gospodarskih, obertnijskih in narodskih stvari $ Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti4 fl., sicer 3 fl.; za pol leta 2 fl. po posti, sicer 1 fl. 30 kr. T e ćaj XIII Ljubljani saboto decembra 1855 List Novi strešniki. Obertnijski nemški časnik „Mittheilungen des Ge werbevereines fur das Konigreich Hanover, 1. zve zek, na strani je po teh skušnjah razsodila, da zavolj varnosti ognja prekosijo ti strešniki vse druge strešnike, z navadnim strešnim ceglom pa stoje v eni versti". Tako govori omenjeni časnik. Misliti se srne 3 ce 33. priporoča strešnike, ki so lje- je vse tako, kakor je tu rečeno, da tudi v našem ce pénke (Pappendeckel) s premogovim katranom sarstvu se bo kmali dobila ta Ijepénka, in da do (Steinkohlentheer) in perstenimi recmi namešane, stega ćasa bi se utegnila za kakošne posebne černkaste barve, 3 čevlje in 2 pavca dolge asic učtive, o ucvjjc m ^ pavi/û uuig^ w CGvljâ pun eue iuui izj uriiuift uaïuuiti, jyci vuzaija pu pavcov široke, prav tanke. Izdeluje te strešnike leznicah je polajšala zlo zlo prepeljevanje blaga po potrebe tudi iz Berlina naročiti ker vožnja po ze in fabrika Stalling-a in Ziem-a iz Barge pri Sagan-u na svetu. Šlezkem pod imenom kamnitne ali strešne lje pénke (Stein- oder Daehpappe). A V « V Ceravno ne moremo reci piše omenjeni časnik da so ti stresniki prav popolnoma, vendar smemo z dobro vestjo reci, da so med vsimi dozdaj znanimi stvarmi, s kterimi se strehe temuč tudi naj bolji kup" pokrivajo, ne le naj bolji 3 „Ktere lastnosti mora imeti streha, da je dobra? 1} Mora poslopje varovati dežja in vsake druge vre menske uime ; 21 ga mora varovati ognja; 3) mora biti, kolikor moc 3 lahka ? 4) mora za terpez biti in ne predraga; o) se mora celemu poslopju dobro po čiafP. • " i g / sredi preteklega stoletja so strešniki iz cegla (korci) začeli spodrinovati slamnate strehe in škodlje in so jih razun po kmetih spodrinili popolnoma, ker strehe iz ploš so drage in za popravljati nevarne. Res je, da streha iz cegla je terdna streha in tudi varna zavolj ognja. Al težka je in se ne poda različnim po dobam 3 kakor jih želí včasih gospodar pri strešji" n Strešniki iz imenovane nove Ijepénke imajo vse dobre lastnosti: oni ne pušajo celo nobene moče skozi, se ne vnamejo, so lahki, terpežni in bolji kup memo vsake cegelnate strehe. Izperva so mislili, da je taka streha nevarna zavolj ognja, ali skušnje so učile, se jih ogenj ne loti, in iz tega se njih varnost naj očitniše kaže, da vse asekuracije stavijo s temi stre sniki krite strehe v ravno tisto versto kakor s cegli da pokrite. Sedaj 3 ko so se ljudjé prepričali, da so stresniki tako varni, vse krije ž prav se morajo pokladati, kadar poduku, kterega imenovana fabrika ki si naroči teh strešnikov". njimi Le skerbno in se streha krije i't , po vsakemu pové, tudi: Ta Ijepénka pa ni le za strešnike dobra, temuč i) da se ž njo mokri zidovi ali sploh mo kře stene obložé, da ne more moča skozi; , zoper mokre tla; će se na to ljepénko po loži leseni tlak, se obvaruje les trohnjenja; 3) podgane ne lotijo ; 3 misi in drugi merčesi se je 4") za pokrivalo vertnih gredic je ta lje pénka bolja kot slama ali platno. « 33 Na ukaz kraljeve vlade v Lignici so bili strešniki 1 • v «V i V • É m m mm iz imenovane Ijepénke na vec viz skuseni, in komisija ) Prodaja jih tudi zidarski moj ster G. B ors tell v Berlinu, alte Jakobstrasse Nr. 67. Poduk za gospodarje 3 zastran tega. kako 3 kteri se pecajo z rejo kónj naj se kobile za pleme in zrebéta redè in oprav Ijajo ? in kako naj se z njimi ravná. kakor tudi kako se naj napravljajo Jilevi, ki so za-nje namenjeni. (Konec.) 