnikovo o prav ugodnem denarstvenem stanji in slednjič poročilo glasbenega vodje v šoli ee-cilijanski. Svojo zadovoljnost in zahvalo je občni zbor skazal dosedanjemu predsedništvu in ostalim odbornikom s tem, da je vse gospode per acclamationem vnovič volil v odbor. Sprejet je bil nato predlog č. g. župnika Alijaša, da bi društvo iz svojega premoženja s primernim letnim doneskom (20—25 gold.) podpiralo v Rimu vstanovljeno učilnico „Scuola Gregoriana", ker je ta naprava nekako središče cecilijanskega prizadevanja. Odboru se naroči, določiti svoto. Dopadla je tudi po g. Fdrsterju izrečena želja, naj bi glavno društvo v Ljubljani po svoji moči pospeševalo vstanovitev in razvoj dekanijskih cecilijanskih družb. Odbor bo razgovor o tej važni stvari postavil na dnevni red prihodnjega občnega zbora. — Knezoškotijski tajnik č. g. Z. Bohinec zahvali se v imenu mil. knezoškofa zbranim udom, zlasti še učiteljem in orgljavcem, za obilno vdeležbo. Nato gospod predsednik sklene zbor.
(En batalijon domačega Kalinovega pešpolka) se je včeraj zvečer ob desetih iz Hr-vatske zopet povrnil v Ljubljano. Razburjenost se je toraj med našimi sosedi polegla in upati je, da bode skoraj popolnom poravnana zadeva, ki je bila Hrvatsko tako zelo vznemirila, da je bilo treba vojaštva tje poslati.
(Družbinsko življenje) jelo se bo zdaj, ko prihajajo dolgi večeri, čedalje bolj gibati. Iz katoliške družbe rokodelskih pomočnikov izvemo, da so si, kakor je vsako leto navada, že odbrali svojega „senijorja“ in „rednike“, ter da se je že ta teden pričelo običajno večerno podučevanje in radovanje, ki obeta zopet letos zanimivo in vspešno biti. Tedenski red so si tako-le osnovali: v ponedeljek je streljanje, v torek zgodovina, v sredo petje, v četrtek lepopisje, v petek fizika, v soboto veroznanstveni poduk, v nedeljo dopoludne risanje, popoludne zemljepis j e in zvečer „tomboia“ ter predsednikov družbeni pogovor. Učne ure so redno zvečer od 9. do 10. ure, ob nedeljah pa še od 10. do 12. ure dopoludne in od 3. do 4. ure popoludne. Podučevali bodo č. g. predsednik J. Gnjezda v lepopisji, č. g. podpredsednik A. Kržič v petji in veroznanstvu, č. g. M. Kolar v zgodovini, g. Geba v fiziki in zemljipisji in g. Cermak v risanji. Ker vemo, koliko važnosti in potrebe je blažilno krščansko olikovanje v delavskem stanu, zato želimo, da bi vsi udje to prekoristne družbe veliki trud dotičnim gospodom povrnili s pridnim vdeleževanjem.
(llazghs kranjskim živinorejcem o prodaji plemenskih goved v Lescah m Gorenjskem.) C. k. kmetijska družba kranjska bodo v Lescah 20. oktobra t. 1. dopoludne ob 9.
uri po očitni dražbi iz državne subvencije nakupljenih 5 plemenskih juncev in 3 breje telice belanskega nudečega plemena prodajala. Ta živina se bode postavila na prodaj za polovico tiste cene, za ktero jo družba kmetijska kupi in se proda tistemu, kdor največ za-njo da proti temu, da jo 1. koj plača, in 2. se s pismom zaveže, jo najmanj dve leti za pleme obdržati. K tej dražbi se zato pripuščajo samo kranjski živinorejci.
Razne reci.
— A' nedeljo dne 7. t. m. je ustrelil gospodar Juršič, poleg Zagorja na Notranjskem, volka. Požrl mu je bil zjutraj ovco. Popoldne je bil spet lačen in je prišel po drugo; a gospodar ga je čakal, in ustrelil. Peprej že je bil vgonobil konja ravno temu gospodarju. Tedaj ima saj malo odškodovanja.
