(D| ^r\(7ž(d] g0 $(2$® Wo5 Pošiljanje fotografij v izdelavo -preko interneta VELIKA IZBIRA DARILNEGA PROGRAMA W W WJ lütü-* US] H ^5 J enostavna raiitsv za digitalne fotografije SUZUKI Avtohiša Kržišnik ob otvoritvi programa Suzuki ponuja vroče cene z izjemnimi popusti! v Želite avto za igrivo mestno vožnjo ali morda štirikolesni pogon za terenske užitke? Avtohiša Kržišnik Zagorje Selo 65, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 03 56 64 729, fax: 03 56 68 359 www. avto hi sa - krzi s n i k. si Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Mazda in Suzuki, prodaja rabljenih vozil, avtokleparstvo, avtoličarstvo, mešanje barv, rent-a-car, najem avtodoma NOVOLETNI POPUSTI ali POL ZDAJ - POL ČEZ DVE LETI ! BREZ OBRESTI I Izkoristite najugodnejše plačilne pogoje pri nakupu nove Mazde. Ponudba, ki vam jo nudi samo Mazda za svoje modele: Mazda2, Mazda3, Mazda 5,Mazda6 in Mazda B2500 Vabljeni na testne vožnje z vsemi modeli. Pohitite z nakupom! Velika izbira zimskih pnevmatik: ugodne cene, obročno odplačevanje. Nova Mazda 6 Mazda ima 3-letno garancijo na motor in dele, 12-letno na prerjavenje, 3-letno na lak in 10-letno Mazdino Mobilno Pomoč v 36 evropskih državah! Seveda brez doplačila. Uradna poraba goriva oglaševanih modelov: 4,5-10,8 1/100 km; uradna emisija C02: 119-257 g/km "Akcija je količinsko in Časovno Omejena!" OSKEDNJA KNJIŽNICA CELJE UVODNIK Na naslednjem planetu je živel pijanec. Ta obisk je bil zelo kratek, toda Malega princa je navdal z veliko žalostjo. »Kaj počneš tu?« je rekel pijancu, ki je molče sedel pred vrsto praznih in polnih steklenic. »Pijem,« je odgovoril pijanec in se klavrno držal. »Zakaj piješ?« ga je vprašal Mali princ. »Da bi pozabil,« je odvrnil pijanec. »Kaj pozabil?« je poizvedoval Mali princ, ki se mu je možak že zasmilil. »Pozabil, da me je sram,« je priznal pijanec in sklonil glavo. »Česa sram?« je zanimalo Malega princa, ki bi mu rad pomagal. »Ker pijem!« je odgovoril pijanec in ni več črhnil besede. In Mali princ je osupel odšel. Je Antoine De Saint-Exupery res pisal o nekem dmgem, nam tako oddaljenem in neznanem planetu? Veseli december ali pa januar ali pa katerikoli mesec...čisto vseeno je, le izgovor je enkrat boljši, drugič slabši, a vedno JE. Najdemo ga, če je še tako nemogoč in sveto verjamemo, da imamo prav in da je to edina resnica, ki obstaja. Jasno! Praznujemo, žalujemo, se veseli mo...pa kaj vem kaj vse še ne počnemo, ne da bi imeli pred sabo in za sabo dolge vrste steklenic. Polnih in praznih, razbitih in umazanih - ali lepo oblikovanih, poslikanih, ročno brušenih... Vse to so dnevi našega življenja. Ali zares hočemo pozabiti? Nas je tako zelo sram? Koga nas je sram? Samih sebe pred sabo?! Neumljivo - nelogično - trapasto(oprostite) - pa kako nas je lahko nas sram?Ali ne živimo svoje življenje - življenje, začrtano od nas samih? Ja, kadar sami sebe izgubimo, potem pijemo, da pozabimo, da nas je sram, ker pijemo, ker smo sami sebe izgubili in pijemo, d pozabimo, da nas je sram, ker pijemo, ker....... Zimski čas - decembrski večeri - so primerni tudi za zamišljeni december, ne samo veseli... Urednica Marta Zasavc-a izdaja Grafika Gracerd.o.o., Lava 7b, 3000 Celje, tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73 166. Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar. Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Peter Motnikar, Fanči Moljk, Anton Šutar in Simona Solina. Redakcija se zaključuje ob ponedeljekih ob 12.00 uri. Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje. Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi Telefon: 03 56 64 250, Faks: 03 56 64 494 GSM: 031 880 158, komerciala: 040 267 411 E-mail: hruski@siol.net E-mail: zasavc@email.si http://zasavc.gajba.net Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina je 6.750,00 SIT, polletna 3.240,00 SIT. Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8,5 % DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. KAZALC) 0 KAZALO: STRAN: Vinoteka 10 Šola teorije in prakse 12 Srečanje bančnikov s podjetniki 14 Zvezdni trenutki kajakaša leta 18 Orlek-i navdušili Pakistance 24 Mostovi, mostovi, mostovi 25 Intervju: Kumljanec Marjan Dolinšek 26 Ob Ziherici 28 Baltik -IX. del 31 Vozili smo 37 NASLEDNJIČ SE SNIDEMO 22. DECEMBRA 2005 Naslovnica: Z razstave Turističnega društva Hrastnik »Iz kuhinje moje prababice« slika Mojca Greben + KRAJEVNA SKUPNOST IZLAKE DOKILA NOVEGA PREDSEDNIKA V ponedeljek, 28.11. 2005, je predsednik sveta krajevne skupnosti Izlake sklical tiskovno konferenco. Sestali so se, da bi dobili odgovore na vprašanja v zvezi z ustanovitvijo občine Izlake ter o razlogih za odstop od funkcije predsednika KS. Iniciativni odbor nove občine Izlake predvideva, da naj bi prejeli od 250.000 do 300.000 milijonov tolarjev. Po besedah Vidmarja naj bi v zadnjih desetih letih bilo bore malo investicij v KS Izlake. Od tega je omenil vodovod in dva kilometra krajevnih cest. Za ostale investicije pa naj bi po njegovih besedah investitor ne bila občina Zagorje ob Savi, ampak plinovod (Slovenski plinovodi), kabelski sistem (Elektroprom), ceste in pločniki (Direkcija za ceste). Poudaril je, katere investicije so v KS Izlake nujno potrebne. Ena glavnih je dograditev prizidka k osnovni šoli. V nadaljevanje je omenil tudi preureditev športnega igrišča ter zgraditve pločnika na Valvazorjevi ulici. Od omenjenih investicij je v teku izgradnja pločnika. Omenil je zaviranje občinskega sveta pri postopku nastajanja nove občine Izlake. Po njegovih besedah naj bi krajani Strahol in del Semnika že pred desetimi leti podali pobudo za priključitev h KS Izlake, krajani Polšine pred štirimi leti, krajani Brezja pa lanskega septembra. Vsi postopki pa so nekako obstali. Omenil je malomarno delo vladne službe za lokalno samoupravo, zlasti delo Andreja Čokerta in Romana Lavtarja. Vidmar se sprašuje, kako ima lahko občina Zagorje ob Savi ob 40 % dodatnega financiranja proračuna s strani države, dva prvoligaška kluba, košarko in nogomet (nogomet je že v drugi ligi. op. avtorja), novoletno rajanje in pijančevanje v šotoru, ognjemet. Sprašuje se tudi, kdo so sponzorji teh dejavnosti in kje so tu raziskovalni novinarji. Odstopil naj bi zaradi laži, ki se po njegovem širijo. Nekaj le teh je naštel v nadaljevanju ter zraven podal tudi pojasnila. Večina Izlačanov naj bi bila proti občini Izlake, kar naj ne bi bilo res. Marjanu Razpotniku KS Izlake ni plačala za čiščenje cest, kar prav tako naj ne bi bilo res. Dolžnik naj bi bila občina Zagorje ob Savi. Učiteljice OŠ Ivana Kavčiča Izlake naj bi podale pismo, v katerem so proti občini Izlake, kar je zopet golo natolcevanje. V pismu so se učiteljice namreč zavzemale za to, da bi se prenova šole v vsakem primeru izvršila. Prizadele so ga tudi izjave nekaterih zagorskih svetnikov, predvsem Janeza Groboljška in Staše Baloh Plahutnik, ki sta na zadnji seji občinskega sveta Zagorje zahtevala, da naj se ustavijo vse investicije v KS Izlake. Vse to so razlogi za njegov odstop, saj ne želi biti le figura. Odstopa tudi iz iniciativnega odbora KS in se ne namerava aktivno ukvarjati s politiko. Še isti dan so imeli zvečer sejo sveta krajevne skupnosti, kjer so sprejeli odstop Janeza Vidmarja ter izbrali novega predsednika KS, Franca Ravnikarja. Besedilo: PRAV Sliki: URMinPRAV 23.SEJA OS HRASTNIK V četrtek, 24.novembra 2005, so se sestali občinski svetniki Občine Hrastnik, ki so poleg začetnih formalnih ugotovitev potrdili mandat članici sveta Kseniji Jakopič, ki bo nadomestila Avgusta Fišnarja. Obravnavali so predlog odloka o spremembah odloka o zagotavljanju sredstev za varstvo okolja in sklenili, da bo Termoelektrarna Trbovlje tudi v prihodnje plačevala takso v enaki višini, čeprav se bo količina elektro-filterskega pepela zmanjšala za več kot polovico. Naslednje leto se bo tako nateklo v občinski proračun 40 milijonov tolarjev. Sledila je prva obravnava proračuna Občine Hrastnik za leto 2006, ki bo za prihodnje leto tažak eno milijardo 711 milijonov tolarjev. 67 % denarja bodo porabili za tekoče stroške in transfere, 34 pa za investicije: izgradnja čistilne naprave, rekonstrukcija lokalne ceste Hrastnik - Radeče, oskrba s pitno vodo in novi prostori šolske kuhinje. In seveda sredstva za potrebe krajevnih skupnosti. Sprejeli so tudi načrt nabav občinske uprave za leto 2006 in sklep o sprejetju programa prodaje občinskega premoženja občine v letu 2006. Soglasno so potrdili tudi ceno razvojnega oddelka v vrtcu. »Še posebej bi poudaril soglasen sklep o razpisu koncesije za izvajanje zdravstvene službe na področju Dola,« je povedal župan Miran Jerič. Ker želijo, da se to vprašanje končno reši, bodo koncesionarju ponudili brezplačno uporabo poslovnih prostorov, pomoč pri nakupu dela potrebne opreme in pomoč pri reševanju stanovanjskega problema, če bo potrebno. Svetniki so se posvetili tudi premoženjsko pravnim zadevam in sprejeli predlagane sklepe. FančiMoljk 'K FUNŠTERC ---------h OBIČAJNA NOVEMBRSKA SEJA V RADEČAH V drugi polovici novembra, je bila 22. redna seja radeškega občinskega sveta. Po potrditvi dnevnega reda so pričeli so člani pričeli sprejemom in potrditvijo Zapisnika 21. redne seje iz meseca oktobra. Župan je v pregledu uresničevanja sklepov seznanil svetnike z novostmi pri izvajanju le-teh. Kot najbolj pomembno je predstavil nadaljevanje investicijskih del na obrtni coni Jagnjenica. Zaradi intenzivnosti, s katero dela potekajo, lahko pričakujejo zaključek glavnine že v letu 2005. Kot je še dodal, je po hitrem postopku Občini uspela izvedba sanacije hudournika Žebnijski potok, saj je bila zalita plošča na mostu preko Sopote. S tem se izvaja nadaljnja sanacija, ki naj bi bila kmalu tudi povsem dokončana. Tako bo most še v letošnjem letu usposobljen in uporaben za normalni promet. Pri Ministrstvu za šolstvo in šport so uspeli s svojim zahtevkom za sofinanciranje strehe in za del investicijskega vložka v Vrtec Radeče. Sofinanciranje ministrstva znaša okrog 17 milionov SIT in tako so finančna sredstva za investicijo zagotovljena. Prisotne je seznanil z vsebino prve skupščina CEROZ-a v Hrastniku, kjer je predstavnik občine Šmartno pri Litiji izjavila, da so zainteresirani za pristop k projektu Center za ravnanje z odpadki za rabo odlagališča v Uničnem. Stališče skupščine je bilo, da to lahko storijo, vendar pod pogoji ki so veljali na začetku odpiranja in rabe deponije. Posebej mora biti opredeljeno glede obresti od vložka tistih, ki vlagatelji sredstev v projekt prej, preden je občina Šmartno vložila svoj delež. Računajo, da bo odlagališče Unično zapolnjeno do leta 2023 in bi se morali do leta 2010 določiti že novo lokacijo za odlaganje odpadkov. V Občini Šmartno so izrazili pripravljenost za obnovo njihovega odlagališča v Šmartnem, ob pomoči države, in tako bi z letom 2023 omogočili odlaganje odpadkov na njem. S tem je znana možna lokacija, ki bo uporabljena, če bodo raziskave pokazale ustrezne rezultate. Po točki Sprejem sprememb in dopolnitev Statuta Občina Radeče so po ponovni obravnavi sprejeli osnovno besedilo. Pri sprejemu Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi JZ ZD Radeče so se mnenja, kako izbirati direktorja Zavoda, močno razlikovala. S Spremembami in dopolnitvami Statuta ZD Radeče in oblikovanjem soglasja bi se svetniki strinjali, če bodo usklajene spremembe in statut, kot je bilo predlagano. Pogovora z drugim kandidatom za imenovanje direktorja JZ KTRC Radeče še ni bilo, zato so na predlog komisije dosedanjo direktorico Marijo Imperl, ki se ji izteka mandat, potrdili kot vršilko dolžnosti. Svetovalka za družbene dejavnosti Občine Radeče Melita Simončič je v naslednji točki pojasnila namen Območne lokalne akcijske skupine za boj proti drogi. Svetniki so sprejeli sklep o ustanovitvi Območne LAS za boj proti drogam v občini Laško in Radeče. Skupina, katere predsednik je Srečko Gradišnik (Policijska postaja Laško), člani pa predstavniki CSD, Vrtca Radeče in Laško, OŠ Radeče in Laško, ZD Laško in Radeče, Prevzgojnega doma Radeče ter obeh občini, bo skrbela za boljše sodelovanje med vsemi zainteresiranimi v boju proti zasvojenosti v tem okolju. Precej vroča razprava se je vnela ob razpravi in sklepanju o soglasju k povišanju cen za dejavnost vodovoda, kanalizacije ter zbiranja in odvoza odpadkov. S težko roko, oziroma malce skeptično so, poleg sklepa o odpisu amortizacije za leto 2004, svetniki soglasje sprejeli. Po tem so sklepali še o cenah programov v JZ OŠ Marjana Nemca Radeče - Enota Vrtec Radeče in programa za šport za 2006 v Občini Radeče. Prisluhnili so tudi poročilu Nadzornega odbora Občine Radeče od novembra 2004 do 4.10.2005 in ga ugodno ocenili. Na koncu se je župan Franci Lipoglavšek vsem zahvalil za delo v tem letu in jim voščil ob prihajajočih praznikih. Besedilo: Rudi Span »IZLAKE OSTAJAJO KRAJEVNA SKUPNOST« To so 24. novembra 2005 na 24. redni seji občinskega sveta izvedeli svetniki in svetnice Občine Zagorje ob Savi. Zagorju, ki takšna, kot je, neočiščena in neurejena, kazi podobo mesta. Andrej Dolšina je menil, da bi z malo truda in minimalnimi sredstvi lahko postajo uredili. Župan Matjaž Švagan pa je pojasnil, da gre za privatno lastnino in občina lahko le opozarja na neurejenost okolice in slabo stanje objekta. Irena Brelih je predlagala, da bi eno izmed naslednjih sej posvetili problematiki starejših občanov v občini Zagorje. Janez Grobolšek pa je menil, da je v občini potrebno razpravljati tudi o izboljšanju življenjske kakovosti mlajših občanov. Na Izlakah so imeli težave s čiščenjem sveže zapadlega snega, na kar je opozorila svetnica Janka Pavšek Bantan. Direktor zagorskega KOP-a, Sandi Grčal je pri tem ‘spomnil’ na spremembo Občinskega odloka o opravljanju zimske službe in to na željo krajanov Kisovec - Loke in Izlake. Ti dve KS sta takrat (pred leti) izrazili željo o samostojnem pluženju na področju omenjenih krajevnih skupnosti. KOP je s tem izgubil pristojnosti za opravljanje del na omenjenem področju. Matjaž Švagana je spregovoril o tekočih investicijah v občini, prisotni na 24. redni seji so imeli ponovno prvo obravnavo Predloga sprememb in dopolnitev Ureditvenega načrta za območje Rudnik - Toplice in Predlog dopolnitev Zazidalnega načrta za območje Potoška vas - šola in levi breg Kotredeščice v Zagorju ob Savi. Na koncu seje je župan svetnike in svetnice seznanil še z odločitvijo vlade RS (seja je bila 25. 11. 2005), ki je zavrnila zahtevo posameznikov v KS Izlake po samostojni občini. Tako Izlake ostajajo še naprej krajevna skupnost v sklopu občine Zagorje ob Savi. M.A.Š. ČEMŠENIŠKE DECEMBRSKE NOVIČKE December je mesec srečanj starostnikov, ki jih pripravljajo krajevne skupnosti, Rdeči križ in učenci osnovnih šol. V Zaloki je bilo v nedeljo eno takšnih srečanj, kjer so za kulturni program poskrbeli učenci in učiteljice OŠ Ivana Skvarče, PŠ Čemšenik. Veselo je bilo na letošnjem Miklavževem sejmu v Cemšeniku. Šola je bila temu primemo okrašena.Tako kot prejšnja leta so pridni učenci z učiteljicami pripravili lepo število unikatnih voščilnic in pester kulturni program. Da pa ne bi vse ostalo le pri imenu jih je obiskal tudi pravi Miklavž s svojimi spremljevalci. 