11. Kako žrebeta dalje rediti. Kadar je žrebe odstavljeno, se o lepem vremenu se najbolje na paši redi. Kjer pa nimajo pašnikov, bo v hlevu redilo. Pa tudi kjer v hlevu žrebeta redé jih morajo pod milo nebo pušati, da se izskačejo. ? 3 naj bo žrebe na kakem vertu, v ka Kjer ni pasnika kem zagrajenem prostoru pri hiši, kjer zamore pred-in popoldan skakati in svoje noge vaditi. Prosto gibanje zunaj hleva je žrebetu potrebno kakor ribi voda; brez tega ne izraste noben dober ki ni 5 konj. Y hlevu zrejeno žrebe je in ostane para 3 za nobeno rabo. Marsiktere pokveke in popake na nog ah se vidijo samo pri zrebetih, ki so bile v hle vih zrejene, pri tako imenovanih prestancih. Pozimi bi bilo treba posebnega hleva za žrebeta. Imajo take hleve navadno le pri velicih kmetijstvih kjer več žrebet redé. 3 Tudi za eno samo žrebe ni dostojnega prostora v navadnem konjskem hlevu, ker stebri in nizka štala nm prostega gibanja ne pripusté. Zavoljo tega naj se mu drug prostor odloči, kjer ima dosti svitlobe, zdravega zraka in pozimi tudi gorkote, in žrebe neprivezano biti zamore. Treba je tudi žrebeta prav snažne imeti in že pervo leto jih snaženja privaditi. Na Krajnskem imajo krivo misel, da se žrebeta pervo leto ne smejo snažiti. Ta kriva misel je pa skozi in skozi prazna in škodljiva zavoljo tega, ker se mlade živali v svoji nesnagi vedno puščajo, kar stori, da se nemorejo po titi, in tudi druge opravila kože zaterajo. Nesnaga in vgnjezdijo v dlako, zavoljo kterih merčesi, celó uši se mlada živina medií, če ima tudi prav dobre pice Strigljati se pa ne smé mlada koža žrebet tako, ka kor dorašenih kónj; najbolje je, jih s slamnatimi po vésli dergniti. Večkrat se morajo tudi kopita po gledati in z merzlo vodo izmiti. Mlade konje je treba že v tej starosti z dobrim in krotkim ravnanjem ljudém privaditi, da priljudni 398 in krotki postanejo. Privadijo naj se, postavim si daj da svoje noge vzdigovati in na-nje terkati, kakor ce jih hotel kdo podkovati. Tepsti, dražit rjavico, ktera, da more ogenj tléti, po vžije vès Jjej iz zraka, da ga potem nić več ni za sopenje * ■ v . v r v ■ ■ v ! . ^ človesko ? mo to zadusí člověka, če tud e kak ne! Iz tega se navzamejo marsikterih ne marnost, ktere storé, da niso konj prihodnj nobeno rabo ali da se le tezko odvadijo upornosti za rja vi c Naj nič ne kadí in nič dim ponavljali ta poduk vsi duh ni. in drugem letu se znajo konji že ujzde vaditi. Zdaj potrebuiejo že već piče, in če se jim razun i učitelji ljudem po kmetih in mestih vsako zimo da tako marsiktero življenje varujejo gotove pogube. ) dobrega sená, kolikor ga potrebujejo, vsaki dan še 6 funtov (1 másel) ovsa dá, bodo beržeje rastli. Poleti presna zelenjava (trava, nem • - - V ce se jim z na namesti sena ška detelja) dajati; pa oves se ne smé opustiti hoćeš, da boš dobre in terdne konje zředil. Natoroznansko-zgodovinske drobtinčice. Od čveter ih sladčic grenjkega človeskega ? življenja. Slad kor (cuker), k (kofè) j (té) in čok Po drugem letu se znajo mladi žrebički že re- lada so tište čvetere imenitne sladčice, kterih se povžije godí v toplejem letnem času, silno veliko po svetu in po kterih hrepení možki in ženski zati dati, in to naj se toda ne v preveliki vročini. spol Mikavno bi utegnilo biti, kaj več od njih vediti Ce bolj rastejo in obilne piče jim ne sme manjkati. tretjem letu se privaja konjic že konjske oprave (širanja), majhnega delà, saj za vadbo, po tem snaženja s štrigijem in kertačami. Ta čas naj Zdaj je tudi čas jim kopita spodrezovati; kar se mora v začetku prav lepo ravnati. Za delo se zamorejo tako mladi konji samo z ve liko previdnostjo rabiti, in gledati se mora vselej na njih moč, na ťla, kakošne da so, in na poti. goratih krajih in kjer se dá zemlja težko ob lad kor gospoduje povsod, zamoremo réči, da J So spoduje posebno kava Rasovskem, Angležkem in Holandskem f na Švédském, Nemškem in v našem cesarstvu y ko lad a na Španjskem j Laškem, Francozkem y CO Polovica vsega ljudst kar ga je na svetu tedaj okoli 500 rnilijonov, pije čaj. Na Kitajskem (v Kini) pridelujejo vsako leto na kakih 5 milijonih oralih zemljo čez 20 mil.fantov sahega perja tište rastline, iz ktere se kuha čaj« V Kini so nek že v 3. stoletji začeli čaj piti . ga je že vse skozi in skozi pilo. V začetku 7. sto v delovati, naj se še le v četertem letu rabijo. letja je přišel v Europ > v letu 1664 si je angležko malo Ko začetku se pripregajo k starému konju ur na dan v pražen ali pa le malo obložen voz. so se navadili voz pokojno voziti, naj se vprežejo v brano in nazadnje v plug. utrudili. Nikoli pa ne smejo tako dolgo delati, da bi izhodnoindiska tovarsija še v veliko čast štela, da je mogla kraljici angležki 2 funta čaja v dar prinesti. Kavo so pili v A bis i ni i (v Afriki) že v starodavnih časih, v Perzijo je prišla že leta 875, v začetku se Arabijo; v sredi 16. sto Če je več delà, jih je že podkovati treba sebno v goratih krajih 9 na , po- kamnitih, gorastih cestah. 15. stoletja pa iz Abisinije v letja so jo pôpi v Carigradu prepovedovali; leta 1652 je bila v Londonu perva kavarnica napravljena, kmali potem v Parizu, veliko pozneje na Dunaji; kralj praski pešenih krajih jih v tej starosti še ni treba kovati. Friderik Vilhelm je vožnjo kave v svoje kraljestvo obložil s tem zabranil to pijaco. Sedaj Perva podkova bodi lahka in brez štol, in nikjer z davkom (colom), da bi naj ne moli čez kopito. Kadar se delati vadijo, je opravo gledati, ker se mehka, občutljiva koža lahko pije kavo ćez 100 rnilijonov ljudi. Pred kakimi 10 leti se treba vselej na dobro je je vsako leto v Europi popilo blizo 168 rnilijonov fun- tov rani in najmanjse otiske lahko naredé. otekljine, ture in žule Mladih kónj ni vedno s imeti, ker plahtami itd. pokritih preveč občutljivi postanejo in jim vsako naj manjše prehlajenje škoduje in mehkužni postanejo. Kdor bo te předpise dostojno spolnoval, bo žre , sedaj se je popije ćez 2 milijona centov. Okoli 6 rnilijonov centov se je pa sedaj vsako leto pridela po vsem svetu. v Čokolado so našli Španjei ze v Me ksi ki (v Ame riki), kjer jo pijó, kar pomnij j přinesli leta 1520 v Europ Meksike so joSpanj Sedaj jo popije okoli 50 mi beta ktere mu dobro zbrane kobile storé lij ljudi čez leto blizo 100 