— Iz Trnovega na Notranjskem se nam poroča. Pretekli torek so prišli naš novi dekan preč. gosp. Janez Urbanček, ter so bili slovesno sprejeti. Včeraj so bili umeščeni pričo mnogoštevilnim občinstvom. Kaj več drugikrat.
— Odlikovanje. Gosp. Karol Haupt, predsednik konjerejskenra društvu štajarskemu, dobil je red železne krone III. vrste.
— Od sv. Lovrenca na Dravskem polji se nam poroča: Danes, 10. oktobra, ob 3/(ll predpoldnevom občutili smo pri naj precej močen potres.
— ,.Slovensko bralno in podporno društvo v Gorici" uljudno vabi svoje dru-štvenike, narodnivdruštva in rodoljube k veselici dne 14. oktobra, ko bo slovesno vmeščen (in-troniziran) knezo-nadškof goriški, milostljivi gospod dr. Alojzij Zorn. Veselica bode v salonu restavracije „A11’ Europa" na Travniku. Začetek ob 4J/2 uri popoludne. Spored: 1. Zrinski, stopaj, svira godba. 2. Ustaj rode, poje zbor. 3. Pozdrav knezu nadškofu. 4. Na zdar, kva-drilja, svira godba. 5. Cerkvica, poje kvartet. 6. Jadransko morje, svira godba, 7. Cesarsko dete, deklamuje gčna. M. Kotnik. 8. Na straži, poje septet. 9. Prvačina, polka mazurka, svira godba. 10. V boj, poje zbor. 11. Srečkanje treh dobitkov. 12. Polka, svira vojaška godba, Prvi dobitek: podoba cesarjeve družine v pozlačenem okvirji; drugi dobitek: svilnat dežnik; tretji dobitek: dva svečnika. Godbene točke bode svirala veteranska godba iz Prvačine. Pri petji bodo sodelovali domači in okolični pevci. Vstopnina za neude znaša 20 kr. Radodarni doneski se hvaležno sprejemajo. Številke za srečkanje se bodo oddajale pri vhodu po 20 kr. ena. Vstop bo dovoljen le proti vabilu, ktero velja ob enem kot vstopnica. Kdor vabila ni dobil, nkj se oglasi za-nj pri vhodu.
Odbor.
— Iz toplic. Z Dobrne se nam piše, da je letos tara bilo 1110 topličarjev, lani 1102. Leta 1861 bilo jih je 686. Število je do 1869 rastlo do 940, od leta 1870 do sedaj jih ni bilo pod 1000 pa ne čez 1165. Iz avstro-ogerskih krajev prišlo je letos tje '1079 gostov, ostali so bili inozemci.
— Beda med uradniki. Na Dunaji so državni uradniki zborovali in kakor je to običajno, čez slabe čase tožili. Nek govornik je djal, da nižji uradniki sedaj že ne morejo nič več svojih sinov v šolo pošiljati, da bi zopet uradniki postali, temveč morajo se rokodelstva učiti, med tem ko se sinovi rokodelcev lahko šolajo in uradniki postanejo. — „Siidst. Post" misli, da tu ni nikake izgube, kajti uradniški sinovi iznebe se uradniške bede in sinovi rokodelcev si pa težave uradniške butare na pleča nalože in tako se nasprotno vse poravna.
— ŽJalostna dogodba, ki se je pred kratkem na Dunaji |prigodila, nas zopet svari, kako nam je pri petrolji treba pazljivim biti. Štiri in dvajset let stara šivilja, Josipiua Nič, hotela je zvečer v lampo petrolja doliti. Prišla je s steklenico preblizu luči in petrolje se je vnelo. Dekle se prestraši, steklenica ji iz rok
pade in goreče petrolje razlije se ji po obleki in po tleh, dekle in soba bili ste h krati v ognji. Na krik so pritekli ljudje in dekleta po tleli povaljali, ter z drugo obleko plamen na nji vdušiti skušali, kar se jim je tudi posrečilo. Revica je vendar po telesu hudo vžgana, da so jo mogli prenesti v bolnišnico.
— V Stehovicah na Češkem razletel se je v nedeljo okolo 10. ure dopoludne malin za smodnik. Nesrečo, mislijo, da je 141etni deček J. C. provzročil. ki ga od tistega časa pogrešajo. Ljudi ni nihče prizadet, ker se v nedeljo tam ne dela.