26.12.2005 bo pohod do sv. Primoža, v organizaciji Turističnega društva Čemšenik. Ob treh popoldne bo slovesna maša in ogled znamenitih jaslic, ki so delo Ivana Stebana. Sledilo bo veselo druženje in nato odhod z baklami do Jesenovega. V Trojko seveda! Slike in besedilo: St. R. SLOVESNOSTI OB 120 - LETNICI ROJSTVA ANTONA SOVRETA V četrtek, l.decembra 2005, sta se zgodila v Hrastniku dva imenitna dogodka v zvezi s 120 - letnico rojstva Antona Sovreta, klasičnega filologa, prevajalca in humanista, rojenega 4.decembra 1885 v Savni Peči.V galeriji delavskega doma so pripravili bogato razstavo njegovih del in prevodov, člankov o njem in slikovnega gradiva, v dvorani pa svečano predstavitev televizijskega dokumentarca z naslovom Sofra iz Savne Peči. Oglejmo si najprej razstavo, ki je že na prvi pogled pokazala, daje narejena z velikim spoštovanjem do velikega rojaka, da je izjemno lepa in bogata. V osmih vitrinah so dobili obiskovalci celoten pregled nad njegovimi deli.V prvi so bila njegova izvirna dela, med katerimi predstavljajo vrh pred tremi leti ponatisnjeni Stari Grki, ki so izšli prvič leta 1939 in je okupator pretežni del izvodov zmlel v radeški papirnici. Sledilo je nekaj izvodov iz Sovretove osebne knjižnice, med katerimi nosi ena izmed njih letnico 1815. Vitrina z zgodnjimi prevodi se je ponašala s prvencem Sofoklejevega Kralja Oidipusa iz leta 1922, s katerim je postal utemeljitelj in resnični pionir prevajalstva kot besedne umetnosti na Slovenskem, kot je zapisal njegov učenec in naslednik dr.Kajetan Gantar in je bil tudi tokrat med gosti. Sovretove prevajalske umetnine so zvenele tako doživeto, da so ga takrat primerjali s pesnikom Otonom Zupančičem. Posebna vitrina je bila namenjena prvim prevodom Homerjeve Iliade in Odiseje. Za prevod Iliade je dobil Prešernovo nagrado še pred izidom ! Razstavljeni so bili tudi nekateri prevodi filozofskih in zgodovinskih del, pa Platonovi dialogi in še izbor prevodov po drugi svetovni vojni. Med temi prevod Platona Poslednji dnevi Sokrata, za katerega je dobil leta 1956 že drugo Prešernovo nagrado. Člani pripravljalnega odbora za Sovretovo obletnico so posvetili pozornost tudi njegovemu pedagoškemu delu, saj se je vse življenje s srcem zavzemal za boljši slovenski jezik. Tako so bile razstavljene čitanke, slovnice in Slovenski pravopis iz leta 1962, pri katerih je Sovre sodeloval. + Na stene pa so člani Foto kluba Hrastnik pod steklo umestili povečave fotografskega gradiva njegovih fotografij, rokopise, posnetke s Sovretove poti, šolskega kulturnega dne i.t.d. In kje so dobili material za razstavo? » V knjižnici Antona Sovreta smo imeli 35 njegovih del, «je povedal Boštjan Mur, ki si je z direktorico Marijo Vučetič več mesecev prizadeval, da bi zbral čimveč eksponatov. »Potem smo še nekaj dokupili po antikvariatih, okrog 30 naslovov pa so nam podarili iz Knjižnice frančiškanskega samostana Novo mesto, iz Knjižnice Otona Župančiča in Prežihovega Voranca v Ljubljani ter iz Osrednje knjižnice Celje. Tako imamo danes skupaj 70 naslovov, kar pomeni 2/3 monografij, ki so vnesene v sistem Cobis...« Poleg tega so si za razstavo izposodili nekaj primerkov iz celjske knjižnice, iz Sovretove osebne knjižnice, ki jo je zapustil oddelku za klasično filologijo, nekaj iz NUKa in nekaj rokopisov pri Karlu Alešu Orlu, njegovemu dediču. Nekaj rokopisov pa je posredovala avtorica filma Boža Herek. In že smo pri filmu Sofra iz Šavne Peči v produkciji TV Krpan Laško, ki gaje zasnovala Boža Herek, posnel pa Bojan Herek. Cenjene goste s Filozofske fakultete, predstavnike Društva slovenskih književnih prevajalcev, Sovretove učence in sorodnike ter druge obiskovalce, je pozdravil župan Miran Jerič in omenil še nekatere letošnje aktivnosti v zvezi z velikim rojakom - podelitev Sovretove nagrade v Savni Peči, izvedba druge Sovretove poti,... K besedi pa je povabil prof. dr.Matjaža Babiča, predstavnika z Oddelka klasične filologije na Filozofski fakulteti, našega domačina. Dr.Matjaž Babič se je spomnil velikega grškega misleca Platona, ki v delu Država pravi, da ima človeška duša štiri glavne vrline: razsodnost, pogum, modrost in pravičnost. In poudaril, da je Anton Sovre imel vse te štiri vrline... Med opisovanjem njegovih del in pomena za našo prevodno književnost pa je med drugim dejal: »Njegovi prevodi se berejo tekoče in nam ne dajo niti trenutka slutiti, da so v resnici posnetki več kot dva tisoč let starega izvirnika.Tudi v poljudnih delih, ki jih je napisal, se vedno najde pestra, zanimiva in zabavna pripoved. Celo tam, kjer vsebina ni že sama po sebi privlačna, nas pritegne k branju njegov hudomušno kramljajoči slog...« In potem so predvajali film Sofro iz Savne Peči, kije navdušil vse po vrsti. Informativen, zabaven, hudomušen, nabit s čustvi in pozitivno energijo, kar večina ni pričakovala... Gledalci so Antona Sovreta spoznali celovito, kot človeka z veliko energije, duhovitega in nadvse delavnega. »Film je bil narejen kot TV doku- T mentarec, zato si nisem mogla privoščiti, da bi bil suhoparen in dolgočasen...,« je kasneje pojasnjevala simpatična avtorica Boža Herek, ki jo poznamo predvsem s TV Pike in z velenjske TV, sicer pa sta z možem domačina. Njen namen je bil, da predstavi velikega prevajalca čim bolj življenjsko - njegovo življenjsko pot, službovanje, vojaščino, prevajalsko delo...Vmes se kot rdeča nit pojavljajo duhovite, radožive in tehtne pripovedi dr.Kajetana Gantarja, dr.Erike Mihevc Gabrovec, dr.Matjaža Babiča, akademskega slikarja Sava Sovreta, njegovega nečaka in dr.Mitja Bartenjeva ter dr. Alojza Rebule. O imenitnem učenjaku pa so se pred kamero razgovorili tudi njegovi rojaki...«Vsak je bil pripravljen sodelovati,« pripoveduje Boža Herek, » in vsak se Sovreta spominja kot svetlega človeka v najboljšem pomenu besede...« Film spremlja glasba prof.Uroša Kreka, Sovretovega prijatelja. »Zveni tako, kot bi bila napisana posebej za ta film...« Seveda so se ji pri delu odpirala vedno nova in nova obzorja, tako da se je težko odločala za končni izbor. »Sem vas dobro ožel ?« bi ji dejal Sovre, če bi videl film. Tako je namreč včasih vprašal svoje študente na izpitih, kjer ni bilo milosti. Boža Herek upa, da bo film koga spodbudil, da bo še kaj novega raziskal o Antonu Sovretu iz Šavne Peči ali pa prebral kak njegov prevod. »Njegova slava ne bledi, ampak sije iz leta v leto svetleje...« je dejal v svojem govoru dr .Matjaž Babič. Fotografije: arhiv Občine Hrastnik, Fanči Moljk Besedilo: Fanči Moljk (0 SRHLJIVA SKRITO OROŽJE JE OMOGOČILO ORRAMKO DOMOVINE Kadar se boste odpravili v zasavsko hribovje, bodite pozorni na domačije Čebin in Zore v okolici Zagorja, Vozelj, Žagar, Zakonjšek, Kupšek in Garmuš nad Trbovljami ter Gorenc na Kalu nad Hrastnikom. Na njih boste opazili spominske znake, ki pričajo o junaškem dejanju iz leta 1990. Svečano odkritje spominskih znakov je potekalo v dneh od 11. do 28. novembra 2005. Za kaj? Zaradi nenehnih groženj armadnega vrha nekdanje države, bi morali zasavski teritorialci oddati orožje in strelivo, ki so ga imeli v skladišču pripravljenega za usposabljanje teritorialnih enot. Na štabu Teritorialne obrambe v Trbovljah, ki mu je leta 1990 poveljeval Matjaž Piškur, pa so se odločili drugače. Vse orožje in strelivo, ki je bilo v skladišču TO, so premestili na tajne lokacije. Za iskanje primernih lokacij je bil zadolžen Bojan Šoper. Njegova naloga je bila nevarna in odgovorna. Moral je poiskati zanesljive ljudi, ki bodo sprejeli orožje in strelivo. Akcija je potekala v popolni tajnosti. Stopnja konspirativnosti je bila tako visoka, da tudi kmetje, ki so privolili, da bodo prevzeli in skrili orožje, do nedavnega niso vedeli, kdo vse je sodeloval pri tem podvigu. Leta 1990, v mesecu oktobru, je Bojan Šoper začel izvajati povelje. Obiskoval je kmete, ki so bili po njegovi osebni presoji vredni zaupanja, predvsem pa pripravljeni izpostaviti svojo varnost in življenje in svojih družin. Obiskal je tudi kmetijo Ludvika Kupška, ki ga tisti dan ni bilo doma. Bil je v jami, na »šihtu«. Poklicali so ga. Takoj je moral domov. »Ko sem prišel domov, sta žena in Bojan pila kavo. Imel sem občutek, da sta se že vse dogovorila. Breda je bila noseča. To me je spravljalo v dilemo ali smo sploh pripravljeni prevzeti tako odgovorno in nevarno nalogo. Odločitev sem prepustil ženi. Pravzaprav sem dogovor, ki sta ga Breda in Bojan dosegla že pred mojim prihodom, le še potrdil. Orožje je bilo pri nas od oktobra leta 1990 do aprila 1991. Lahko vam povem, da so tisti meseci, ko smo v garaži pod spalnico skrivali orožje in strelivo, zelo počasi minevali. Strah nas je bilo. Pozorni smo bili na vsakega neznanca, ki se je pojavil v bližini domačije. Še posebej napeti so bili dnevi, ko se je šušljalo, da so obveščevalci jugoarmije že zelo blizu skrivališča. Takrat sem razmišljal, da bi v gozdu skopal bunker in vanj skril orožje. Pa je vendarle ostalo ves čas v garaži. Obstajala sta dva ključa. Eden je bil na štabu, drugega smo imeli na kmetiji. Po dogovoru z Matjažem Piškurjem smo orožje čuvali kot civilne osebe. To je pomenilo, da ga brez vednosti odgovornih oseb na štabu ne smemo uporabljati. Kljub temu sem iz zaloge vzel eno izmed pušk. Očistil sem jo in napolnil. Puška je bila ves čas v spalnici pod posteljo. Tako sem se počutil bolj varnega.« Breda Kupšek se natančno spominja, kdaj so trboveljski teritorialci prišli po orožje: »Iz porodnišnice sem se z novorojenčkom vrnila domov 5. aprila, dan poprej, 4. aprila 1991 so teritorialci odpeljali orožje in strelivo. Z Ludvikom sva si oddahnila. Da je pri nas skrito orožje, ni smel nihče izvedeti. Otroci niso vedeli, kaj se nahaja v garaži. Tudi Ludvikova mama ne. Kadar je kdo hotel v garažo, sva se z možem izgovarjala, da ne najdeva ključa.« Matjaž Piškurje pojasnil, od kod je prišel ukaz za akcijo: » Do mene je prišel ukaz iz Celja. Je pa ukaz izdal general Slapar, kije bil tiste čase še major. Seveda se je vse dogajalo v strogi tajnosti. Naše poveljstvoje vedelo, da bo armada prišla in nas poskušala razorožiti. To jim je v večini slovenskih občin tudi uspelo. Pri nas smo ukrepali takoj. Brez odlašanja smo izvršili ukaz. Ce bi se vojska takrat polastila vsega razpoložljivega orožja, s katerim smo razpolagali v Sloveniji, potem pri nas tudi vojne ne bi bilo. Odvzeta bi nam bila možnost obrambe. Danes znani dogodki, bi potekali povsem drugače. Posest orožja je omogočila obrambo domovine in njeno osamosvojitev.« Bojan Soper se spominja, kako je potekalo iskanje zaupnih oseb in celotna operacija: »Na štabu smo ocenili razmere in ugotovili, da je potrebno kar najbolj razpršiti količino orožja po terenu. Poleg tega smo določili skrivališča tako, da so bila precej odmaknjena eno od drugega. Celotni teritorij smo razdelili na območja od vzhoda proti zahodu. Najbolj pomembno pa je bilo najti prave ljudi, ki bodo sprejeli nalogo in znali o zadevi tudi molčati. Zanašali smo se lahko le na osebno poznavanje tukajšnjega prebivalstva. Koga obiskati in se z njim pogovoriti o tako kočljivi zadevi, je bila izjemno težka odločitev. Bilo je več predlogov. Po posvetu s komandantom Piškurjem je padla odločitev o konkretnih imenih in priimkih. Moram reči, da je bila velika večina med izbranimi ljudmi takoj pripravljena sodelovati. Vsi, ki smo takrat delo vali v štabu, velikokrat nismo mogli spati, ko smo analizirali možnosti za realizacijo ukaza. Dane okoliščine so zahtevale previdnost, hitro reagiranje in predvsem strogo tajnost. Bili smo pod nenehnimi pritiski s strani vojaških oblasti. Varnostno obveščevalna služba armade je imele o nas vse podatke. Od naših naslovov, do telefonskih številk in o družinskih članih. Obstajala je nevarnost likvidacije stalne sestave štaba. Ce bi do tega prišlo, bi lahko vojska v Sloveniji počela kar bi se ji zljubilo. Komandant Matjaž Piškur se je takrat modro odločil in izdal povelje, da se izdelajo ovojnice z zapečateno vsebino. Eno ovojnico je dobil vsak kmet, ki mu je bilo zaupano orožje, drugo pa so dobili poveljniki enot TO. V primeru likvidacije stalnega sestava poveljstva, bi lahko poveljniki enot sami prišli in prevzeli orožje na skritih lokacijah , izvršili mobilizacijo in pričeli z bojnim delovanjem. V tistih časih smo se resnično znašli v kočljivi situaciji. Leta 1993 smo imeli načelniki za operativne učne zadeve v območnih poveljstvih posvet o mednarodnem vojnem pravu. Prisotni so bili tudi vidni predstavniki pravne stroke in visoki predstavniki Ministrstva za obrambo. Na posvetu sem izpostavil vprašanje, kaj bi bilo z nami, pripadniki stalne rezervne sestave, pripadniki MSNZ, torej tudi s posamezniki, ki so čuvali orožje, v primeru, če bi se stvari SRHLJIVA © ---------------------1—— obrnile drugače kot so se. Po posvetu pravnih strokovnjakov je sledil odgovor, ki nas je osupnil. Za izdajo države je bila v jugoslovanski jurisdikciji predvidena kazen 25 let strogega zapora, z dodatkom, da bi imeli veliko srečo tisti, ki bi sploh prišli pred vojaško sodišče. Pri vsem tem je zelo pomembno dejstvo, da se je zadeva odvijala pred plebiscitom, do katerega je prišlo v mesecu decembru leta 1990. Takrat še nismo imeli podpore ljudstva, ki se je na plebiscitu odločilo za samostojno državo šele dva meseca po naših tajnih akcijah. To pomeni, daje tudi v Sloveniji takrat še bila v veljavi jugoslovanska zakonodaja. Vlada RS pa je, na plebiscitu izraženo voljo ljudstva sprejela in potrdila še mnogo kasneje, 25. junija 1991, dan preden se je pri nas začela vojna. Vsa zahvala ljudem, ki so nas oktobra, leta 1990, brezpogojno podprli in izpostavili varnost svojih družin. Brez takšnih ljudi ne bi bilo naše samostojnosti. To so ljudje, ki so v odločilnih trenutkih pokazali, kaj pomeni biti rodoljub. To je bilo dejanje odločnih in hrabrih ljudi.« Po petnajstih letih dobivajo priznanja ljudje, ki so v kritičnih trenutkih osamosvajanja dokazali pripadnost svojemu narodu. Ludvik Kupšek in njegova žena Breda pa tudi vsi ostali, ki so bili v novembru 2005 deležni vseh časti ob odkritju spominskih obeležij na svojih domačijah, spadajo med tiste posameznike brez katerih ni prepoznavnosti nekega naroda. Ludvik Kupšek pa ne more skriti razočaranja nad sedanjostjo: » Vsi, ki smo skrivali orožje, smo kmetje. To pomeni, da se država vedno, kadar ji voda teče v grlo, obme na slovenskega kmeta. Ko sem se moral tiste čase odločiti ali bomo skrivali orožje ali ne, sem imel pred očmi svoje prednike, sebe in bodoče rodove. Začutil sem, da lahko sam nekaj prispevam, da se stoletja trajajoče hrepenenje mojih prednikov o samostojni državi uresniči. Želel sem, da bomo končno na svoji zemlji gospodarji. In videl sem lepšo prihodnost za nove rodove. Samostojno Slovenijo sem si predstavljal kot svobodno, moderno in napredno državo. Marsikaj se je uresničilo. Dogaja pa se, da so vse večje razlike med ljudmi. Eni ‘rastejo ’ drugi pa tonejo vse globlje. Skrbi me usoda malih ljudi, predvsem pa usoda slovenskega kmeta.