milij funtov 9 J zdrave, terdne in drage konje zředil, in kar bo za rejo izdaja!, mu bo gotovo obilno povernila. dobrota kónj in večja cena tajistih Sladkora iz sladkornega terstja se po vsem svetu pridela na leto kakih 45 rnilijonov centov. Leta 1736 se ga je v vsi Europi povžilo le blizo 3 milijone centov y sto Varite se z žerjavico hiše greti! Vremenski preroki jo bojo menda letos dobro za deli: kakor se kaže, bo zima huda. Utegnila bi se tedaj marsiktera nesreća po žerjavici primeriti, če se v zaperto hišo (sobo) vzame 9 da se z njo sogrela Predvčeranjem ponoći bi bile v neki ljubljanski go stivnici dve dekli, ki ste žerjavice seboj v sobo vzele, da bi jo pogrele, in se potem spat podale, kmalo ob življenje prišle. Že ju je ogljeni puh skor zadušil; sreći pa je neko popotnico, ki je s svojo družino v let pozneje pa ze 5krat vec. Sladkora, ki so ga izpese začeli v 2. polovici preteklega stoletja delati, se pridela v Europi sedaj na leto blizo 362 rnilijonov funtov: na Husovském ga narede v 300 fabrikah blizo 70 rnilijonov fantov, na Francozkem v 334 fabrikah 150 rnilijonov, v col-nih deržavah v 237 fabrikah 130 mil., v Belgii v 80 fabrikah 12 mil. funtov, v našem cesarstvu pa v več fabrikah, kterih ena ga na leto okolí 106.000 fantov naredi. Za poduk in kratek čas gostiv cez noć ostala gvo.i » iiivi i/o/j nuu uďťaia , Sipati »di/Ciu , ua hišno klicat, da bi ji kamiljčnega čaja skuhala začelo, da je sla pride v to sobo, ki ni bila zaklenj Ona pa težak zrak Hafedove sanje ali narobe svet Po angležkem spisal Jeriša. Na obnožji ene onih velikanskih gór v Azii, ki dvi vleze berž na persi, in vidi obé ženski v smertni gajo svoje glave tako visoko nad oblake, da človeško oko nevarnosti. Berž zažene hrup po hiši, da se pride ni še vidilo njih temena, je stala proti vzhodu prijazna koća. Gorski potoček je šumel na severni strani; naravnost nova pred njo se je prostirala zelena ravnina, po kteri je urna skor že zadušenima na pomoć Naj bi bila ta žalostna prigodba ljudem priča 5 kako nevarno je v zapertih sobah se greti s gazela škakljala; proti jugu sta ležala vert in oljski gaj, 399 napolnjena z vsakterimi cretlinami in vsakoverstnim sad Bliže pridši se Hafed, ko ga od vsih straní ogleda jem » ki ga vzhodno sonce zorí; zadaj y proti zahoda, se je višja neka bitina zdí, in věčna gora dvigala. y jame kričati: „O krasna y y pre Takaj so bile šetališča, da nikjer takosne; tukaj va- li prav krasna stvar!" „Sram, o sram te bodi! u pravi Hafed 9 »je » tujca y ki ga pervikrat vidiš y tako zasmehovati? bile sence, nasmehljavalo se ti sadje, da nikjer tako. Na Pasti svoje badalije, ter mi povej: kje da sem, in kako nobeno mesto ni sonce obilneje svojega blagoslova razlivalo; semkaj pridem". „Kako ste sem prišli, ne vem ni bilo kraja, da bi ga bili lunni žarki mileje obsevali > y ne ali vi ste tukaj v našem svetu bivališca na celem vzhodu, ki ki ga 99 svet naključja cc jih bile lahne krila ve- vemo, ker se pri nas vse po golem naključji primerja zo< Ci černih sapic milejše opihljavale. Volkovega tulenja ni bilo »Ah! Tako je to? To mora prijetno biti! To je ravno pravi nikdar tù slišati, zvita lisica ni nadlegovala, kačjega si- svet za me. Oh! ko bi bil vedno tukaj živel, moja ljuba kanja ćuti ni bilo. otroka bi ne bila