— Posvečenje budčjoviškega škofa dr. Schonborna vršilo se bode 11. novembra v pražki bogoslovski cerkvi po nj. em. kardinalu Schvvarzenbergu.
— Y Linču se je zaročil princ Hohenlohe-Oehringen, lajtenant v 3. polku dragoncev, z šestnajstletno hčerjo bivšega mesarja, sedanjega zasebnika Plohbergerja. Princ, ki je po materni strani iz Hessenške knežje rodovine, ima menda več ko jeden milijon goldinarjev v premoženji, in kakor se čuje, tudi nevesta ni ravno revna. Po poroki, ki bo menda prav kmalo, izstopil bo princ iz vojske in se v privatno življenje podal.
— Yse vredniško osobje C-itavske „Morgen Ztg." je zaprto, ker se je branilo neko spričevanje naznaniti. Kakošno ? ni povedano.
— Na Angleškem v Southamptonu opazovali so 3. t. m. ob 9. uri zjutraj, nekako 35 gradov od solnca, še dva druga jako svitla solnca. Ribiči se zaradi tega velikih viharjev nadjajo.
— Iz Lizabona se poroča, da je on-dašnji mestni odbor dovolil pogojno požiganje mrličev Za časa nalezljivih bolezni je pa zapovedano mrliče sežigati. Tudi se bodo od petih do petih let kosti po pokopališčih zbirale in sežgale.
— Iz stolpa na Varšovskem kolodvoru ukradli so nedavno po noči veliko uro, ki je imela razsvetljeno kazališče. V stolp se sicer jako težavno pride, tat je moral pa že spreten v svojem stroku biti, da si je s težko uro zopet doli upal.
— Katoliških dijaških društev se po avstrijskih vseučeliščih še jako pogreša; na Nemškem je ni univerze, ki bi takega društva ne imela. Kolikor je nam znano, imate le dunajska in pa Inomoška velika šola svoja katoliška dijaška društva, drugej jih ni nikjer! Dunajsko katoliško društvo „Avstrija", ki se jako lepo razcveta, izdalo je o pričetku šolskega leta ua katoliške dijake poziv, v kterem jih k obilnemu pristopu vabi. Res vsak ro-rodoljub mora želeti, da bi mnogo dijakov k »Avstriji" pristopilo, kajti skrajni čas je, da naše velikošolc-e bolj veren in domoljuben duh prešine, nego se je minule leta ravno na Dunaji javil. Mnogo naših bralcev se gotovo še spominja v preteklem šolskem letu, v kterih se je dopovedovalo, koliko na boljše se je začelo obračati v vernem ozira med vseučelišniki ter se mnogo pobožnosti — hlinilo! Da, naj-pred hlinilo, da potem zasramovalo! Ubogo ljudstvo, ki bode kdaj take zavržence kot vrad-nike, predpostavljene in voditelje imelo! Toraj bodi tudi katoliškim staršem toplo priporočeno, da svojim sinovom katoliško dijaško društvo, „Avstrijo“ prav srčno priporočajo. Skrajni čas je že, da se dijaki v verskem oziru na boljše obračajo od strani učenjakov in vikših od strani manjših in večih dijakov pa tudi obrne, če nočemo ljudstva v zanikernem brezverstvu potopiti.
Telegrami „Slovencu“.
Praga, 10. oktobra. Vljudno ravnanje večine deželnega zbora kranjskega o zadevi potrditve treh volitev iz velikega posestva jo — kakor poroča „Prager Abendblatt" — povsod, kjer želijo res miru med narodi, napravilo najboljši vtis in po teh krogih se upa in želi,
da ta izgled prijaznosti ne bo ostal brez •vpliva na obe stranki na Kranjskem.
Rim, 10. okt. Papež sprejel je kne-zoškofa vratislavskega in bivšega škofa varšavskega.
Pariz, 10. okt. Merodajni diploma-tični krogi oporekajo formalno poročilo „Timesa", da je bilo španjskemu pooblaščencu naročeno, po okoliščinah zapustiti Pariz. Ravno tam se potrjuje, da španjsko poslanstoo iz Madrida ni dobilo nikakoršnih novih ukazov.