« Besedilo in slike: Anton Sutar Utekočinjena hrana: w Vinska klet Santomas, katere lastnik je Ludvik Nazarij Glavina, je v Šmarju nad Koprom, na višini 270 m nad morjem. Del vinogradov je tudi v predelu Bivol nad Izolo. Na pridelano grozdje ima torej velik vpliv bližina morja in sredozemsko podnebje. Ludvik Nazarij Glavina prisega na rdeča vina, kot so merlot, refošk in cabemet sauvignon. Celo chardonay so precepili v refošk. Pri tem jim je pomagala ekipa strokovnjakov iz Italije. Sicer zapleten postopek je bil zelo uspešen. V kleti Santomas od belih vin najdemo le avtohtono malvazijo. Filip Krtelj, zastopnik Vinske kleti Santomas, je med predstavitvijo vin povedal, da mnogo ljudi pogosto pomisli, da je ponudba vin preskromna, ko vino povezujemo s kulinarično raznolikostjo. Pa temu ni tako. Dobro popečena riba na žaru in na različne načine pripravljeno rdeče meso ter divjačina, izkazujejo veliko pripadnost rdečim vinom kot so refošk, merlot in cabemet sauvignon. Zraven svežega refoška sodi tudi na žaru popečena zelenjava kot n.pr. melancani ah paprika. Kadar si zaželite jedi iz divjačine, vam bo prav prišel antonius refošk letnik 2000 in antonius cabemet savignon letnik 2001. Refošk antonius se pojavlja na mizah prestižnih restavracij po svetu. To vino, kljub prisotnosti konkurence s celega sveta, osebje gostom rado priporoči in postreže, kadar se pred gurmani pojavijo svetovno znani sveži siri. K testeninam in rižotam, kjer so prisotne tudi gobje priloge in omake, sodi karikirana malvazija letnik 2004. Delno karikirana malvazija je gosto vino, ki lepo sklada z omenjenimi jedmi. Malvazija se poda tudi k puranjemu nadevu. Ta, ki jo pridela Glavina, je samosvoja in je bila deležna pohval na vinskem festivalu INFOS, kije potekal pred dnevi. Laskavi komentarji so prišli tudi s strani konkurence s področja Istre. Zelo težko si je predstavljati, da sladico poplaknemo s suhim rdečim vinom. K sladicam sodijo polsladka in sladka vina. Vina iz kleti Santomas to zagotovo niso. Pa vendar so tudi tu izjeme. Zgoščeni okus sladic, v katerih prevladuje čokolada, potrebuje priokus vina grande cuvee letnik 2000 iz kleti Santomas. Okus čokolade in vina se prelije v popolno harmonijo. Grande cuvee vsebuje 80% refoška, 15% zavzema cabemet sauvignon, 5% pa pripada merlotu. Letno v kleti Santomas pridelajo od 1200 do 1500 steklenic omenjenega vina. Leta 2006 pa bo to vino, ki je presenetilo tudi najvidnejše strokovnjake in poznavalce vin, prisotno tudi na policah v Vinoteki klopotec. Če ste v dvoje in hrepenite po ljubezni, vam bo v veliko pomoč majhna steklenička (0,5 1). V njej se skriva antonius refošk letnik 2000. Vino vzbuja hrepenenje in prikliče navdih. Spontano temu sledijo lepi trenutki. Besedilo in slike: MA.S Steklarna Hrastnik je v drugi polovici meseca novembra pričela s proizvodnjo v novi tovarni. Slednja je v svetovnem merilu najsodobnejša steklarna za proizvodnjo specialne steklene embalaže, ki jo je poslovni sistem Steklarne Hrastnik zgradil na desnem bregu reke Save v Hrastniku. Pred približno mesecem dni so na lokacijo nove tovarne za proizvodnjo specialne steklene embalaže v nove delovne prostore preseljeni vsi v tej hčerinski družbi zaposleni delavci. Nova tovarna s štirimi proizvodnimi linijami poskusno že obratuje. Dve novi IS liniji obratujeta že od pričetka meseca oktobra, v tem tednu pa je z obratovanjem pričela še četrta linija za proizvodnjo steklene embalaže, ki je bila na novo lokacijo preseljena v začetku novembra. »Ob zagonu smo občasno imeli nekaj težav s kvaliteto stekla, vendar so to normalne zagonske težave. 120-tonska peč je v tem trenutku že normalno obremenjena, občasne pomanjkljivosti, če se pojavijo, pa sproti odpravljamo. Pri tem so nam v pomoč vrhunski strokovnjaki s področja steklarske stroke. Prav tako se odpravljamo reklamacije, ki smo jih naslovih na glavnega izvajalca gradnje nove tovarne. Na stari lokaciji, kjer je ostala proizvodnja stekla za široko potrošnjo, smo v tem trenutku v fazi zaganjanja nove proizvodne linije, stare linije pa bodo prestavljene do predvidoma sredine meseca decembra tega leta. Do konca leta 2005 bo izveden še projekt pripojitve družbe Steklarne Hrastnik - Stedek družbi Steklarna Hrastnik - Vitrum, v januarju 2006 bo v Hrastnik preseljena tudi dejavnost dekoriranja steklenih izdelkov. Razlogi za selitev so predvsem v razpoložljivih prostorskih možnostih na obstoječi lokaciji v Hrastniku, ki smo jih pridobili s prestavitvijo proizvodnje specialne steklene embalaže na novo lokacijo. Pomemben razlog pripojitve dejavnosti dekoriranja steklenih izdelkov je tudi boljša povezanost in sinergija proizvodnje ter dekoriranja steklenih izdelkov in zato posledično večja konkurenčnost na že tako zahtevnem trgu.« so odločni v firmi. Besedilo: Rudi Span REKLAME ©>| VINOTEKA iaoPOTEc Tržnica. Zagorje Tel. & fax: 03/50 64 195 n. Marija Naprudnik s.p. V mesecu novembru in decembru od 9. ure dalje vljudno vabljeni na degustacijo vin. V soboto, 10. 12. 2005 se bo predstavilo vinogradništvo Steyer iz Gornje Radgone, 17. 12. 2005 vinogradništvo Masus-Makovec iz Vipavske doline. Ministrstvo za zdravje opozarja! Prekomerno uživanje alkohola lahko škoduje zdravju. Valvasorjev trg 3 1270 Litija tel./fax: 01/8983-029,8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 ' 041 765-113 produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z možnostjo sponzoriranja (ostatiilfi Uti trženje in produkcija za gospodarsko interesno združenje lokalnih TV Slovenije VHS, S-VHS, BETA SP ^ , E-mail: atv.signal@siol.net dat! f. ; ./v-" /'-x;': -- : || ■: NAJBOLJ GLEDANA j LOKALNA TELEVIZIJA] V SLOVENIJI pff® OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! srgcanjk: upokojenih obrtnikov V HOTELU KUM V ZAGORJU V četrtek, 24. 11. 2005 smo se bivši obrtniki Obrtne zbornice Zagorje ob Savi udeležili srečanja upokojencev. Najprej nas je pozdravila sekretarka Majda Razpotnik, nato pa je nekaj besed spregovoril tudi predsednik Ule Jože. Seveda imamo tudi upokojenci svojega predsednika, bivšo frizerko Mileno... Po uvodnih pozdravnih besedah se je srečanje nadaljevalo v sproščenem vzdušju ob izbrani pijači in jedači. Za popestritev dogajanja je poskrbela tudi prijetna glasba. Ob vsem omenjenem so se nam kar hitro razvezali jezički in začeli smo obujati spomine na vajeniške dni oz. na leta šolanja. Ugotavljali smo, da nam ni bilo prav nič težko iti tudi po dvakrat na dan iz Izlak v Zagorje in nazaj. V mislih smo takrat imeli le to, da se izšolamo oz. da pridemo do svojega poklica. Še posebej je bilo zanimivo, ko se je v pogovor o spominih vključil tvoj mentor oz. pomočnik. Enaki spomini so bili prikazani z dveh plati. Tak pogovor je še posebej zanimiv, saj smo obujali spomine izpred skoraj petdesetih let. Zdi se, kot bi bilo včeraj, vendar je ta čas že davno za nami. Srečanje smo zapustili zadovoljni in že v pričakovanju naslednjega. Besedilo: Franc Ravnikar Simonu spet čestitke Na pravkar končanem Festivalu slovenskega filma v Portorožu so izbrali film Odgrobadogroba kot najboljšega. Nagrado za najboljšo režijo pa je dobil film Uglaševanje.. .Pri obeh je imel prste vmes naš Simon Tanšek, direktor fotografije, za kar mu iskreno čestitamo. F.M V Hrastniku podelili štipendije V petek, 2.decembra 2005, je v Hrastniku 32 študentov podpisalo pogodbe o štipendiranju. Na osnovi javnega razpisa jih je na svoji seji 23.nov. odobril odbor za vzgojo, izobraževanje, kulturo in šport za študente z nižjim socialnim statusom. Ena pa je za poklicno izobraževanje. Sprejel jih je župan Miran Jerič in predsednica tega odbora. F.M. DI(V)JAŠKA SOLA ILORLIE IN PRAKSI' -ŠOLA BODOČIH MOJSTROV Srednja tehniška in poklicna šola v Trbovljah je šola, ki daje poudarek širini pri izobraževanju. Poleg klasičnega izobraževanja tehnikov, imajo še tehniško gimnazijo za malo bolj ambiciozne dijake in poklicno izobraževanje, ki dijakom ponuja pridobitev splošnega znanja potrebnega za vsakodnevno življenje ter specializirano teoretično in praktično znanje za poklice, ki omogočajo mladim, da po končanem izobraževanju postanejo mojstri na svojem področju kot so; avtomehaniki, inštalaterji in razni profili kovinarskih poklicev. Ko seje pričelo šolsko leto 2004/2005, so se na šoli, v objektu poklicne šole, odločili za zamenjavo radiatorjev. Potrebna je bila zamenjava vseh grelnih teles z regulacijskimi ventili. Mentor Miran Romih je k sodelovanju pozval dijake 2. in 3. letnika, ki se udeležujejo izobraževanja skupnega modela v strojništvu, smer inštalater. Izobraževanje poteka tri leta. Mladi inštalaterji so mojstrsko opravili delo, saj po opravljeni zamenjavi radiatorjev ni bilo nobenih problemov, ne z ogrevanjem niti s puščanjem vode, na kritičnih spojnih točkah instalacijskega sistema. V mesecu dni je 12 dijakov zamenjalo 50 radiatorjev in pripadajočih termostat ventilov. Delo je strokovno in zahtevno. Tako je bilo tudi opravljeno. Ministrstvo je prispevalo sredstva za material. Dela so bila opravljena v okvirih praktičnega izobraževanja. Dijaki so tako privarčevali okrog 1 mio sit denarja davkoplačevalcev, najbolj pomembno pa je, da si pridobivajo delovne izkušnje in samozavest. Oboje jim bo še kako prav prišlo, ko bodo svoje, v šoli pridobljeno znanje, preizkusili na delovnih mestih v proizvodnem procesu ali na področju vzdrževanja in servisiranja. Pričakujemo pa lahko, da bodo na šoli vzgojeni kadri postali tudi dobri in konkurenčni samostojni podjetniki. Slike: arhiv šole Besedilo: M.A.Š. KOLUMNA + ALEKSU POKEDMK: O NESREČNEM FRANCELJNU Celo strogi in razvpiti psihiater dr. Janez Rugelj je priznal, da tudi alkohol ni mogel uničiti pesniške genialnosti Franceta Prešerna. Pred nekaj dnevi je minilo 205 let od njegovega rojstva v Vrbi na Gorenjskem. Slovenci se raje spominjamo smrti kot rojstev velikih mož, ki so zaznamovali slovensko zgodovino, čeprav je rojstvo temeljni pogoj vsake smrti. Vendarle pa je treba priznati, da se šele po smrti lahko ovrednoti človekovo življenje. Mali France je začel dihati, okušati življenje, se učiti ter spoznavati svetle in temne plati bivanja. Zaznamovan je bil zlasti z bolečino zaradi neuslišane ljubezni in odmikanja sreče, ki jo je iskal. Izkusil je, da svet ne more dati prave sreče. Še sreča, saj je bil to ključ do stvaritve njegovih največjih pesniških umetnin. Postal je nekakšen simbol hrepenenja slovenskega naroda po politični in gospodarski samostojnosti, po tem, da postane sam gospodar na svoji zemlji. Morda je predvsem zato njegovo ime tako čislano, Zdravljica pa uradna himna samostojne države Republike Slovenije. Pesniško je izjemen, ker se dotika samega brezna človeškega čutenja. Vrhunec Poezij je Sonetje nesreče. “O Vrba! Srečna, draga vas domača ...” Hrepeneči pesnik si želi spet občutiti imenitnost varnega zavetja doma, ki mu po življenjskih brodolomih pomeni še več kot takrat, ko ga je v želji po spoznanju širnega sveta zapustil. Pesem najkrajše ponazarja pregovor, “ljubo doma, kdor ga ima,” toda brez odhoda od doma ne bi spoznal resničnega življenja. V vaški idili bi ostal nedolžno srečen, vendar hkrati naivno neveden. Ne glede na srečo ali nesrečo prej ali slej “človek v obraz pogleda bele smrti oznanilu”. Ne odžene ga ne uspeh v življenju ne skrb za zdravje in splošno blaginjo. Ubiti smo že z rojstvom, naj bomo “na svet d’jani” v vladarski hiši ali v klošarskem gnezdu. “Pred smrtjo ne obvar’je koža gladka, / od nje nas ne odkup’jo kupi zlata, / ne odpodi od nas življenja tata / veselja hrup, ne pevcov pesem sladka,” pravi 2. kitica pesmi Memento mori {Spominjajse smrti). Kljub temu je bil Prešeren do konca zvest življenjskim slastem, čeprav je zaradi škodljivih zasvojenosti kot posledic osebnega obupa in osamljenosti predčasno “čivknil”. Vsi smo takšni Franceljni. Koliko let bomo dočakali, ni pomembno. Zavedati bi se morali, da lahko nekdo v manj kot 50 letih postane vrhunski pesnik, nekdo drug pa niti v 100 letih ne postori kaj prida pomembnega. Vendar pa vsi “tlačimo zemljo” in razen redkih izjem raje živimo, kot da bi “se šli hladit v črno kamro”. Upamo na boljši jutri, čeprav zelo pogosto delujemo proti svojemu obstoju. V krčevitem oklepanju življenja spodkopavamo temelje, ki nas držijo pokonci. Kaj je za vrati smrti? To se sprašuje vsak izmed nas. Srečo ima večina, ki si tega ne žene k srcu. So pa takšni, kakršen je bil Prešeren in so najbrž vsi umetniki. Globlje dojemajo življenje, zato jih človeška usoda preganja do bolečine. Solze stečejo, pesem nastane, a “usodi kruti nihče se ne izmuzne, večnost zapisala jo je v kri minljivo”. Tega dejstva ne spremeni nobena vera, upanje, ljubezen - le podaljšuje agonijo ujetosti v obroč neodložljivega. Lahko si pulimo lase, vendar nič ne pomaga. Lahko se tolažimo, ampak dolgoročnega učinka takšno početje ne bo doseglo. Iskalci večnega življenja so po eni strani res občudovanja vredni, po drugi pa zaslužijo največji prezir. Čemu? Zaradi sebičnosti, ki krmi njihovo prizadevanje. Stremijo k nečemu na račun zavračanja naravnega toka stvari. “Teče vse in gre, voda se menjuje, struga le ostaja, ribe tok odnaša.” Največja skušnjava, kiji naseda površna množica vernikov, ki v resnici nima pojma o Resnici, je ta, da si večno veselje predstavljajo skozi telesne užitke. “Peli bomo in plesali in morda se dol dajali v deželi čisti raja, kjer po vinu in pogačah me božanski vonj osvaja.” Živalskost nima mesta v večni gloriji, ker bi v tem primeru živali večno živele, razvoj pa ne bi težil k pojavu človeka. Zavest teži k razvoju popolnega bitja, kar človek prav gotovo ni. Ljudje smo le eno izmed prehodnih bitij na poti k razvoju Popolnosti v Snovi. Ena izmed lastnosti te popolnosti bitij, do katere je še daleč, bo samo po sebi umevno tudi večno življenje. Toda oziranje v nebo nam je kljub temu dovoljeno. “Poglej v sonce, vdihni zemski zrak, morda že jutri stopil zadnji boš korak...” Z Banko Zasavje lažje in hitreje do cilja SREČANJE BANČNIKOV S PODJETNIKI Banka Zasavje je organizirala v zadnjih novembrskih dneh srečanja s podjetniki in samostojnimi podjetniki - zasebniki v Zasavju. Glavni namen srečanj je bil, da seznanijo komitente z nekaterimi novostmi, ki so bile v poslovanje že uvedene in s tistimi, ki jih šele uvajajo in bodo lahko vplivale na prihodnje poslovne odločitve. Prvo srečanje je bilo 24. novembra v predavalnici Delavskega doma v Trbovljah, naslednje 29. v Regionalnem centru za razvoj v Zagorju in zadnje 30. novembra v poslovni dvorani v Hrastniku. Več kot polovica vabljenih gostov je našla čas in se srečanja z zanimanjem udeležila. Dobre poslovne odnose in medsebojno zaupanje, ki se je stkalo v sodelovanju banke in komitentov, želi banka ohraniti in nadgrajevati, zato načrtuje podobna srečanja tudi v prihodnje. Marija Marot, članica uprave Banke Zasavje d.d. Trbovlje, se je zahvalila vsem za dosedanje dobro poslovno sodelovanje, ki gaje utemeljila s podatki o uspešnosti poslovanja banke, saj se je bilančna vsota od leta 2000 do letos podvojila in znaša že 60 milijard tolarjev. Na skoraj 50-letni poti so banko spremljale številne organizacijske spremembe, vendar z gotovostjo trdijo, da banka nudi dobre finančne in druge storitve svojim komitentom. Banka Zasavje je članica bančne skupine Nove Ljubljanske banke, kar omogoča komitentom koriščenje več vrst storitev in pocenitev nekaterih stroškov. Strokovni sodelavci so predstavili štiri področja poslovanja banke. Maja Jordan, direktorica sektorja naložb, je predstavila vlogo poslovnega skrbnika, ki so ga začeli uvajati pred dvema letoma in naj bi bil vez med podjetnikom in banko. Ker so za podjetnika večkrat problem finančna sredstva, je razložila, kakšen pomen imajo pri poslovanju podjetij različne možne oblike posojil, premostitvenih kreditov, limitov, garancij, akreditivov, avaliranje menic, odkupi terjatev idr. Vsekakor pa je pomembno za komitente, da dobro poznajo tudi ponudbo depozitov, s katerimi lahko oplemenitijo trenutno prosta finančna sredstva. O novih plačilnih instrumentih - posebni položnici, posebni nakaznici, direktni bremenitvi, direktni odobritvi