umerla bila. Daj, kaži mi ta svet zlo V tej koći je prebival Hafed, srečen starček. On sam me mika viditi ga. Toda, ali res nimate tukaj ne Boga je postavil kočo, on je ozaljšal to mesto; in tukaj je delj ne koga druzega, da bi postave dajal ter vas vladal 9 ka kor se njemu poljubi ?" Jez ne vém, kaj mislite „z Bogom" reći; mi nimamo od petdeset let prebival. Celi ta čas ni sonce nikdar pozabilo vsaki dan ga ob-iskati; žetev ni nikdar odpovedala, koga nikdar ni morila, nič tacega takaj, nie ko naključje; vendar pojte z menoj » y in gorski pGtoćek nikdar ni usahnil. Žena njegove mlado- iu boste sami sti je še živela v veselje mu in blagor, in njegovemu sinu in hčerki njegovi v celi deželi bilo ni para. Noben mládenec ni znal krotiti konja, metati kopja, loviti leva ali spoznali, kako in kaj je pri nas (Konec sledL) dražbe razveselovati, kakor njegov sin. Ni bilo princesinje tako lepe in popoinoma, kakor je bila hčerka njegova. Al kdo more zemsko srečo zavarovati! Kratkočasnice * V enem tednu je bil Hafed lišen vsega tega veselja. Al kljuse je ležalo raztegnjeno in je bilo mertvo Na spomlad pride nekega dné kmetovavec v blev in hoče svojega konja vpreči, da bi šel ž njim na polje. Se 99 Njegova žena je je neki sosed, šla gledat novega belega pava, kterega je miljo deleč od njih v klanca stanoval, vé da" ravno domů prinesel. Prehladi se, vročnica nazaj pride, vidi Hafed, pristopi, in ko da ji je umreti. Preden sta dva biti: mlad pravi kmet 99 se vé da tako je dobro konj celo zimo druzega nič ne delati, kakor zreti ko se delo zaćenja, pa se stegniti!" y spo y 'i* dneva prešla, stal je stari mož ob njenem odpertem grobu. Dolgo je stermel, in zadnjič nesterpljivo zaklical : „Zagra- Kmet (pri dohtarju). Tak sem pravdo zgubil? bite, zagrebite a mi edino zeno, ki sem jo kedaj ljubili Sin in hčerka sta prišla od maternega pogreba trudna , kakor misli, prosto zdravilo podá. in bolehna. Dojnica jima, V malo urah se je pa pokazalo, da jima je strupa dala. Oj Dohtar. Da, ljubi moj! Ni drugač; jez sem storil kar sem mogel. i' Kmet. Kaj mi je zdaj početi? pisma, gospod! Pokažite mi barem Dohtar. Ako Vam je s tem pomagano tù so. Kmet (pismo dolgo pregledavaje). Zakaj je pa vse nova žalost/ Po nju je bilo. Po kopal ju je v globok grob, tako na široko? Tù celó polovica papirja ni napisana? in podoba je bila, ko da bi bil v isti grob z njima vred Dohtar. Prijatel! Tega Vi nerazumete, kako se v tudi svoj um in svojo véro zakopal. Ruval si je svoje sive kancelii pisma pišejo lasé, preklinjal kri premeniia; in verh je lue dneva, ter želel, da bi se luna v vsega je dokazoval, da so zakoni, Kmet. Hm! Kako se pisma pišejo res ne vem. Al gospod 9 ki jih je JBog postavil, narobe, brez hasni in slabši od no- služiti, kar sem Vam dolžen. dnara nimam, da bi Vas plaçai, hočem tedaj od Dohtar. Tadi prav, če ze drugac ni; benih. Želel je, da bi gol primerek, golo naključje svet vladalo. Ker je bila pa ta želja brezupna, želel je za to rež mojo izmlatili. dalj e, «la bi po svoji smerti přišel v svet, kjer bi nikakega Boga ne bilo, ki bi zakone dajal. Preklinjal in zaničeval mi bote pa je modrost Božjo v vladanji tega sveta, dokazovaje 9 od nobenih, in da bi bilo, ako bi nikakega Boga na svetu ne imeliI y da Kmet. Dobro tako, gospod. Z Bogom