Pariz, 11. okt. „Gaulois“ zagotovlja, da sta AVilson in Ferry po posredovanji Grewya sprijaznila se.
Madrid, 11. okt. Vse ministerstvo je odstopilo, najbrž bo sestava novega mi-nisterstva izročena Sagastatu.
Eksekntivne dražbe.
18.	oktobra. 3. e. džh. pos. Franee Prevec iz Loža št. 17. Lož. — 1. e. džb. pos. Mihael Bonič z Vrha pri Dolž. 668 gl. Budolfovo. — 1. e. džb. pos. Matija Kobe iz Puglja, 2315 gl. Rudolfovo. — Relieitacija pos. Janez Danic iz Veselovega, 4800 gl. Kranj.
19.	okt. Eelioitaeija pos. Matija Jakše iz Stranske
vasi, 1010 gl. černomelj. — 3. e. džb. pos. Anton Bajuk iz Božjakovega, 1280 gl. Metlika. — 1. e. džb. pos. Marka Predovič iz Hrasta, 361 gl. Metlika. — 1. e. džb. pos. Jurij Kerin iz Božjakovega, 685 gl. Metlika. — 1. c. džb. pos. Jurij Strbene iz Starega trga št. 3, Črnomelj. — 1. e. džb. pos. Marija Kuster iz Olsevka, 1290 gl. Kranj. — 1. e. džb. pos. Martin Slana iz Eozalnice, 3010 gl. Metlika,__________________________
Diujjijska borza.
10. oktobra.
Papirna renta po 100 gld.
Sreberna „	„	„	.,	.
4% avstr, zlata renta, davka prosta .
Papirna renta, davka prosta Ogerska zlata renta 6%
„	„	„ H .	.	.
„ papirna renta o °/o Kreditne akcije .	. 160 gld.
Akcije anglo-avstr. banke 120 gld.
„ avstr.-ogerske banke „ Landerbanke „ avst.-oger. Lloyda v Trstu „ državne železnice .
., Tramway-društva velj. 170 gl. .
Prior, oblig. Elizabetine zap. železnice .,	Ferdinandove sev. .,
4% državne srečke iz 1. 1854 250 gl.
41o „	,,	., ., 1860 500 „
Državne srečke iz 1. 1864	100 ,,
., „ „ 1864	50 „
Kreditne srečke	.	.	100	,,
Ljubljanske srečke	.	.	20	„
Rudolfove srečke	.	.	10	„
5% štajerske zemljišč, odvez, obligac.
London ........................
Srebro ........................
Ces. cekini....................
Francoski napoleond.
Nemške marke...................
Št. 13378.	(3)
Razpis službe.
Pri ljubljanskem mestnem magistratu je izpraznjena služba I. mestnega inženirja z letno plačo 1400 gld. pa dvema, v pokojnino vštevnima 10% petletnicama.
Ta služba, eventuvalno ona druzega mestnega inženirja z letno plačo 1000 gold. in dvema, v pokojnino vštevnima 10% petletnicama se ima na novo popolnih.
Prosilcem za ti službeni mesti je prošnje, kterim morajo priložena biti dokazila o starosti in o sposobnosti, ki je potrebna za više državno stavbarsko službovanje, dalje dokazila o do-zdanjem poslovanji in o polnem znanji slovenskega in nemškega jezika,
do 25. dno oktobra t. 1.
izročiti pri podpisanem magistratu, in sicer, če je prosilec v javni službi nameščen, potom do-tične predstoječe gospodske.
Mestni magistrat ljubljanski
dne 15. septembra 1883.
Župan: Grasselli.
78	gl.	40	kr.
78	„	70	„
99	„	10	„
92	„	85	„
119	„	40	„
87	„	10	„
85	„	85	„
288	„	-	„
107	„	50	„
840	„	—	„
103	„	20	„
640	„	—	„
317	„	-	„
223	„	75	,f
103	„	-	„
105	„	—	„
120	„	20	„
132	„	50	„
167	„	50	„
166	75	„
168	„	50	„
33	„	„
19	„	i,
104	„	-	„
120	„	-	„
n	»
5	„	68	„
9	„	51	„
58	,	75	„