in trajnih nalogih, je govorila Danica Kozjek, vodja oddelka plačilnega prometa. Pogoj za njihovo uvedbo je bilo prestrukturiranje računov v transakcijske račune. Zanimivo je bilo slišati, kako potujejo podatki o nakazilih preko plačilnega prometa v zbirni center in obratno in kako nakazati denar, kadar ne pozna plačnik številke računa prejemnika, kdaj je odobritev oz. bremenitev ‘direktna’, kako poteka plačevanje s trajniki, zakaj standardizacija zapisa podatkov ter kakšne so razlike med njimi in kakšne so iz tega izhajajoče prednosti. Namestnik direktorice sektorja poslovanja s prebivalstvom Claudio Koritnik je spregovoril o storitvah, kijih banka nudi fizičnim osebam, prebivalstvu, saj se vedno medsebojno prepletata vlogi podjetnika in fizične osebe. Izpostavil je predvsem tiste, ki jih je banka uvedla v letošnjem letu, kot so nedepozitni investicijski produkti -vzajemni skladi NLB, NLB varčevanje Vita plus in NLB naložbe Vita, ki jih lahko podjetniki opravljajo kot fizične in kot pravne osebe. Opozoril je še na možnost nakupa in prodaje vrednostnih papirjev ter na posebno ponudbo banke v decembru, na »Zimski kredit«. Tudi Banka Zasavje se že nekaj časa intenzivno pripravlja na prevzem Evra kot plačilnega sredstva. Aktivnosti, kijih izvajajo, so povezane s spremembami in se bodo slej kot prej močno odražale tudi pri poslovnih partnerjih. Vodja projekta Evro v banki je Tomaž Poznič. V oktobru 2006 naj bi bil določen menjalniški tečaj, 1. januarja 2007 pa naj bi postal evro redno plačilno sredstvo v Sloveniji. Tolarje bo mogoče po 28.2.2007 zamenjati le še v Banki Slovenije. Prednovoletni čas je bil povod tudi za malo manj formalno druženje, kjer pa udeleženci pogovorov niso mogli mimo nekaterih vprašanj, na katera so bančni strokovnjaki z veseljem odgovorili. Oboji so se strinjali, da so tovrstna srečanja še kako potrebna, saj lahko banka svoje storitve prilagaja potrebam in željam komitentov. Nedvomno je predstavitev celovite ponudbe možnost za ustrezen partnerski odnos in iskanje najustreznejših oblik financiranja. Marijo Marot smo povprašali, koliko pravnih oseb ima pri Banki Zasavje odprte transakcijske račune in prosili, da na kratko pove nekaj zanimivosti o banki in bančni skupini NLB. Z Banko Zasavje posluje več kot 1800 gospodarskih družb, podjetnikov in društev, od tega jih lahko kar 96 % pripišemo malemu gospodarstvu. Številčno močni zasavski podjetniki pomenijo vdanih kreditih gospodarstvu 42 % oz okrog 10 milijard tolarjev. Banka Zasavje je res najmanjša slovenska banka, vendar je vključena v Skupino NLB, ki pokriva 36 % slovenskega bančnega prostora. Strankam banke so tako dostopne storitve vseh podjetij največje slovenske finančne skupine, za katero so značilni finančna trdnost in varnost poslovanja, ugled in tradicija. Ker imajo podjetniki vse manj časa je vsekakor dobrodošlo, če jim lahko pomagajo, informirajo in svetujejo poslovni skrbniki. 0 tem je Maja Jordan dodala: Mislim, da je za dobro sodelovanje banke in podjetnikov važno, da le-ti poleg poznavanja storitev in novosti vedo, da imajo na banki poslovnega skrbnika. Kakšna je njegova vloga, kaj lahkQ od njega pričakujejo, na kakšne način poteka sodelovanje, smo jim skušali prikazati v enem izmed prispevkov. Osnovna vloga poslovnega skrbnika je, da povezuje podjetnika z ostalimi strokovnimi sodelavci v banki, da pozna celotno ponudbo banke, da podjetnika strokovno vodi in ga spremlja skozi faze razvoja in skupaj z njim išče optimalne možnosti financiranja. Cilj banke je ohranjati dolgoročni poslovni odnos s podjetniki in temu cilju so prilagojene tudi naše posamične aktivnosti, ki se odražajo v izvajanju široke palete storitev. Besedilo in slike: Irena Vozelj »TOLE BI...!« Je dejal Zdenko Fritz, predsednik uprave Banke Zasavje d.d. Trbovlje na otvoritvi štiridesete samostojne slikarske razstave Bogdana Baroviča, kije štiri svoja dela dal v prodajo, izkupiček pa namenil nakupu invalidskih pripomočkov. V prostorih banke so se pred dnevi srečali predstavniki Društva invalidov Trbovlje in Banke Zasavje in v zares kratki svečanosti je Rudi Jane*ič (D1T) izročil sliko Ladu Lindiču (Banka). Tako so bila sredstva za nakup invalidskih pripomočkov obogatena za 60.000,00 sit. V pogovoru je predsednik društva potodl o problemih in te*avah, s katerimi se dnevno ukvarjajo in jih po svojih močeh poskušajo reševati. V društvu združujejo vse vrste invalidov, ne glede na to, da so člani drugih, svoji invalidnosti primernih, društev. »Občina Trbovlje je prejela listino »občina po meri invalidov« in to listino je nujno potrebno tr*iti v dobro vseh občanov.« se zaveda Rudi Janežič in poudarja, da nekateri ne dojamejo, da so ljudje lačni in je društvo prisiljeno to dokazovati. Zahvalil seje Banki za dober partnerski odnos in razumevanje in povedal, da s to donacijo lahko izvajajo projekt »odprta dlan« za ortopedske pripomočke - vse štiri slike so »prinesle« 300.000,00 sit. Predstavnik banke je poudaril, da se v instituciji zavedajo svoje družbene vloge in da je tudi ta njen del družbeno potreben. Sredstva pa so, kakor povsod, omejena in prizadevanja za dru*beno dobro usmerjajo tudi v akcijo, ko namesto novoletnih čestitk denar nakažejo Rdečemu kri*u. Banka rada prisluhne okolici in lepo je, da lahko pokale razumevanje. MaH Zavod RS za zaposlovanje Direktorica Zavoda RS za zaposlovanje, Območne službe Trbovlje, Liljana Vidic Ristič, je 24. novembra povabila predstavnike medijev na novinarsko konferenco z namenom, seznani širšo javnost z njihovo dejavnostjo. V območni enoti je bilo konec oktobra letos evidentiranih 3856 brezposelnih oseb. Po stopnji formalne izobrazbe je danes brezposelnih oseb • 1704 ali 44,2% z I. in II. stopnjo izobrazbe, • 896 oseb ali 23,2% s III. in IV. stopnjo izobrazbe, • 1057 oseb ali 27,4% s V. stopnjo izobrazbe, • 58 oseb ali 1,5% s VI. stopnjo izobrazbe in • 141 oseb ali 3,7% s VIL stopnjo izobrazbe. Med njimi je kar 2211 žensk ali 57,3%, svojo prvo zaposlitev išče 1162 ali 30,1%, starih nad 40 do 50 let je 743 ali 19,3% in nad 50 let 717 ali 18,6% brezposelnih. Več kot leto dni je bilo na zavodu prijavljenih 1799 ali 46,7% od vseh brezposelnih. Stopnja brezposelnosti se je v avgustu letos prvič po letih od 2000 do 2004 znižala pod 13%. V prvih 10 mesecih se je zaposlilo 1659 oseb, od tega se jih je 270 ali 16,3% vključilo preko javnih del, 1333 ali 80,3% za določen čas. Iz drugih razlogov je bilo črtanih 1423 oseb. Pri tem Zavod dosledno upošteva pravila, ki jih morajo brezposelni upoštevati, tj. dogovor s svojim referentom, ki se ga morajo držati. Delodajalci morajo vsakokrat prijaviti potrebe po delavcih, tudi ko ponovno sklepajo pogodbe za določen čas, zato se je v tem letu povečalo število razpisanih potreb po delavcih na 3332, od tega cca 70% za določen čas. Območna enota Trbovlje ima nadpovprečno stopnjo brezposelnosti zato se vključuje v javne razpise financirane s sredstvi evropskega socialnega sklada. Za delodajalce iz območne službe Trbovlje sta zanimiva razpisa za zaposlovanje starejših od 50 let in pomoč za zaposlovanje dolgotrajno brezposelnih žensk, prijavljene v evidenci brezposelnih oseb več kot dve leti. Na podlagi omenjenih razpisov so se zaposlile 4 osebe nad 50 let v profitnem in neprofitnem sektorju ter 6 težko zaposljivih žensk pri neprofitnih delodajalcih. Na razpise Projekti netržnih zaposlitvenih programov, Usposabljanje na delovnem mestu in integrirani programi usposabljanja za invalide in Usposabljanje na delovnem mestu v učnih delavnicah in učnih podjetjih, se ni prijavil noben delodajalec. Iz sredstev evropskega socialnega sklada se financira tudi javni razpis za izbor izvajalcev delavnic Informacijski centri iskalcev zaposlitev. Na delavnicah naj bi motivirali udeležence za samostojno iskanje zaposlitve. Za območno službo Trbovlje sta bila izbrana izvajalca RCR Zagorje za vključitev 53 in Center za rehabilitacijo invalidov Celje za vključitev 32 brezposelnih oseb. V delavnice so povabili 200 dolgoročno brezposelnih oseb, ki so prejemniki denarnega nadomestila ali denarne pomoči za čas brezposelnosti ali denarne socialne pomoči na centrih za socialno delo, izmed njih so vključili 86 v informacijske centre oz. delavnice. V kratkem bodo izvajali program - donacijsko shemo Izboljšanje računalniške pismenosti brezposelnih, ki se financira s finančno pomočjo nacionalnega programa PHARE 2003 - Ekonomska in socialna kohezija, s sredstvi Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve in sredstvi Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Zagotovili naj boljšo računalniško pismenost in s tem večje možnosti zaposlovanja. Vse aktivnosti morajo biti izvedene do 30.10.2006, vključno s posredovanjem končnega poročila. Za izvajanje lokalnih zaposlitvenih programov - javnih del v letu 2005 je imela OS Trbovlje na razpolago 144.730.538 SIT. Vključitev lahko traja do enega leta, podaljša se lahko le za vključene, ki jim do upokojitve manjka 5 let ali manj. Od januarja do oktobra se je izvajalo 75 občinskih in 7 programov nacionalnega pomena. Vključeno je bilo 270 brezposelnih oseb, povprečno mesečno 163 oseb. Zavod v občinah Litija, Šmartno pri Litiji in Zagorje financira 60% izhodiščne plače tarifnega razreda po ustrezni kolektivni pogodbi zaposlitve in 80% v občini Trbovlje in Hrastnik. Razpis za izbor zaposlitvenih programov - javnih del za leto 2006 je bil objavljen v Ur. listu RS št. 97/05. Zanje ima OS na razpolago 164.340.000 SIT. Po tem razpisu najdejo zaposlitev najtežje zaposlive osebe tj. tiste, ki so starejše od 50 let, prijavljene nad 6 mesecev, osebe prijavljene na Zavodu nad 2 leti, ki imajo L ali II. Stopnjo strokovne izobrazbe, brezposelne osebe prijavljene na Zavodu nad 3 leta, invalidi, ranljive skupine brezposelnih med katere štejejo osebe prijavljene nad 4 leta , Romi, zdravljeni odvisniki, po prestajanju zaporne kazni, žrtve nasilja in osebe z ugotovljeno zaposlitveno oviranostjo, brezposelne ženske starejše od 40 let in prijavljene na Zavodu nad 1 leto... Spremenil se bo delavnik na 40 ur tedensko, vendar bo javno delo trajalo največ leto dni, razen za ženske nad 53 in moške nad 55 let, da izpolnijo starostni pogoj za upokojitev, če jim ni mogoče zagotoviti ustrezne ali primerne zaposlitve. Zavod bo financiral izhodiščne plače v celoti za nacionalne programe javnih del katerih naročnik je Zavod. Za ostale programe bo Zavod financiral 60% izhodiščne plače, razen v Trbovljah, kjer bodo financirali 80%. Besedilo: Irena Vozelj Že naslov prireditve, ki se je odvijala v Hrastniku nam pove, da se res najlepše počutimo v družbi dobrih prijateljev in znancev, kot trdijo Hrastničani. Občina in Turistično društvo Hrastnik je podelilo priznanja v projektu Moja dežela, urejena in čista. Slovesnosti so se udeležili gosti in lepo število nagrajencev, ki si delijo zasluge za urejenost domačega kraja. Lahko bi nam bili za vzgled, saj bi izgled naše dežele moral biti skrb vsakega posameznika. Koliko imamo zares radi svoj kraj in svojo deželo je razvidno iz našega odnosa do nje. Nekaj dni pred omenjeno prireditvijo je bila razstava domače in umetne obrti, ki je bila namenjena kulinaričnim dobrotam in je tokrat nosila naslov » Iz kuhinje moje prababice«. Vse večje receptov, ki se zopet uporabljajo in so našli svoje mesto tudi v sodobni kuhinji. Prav je, da vemo kaj so kuhale naše babice in prababice, saj brez preteklosti ni bodočnosti. Nastopil je čas, da se vračamo našim koreninam in tudi to je eden od načinov, kako jih lahko spet najdemo. Poleg tega, pa se tako tudi učimo zdravega načina prehranjevanja. ZSt.R. SPORNA VIŠINA DENARNEGA NADOMESTILA ZA JAVNO PREDVAJANJE GLASRENIH DEL IN FONOGRAMOV S sprejetjem zakona o avtorskih in sorodnih pravicah (ZASP) morajo vsi, ki javno »priobčujejo glasbena dela in fonograme« na javnem mestu, za to plačati denarno nadomestilo. Javnost pa zakon v svojem 2. členu definira kot »večje število oseb, ki so izven običajnega kroga družine ali kroga osebnih znancev«. Če poenostavimo: vsak lastnik lokala, ki v svojih prostorih vrti glasbo ali ima prižgan televizor, za to plačuje denarno nadomestilo. Pravica avtorjev do njihovega avtorskega dela in do z zakonom določenega nadomestila je nesporna, sporna pa sta višina nadomestila in dejstvo, da avtorske in sorodne pravice zaračunavajo kar tri organizacije, pri čemer plačilo enega računa ne izključuje drugih dveh. Te tri organizacije so: Združenje skladateljev, avtorjev in založnikov za zaščito avtorskih pravic Slovenije (SAZAS), Združenje avtorjev in nosilcev malih in drugih avtorskih pravic Slovenije (ZAMP) in Zavod za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov Slovenije (Zavod IPF). 156. člen ZASP-a določa, da kolektivne organizacije (omenjene zgoraj) z reprezentativnimi združenji uporabnikov (GZS in OZS), sklepajo skupne sporazume o pogojih in načinih uporabe teh del ter višino nadomestil za njihovo uporabo. Pogajanja skupne pogajalske skupine uporabnikov s kolektivnimi organizacijami za sklenitev skupnega sporazuma v skladu s 156. členom ZASP že potekajo. GZS in OZS sta za pogajanja oblikovali skupno pogajalsko skupino, ki jo sestavljajo gospodarstveniki. Cilj pogajanj je sklenitev skupnega sporazuma v skladu z veljavno zakonodajo ter določitev višine nadomestila in način zaračunavanja nadomestil. Višina nadomestila bi morala upoštevati gospodarske razmere na slovenskem trgu, ustrezno sorazmerje med tarifami vseh treh kolektivnih organizacij ter denarno ocenjeno korist, ki jo ima uporaba varovanih del za opravljanje posameznih gospodarskih dejavnosti. Pogajalska skupina uporabnikov si med drugim prizadeva za pobiranje nadomestil preko skupnega računa vseh kolektivnih organizacij, kar bi vplivalo na racionalizacijo pobiranja nadomestil in zmanjšalo stroške njihovega poslovanja. Ob sklenitvi skupnega sporazuma velja tam dogovorjeno nadomestilo kot tarifa, kolektivne organizacije pa objavijo tarife iz sklenjenih sporazumov v Uradnem listu RS. Pogajanja še vedno trajajo, medtem pa vse tri omenjene kolektivne organizacije zaračunavajo nadomestila, ki so v pretežni meri nesorazmerna ter nesprejemljiva s strani uporabnikov. Po mnenju številnih lastnikov lokalov so nadomestila previsoka, še posebej če jih primerjamo z nadomestili, ki jih plačujejo v sosednji Avstriji (v nekaterih primerih več kot desetkrat večja!). Pogajalska skupina se zaveda pereče problematike, ki se nanaša predvsem na višino tarif za uporabo avtorsko varovanih del. Zagovarjajo stališče, da naj bodo tarife določene v taki višini, da jih bo lahko plačevala večina uporabnikov, ne da bi bil pri tem ogrožen Opozarjamo tudi na zmotno mnenje mnogih uporabnikov, da so s plačilom RTV naročnine poravnali vse svoje obveznosti za uporabo avtorskih in sorodnih pravic. Zakon o RTV določa obveznost plačevanja prispevka vsem, ki imajo radijski ali televizijski sprejemnik. Prihodek je namenjen delovanju RTV kot javnemu zavodu. Nadomestila, ki se plačujejo na podlagi ZASP-a, pa so namenjena avtorjem oziroma upravičencem kot nadomestila za uporabo njihovih avtorskih del. PODJETNA f@ njihov poslovni obstoj. O omenjenih problemih in predlogih so opozarjali na skupnih sestankih uporabnikov ter kolektivnih organizacij pri Uradu za intelektualno lastnino in oktobra letos obvestili tudi Ministrstvo za gospodarstvo ter pristojne državne organe. Vsi, ki vas problem zadeva, lahko