tedaj! Kmet pride o pravem času mlatit, pa polaga snope tako na široko in tako rahlo po njih mlati, da polovica so njegovi nameni slabši mnogo bolje zernja v klasovih ostane. In ko gospodar delo ogledavat pride, in kmeta zavoljo nemarne mlatve graja, mu ta od N sredi Hafedovega verta je stalo košato, krasno pal- govori: „ Gospod, ne zamerite mi, al Vi nerazumete 9 kaj movo drevó. Pod tim drevesom je sedel Hafed drugi ve- se Pravi pisma mlatiti". cer po tem, ko je grob nad svojo deco zakril. Sedež, na kterem je sedel, napravil je še njegov sin. Na palmovém listu, ki je pred njim Iežal, bilo je nekoliko izbranih ver- sila y * Neka žena je na smertni postelji svojega moza pro-naj po njeni smerti prijatlico njeno za zeno vzame. zov, ki jih je njegova hči 99 0!" ji rece moz ihté 99 Neza y le nj pokrita z zelenim sagom, tam pa prostirala krasna krajina, tam posejana z ljudskimi prebivališči, dokler jih je koli oko seči zamoglo; in čez to velikrasno krajino jele so se tedaj ravno sence velikanskih gór razgrinjati. V vzhodu je ravno lana svojo mirojasno luč prižgala in zlato dneva se je po-lagoma v mileje srebro večera prelilo. \ 1 pisala. Pred njim se je vse drugo se bo že naredilo!" enkrat umri Tonekov. 9 t zadevah slovenskega slovstva Veseliti mora domoljuba, ako vidi, da se število do mačih pisateljev vedno množi; saj je tudi res potreba mar ljivo delati, po raznih potih v prid slovenščini. Al pošte Ko je Hafed vse to vidil ga žalost prešine, njegov mer mra ; serce se mu je polnilo s sovražnimi mislimi jezik do Boga. Že je terda noč krog in krog vladala Hafed s težkim sercem zaspal. nost naj povsod velja! Pritožim se tedaj Vam 9 ljube 99 Novice" (očitati pa vam î ko je kraji Ko se je, kakor je misiil, zbudil, bilo je to o tej reći celó nič ne morem), da sem mnogo nemških in slovenskih spisál v raznih knjigah in časnikih bral si tako podobni, bi skorej rekel, kakor kaplja kaplj ki so in Gora y bilo novo. krajina > koca vse je bilo zginilo. Vse je m vendar se vidi, da nemški pisavec nič za slovenskega ne ve in tudi slovenski m laj i pisavec nič za nemškega ne. Vstane ter stermé gleda, kje da je; kar vidi neko * j i U tuui DiuTvuDiii ui i u j i v ------ Ako je mlaji pisavec o ravno tisti reci navdihnjen bil y je stvar se bližati pa bliže pride y ki se mu izperva zdí ko velika opica prav y sicer pa le pošteno „vsakemu svoje Zakaj bi ee y vidi y y da je pa vendar zlo spačena prikazen , ko stvar, nekoliko člověku podobna, ne povedalo. da ta in ta hruška ni na našem vertu zrastla y Ipavec svoje rudeče češnje prodaja, ko Nemca komaj češnja cvetč, Nemec se pa češinj ne sramuje kupovati in 400 ocitno poredati, da so ipavske, pa tudi za Ipavca ni sra- vès rod Kyk-zamurcov kerstil, pa ga hoče poprej do Menim, da so me hro podučiti. Gosp. Knobleher je poslal spet dve kišti afri mota češinj med Nemci prodajati. razumeli pisatelji nasi, ktere ta besediča zadeva. Kriznogordki. kanskih stvari na Dunaj. V Kartumu so vsi misijonarji zdravi, kar je v tem kraji le redka rec. Novičar iz raznih krajev Lenčica N Dunaji se te dní ni skor nič druzega govorilo, ka Po národní povesti. kor od akcii 9 ktere je v „Novicah" ze omenjena no f a Leží leží ravno polje, P P začela 11. dan t. m. izdajati. Talia gnječa , da je je bila po ulicah okoli upnice vec dm in cele noci, mogla posebna straža na več krajih mir in red delati 9 ljudjé tergali za te akcije Ravno polje kriške fare Po polji bodi Lenčica , Prelepa mlada deklica In tam pogovor tak ima v # Še pravi mati ji tako: 9 „Oj Lenčica, dekle mlado ! Ti pojdeš k ujcu na goré, Tam rožice cvetó lepé. Tam sapice hlade sercé, Tam pojde ljubi ti z glavé je cislal, kdor Se vsaki pravi, govori je ktero vlovil. Drug J aAtiJU ^ AU ri vtut^a DVJV v/idim^ ^UVI K-7 cž y oaivi ^uvuii, dan je bilo že podpisanih 150.000 Da v petek so strašne nocí; LÍÍ akcij po 200 gold., kar znasa 300 rnilijonov gold., in očitno kaže veliko zaupanje na to novo upno napravo Sedanji minister kupčijstva je zavergel že izdelano osnovo Kdor v petek gré ponoći v vas 9 kod nove postave za obertnike in ro gesetz) in drugo izdelati dal, ktere prosto gibanje obertnikom in rokodelcem; ta nova osnova razpošilja sedaj kupčijskim in obertnijskim zbornicam v Da vidi kaj al slisi glas; Moj ljubi pa je preserčán, On k meni hodi vsaki dan De (Gewerbe- Še raje v petek me budi, je dovolit! bolj Ker se nikogar ne boji; 9 9 se Brez tovaršije hodi sam Zato tak rada ga imam 9 pretres, in potem utegne kmali priti na dan Novi po slanec gležke vlade lord Harnilt Seym to 9 Přišel je petek zopet ze Ki fantje se ga vsi bojé. je tišti, ki je pred dvema letoma ko se je rusovsko-turška vojska začela, razodel vse pogovore, ki jih je imel z rajn-kim rusovskim carom, je nastopil svoje opravilstvo na Dunaji 12. t. m., ter se ta dan našemu cesarju poklonil. Začne se polnoc bližati, Nje ljubi zunaj žvižgati. Sla Lencica je na goré, Kjer rožice cvetó lepé, Al ljubi ji z glave ne gré Al ljubega pustila ni. Měnila se je vse nocí, Měnila je tak dolgo se, Da jo serce boleť začne, Začne svariti jo tako: Lenčica! kaj bo s tabo, Ki se več greha ne bojiš, Ki matere već ne častiš? Lenčica, kaj bo s tabo, Ki razuzdana si tako ? Berž k oknu Lenčica hiti u Vradni dunajski časnik ^Wien. Zeít tertje zatrošeno novíco, da ob novem letu se bo vpeljalo spet tistih 15 praznikov, ki jih je rajnki cesar Jožef od- preklicuje tisto sem- ln v hramec tiho mu veli. Alenčico je pekla vest, Goreča vest. serca bolest. In ko ie v hramec k nji přišel Tam dolgo pri nji sedel 9 pravil in menuje to novíco gerdo laž. Delavcem na Govoril, měnil se sladko Al ona pravi mu tako 9 Zato velik strah imam Dunaji o ti silni dragini življenje polajšati, je dunajska milodarna drožba ustanovila v predmestji Gumpendorf ku- Ker v petek hodiš k meni sam, ySe praznike in petke vse. 9 V saboto berž je vstajala. V Teržič je k spov'di šetala Pri spovedi pa vse pové, Kako jo zlo boli sercé, Da vse nocí vas'vala je. hinj 9 v kteri bo za 3 gold, na mesec reven delavec do bival kosilo z juho (župo), mesom in prikuho Na Oger In to se meni cudno zdí Zakaj se petka vse boj skem so nektere soseske dolocile 1 ali 2 cekina v d Neumen kdor se bojí tistemu, ki prípelje naj lepšo govejo živino sejm s tem Saj ni prijetnej nocí!"" Ostani raj' tud ti dom mislijo privabiti na take sejme vec živine in si nakloniti Da bova brez strahú obá4í vse tište dobičke, ki izvirajo iz bolj obiskanib sejmov. Pa- metna misel je to, in v Subotici (Stein am Anger) se je u že dobro poterdila Iz Krim • * novega Govoríce od poganjanja za mirno spravo