izrazite svoje mnenje in tako prispevate k hitrejšemu in učinkovitejšemu pogajanju za določitev primerne višine nadomestila pri uporabi avtorskih del. Vse do sklenitve dogovora lahko sodelujete v odprti anketi (javni podpori) z vprašanjem o višini nadomestila na spletnih straneh GZS. Vir: www.gzs.si I.M. V torek, 22. novembra 2005je na OOZ Trbovlje potekal posvet za svetovalne delavce osnovnih šol. Na posvetu je bilo poudarjeno, kako informirati otroke in njihove starše o prednostih poklicnega izobraževanja, atraktivnost novih, evropsko primerljivih programov, ki se že izvajajo (mehatronik operater, grafični operater, frizer, avtoserviser, avtokaroserist), hitra zaposljivost po končanem izobraževanju ali pa nadaljnje izobraževanje po poklicni vertikali. Svetovalni delavci osnovnih šol so ključni akter pri poklicni orientaciji otrok, zato jim je treba posredovati čim več informacij o poklicnem izobraževanju, ki jih bodo lahko prenesli otrokom in njihovim staršem. Pri tem ključno vlogo odigrajo tudi območne obrtne zbornice, ki dobro sodelujejo z osnovnimi šolami (na skupnih roditeljskih sestankih predstavijo poklicno izobraževanje), prav tako sodelujejo srednje in osnovne šole; slednje svoje učence pripeljejo na informativne dneve srednjih šol, kjer so predstavljeni različni poklici in delavnice, na katerih učenci skupaj z dijaki in učitelji srednjih šol pripravijo oziroma sestavijo izdelek in ga ob koncu lahko odnesejo domov. S srednjimi šolami sodelujejo tudi delodajalci, s povpraševanjem po določenih kadrih v šolah. Tovrstno sodelovanje se bo še krepilo, saj bo šolam (v okviru odprtega kurikuluma) prepuščena avtonomija, da same z okoljem kreirajo 20 odstotkov izobraževalnega programa, kar pomeni, da se bodo dogovarjale z delodajalci o posebnih znanjih, kijih le-ti potrebujejo in bodo sestavni del izobraževalnega programa. Na posvetu je predstavnica Zavoda RS za zaposlovanje (območne službe Trbovlje) opozorila na velik problem brezposelnosti v zasavski regiji; velik delež je težje zaposljivih brezposelnih (invalidi, starejši od 50 let, iskalci prve zaposlitve). Hkrati pa je poudarila, da se število potreb po delavcih skoraj vsako leto poveča, še vedno pa je 70 odstotkov zaposlitev ponujenih za določen čas. Deficitarni poklici v zasavski regiji v tem letu so elektrikar energetik, zidar, natakar, voznik, oblikovalec kovin, orodjar, strojnik, elektroinštalater. Suficitarni poklici pa so avtoklepar, pomožni delavec, strojni delovodja, frizer, gospodinjska pomočnica, prodajalec, ekonomski tehnik, prometni tehnik. Zavod za zaposlovanje tesno sodeluje tudi z delodajalci, saj vsako leto pri delodajalcih, ki imajo več kot 10 zaposlenih, izvaja anketo o potrebah po delavcih. Področja takojšnje zaposlitve v zasavski regiji so predvsem v gostinstvu, kovinarstvu in gradbeništvu. Prisotni na posvetu so poudarili, da je treba poklice promovirati predvsem v glavnih medijih (nacionalna televizija, dnevni časopisi); tudi s takim načinom promocije bi lahko dvignili ugled poklicnega izobraževanja, posledično bi se otroci raje odločali za poklicno izobraževanje. Splošna družbena klima je trenutno nenaklonjena poklicem, kar je pomemben dejavnik, ko se učenci odločajo za vpis na gimnazijo ali poklicno šolo. I.M. ©> ŠPORT V petek, 2.decembra 2005, je bilo v dvorani delavskega doma v Hrastniku toliko slovenskih športnih novinarjev in športnih delavcev kot še nikoli doslej. Nič čudnega, Kajakaška zveza Slovenije je razglasila svojega športnika leta 2005, ki je tokrat Peter Kauzer ml., popularni športnik iz Hrastnika oziroma iz Zasavja. Najprej je izrekel dobrodošlico vsem navzočim župan Miran Jerič in dodal slikovito pripombo, da ni čudno, če imamo tako uspešno tradicijo na divjih vodah in uspešne rezultate, ko pa smo ujeti med zasavsko hribovje in reko Savo... «Ponosni smo, daje kajakaš leta naš Peter Kauzer ml....,« je dejal. Ob tem uspehu je čestital tudi vsem funkcionarjem, trenerjem, staršem, sponzorjem in navijačem, ki imajo velik delež pri doseganju dobrih rezultatov. Predsednika KZS Marka Kryžanowskega je nadomeščal podpredsednik Bojan Žmavc, ki se je zahvalil občini in Brodarskemu društvu Steklarna za prisrčen sprejem in organizacijo prireditve in izrekel Petru vse čestitke, saj je odigral v letošnjem letu v njihovi zvezi najvidnejšo vlogo. Se posebej se je zahvalil tudi zasavskim navijačem, ki so ostali slovenski športni javnosti z evropskega tekmovanja v Tacnu zaradi odličnega vzdušja v najlepšem spominu... Ob tej priložnosti so podelili tudi denarne nagrade za tekmovalce in tekmovalke leta, ki so jih prejeli: divje vode - Peter Kauzer ml., 2.mesto na evropskem prvenstvu; Nina Mozetič, 7.mesto na EP mlajših članic; mirne vode - Jernej Župančič, S.mesto na sredozemskih igrah; - Spela Ponomarenko, S.mesto na sredozemskih igrah. Podelili so tudi nagrade za nosilce medalj z največjih tekmovanj: Peter Kauzer, Andrej Nolimal, Dejan Kralj - l.mesto 3x 1 z EP; Jernej Župančič - S.mesto na sredozemskih igrah. Podelili pa so tudi posebno nagrado KZS za športni program RTV Slovenije za popularizacijo kajakaškega športa in Roku Svetku za dolgoletno delo'v tem športu. Slavnostna razglasitev za najboljšega kajakaša leta 2005 Petra Kauzerja, evropskega slalomskega podprvaka in moštvenega prvaka 3x K-l ter bronastega s svetovnega prvenstva 3x K-1, je naznanila mogočna glasba Queenov We are the Champions in bučno ploskanje v dvorani.. .Poleg nagrade in priznanja so Petru predali tudi ključe za enoletno uporabo osebnega avtomobila Fiat Stilo, ki ga podeljuje Avto Triglav in KZS. Naj dodamo, da je prireditev sproščeno in dinamično vodil novinar Tomaž Langerholz, med posameznimi točkami pa so prihajale na oder simpatične pevke seksteta Coronke iz Boštanja, ki so že naše stare znanke. Navdušile so tudi goste...Domiselna je bila tudi scena Borisa Volaja. S to prireditvijo seje tudi uradno končala letošnja tekmovalna sezona. Posamezniki so že najavili, kje bodo trenirali v naslednjih dneh... Zvezdni trenutki se bodo razblinili in čaka jih vsakodnevno trdo delo. Petru Kauzerju in njegovim kolegom ter KZS želimo uspešno sezono tudi v letu 2006. Fotograßje: Matjaž Kirn, Foto klub Firastnik Besedilo: Fanči Moljk ŠPORT © Karate: OPEN Do vrhunca sezone, to je 33. Mednarodnega karate turnirja »Trbovlje 2005«, je še manj kot mesec dni. Turnir v Trbovljah slovi kot turnir z najstarejšim stažem v Evropi, ki bo že drugo leto zapored pod generalnim pokroviteljstvom LAFARGE cementa iz Trbovelj. Temu primerna je tudi udeležba. Na lanskem je nastopilo preko 500 tekmovalcev iz 12 držav Evrope, Azije in Amerike. Trboveljčani se že nekaj časa zelo pospešeno pripravljajo na najpomembnejši dogodek v tem letu, tako tekmovalni kot organizacijski. Skoraj vsak vikend nastopijo na kakšnem tekmovanju doma ali v tujini. Ostali pa vikende v glavnem preživijo v telovadnici, kjer pilijo še zadnje detajle v športni fomi. Sanja NARAGLA V (prva z desne) na zmagovalnem odru z osvojeno bronasto medaljo. Trener Igor NARAGLAV je v soboto, 26. novembra, kljub obilnim sneženim padavinam odpeljal na mednarodni karate turnir »Ljubljana open«, Timija UMEKA, Žigo ROZINA ter Jana in Sanjo NARAGLAV. Na turnirju je nastopilo 540 tekmovalcev iz devetih držav Evrope in Azije. Iz daljne Azije so prispeli karateisti iz Irana, ki slovi za eno izmed najpomembnejših karate velesil na svetu. Trboveljčani so tokrat nastopili samo v katah. Jan se je pogumno pomeril s svojimi nasprotniki, vendar je tekmovanje končal že v drugem kolu. Še manj športne sreče je imel tokrat Žiga, ki je moral športno premoč priznati nasprotniku že kar v prvem kolu. Hrvaški tekmovalec se je uvrstil v finale, kar kaže na njegovo kvaliteto. Slika 1 Da pa niso odšli domov praznih rok, sta tokrat poskrbela, pričakovano, Timi UMEK in, malce presenetljivo, toda zasluženo, Sanja NARAGLAV. Na koncu je bil izkupiček 50 procentni, kar v tako močni konkurenci pomeni ponovno lep uspeh za trboveljske karateiste. Zadnja preizkušnja pred nastopom na 33. Mednarodnem karate turnirjem, je državno pokalno tekmovanje za kadete in člane. TRBOVELJSKE KADETINJE NAJBOLJŠE V SKUPNEM SEŠTEVKU POKALNIH TEKMOVANJ V LETU 2005 V okviru Karate zveze Slovenije je v nedeljo 4. decembra na Vrhniki potekalo drugo, zadnje letošnje pokalno tekmovanje za kadete in člane. Skupno je nastopilo 89 tekmovalk in tekmovalcev iz 24 slovenskih klubov. Za Karate klub Trbovlje so nastopili Nina POŠEBAL, Nastja BEVC, Dunja ANDRENŠEK, Rok LOPAN, Maks ŠMIDHOFER, Žiga ŠANTEJ in Tomy CESTNIK. Vodila sta jih trenerja Jernej SIMERL in Franci POVŠE. V katah se Nini in Nastji ni uspelo pomešati v boj za odličja. So pa zato v ekipnem delu skupaj z Dunjo ponovno osvojile zlato medaljo,tako, da so v skupni uvrstitvi pokalnih tekmovanj osvojile prvo mesto, saj so dekleta zmagale tudi v spomladanskem delu pokalnih tekmovanj. Dunja je nastopila tudi v športnih borbah, kjer je v borbi za bronasto medaljo, nesrečno izgubila na sodniško preglasovanje, po neodločenem rezultatu v regularnem delu borbe in podaljšku. Več sreče so imeli njeni klubski prijatelji, saj je vsem štirim uspelo osvojiti medalje. Rok, Maks in Tomy bronaste, Žiga ŠANTEJ pa je bil ta dan ponovno nepremagljiv za svoje nasprotnike in je osvojil zlato medaljo. S to medaljo so trboveljski karateisti osvojili letos že 130 medaljo na uradnih državnih tekmovanjih in mednarodnih turnirjih. Do 33. Mednarodnega karate turnirja v Trbovljah katerega bodo organizatorji že drugo leto zapored izvedli pod generalnim pokroviteljstvom LAFARGE Cementa iz Trbovelj, nas loči še samo dva tedna. Prijave že prihajajo od vsepovsod, tako, da ni bojazni za udeležbo. V trboveljskem klubu so na vrhuncu priprav, tako tekmovalci kot sami organizatorji. Besedilo in slika: Franjo GLA VICA SS. MEDNARODNI KARATE TURNIR »TRBOVLJE 2005« - NAJSTAREJŠI KARATE TURNIR V EVROPI RO... ...17. decembra letos v Trbovljah. Sodi med najmočnejše in najštevilčnejše tovrstne turnirje v Evropi in ima poleg uspešne organizacijske formule tudi najdaljšo tradicijo karate turnirjev celo v Evropi. V trboveljskem klubu se vsako leto vsi maksimalno trudijo, da ga organizirajo in izvedejo čim bolj kvalitetno. Lanski turnir je imel svojevrsten rekord po številu držav udeleženk, saj je nastopilo preko 500 tekmovalcev iz kar dvanajstih držav Evrope, Azije in Amerike. Tudi letos pričakujemo številčno udeležbo, prijave pa še prihajajo. Pričetek tekmovanja bo ob 9.00 uri. Uradna otvoritev bo ob 16.00 Uri s show programom. Tekmovanje pa bo potekalo v katah in borbah za ženske in moške, v vseh starostnih kategorijah. V športnih borbah bo potekalo v različnih težnostnih kategorijah. Prisrčno Vas vabimo, da si letos ogledate »33. MEDNARODNI KARATE TURNIR TRBOVLJE 2005« v soboto, 17. decembra v športni dvorani POLAJ v TRBOVLJAH. MALI NOGOMET NA'IMLAJSI V SPOMIN MO.IMIKA BREČKA Prizadevni trboveljski nogometni delavci so, ob pomoči staršev otrok, drugič zapored pripravili dvoranski nogometni turnir v Spomin nekdanjega odličnega trboveljskega nogometaša Mojmira Brečka, očeta Miše Brečka, danes ob Klemnu Lavriču drugega Trboveljčana, ki igra v Bundesligi. Turnir, pod pokroviteljstvom Lafarge Cementarne Trbovlje, sta materialno podprla tako Občina Trbovlje kot tukajšnji Zavod za šport, kar je glede na obljube trboveljskega Zupana Bogdana Baroviča v sobotnem slavnostnem nagovoru, s katerim je tudi odprl turnir, dobra popotnica, da se bodo mladi nogometaši: U-12 in U-14, tudi v prihodnje družili v Polaju, starejši pa obujali, žal samo, spomine na lepo preteklost trboveljskega nogometa, v katerega mozaiku znanih je z velikimi črkami, ob priimkih: Opresnik, Zagorc, Ahlin, Sori, Knaus, Ameršek ..., zapisan tudi priimek Brečko. »Organizacija tako obsežne prireditve je zahteven projekt, ki potrebuje veliko časa, volje, sposobnih ljudi in ne nazadnje tudi materialno osnovo brez katere ne gre,« nam je v predahu zaupal eden izmed glavnih organizatorjev Igor Drnovšek, nekdaj tudi sam izvrsten nogometaš danes pa «mahač« na prvoligaških tekmah. »Brez pomoči generalnega sponzorja in lokalnih oblasti, navzlic veliko opravljenega prostovoljnega dela staršev naših igralcev, preprosto ne bi šlo. Naša želja je seveda, da postane turnir tradicionalen. Kaže da smo na dobri poti, saj nam tako generalni sponzor kot Občina kanita tudi v prihodnje pomagati,« je še optimistično dodal »deklica za vse« turnirja, ki ga je na otvoritveni dan, tako kot mnoge Slovence, presenetil sneg, zaradi česar je bil prvi del turnirja U-12 tudi številčno okrnjen. Obilne snežne padavine so preprečila prihod v Trbovlje ekipam iz oddaljenih krajev, tako da je namesto 17 nastopilo le 9 ekip, pri čemer ljubljanska Ilirija ni igrala v predtekmovanju. Na koncu je zmagala prva ekipa domačega Rudarja, ki jo vodi trener Darino Rižner in za katero so igrali: Nejc Kramžar, Robi Jakovljevič, Medim Karamujič, Vildan Sliivar, Rok Oprešnik, Blaž Dolenc, Nejc Kolar in Jan Holešek. Bolj zanimivo, številčnejše pa tudi kvalitetnejše, je bilo nedeljsko nadaljevanje, ko je v konkurenci U-14 merilo moči vseh 20 povabljenih ekip. Po predtekmovanjih v štirih skupinah so se po tri ekipe uvrstile v nadaljnje tekmovanje po sistemu izpadanja, trije finalisti pa so se potem pomerili v finalu vsak z vsakim. Predstave ekip, ki jih vodijo nekateri bolj ali manj znani bivši nogometaši kot denimo Miloš Breznikar (Koper), Ladislav Kuzma (Prevalje), Jani Pate (Alfa Ljubljana), Jani Pečnik (Dravograd), Viktor Maurer (Hrastnik), Stojan Briški (Kočevje) ... so navdušile številne gledalce, ki so spremljali dvodnevno tekmovanje, hkrati pa nakazale, da se nam za prihodnost slovenskega nogometa, ob še boljših pogojih dela, zares ni treba bati. Na koncu je bila prepričljivo najboljša ekipa iz Kočevja. Varovanci trenerja Stojana Briškega: Smajič Okič, Ivan in Nik Janeš, Nik Cimprič, Bernard Cmolič, Adnan Dizdarevič, Timotej Zakrajšek, Aljoša Japundža, Marko Hočevar in Alen Kavčič, so tekmovanje sklenili s samimi (osmimi!) zmagami. Na koncu seveda ni šlo brez priznanj, pokalov in nagrad najboljšim ekipam in posameznikom. Posebno vesela sta bila najboljša igralca in strelca v obeh konkurencah, ki sta za nagrado prejela originalen dres Miša Brečka (Hansa Rostock) in Klemna Lavriča (MSV Duisburg), medtem ko sta najboljša vratarja ob praktični nagradi prejela še navijaški šal trboveljske Torcide. Na sklepni prireditvi, tako kot večji del turnirja, sta bila prisotna tudi oče in mati pokojnega Mojmira, ki danes prav tako z zanimanjem in navdušenjem spremljata nogometno pot vnuka Miša. REZULTATI sklepnih bojev U-12: za 3.mesto Rudar II - Zagorje 2:1, za l.mesto Rudar I -Ilirija 1911 1:0. Vrstni red: 1.Rudar I, 2.Ilirija (Ljubljana), 3.Rudar II, 4.Zagoije, S.Hrastnik U-14: Kočevje - Prevalje 2:1, Kamnik - Kočevje 0:2, Prevalje - Kamnik 2:2. Končni vrstni red: l.Kočevje, 2.Prevalje, S.Kamnik, 4.Roltek Dob, S.Kolpa (Podzemelj), O.Rudar L NAJ POSAMEZNIKI U-12 Vratar: Klemen Radič (Rudar II) Igralec; Jan Holešek (Rudar I) Strelec: Žiga Urtelj (Ilirija 1911) U-14 Vratar: Miha Pupavac (Prevalje) Igralec: Nik Cimprič (Kočevje) Strelec: Timotej Zakrajšek (Kočevje) Besedilo: Jože Premec ŠPORT © IZKUSI VOJAŠKO ŽIVLJENJE NA PROSTOVOLJNEM SLUŽENJU! PRIDOBI NOVE IZKUŠNJE, NOVO ZNANJE, DOŽIVI DRUGAČEN SVET... Na prostovoljnem služenju vojaškega roka kot vojakinja ali vojak v treh mesecih izkusiš pravo