je že spet veter popihal „„Nikoli nisem še ostal, Kar pervic tebe sem spoznal" >>Še bolj bom tvoja, ti bolj moj e zadnjič v petek si nocoj". „„Saj je podoben dnevu dan Prestraši se nje spovednik, In milo joka učenik: „Oj Lenčica, oj mlada krí! Za tebe več pomoci ni. Vas'vala si, ljubila si, S hudobo se šalila si Ki je hodila k tebi v vas. Zato svari te vest na glas. Na. vzemi te tri svečice i 7 ka vlada ni o tem nikomur nobenih ponudb poslala ; Boji se le, kdor je plašan le pruska vlada delà kar more za končanje ojske 9 pa 9 9 kakor se vidi, vedno prazno slamo mlati. Francozi in Angleži kakor tudi Rusi se bolj za vojsko pripravljajo kakor za mir. Iz Petrograda se sliši, da se priprave delajo celó za terdnejšo napravo obéh poglavnih rusovskih mest: Petrograda in Moskv< Še Še dolgo sta měnila se Vošcene svece zegnarie; Ko pride spet, le spet odpri Poprej pa sveče vse prižgi!44 r y dolgo radvala se. Bila jev strahu, brez mini. Iiramljala ž njim je Lencica Da vgasne zadnja zvezdica. Z Teržiča v solzah šla domiL i ako bi Damreč tudi Švedi uteg- Ko beli dan se probudí, 9 __. i . • 9 Poslednje novice po dolgi oblegi vendar le padla in Rusom v roke prišla, Kmety pa je všel. nili s Francozi in Anglezi potegniti pravijo, da je turška terdnjava Ka Tako ji mati govori: Morda si bolna, Lenčica, 91 Da si ponoči vstajala ?44 Bila sem bolna mamica Ilolanški časnik piše, da car Aleksander misli kmete Pa sem ponoči vstajala, 9999 y gosposkinega podložtva oprostiti Kralj di nsk je přišel 11. t. m. iz Pariza domu. Z veliko večjo častjo je bil v Lo nd kakor v P sprejeman ; cesarju Na poleonu se nek ni kaj posebno prikupil, ker se ni hotel na vrat na nos v to in uno zavezati, ne tega in unega obljubiti, Ni bilo tega in ne bo, Okence sem odpírala, Hladnejo sapco dihala44". „Oj Lenčica, edina hči! Vse méni se in govori, Da ti vasuješ vse nočí; Ko bije ura polnoči, Ze spet se čuje terkati; Pa ni mu vrat odpírala, Prej sveče je prižigala. Ko sveče so prižgane že Odpirat še le vrata gre. Z desnico je odpírala, Z levico sveče deržala. Ko luč iz hrama zabliščí Hudoba žegnov se 9 bojí 9 9 kar se je v Parizu skega misijonarja v hipoma od njega Od auetrijan Da bi godilo se tako!44 srednji Afrik ja, general-vikarja v Kartami gosp J Gost je došlo pismo y v kterem piše, da Ab i sini jo so mogli misijonarji spet za Dekle mlado neumno je Pa ne posluša matere. y Pa zářijové tak glasnó, Da zlega z gore se v goró Potem v pekel pogrezne se Utcrga sabo pol goré. Oj , Lenčica pa omedlí Ntkdar več z ust ji sape ni. 9 pustiti, čeravno so ondi že precej terdno stali ; ondašnjega skofa Ko mati jo je kregala, De pel Jakob a divjaki pregnalipotem, koje veliko preter Ostro je odgovarjala. 9 enako huda se je godila nekemu drugemu misijonarja, kí lev sami srajci. 31. julija je gosp. Na koči so besede te Užgane bile na deské: Tak se godilo vsaki bo, Ki se šalila bo z nocjó! k je přisel v Kartum nazaj le v provikar Knobleher zdrav přišel iz Bele reke v Kartum; ondi pa gré misíjonstvu letos dobro, provikar je spet 30 Priložena je današnjemu listu 32. póla IV , • // Vtl • • občne povestmce zamurcov kerstil 9 gosp Mosg praví 9 da bi bil lahko v mom z v naročilnim pis u Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. Natiskar in založnik: Jožef Blaznik.