vojaško življenje. V Slovenski vojski pridobiš znanje in izurjenost, ki ju ne moreš dobiti nikjer drugje. Tako najlažje preveriš, ali je vojaški poklic pravi zate. Na prostovoljnem služenju spoznaš osnove vojaške taktike, zaščite, radiološke, kemične in biološke obrambe, inženirstva, zvez in sanitete. Naučiš se uprabljati orožje in vojaško opremo. Izuriš se za preživetje v najrazličnejših okoliščinah in izboljšaš svojo psihofizično pripravljenost. Po uspešno končanem prostovoljnem služenju imaš prednost pri zaposlitvi in vklučitvi v pogodbeno opravljanje vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske vojske, če izpolnjuješ pogoje. Imaš pa tudi izkušnjo, s katero bo odločitev o tvoji poklicni prihodnosti lažja. SLOVENSKA VOJSKA V službi domovine. $ REPUBUKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OBRAMBO VSE DODATNE INFORMACIJE IN POMOČ PRI IZPOLNJEVANJU VLOGE DOBITE V PRISTOJNI IZPOSTAVI ZA OBRAMBO PISARNAH. Občani Trbovelj, Hrastnika, Zagorja, Litije in Radeč lahko dobite podrobnejše informacije v: - Izpostavi za obrambo Trbovlje, Obrtniška cesta 12, Trbovlje, telefon 03/562-61-25, - Pisarni v Hrastniku, Pot Vilka Pavliča 5, telefon 03/564-36-73, - Pisarni v Zagorju ob Savi, Cesta Borisa Kidriča 11a, telefon 03/566-86-85, - Pisarni v Litiji, Jerebova 14, telefon 01/898-40-93 in - Pisarni v Laškem, Mestna ulica 2, telefon 03/573-14-64 Obdarujte svoje naj bližje 8 2 našimi izdelki ^ $ Podarite lahko tudi DARILNI BON Sanolabor © Sanolabor ; j Ko zov zdravje^! Prodajalna Trbovlje Prodajalna z medicinskimi pripomočki, zdravili brez recepta in raznovrstnimi izdelki za zdravo življenje. Trg revolucije 26, tel.: 03/563 02 96 Izdajamo pripomočke, kijih predpiše zdravnik na naročilnico ZZZS. ELEKTROPROM ♦ projektiranje strojnih in elektro instalacij in geodetske storitve ♦ bar sedmica ♦ lokalna televizija ETV ♦ ♦♦ EVJ ELEKTROPROM d.o.a. Lek« 22 MIJ KISOVEC HI.! O) 56 ST I» fu: 0) 56 n 234 wwv.elektroprei “Zato, ker je Eva utrgala prepovedan sadež in ji je Bog rekel: To boš pa krvavo plačala’ Eva pa je nato vprašala: 'Ali lahko na obroke?”' Avtocesta Mujo in Haso se peljeta po avtocesti v narobno smer, ko slišita po radiu v poročilih, da po cesti Ljubljana - Vrhnika vozi nek avto v nasprotno smer. Mujo pravi Hasu: “Saj ni samo eden, le poglej, koliko jih je!” Štajerci “Kaj reče Mariborčan, če pade v Dravo?” “???” FIKSIR: tekočina, v katero se potopi negativ AKVAPLANING: drsenje avtomobila PAL ameriški režiser TROMBOZA: strjevanje krvi To še spijemo, pa gremo.” PABERKOVANJE Nekoč je bil na otoku Java v Indoneziji socialni položaj človeka prepoznaven preprosto po tem, kakšen je bil njegov senčnik. Bolj bogato je bil senčnik izvezen, višji je bil njegov socialni položaj. Razvedrilo krajša čas. ■ B5 ■ 44 strani ■ izhaja mesečno ■ popust za naročnike Vg hO# ,ßdrü°-s' Pokličite: 01/56 36 100, 56 36 102 RAZVEDRILO -----------h Nagradna križanka Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 18. decembra 2005 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA št. 24/2005. Fotokopij ne upoštevamo, prav tako tudi ne rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah in na njih ne bo nalepljeno geslo, izrezano iz Zasavčeve križanke. Poleg svojega točnega naslova pripišite še davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo mogli nagraditi. Med reševalce bomo razdelili nagrade: Trgovina JAKA Zagorje - Brglez Roman s.p., Pekarna-Slaščičama-Trgovina-Bar, Vransko: lx bon v vrednosti 5.000,00 sit, lx bon za 3.000,00 sit in lx za 2.000,00 sit Hotel Medijske toplice - za gostinske storitve 4 x bon v vrednosti 5.000,00 sit in 1 x za 4.000,00 sit Izžrebanci nagradne križanke 23/2005 so: Bone za Trgovino JAKA prejmejo: Katja Podgoršek, Vodenska c. 39, 1420 Trbovlje - 5.000. 00 sit Rosanda Medvešek, Trg revolucije 16, 1420 Trbovlje - 3.000. 00 sit Matjaž Milinovič, Trg Franca Kozarja 16, 1430 Hrastnik - 2.000,00 sit Cvetličarna Ciklama Litija - tri praktične nagrade: Doroteja Kos, Kovinarsko nas. 3a, 1420 Trbovlje Eva Golob, Rudarska c. 2, 1412 Kisovec Viola Prosen, Gladež 22,1411 Izlake BRGLEZ ROMAN s.p. PEKARNA- SLAŠČICARNA-TRGOVINA-BAR VRANSKO 17 3305 VRANSKO NORA PONUDBA, NORE CENE ZA VSE ZVESTE KUPCE SAMO V PRODAJALNI JAKA Ob nakupu kruha posebne vrste Lahko kupite korosan po simbolični ceni 5 sit 1 kruh oz.štruca posebne vrste - 1 kOTOSSD po simbolični ceni 5 Sit vabljeni in se pripičajte o kvaliteti naših izdelkov Trgovina Jaka, c.9. avgusta 107, Zagorje, tel: 03 566 02 80 Obiščite nas tudi v Kamniku, Lazah; Vranskem, Šempetru, Polzeli, Vrbju; Grižah, Žalcu, Petrovčah, Ostrožnem in Velenju SOBOTNI DECEMBRSKI PLESNI VEČERI Z ŽIVO GLASBO PREDNOVOLETNI SREČANJA IN ZABAVE ZA PODJETJA TER ZAKLJUČENE DRUŽBE POSEBNI BOŽIČNI IN NOVOLETNI PAKETI UGODNOSTI NAJEMA SEMINARSKIH PROSTOROV ZA ORGANIZATORJE IZOBRAŽEVANJ MALICE IN KOSILA PO SISTEMU PLAČATE MANJ-DOBITE VEČ POSLOVNA KOSILA ZA PODJETJA ____' Hotel Medijske toplice Izlake Medijske toplice 1, 1411 IZLAKE Telefon: 03 56 73 100, Fax: 03 56 73 155 E-mail: info@hotel-medijsketoplice.si www.hotel-medijsketoplice.si Vljudno vabljenil TROVANJE 2006 31.12.2005 od 20.ure naprej: duo Hajni Blagne 01.01.2006 od 20.ure naprej: Ansambel Veter NE ZAMUDITE POSEBNE SILVESTRSKE AKCIJE *** Cena silvestrovanja do 17.12.05: 14.000,-SIT/na osebo. (rezervacije: 03 56 73 100) Izmed vseh, ki boste silvestrovanje rezervirali do vključno 17.decembra 2005, bomo izžrebali eno osebo, ki bo silvestrovala ZASTONJ! ************************************************************ COCKTAIL BAR JAMA t vsak četrtek, petek in soboto od 20.00 do 03.00 ure OŽNOST NAJEMA LOKALA ZA ZAKLJUČENE SKUPINE © JAVNI RAZPIS OBEINA ZAGORJE OB SAVI na podlagi 87. etena Stanovanjskega zakona (Ur. list RS, št. 69/03), Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur. list RS, št. 14/04), Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. list RS, št. 22/05- UPB - uradno preeišeeno besedilo) objavlja JAVNI RAZPIS za oddajo neprofitnih stanovanj v najem 1. PREDMET RAZPISA 2.5. SPLOŠNI POGOJI 1.1. OBČINAZAGORJE OB SAVI razpisuje oddajo neprofitnih stanovanj v najem na področju občine Zagorje ob Savi. Predmet razpisa so prazna oz. eventualno v prihodnosti izpraznjena neprofitna stanovanja oz. na novo pridobljena v obdobju od januarja 2006 do predvidoma decembra 2006, oziroma do novega razpisa. Oblikovana bo prednostna lista za stanovanja na področju občine Zagorje ob Savi Od razpisanega števila stanovanj jih bo predvidoma 40 % s plačilom varščine. 1.2. Najemnina za dodeljena neprofitna stanovanja bo določena na podlagi Uredbe o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih ter merilih in postopku za uveljavljanje subvencioniranih najemnin (Ur. list RS, št. 131/03) Za povprečno veliko dvosobno stanovanje v izmeri 55,00 m2, točkovano s 320 točkami, znaša najemnina v mesecu novembru 2005 43.251,00 SIT. Najemodajalec neprofitnega stanovanja ima pravico vsakih pet let od najemnika zahtevati, da predloži dokazila o izpolnjevanju pogojev za pridobitev neprofitnega stanovanja. Če najemnik ni več upravičen do neprofitnega stanovanja, se najemna pogodba lahko spremeni v najemno pogodbo za tržno stanovanje po merilih in postopku določenim s pravilnikom. 1.3. Pri dodelitvi neprofitnih stanovanj bodo upoštevani naslednji površinski normativi: Število članov gospodinjstva Površina stanovanja brez plačia varščine 1 Površina stanovanja s plačilom varščine 1 -člansko od 20 m2 do 30 m2 od 20 m2 do 45 m2 2-äansko nad 30 m2 do 45 m2 nad 30 m2 do 55 m2 3-člansko nad 45 m2 do 55 m2 nad 45 m2 do 70 m2 4-člansko nad 55 m2 do 65 m2 nad 55 m2do 82 m2 5-člansko nad 65 m2 do 75 m2 nad 65 m2 do 95 m2 6-člansko nad 75 m2 do 85 m2 nad 75 m2 do 105 m2 Za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva se površine spodnjega in gornjega razreda povečajo za 6 m2. 2. RAZPISNI POGOJI 2.1. Upravičenci za pridobitev neprofitnih stanovanj v najem so državljani Republike Slovenije, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Zagorje ob Savi. Vsi upravičenci za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem morajo poleg navedenih pogojev izpolnjevati še naslednje splošne pogoje: da prosilec ali kdo izmed članov gospodinjstva ni najemnik primernega neprofitnega stanovanja, oddanega za nedoločen čas in z neprofitno najemnino ali lastnik ali solastnik drugega stanovanja ali stanovanjske stavbe, da prosilec ali kdo izmed članov gospodinjstva ni lastnik drugega premoženja, ki presega 3.500.000,00 SIT. Drugo premoženje je vse premično ali nepremično premoženje v državi in v tujini, da imajo stalno bivališče v občini občini Zagorje, da imajo poravnane vse obveznosti iz naslova dosedanje uporabe stanovanja. 2.6. Na razpisu ne morejo sodelovati: tisti, ki jim je bilo v času do uveljavitve stanovanjskega zakona v letu 1991 že dodeljeno družbeno stanovanje in so po sklepu sodišča stanovanjsko pravico izgubili, tisti, ki jim je bila najemna pogodba, sklenjena po letu 1991, po sklepu sodišča odpovedana iz krivdnih razlogov, tisti, ki so se nasilno vselili v stanovanja v lasti Občine Zagorje ob Savi in jim je sodno naložena izselitev iz njih, tisti, ki so po stanovanjskem zakonu iz leta 1991 uveljavljali 30% odpravnino za izpraznitev stanovanja. 2.7. DODATNI POGOJI OBČINA ZAGORJE OB SAVI določa v skladu s 4. členom pravilnika poleg splošnih pogojev še dodatni pogoj stalnosti bivanja v občini Zagorje. Prosilci so upravičeni do pridobitve dodatnih točk glede na čas stalnega bivanja v občini Zagorje, in sicer: nad 5 do 10 tet...... 20 točk nad 10 do 15 tet..... 40 točk nad 15 do 20 let..... 90 točk nad 20 let...........110 točk 2.2. Prosilci so upravičeni do dodelitve neprofitnega stanovanja, če dohodki njihovih gospodinjstev v letu 2004 ne presegajo v točki 2.4. določene zgornje meje dohodkov glede na povprečno neto plačo v državi v odvisnosti od števila družinskih članov. Povprečna neto plača v državi je v letu 2004 znašala 168.203,00 SIT. 2.3. Skladno s 9. členom pravilnika prosilci, katerih skupni mesečni dohodki njihovih gospodinjstev v letu dni pred razpisom ne presegajo zneskov opredeljenih v tabeli, niso zavezanci za plačilo varščine. Velkost gospod. Meja dohodka (SU/mesec) 1-člansko 90% do 151.383 2-člansko 135% do 227.074 3-člansko 165% do 277.535 4-člansko 195% do 327.996 5-člansko 225% do 378.457 6-člansko 255% do 428.918 2.4. Skladno z 10. členom Pravilnika so zavezanci za plačilo varščine prosilci, katerih skupni mesečni dohodki njihovih gospodinjstev ustrezajo spodnji tabeli. Velikost gospod. % Meja dohodka (SU/mesec) 1 -člansko od 90 % do 200% nad 151.383 do 336.406 2-člansko od 135 do 250% nad 227.074 do 420.508 3-člansko od 165 do 315% nad 277.535 do 529.839 4-člansko od 195 do 370% nad 327.996 do 622.351 5-člansko od 225 do 425% nad 378.457 do 714.863 6-člansko od 255 do 470% nad 428.918 do 790.554 Za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva se lestvica nadaljuje s prištevanjem 20 odstotnih točk za spodnjo mejo in 25 odstotnih točk za gornjo mejo. Doba stalnega bivanja se točkuje od vključno leta 1965 dalje, ker za obdobje pred tem letom ni mogoče dobiti potrdila o stalnem prebivanju na območju občine Zagorje. Upošteva se število let dopolnjenih v letu razpisa. V primeru prekinitve bivanja se leta seštevajo. 3. KRITERIJI IN MERILA ZA OCENJEVANJE STANOVANJSKIH IN SOCIALNIH RAZMER PROSILCEV 3.1. Pri dodelitvi neprofitnega stanovanja imajo prednost 1. mlade družine, 2. mladi prosilci brez družine, 3. družine z večjim številom otrok, 4. invalidi in družine z invalidnim članom, 5. državljani z daljšo delovno dobo, ki so brez stanovanja ali pa so podnajemniki, 6. prosilci z doseženo višjo, visoko ali univerzitetno stopnjo izobrazbe ter magisterijem ali doktoratom, 7. prosilci, ki so sodelovali na prejšnjih razpisih in se vsaj dvakrat uvrstili na prednostno listo, vendar niso pridobili pravice do dodelitve stanovanja v najem glede na število razpisanih stanovanj. 3.2. V primeru, da prosilci dosežejo enako število točk, imajo prednost prosilci prednostnih kategorij po vrstnem redu, opredeljenem v točki 3.1. 3.3. 3.3.1. Prednostne kategorije, opredeljene v točki 3.1. in 3.2. se točkujejo z naslednjo višino točk: PREDNOSTNE KATEGORIJE PROSILCEV 1. mlade družine, mladi - nobeden od staršev več kot 35 let, vsaj en otrok 60 - starost prosilca do 30 let, ki se prijavlja sam brez družine 60 2. družina z večjim številom otrok - najmanj 3 oz. več otrok 90 3. invalidi in družine z invalidnim članom 60 4. državljani z daljšo delovno dobo (moški 13 let ženske 12 let) 80 PREDNOSTNE KATEGORIJE V SKLADU S 6. ČLENOM PRAVILNIKA 1. izobrazba (višja, visoka ali univerzitetna, dr. ali mag.) 50,60,80 2. Družina oz. mati samohranilka z 1 mladoletnim otrokom 50 3. Družina oz. mati samohranilka z 2 mladoletnima otrokoma 70 4. udeleženec je že sodeloval na prejšnji! razpisih, ter se je uvrsti na prednostno listo, vendar stanovanja ni 60 dobil v najem (za 2 x in več) 5. Udeleženec razpisa stance v stanovanju na področju občine Zagorja, ki ni starejše od 50 let in v primeru 80 izpraznitve le tega. Varščina so denarna sredstva, ki so ob morebitni izselitvi najemnika iz stanovanja potrebna za vzpostavitev stanovanja v stanje ob vselitvi, ob upoštevanju običajne rabe stanovanja. Višina varščine znaša tri mesečne najemnine za stanovanje, ki se dodeljuje v najem. Varščina se vrne ali poračuna ob prenehanju najemnega razmerja. Varščino so dolžni plačati upravičenci, katerih dohodek presega mejo določeno v 9. členu pravilnika, pred oddajo stanovanja v najem v enkratnem znesku. 4.RAZPISNI POSTOPEK Državljani Republike Slovenije, ki se bodo prijavili na razpis bodo morali prošnjo za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem oddati na posebnem obrazcu, ki bo na voljo v vložišču Občine Zagorje ob Savi, tajništvu Stanovanjskega podjetja Zagorje ob Savi d.o.o., Cesta zmage 16 b, Zagorje ob Savi ter na spletni strani Občine Zagorje ob Savi - www.zagorje.si od dneva objave razpisa dalje. Razpisnik bo prošnje sprejemal do 31.01.2005. Udeleženci razpisa bodo morali predpisan obrazec pravilno izpolniti ter priložiti dokumentacijo razvidno iz predpisanega obrazca vloge. Ob vložitvi vloge so prosilci dolžni plačati upravno takso v višini 50 točk za vlogo in 200 točk za izdajo odločbe po tarifni številki 1 in 3 taksne tarife Zakona o upravnih taksah (UPB1, Ur. list RS, št. 40/04), kar znaša 4.250,00 SIT. Upravna taksa v znesku 4.250,00 SIT se plača v upravnih kolekih. Taksni zavezanci v slabih premoženjskih razmerah lahko zahtevajo oprostitev plačila takse, če izpolnjujejo zahtevane kriterije po 25. členu Zakona o upravnih taksah, s tem da status dokažejo s pravnomočno odločbo Centra za socialno delo ali drugimi dokazili. Če bo prosilec oddal nepopolno vlogo, bo pozvan, da vlogo v 8 dneh dopolni z manjkajočimi listinami. Vloge prosilcev, ki v roku ne bodo dopolnjene, in vloge, oddane po zaključku razpisnega roka, bodo s sklepom zavržene. K vlogi za pridobitev neprofitnih stanovanj v najem morajo prosilci priložiti naslednje listine navedene pod tč. 1., 2., 3. in 5, druge listine pa, če na njihovi podlagi uveljavljajo dodatne točke: 1. izpolnjen obrazec opisa stanovanjskih in socialno-zdravstvenih razmer; 2. izjavo o premoženjskem stanju prosilca in ožjih družinskih članov (s podpisi vseh družinskih članov oziroma njihovih zakonitih zastopnikov) ter izjavo, s katero prosilec in drugi polnoletni člani gospodinjstva dovoljujejo vpogled v svoje osebne podatke pri drugih upravljalnih zbirk podatkov; 3. Potrdilo o skupnem neto dohodku gospodinjstva v letu 2004 (osebni dohodek, pokojnina, preživnina, dohodek iz dela prek Študentskega servisa, invalidnina, itd.) z navedbo dobe zaposlitve. Kot dohodek se ne šteje dodatek za pomoč in postrežbo in drugi prejemki za nego in pomoč, otroški dodatek, dodatek za nego otroka, štipendije, dohodki od občasnega dela invalidov, ki so vključeni v institucionalno varstvo, sredstva za odpravo posledic elementarne nesreče itd; 4. potrdilo o zaposlitvi; 5. potrdilo o nezaposlenosti prosilca, njegovega zakonskega ali izvenzakonskega partnerja oziroma drugega družinskega člana (izda Zavod RS za zaposlovanje); 6. veljavno dokazilo o stanovanjskem statusu: najemna ali podnajemna pogodba; 7. dokazilo o zadnji plačani najemnini oziroma podnajemnini; 8. dokazilo o kvaliteti bivanja - stanovanje ovrednoteno z največ 110 točkami (točkovalni zapisnik ali opis kvalitete stanovanja: leto izgradnje, vlažno, kletno, dotrajane instalacije ipd.) in eventualna utesnjenost z opisom posameznih prostorov in navedbo površin; 9. kopijo poročnega lista oziroma notarsko overjene izjave o obstoju izvenzakonske skupnosti; 10. kopijo izpiska iz rojstne matične knjige za vsakega otroka; 11. potrdilo o rednem šolanju otrok, ki so starejši od 15 let; 12. zdravniško potrdilo o nosečnosti; 13. odločbo socialne službe o ločenem življenju roditeljev in mladoletnih otrok zaradi neprimernih stanovanjskih razmer (rejništvo, oskrba v tuji družini, zavodu, če so razlog oddaje neprimerne stanovanjske razmere); 14. dokazilo o statusu roditelja, ki sam preživlja otroka (samohranilec) - potrdilo, da je preživnina neizterljiva oziroma odločbo o prejemanju preživnine iz preživninskega sklada; 15. potrdilo o strokovni izobrazbi prosilca (fotokopija diplome, spričevala, drugo; listine izdane v tujini morajo biti nostrificirane); 16. potrdilo ustrezne institucije, če je prosilec ali njegov ožji družinski član, ki bo z njim stalno prebival, gibalno ovirana oseba, trajno vezana na uporabo invalidskega vozička ali trajno pomoč druge osebe; 17. dokazilo o invalidnosti I. kategorije in invalidnosti zaradi okvare čuta - slepota, gluhost (odločba Centra za socialno delo, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, Zavoda za zaposlovanje, Zavoda za zdravstveno zavarovanje RS); 18. izvid, s katerim se dokazuje trajna obolenja prosilca ali družinskih članov, izda osebni zdravnik. 19. odločba o razvrstitvi otroka, mladostnika ali mlajše polnoletne osebe glede na zmerno, težjo ali težko duševno ali težko telesno motnjo ali izvid in mnenje specialistične pediatrične službe; 20. izjavo o sodelovanju na prejšnjih razpisih. Potrdila, ki ne izkazujejo trajnega statusa, ne smejo biti starejša od 45 dni od objave razpisa. Potrdila o državljanstvu in potrdila o stalnem prebivališču in številu članov gospodinjstva bo pridobil razpisnik neposredno od pristojnega državnega organa. Razpisnik k vlogi priložene listine zadrži in jih po izteku razpisnega roka udeležencem razpisa ne vrača. 5.SPLOŠNE DOLOČBE Komisija razpisnika bo preverjala pravočasnost prispelih vlog in njihovo popolnost ter sedanje stanovanjske razmere prosilcev. Komisija, ki jo imenuje razpisnik, bodo proučile utemeljenost pravočasnih in popolnih vlog na podlagi prejetih listin, potrebnih za oblikovanje prednostne liste za oddajo neprofitnih stanovanj in dokumentiranih poizvedb, ki jih opravijo pri pristojnih organih in organizacijah ter posameznikih. Komisije si lahko stanovanjske razmere prosilcev tudi ogledajo. V primeru ogleda se ta opravi nenapovedano. Po proučitvi in točkovanju vlog bodo udeleženci razpisa uvrščeni na prednostno listo in sicer po številu zbranih točk. Seznam upravičencev, ki se bodo uvrstili na prednostno listo za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem bo javno objavljen na enak način kot razpis v roku 2 mesecev po zaključku razpisa. Seznam upravičencev po posameznih kategorijah prosilcev, ki niso zavezanci za plačilo varščine bo objavljen ločeno od seznama ostalih upravičencev. Udeležencem razpisa bodo vročene odločbe o uvrstitvi oziroma neuvrstitvi na prednostno listo upravičencev. Če se posamezni udeleženec razpisa ne strinja z odločitvijo, se lahko v roku 15 dni po prejemu sklepa pritoži županu občine Zagorje ob Savi, ki o pritožbi odloči s sklepom. Sklep je dokončen. Po rešitvi pritožb bo javno objavljen seznam upravičencev, ki so se uvrstili na prednostno listo. Z uspelim upravičencem bo sklenjena najemna pogodba za nedoločen čas in neprofitno najemnino, glede na število praznih stanovanj. Uspeli upravičenec, ki neupravičeno zavrne dodeljeno primerno stanovanje ali ki se na ponovni poziv k sklenitvi najemne pogodbe ne odzove, se črta iz seznama upravičencev. Pred sklenitvijo najemne pogodbe bo razpisnik ponovno preveril, če udeleženec razpisa še izpolnjuje merila za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem. V primeru bistvenih sprememb, ki vplivajo na upravičenost, se lahko postopek obnovi in prosilca črta iz seznama upravičencev. Vse informacije lahko dobite osebno na sedežu razpisnika Občine Zagorje ob Savi v času uradnih ur v sobi št. 218 in v sobi št. 312 ali po telefonu 03 56 55 704 ali 03 56 55 716 ter na sedežu Stanovanjskega podjetja Zagorje ob Savi d.o.o., Cesta zmage 16 b, Zagorje ob Savi v času uradnih ur ali po telefonu 03 56 55 504. Zagorje ob Savi, 30.11.2005 Župan: Matjaž Švagan ©i KRONIČNO________________ Zasavski frker POLICISTI OPOZARJAJO NA PREVIDNOST Dne 26.11. ob 12.30 uri se je na regionalni cesti Šmartno -Mala Kostrevnica zgodila prometna nesreča. Policisti so ugotovili, da je voznik osebnega avtomobila vozil v smeri Šmartnega. V bližini stanovanjske hiše Grumova cesta 9 je na vozišče viselo več vej, zato je zavil levo. V tem času je iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila, zato je prvi voznik sunkovito zavil nazaj na desno. Pri tem je vozilo začelo zanašati. Med zanašanjem je zapeljal levo in trčil v nasproti vozeči osebni avtomobil. V prometni nesreči sta bili dve osebi lahko telesno poškodovani, ena oseba pa se je hudo telesno poškodovala. Ker se je zgodilo še več podobnih prometnih nesreč, na srečo brez telesnih poškodb, vse voznice in voznike opozaijamo, da naj hitrost vožnje prilagodijo vremenskim razmeram in stanju vozišča oziroma naj vozijo skrajno previdno, saj je pričakovati, da bodo podobne razmere v letošnji zimi še večkrat. IZSLEDILI SO GA Dne 1.12.2005ob23.00uri j e policijska patrulja obra vna vala prometno nesrečo s pobegom na parkirnem prostoru na Rudarski cesti. Policista sta uro kasneje povzročitelja, 18-letnega Trboveljčana, izsledila na domu in ugotovila, da je vozil brez vozniškega dovoljenja, odklonil je strokovni pregledna mamila, preizkus alkoholiziranosti pa je pokazal 0,63 mg/l alkohola v izdihanem zraku. Zoper njega je podan obdolžilni predlog. Ravbajo kot srake E ODPRLI NISO, PA SO ŽE OKRADENI Dne 28.11. ob 09.15 uri so bili policisti obveščeni, da je neznani storilec v času od 12. ure 25.11. do 15. ure dne 26.11.2005 iz odprte pisarne trgovine v izgradnji Hofer v Litiji ukradel prenosni telefon ISDN srebrne barve in re-peater midnight blue ter podjetje Telekom Slovenija oškodoval za približno 105.000 SIT. Le dan kasneje so policisti prejeli obvestilo, da je neznani storilec preko noči vlomil v gostinski lokal REMY in v trgovino sadje zelenjave na Ulici Mire Pregljeve 4 v Litiji. Neznanec je ukradel več različnih čokolad in čokoladnih izdelkov ter eno steklenico albanskega konjaka in whyskija CC in več različnih znamk cigaret ter lastnika oškodoval za približno 160.000 SIT. Vse, ki karkoli vedo o tem kaznivem dejanju prosimo, da pokličejo na PP Litija telefon 890-02-84 ali na številko 113 oz. na številko 080-12-00, ki zagotavlja anonimnost klicev. ZA MILIJON ŠKODE Dne24.11. ob 14. uri so bili policisti obveščeni, dajeneznani storilec v času od 15. ure 11.11.2005 do 12. ure dne 24.11.2005 vlomil v prostore podjetja PGM v Hotiču. Neznanec je na neugotovljen način prišel v gradbeni kontejner ter iz njega ukradel osebni računalnik s podatki za upravljanje betonarne ter monitor. Podjetje PGM je s tem oškodovano za približno 1.000.000 SIT. ZARADI POL KILOGRAMA GROZDJA KAZENSKO OVADENA Dne 1.12.2005 ob 17.45 uri je varnostnik v trgovini v Trbovljah pri tatvini zalotil 32-letno Trboveljčanko, ki si je nezakonito prilastila grozdje v vrednosti 250 SIT. Osumljenka je bila izročena policiji, ki je zoper njo podala kazensko ovadbo. Aufbiks ZAPISALI SO GA Dne 29.11. ob 19.15 uri so policisti odšli na intervencijo v Šmartnem. Ugotovili so, da je voznik osebnega avtomobila v Šmartnem izsilil prednost vozniku osebnega avtomobila, ki je prevažal pice, zato mu je le-ta to nakazal z lučmi. Kršitelj je nato ustavil vozilo in z roko udaril po strehi drugega osebnega avtomobila ter ga poškodoval. Lastnik lokala je nato poklical kršitelja, kršitelj pa mu je grozil s pretepom. Policisti bodo zoper kršitelja napisali obdolžilni predlog. 080-1200 "Skupaj proti kriminalu” ČE HOČEŠ POMAGATI POLICIJI PRI RAZISKAVI IN ODKRIVANJU KRIMINALNIH DEJANJ, ČE VEŠ, KJE SO SLEDI STORILCA ALI PREDMETOV, KI BI DOKAZOVALI NJEGOVO DEJANJE IN ČE HOČEŠ OSTATI PRI TEM ANONIMEN POKLIČI NA ANONIMNI TELEFON POLICIJE 080-1200 Zasledoval: Peter Motnikar Vozili smo: Mazda 5 1.8i TE VOZILI SMO -------------h Piše: Peter Fotografira: PRAV SEDI, PET! Mazda nas iz leta v leto vse bolj navdušuje. To lahko utemeljimo s tem, da vsako leto predstavijo vsaj eno novost. Letos so na svetovne trge lansirali Mazdo 5, ki velja za naslednika Premacyja. Avtomobilski proizvajalci ugotavljajo, da bočna drsna vrata postajajo sinonim za uspeh in to so posnemali tudi Japonci. Po Renaultovem kangoojo, Citroenovem Berlingu ter Peugeotu 1007 smo dobili tudi prvega kompaktnega enoprostorca z drsnimi vrati, katerega so nam za test odstopili v Avtohiši Kržišnik iz Zagorja. Zunanjost in notranjost Zanimivo je, da sprva pri Mazdi za »petko« niso načrtovali tega trendovskega imena, pač pa MX-Flexa. Pod tem imenom je bila namreč predstavljena Evropi na lanskem avtomobilskem sejmu v Ženevi. Ko jo že omenjamo kot naslednico Premacyja, potem moramo dodati, v čem se razlikujeta. Če najprej omenimo, da meri v dolžino 4,51 metra, to pomeni, da je skorajda za 20 cm večja od povprečja v razredu. Petica je za 17 cm daljša ter za 5 cm širša ter višja od Premacyja. Pohvalna je tudi medosna razdalja, ki se je iz 267 povečala na 275 cm, kar je najboljše jamstvo za prostorno notranjost. Slednja je zelo kakovostno izdelana. Sedeži so zelo udobni, sploh opazno je to, da lahko tako spredaj kot zadaj sedijo tudi »košarkarji« po rasti. Če pogledamo merilnike in komande za voznika, so slednje takšne, kot smo jih od Mazde že vajeni - funkcionalne, pregledne ter enostavne. Ob primerni stopnji opreme boste na sredinski konzoli deležni tudi velikega displaya, prek katerega krmilite DVD sitem ter navigacijo, ob prestavitvi v vzvratno prestavo pa postane dis-play koristen pripomoček za parkiranje. Varnost Tudi kar se varnosti tiče, je Mazda 5 »nasledila« vse elemente Premacyja - na čelu z družinsko celico, toda tudi na tem področju je Mazda 5 korak naprej; struktura karoserije je namreč dodatno ojačana in prilagojena najstrožjim standardom, za kar je na strogih NCAP testih osvojila maksimalnih pet zvezdic. Kar se aktivne varnosti tiče, so v serijski opremi na voljo DSC; ABS, ASR, štiri zračne blazine in zračni zavesi za vse tri sedežne vrste. Da, prav ste prebrali, v Mazdi 5 se skrivata še dva sedeža čisto zadaj, tako da bodo ciljne skupina zagotovo nadpovprečno številčne slovenske družine, ki lahko izbirajo med štirimi nivoji opreme - CE, TE, GT in GTA. Pri tem je potrebno poudariti še enkrat, da že osnovni paket ponuja veliko opreme. Motor Pri motorjih smo. Naša testna različica je premogla 116 konjskih moči, poleg tega Mazda 5 v svoji paleti motorjev ponuja še malce močnejši bencinski motor 2.0 (146 KM), v roku enega meseca pa naj bi bila na voljo tudi dizelska motorja CD 110 in CD 143, pri čemer številke pomenijo tudi število konjev. Pri tem bo dokaj pomemben element poraba. Tovarniške številke kažejo pri motorju 1.8 mestno porabo 10.7, izvenmestno 6.3 ter kombinirano 7.9 litra na 100 prevoženih kilometrov. Naša poraba - 9.8 litra. Pri obeh dizelskih motorjih naj bi za kombinirano vožnjo porabili 6,3 litra dizelskega goriva. Končna ocena Kakorkoli gledate, Mazda bo zagotovo prodajna uspešnica pri nas. Sploh, če nanjo gledate skozi cenovno prizmo, saj si lahko (kvalitetnega) enoprostorca privoščite že za nekaj več kot 4,5 milijona tolarjev. To pa v dandanašnjem času ni kar tako. Mazda 5je na ogled v A vtohiši Kržišnik Zagorje, telefon 035664729. mali oglasi Mali oglasi so za fizične osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si tudi pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni priložena kopija osebnega dokumenta. Za pravne osebe so oglasi plačljivi! Prodam Prodam 6 CD-150 najlepših klasičnih melodij - novo! In staro harmoniko Hohner, kromatična, trivrstna, 96 basna za glasbene sladokusce. Teh: 03 56 28 663 Prodam zamrzovalno omaro, 7 predalov, 2 vrat: 170x60, cena 15.000,00 sit in plinsko jeklenko 10 kg za 5.000,00 sit. GSM 040 908 923 Ugodno prodam trosed, dvosed in fotelj. GSM 040 832 676 Prodam trisobno stanovanje 71,35 m2 v Trbovljah. Cena 12.000.000,00 sit. Teh: 041 549 397 Iščem Iščem službo na področju računalništva; servisiranje, grafično oblikovanje, itd. GSM 040 483 809 (Tomše) V najem oddamo poslovne prostore v izmeri 197,03 m2 v Radečah. Poslovni prostori se lahko uporabljajo za dejavnost trgovine, pekarne, slaščičarne, gostinstva, skladišča. Poslovni prostor ima tudi veliko parkirišče. JP KOMUNALA RADEČE d.o.o., Titova 107,1433 Radeče Tel.: 03 56 80 240 Z A 8 A V C c«c ncPREfničniAE Ulica 1. junija 7,1420 Trbovlje Teh: 03 56 26 242 Fax: 03 56 32 242 GSM: 031 359 725 in 031 359 726 TRBOVLJE, večje enosobno, 45 m2, starejše, adaptirano h 1993, takoj vseljivo; cena: 4.800.000,00 SIT KISOVEC pri ZAGORJU, bližina avtoceste, stanovanjska hiša, 150 m2, h 1991, moderno grajena cena: 22.000.000,00 SIT, možna menjava za stanovanje v Kisovcu z doplačilom TRBOVLJE - OKOLICA, počitniška hiša, 60 m2, h 1978, elektrika, voda, lepo naravno okolje cena: 8.900.000,00 SIT Opaž, suh smrekov-debelina 13, 16, 20 mm in brune 21 mm ter karnise, stružene - ugodno! Izdelovanje lesenih predmetov! Možna dostava! Teh: 03 57 25 547 GSM: 031 814 637 Maček Marjan s.p., Vransko 113, 3305 Vransko OBVESTILA + ODKRITA SKRITA ZASAVČANKA MESECA NOVEMBRA Novembrska naloga se mi je že takoj zdela malce pre-lahka, kljub šajtrgi... Skrivali (ali pa tudi ne) smo Nando Guček, Trboveljčanko, ki je svoje življenje posvetila mladim... Zgolj slučaj je za njeno družbo v Hotelu Trojane, v Restavraciji Diana, kamor se bosta dami varno odpeljali z Elvirovim taxijem, izbral njeno, hm, učenko in kasneje stanovsko kolegico Bredo Planko, Gimnazijska c. 15 a, 1420 TRBOVLJE. Pa prijetno zabavo! KULTURNO BOGASTVO V GALERIJI MEDIJA Dan odprtih vrat slovenske kulture bo odslej tudi dan otvoritve razstave likovnih del najstarejše slikarske kolonije v Sloveniji. Letos predstavlja svoja likovna dela ustvarjena na Izlakah 2005 dvanajst akademskih slikarjev, pretesno iz Slovenije, republik bivše Jugoslavije in predstavnica Španije. Kritiki so razstava ocenili z oceno odlično. Lions klub je od najmlajšega umetnika Uroša Weinbergerja iz Trbovelj odkupil eno umetniško delo, kar naj bi mu bila vzpodbuda za njegov daljni umetniški razvoj. V galeriji je bilo izredno prijetno v dru*bi z «upanom Matjažem Švaganom, glasbeniki, umetniki in številnimi gosti. Slike in besedilo: St.R. S' % ADZIKIC ELVIR s.p. TAXI r TAXI 031 818 121 L 040 992 668 HOTEL TROJANE HOTEL TROJANE RESTAVRACIJA "DIANA" DOBRODOŠLI V HIŠO GOSTOLJUBJA IN SPROSTITVE -NON STOP!!! Recepcija tel.: 01 / 72 33 610, fax: 01 / 72 33 615 www.hoteltrojane.com e-mail: info@hoteltrojane.com KINO/OBVESTILA i-------------- GREMO V KINO: KC DELAVSKI DOM ZAGORJE Nedelja 11.12 ob 10.30-TIGER IN MEDVEDEK PU, am.anim. Ob 19.00-AMITVCILLE.HIŠA GROZE, am.groz. Ponedeljek 12.12. ob 19.00 - AMITVCILLE.HIŠA GROZE Torek 13.12. ob 20.00 - KAVA IN CIGARETI Nedelja 18.12. ob 10.30 - POŠASTI IZ OMARE, am.anim.kom. Ob 19.00 - JAMSKI STVOR, am.ZF akc.triler Ponedeljek 19.12. ob 19.00-JAMSKI STVOR Torek 20.12. ob 20.00 - BRICE IZ NICE KINO IZLAKE Nedelja 11.12. ob 19.15 uri - KAVA IN CIGARETI, am.mjuzikl Nedelja 18.12. ob 19.15 - BRICE IZ NICE, fr.kom KINO DOL PRI HRASTNIKU Petek 9.12. ob 17.00 - CARJA HAZZARDA am.kom. Petek 16.12. ob 17.00 - POGREŠANA V LETALU, am.triler KINO HRASTNIK Petek 9.12. Sobota 10.12. Sreda 14.12. Četrtek 15.12. Petek 16.12. LAVE, Sobota 17.12. nedelja 18.12. sreda 21.12. četrtek 22.12. ob 19.15 - LEGENDA O ZORRU, am.akc. ob 17.00-CARJA HAZZARDA Ob 19.00-LEGENDAO ZORRU ob 19.00 - POGREŠANA NA LETALU ob 19.00 - POGREŠANA NA LETALU ob 19.15 - MORSKI DEČEK IN DEKLICA IZ akc.pust. ob 17.00 - MORSKI DEČEK IN DEKLICA IZ LAVE ob 19.00 - POGREŠANA NA LETALU ob 17.00 - MORSKI DEČEK IN DEKLICA IZ LAVE ob 19.00 - POGREŠANA NA LETALU ob 19.00-TEMAČNAVODA, am.triler ob 19.00-TEMAČNA VODA DELAVSKI DOM TRBOVLJE Petek, 9.12. Sobota 10.12. Nedelja 11.12. ob 17.00 - HARRY POTTER IN OGNJENI KELIH ob 17.15 - HARRY POTTER IN OGNJENI KELIH Ob 20.00 - CARJA HAZZARDA ob 10.00 - KRALJESTVO MORSKEGA PSA Ob 17.15 -HARRY POTTER IN OGNJENI KELIH Ob 20.00 - CARJA HAZZARDA Ponedeljek 12.12. ob 18.00 - CARJA HAZZARDA Torek 13.12. ob 18.00 - HARRY POTTER IN OGNJENI KELIH Sreda 14.12. ob 18.00 - HARRY POTTER IN OGNJENI KELIH ob 17.00- OČARLJIVA JULIJA ob 18.00 - DOOM, akc.triler ob 20.00-OČARLJIVA JULIJA ob 18.00 - HUDIČ V EMILY ROSE, Groz. ob 20.15-DOOM ob 10.00 - MAČEK V KLOBUKU,Kom. ob 18.00-DOOM OB 20.00-HUDIČ V EMILY ROSE Ponedeljek 19.12. ob 18.00 - HUDIČ V EMILY ROSE Torek 20.12. ob 18.00 - UDARNA NOVICA,Krim. drama Sreda 21.12. ob 18.00 - UDARNA NOVICA Ob 20.00 - SKRIVNOST BRATOV GRIMM, Četrtek 15.12. Petek 16.12. sobota 17.12. nedelja 18.12. Akcijsko dom.triler Četrtek 22.12. ob 17.00 - ZGODBE IZ NARNIJE: LEV, ČAROVNICA IN OMARA Ob 20.00 - SKRIVNOST BRATOV GRIMM OBČINA TRBOVLJE IN TRBOVELJSKI ŽUPAN Vabita V soboto, 10. 12 ob 12.00 na uradno odprtje novega krožišča, ki ga bosta svečano predala v uporabo minister za promet mag. Janez Božič in župan občine Trbovlje Bogdan Barovič. DRUŠTVO PRIJATELJEV MUDINE TRBOVLJE vabi na decembrski ŽIV ŽAV: V soboto, 10.12. od 10.00 do 13.00 ure v prostorih DPM : Izdelava novoletnega drevesa želja, družabne igre Sreda, 14. 12. ob 17.00 - pravljični dan v avli DD Trbovlje s pojočim kuharjem, ustvarjalnimi delavnicami in družabnimi igrami, obisk Dedka Mraza s praavljičnim spremstvom - v sodelovanju z Občino Trbovlje Novoletni koncert Big Banda Zagorje V soboto 10. decembra Vas v veliki dvorani Delavskega doma Zagorje pričakujejo glasbeniki in glasbenici Big banda Zagorje z gosti, ki bodo otvorili sezono bo«ično-novoletnih nastopov v KC Delavski dom Zagorje. Glavnina programa bo vezana na zlata leta swinga, glasbo Raya Charlesa bo kot gost orkestra predstavil Uroš Perič, za bolj svečan večer pa se bo Big band Zagorje zdru«il s člani in članicami godalnega orkestra Pocco piu mosso. Program bosta povezovala Renata »nidar in Gorazd Mavretič, dirigent orkestra pa bo, kot vedno, Peter Kuder. Koncert se bo začel ob 19:30. uri, vstopnice pa so na voljo po 1000 Tolarjev v upravi KC DD Zagorje oziroma na blagajni Delavskega doma pred koncertom. Vabljeni! AM VESELI DECEMBER V DELAVSKEM DOMU Petek 9.12. ob 19. uri, velika dvorana BALETNA PREDSTAVA GLASBENE ŠOLE ZAGORJE Sobota 10.12. ob 19. uri, velika dvorana KONCERT BIG BANDA ZAGORJE Z GOSTI Torek 13.12. ob 18.uri, velika dvorana PON DO KWAN SE PREDSTAVI Sreda 14.12. in četrtek 15.12. dopoldne, velika dvorana UČENCI IN UČITELJI GLASBENE ŠOLE POJEJO IN IGRAJO Petek 16.12., steklena dvorana DRUŽABNA PRIREDITEV ULTRA Sobota 17.12. ob 19.uri, velika dvorana NOVOLETNI KONCERT PIHALNEGA ORKESTRA VIVA ZAGORJE Sreda 21.12. ob 17.uri, velika dvorana DPM GLEDALIŠKA PREDSTAVA Z OBISKOM DEDKA MRAZA Četrtek 22.12. dopoldne, velika dvorana GLEDALIŠKA PREDSTAVA OŠ SLAVKA GRUMA Četrtek 22.12. ob 18.uri in 20.uri, velika dvorana PLESNA ŠOLA URŠKA SE PREDSTAVI Četrtek 22.12. ob IS.uri, steklena dvorana PLES DEVETOŠOLCEV Petek 23.12. ob 19.uri, velika dvorana NOVOLETNI KONCERT GLASBENE ŠOLE ZAGORJE SK ZAGORJE ALPSKA REKREACIJSKA SEKCIJA TUDI LETOŠNJO SEZONO PRIREJA TEKMOVANJA V ALPSKEM SMUČANJU »SKI POKAL ZASAVJA 2005/06« Letošnjo sezono poteka že sedmo leto od kar SK ZAGORJE-ALPSKA REKREACIJSKA SEKCIJA organizira tekmovanja v alpskem smučanju z imenom »SKI POKAL ZASAVJA«. Tekmovanja so namenjena smučarjem rekreativcem, ki si želijo popestriti smučanje z vožnjami na čas in se preizkusiti s sovrstniki. Mlajšim smučarjem tekmovalcem pa omogoča pridobivanje izkušenj potrebnih za zahtevnejša tekmovanja. Tekmovalke in tekmovalci bodo tekmovali v devetnajstih starostnih kategorijah na domačih zasavskih smučiščih, kjer bodo snežne razmere to omogočale. V prihajajoči sezoni nameravamo organizirati štiri tekme in zaključno prireditev s podelitvijo priznanj. ‘Vpetek, 9.12.2005 ob 20h, se bo v Nord clubu v Trbovljah odvijal humanitarni koncert. Nastopite bodo skupine Orieki, Kifelčarji in Chaos Star. Koncert organizira Območni odbor Slovenske demokratske mladine Trbovlje, celoten izkupiček od vstopnine, ki znaša 500 SIT, pa bo predan Rdečemu križu Trbovlje,za nakup igrač otrokom iz socialno ogroženih družin. Pridite, se veselite in pomagajte'. Zavod za izobraževanje in kulturo KULTURNI CENTER LitijaVas vabi na otvoritev arhivske razstave STOLETNE BOŽIČNO-NOVOLETNE PODOBE, ki bo v petek, 9. decembra, ob 18. uri, v občinski avli. V krajšem kulturnem programu nastopa Otroški zborček sv. Nikolaja iz Litije! FOTOKLUB HRASTNIK Vabi na ogled razstave fotografij članov Fotokluba Hrastnik v Galeriji delavskega doma vHrastniku od 8. - 22. decembra. Otvoritev bo 8.12. ob 19.00 uri. KNJIŽNICA ANTONA SOVRETA HRASTNIK Četrtek, 8.12. ob 18.00 - ustvaijalnica za mladino in odrasle - IZDELOVANJE NOVOLETNIH VOŠČILNIC- izvajalke: članice Društva invalidov Hrastnik LITIJA V petek, 9.12. ob 18.00 - otvoritev arhivske razstave: STOLETNE BOŽIČNO-NOVOLETNE PODOBE - občina Litija ob 20.00 - gledališka predstava: Aleš Valič AL EN AL DVA - Kulturni center Litija v torek, 13.12. ob 18.00 - Ura pravljic - SNEŽNI MEDO IN PRESENEČENJE - Knjižnica Litija v soboto. 17.12. ob 10.00 - OTROŠKA MATINEJA - Kulturni center Litija v torek, 20.12. ob 19.00 - Potopisno predavanje KAMBODŽA - Andreja Rusija - Knjižnica Litja ALI SE PREPOZNATE? V prejšnji številki smo se v tej rubriki šli dodatno igrico, katere pravilni odgovor je bil, da je Zasavčan, ki se je prepoznal, odstopil nagrado: a) nekomu po izbiri uredništva... ...in točno tako je odgovoril ERIK BIZJAK, Golovec 40, Trbovlje, ki bo zato namesto »prepoznanega« dobil bon za dve pizzi in dve cocacoli v Pizzeriji Čebelica na Izlakah. PIZZGRM čEBGUGfl VRDČEVIČ m o Icj Yolvozorjevo 2. IZLAKE. Tel.: 03/56-74-137 ________________AKCIJA (© ZDAJ PA ŠE SLIKCA: No, ali ste se prepoznali? Lahko, da ste ljubitelj literature, mogoče so vam všeč knjižnice, ker v njih diši po knjigah? Ne nazadnje, v dolgih in hladnih jesenskih večerih je prijetno preživeti nekaj uric v dobri družbi sebi podobnih... Torej, ste bili takrat tam? Hitro, telefon v roke 040 267 411: HALO..ampak čas je samo do petka, 16. decembra, po tem času je veselja konec s pizzama in cocacolama v Pizzeriji Čebelica! ZASAVCEVA TRANSVERZALA KDOR JE MOGEL JE ŠEL!!! sem, da »TA PRAVEGA ZASAVČEVEGA TRANS VERZALISTA-KO « Ampak, Kal, Kum, Janče in Čemšeniška planina so čudovito TOKRAT ŠE ZADNJIČ OBJAVLJAMO KUPONE IN TO JE lepi tudi v zimskih dneh. Bi se radi prepričali. Imate še čas ZARES ZADNJA PRILOŽNOST, DA SE ZAPIŠETE V točno do zadnjega jesenskega dne. 20. decembra- no, recimo jesenskozlato knjigo 1. ZASAVČEVE TRANSVERZALE. 19., zaradi žrebanja, ki bo zagotovo dolgotrajno, bomo vse O, nagrade še čakajo: dva termoflisa, trije paketi presenečenja hribovce stlačili v stekleno bučo in iz nje potegnili - prepričana in 50 majic IME IN PRIIMEK: NA9LOV: n r n r n r 1. kupon PLANINSKI DOM NA ČEMŠENIŠKI PLANINI 2. kupon PLANINSKI DOM NA KUMU Žig: 3. kupon PLANINSKI DOM NA KALU Žig: 4. kupon PLANINSKI DOM NA JANČAH Zig: NAŠA BODOČNOST/KLEPETALNICA *---------------- NAŠA BODOČNOST No, to pa je nekaj - pri enaindvajsetih novorojenčkih kar po dva fanta na eno dekle... 21. 11. 2005 Katja Božič, Cesta na zlato Polje 7, Kisovec - sin Nik Kralj 23. 11. 2005 Albina Berglez, Zagrad 4, Radeče - sin Tim Kavšek Mirjam Rupar, Boben 037, Hrastnik - sin Tim Dragica Plavšič, Ulica talcev 30, Zagorje - hči Aiša Hribar 24. 11. 2005 Nevenka Jančar Cencelj, Vače 26, Litija - sin Jernej Cencelj Marjetka Kolšek, Za Savo 3, Hrastnik - hči Maja Rozman Aleksandra Ule, Opekama 7, Trbovlje - hči Eva 25. 11. 2005 Katja Hrubovšek, Gabrsko llb, Trbovlje - hči Neva 26. 11. 2005 Polona Sladič, Bevško 69, Trbovlje - sin Nik Juteršek 27. 11. 2005 Danijela Baščarevič, Kol. l.maja 27, Trbovlje - sin Alex Vadunec Danica Čeč, Čimemo 10, Radeče - hči Nina Videc 28. 11. 2005 Kristina Starina, Leskovec v Podborštu 4, Šentjanž - sin Miha Zidar Jožica Amšek, Kol. l.maja 29, Trbovlje - sin Nick 29. 11. 2005 Erika Jenko, Narof 45, Izlake, Zagorje - hči Lucija 01.12. 2005 Dževica Mehič, Keršičeva 47, Trbovlje - sin Amel Fani Štepec, Rodež 5, Zagorje - sin Nejc Štarkel Tina Skalar, Žlebe 12, Medvode - sin Jaka Skalar Leben 02. 12. 2005 Anica Zahrastnik Šalamon, Dolenji Boštanj 139, Sevnica -sin Kevin 03. 12. 2005 Azra Keranovič Kukič, Opekama 2a, Trbovlje - sin Emanuel Kukič 03. 12. 2005 Samra Džombič, Nas. A.Kaple 8c, Hrastnik - hči Halima Alibašič Andreja Ahlin, Ravenska vas 37a, Zagorje - sin Jakob Ferlič ISKRENE ČESTITKE! KLEPETALNICA -TRADICIJA A E ŽIVI VEČ TU, ALI PAČ Je že res. V prejšnji številki sem fantazirala o princu. To je zvrst ljudi, ki počasi izginja in obstaja pri nas, ki nimamo modre krvi, le v sanjah. Še vedno pa se lahko napotimo nekam, kjer smo vsaj v njihovi bližini, kjer se po tradiciji odvija njihovo kraljevsko življenje in od daleč ugibamo, ali se bo kdo od njih pripeljal mimo ali pa se pojavil na oknu. Kadar nezadovoljna okolišem, v katerem živim pomislim na Anglijo, se spomnim anekdote, ki sem jo prvič slišala že pred mnogimi leti. Turist gre mimo Angleža, ki mimo ureja vrt pred svojo hišo v Londonu. »Oprostite gospod, v čemu je skrivnost, da je vaša trava tako gosta in povsod enaka?« » Saj to sploh ni skrivnost,« odgovori vprašani. » Samo redno jo moram kositi.« »Nemogoče, to isto počnem tudi jaz, pa še zdaleč ni tako lepa, « se čudi turist. »Da, samo jaz mojo kosim že dvesto let.« Tale zgodbica sproža v meni neizogibno vprašanje: kako tradiciji zares uspe obstati v britanskem društvu, ki sem jo od nekdaj smatrala za olikano, staromodno, nespremenjeno in stabilnih vrednot, kot je britanska krona. Se tudi ona menja? Vsak dan v London pride še en London. Otoška prestolnica poleg več kot sedmih milijonov prebivalcev, ob delavnikih pridobi še enkrat toliko delavcev, turistov, tujcev, poslovnežev, študentov in radovednežev. Površina megalopolisa je več sto kvadratnih milj, le da tu ni stolpnic, razen v Cityu. V britanski prestolnici so večinoma štirinadstropne hiše, pretežno zgrajene iz jesensko pobarvanih fasadnih opek, ki so na zunaj zelo lepo vzdrževane. Notranjost je že drugačna. Hotel v katerem sem bila je na zunaj tudi urejen, v notranjosti pa je bilo drugače. Ogrevanje zelo skromno, ob oknih v sobi in kopalnici so bile luknje, v katere sem mašila toaletni papir, da mi ne bi pihalo. Hotel ni bil najvišje kategorije, pa tudi najslabše ne. Ker je to bilo moje prvo srečanje z Londonom sem bila res malce razočarana. Potem sem obiskala še teto v Leedsu in se prepričala kako živi srednji sloj. Skromno. No, pa se vrnimo raje vtisom iz prestolnice. Cene nepremičnin so neverjetne. Zadnja leta so se strašansko povzpele navzgor. Pa kaj je to v primerjavi, s steklenico viskija Glendfiddich iz leta 1937, ki je dosegla ceno 12 500 funtov ali 18 000 eur. Poanta ni v tem, da takšna steklenica sploh obstaja, temveč, dajo bo nekdo zares kupil. Sicer ne bi bila v izložbi Harrodsa. Je pa res, da sem se v Londonu takoj počutila nekako domače, menda zaradi že omenjenih nizkih stavb. Mesto so projektirali ljudje, ki imajo radi življenje. Skoraj tretjina njegove površine so parki in druge zelene površine, skupaj z osem kraljevskih in 33 zgodovinskimi vrtovi. Še bolj natančnega števila mi ni vedel nihče povedati. To niso parki kot pri nas kamor zahajamo z otroci in peljemo na sprehod svoje hišne ljubljenčke. Na Chellsey Square sem videla gospo, ki je peljala otroka v park. Odklenila je vrata parka in jih za seboj zaklenila. To je bil eden od več sto privatnih parkov za okoliške petične stanovalce. Tudi okrog Kensigtonske palače je zeleno. Ljudje se mirno sprehajajo in slikajo, v pričakovanju, da bodo videli koga iz kraljevske družine. Tuje nekoč domovala princesa, ki ni imela sreče v ljubezni. Saj se spomnite iz prejšnje številke: lepa, mlada in po volji naroda. Če želimo princa, potem moramo sprejeti tudi tradicijo, ki se ji je včasih kar težko prilagoditi. Na srečo nekaj se menja.Kot smo že ugotovili tudi princ ni vedno v duhu tradicije. Sicer se ne bi poročil z dotično gospo. Pa saj je tako tudi prav! Stanislava O Center gradile Hrastnik Obiščite nas v četrtek 8. 12. 2005, od 11. ure dalje. XX ^ /ciiDcnK / x 0 Akumulatorski vrtalnik - vijačnik Perles HBS 3180 napetost 18V, L/D, vibracijski, št. vrtljajev 1. stopnja 0-400/lmin in 2. stopnja 0-1400/lmin, hitrovpenjalna vrtalna j glava 0 13 mm. 20 stopenj nastavljivega privijanja, največji moment 48 Nm, vrtanje v jeklo 0 13 mm, les 0 40 mm, masa 2.5 kg, akumulator 2,2 Ah, čas polnjenja 1-1,5 ure, * ‘ v kovčku m ® O m © 1’ERLES SUPERN \ODT O * A 27.990r o O ilLfi ( Za vsakega pravega mojstra Motorna žaga Ryobi PCN 3335 M x prostornina 33 cm3, moč 1,5 kW, fj^P dolžina meča 35 cm, teža 4,5 kg, novost ZIP startni sistem, ^ antivibracijski ročaj 38.880 Ob nakupu z Mercator Pika kartico, vam na dan otvoritve podarimo 2 X toliko pik, kot bi jih sicer prejeli glede na vrednost blaga. Zimski kr Celje - skladišče a D-Per 6/2005 5000017073,24 («-, :y ' 4 ■ S ■ '1 Ji -JUAL Ji. V'L'lZäVm ■ > HlWWü ' * s* ‘.ut;, X'-; r’ I i . _i _» ’iJw3 j^Uj'UJJJlU ^^tnizia obrestna n in nove imetikjT banka zasije Banka Zasavje d.d., Trbovlje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke Trg revolucije 25c, Trbovlje