297. številka.
Trst, v ponedeljek 30. decembra 1901.
To čaj ?XVi
Edinost'* latja t*srnt it	ruu«
ii'rikof. ob 4. ari
»ar»-uium rnei» :
tu -elo let >..........It kron
u pol ietft .........	12 „
i» čatrt tet« . ....... -	4 ,
■ mmtt ...............2 kranj
ji tnCiiiao e p^četiui a.>r»j	:Sa ri.-
» 9r r t .i .i.i !ii(i#	a'.»riTt M j Ut*.
3 -v ittruik v Tralu pr'»1»;»jo po-
z-jt -tevipo p ounk	3 >f£. ;
pa jic s m "'mt 4 i |
THefon «t*. K7«.
i
Gladilo političnega društva ^Edinost" za Primorsko.
T edinosti je mož!
•e raćuuaio po' vrstah v petitu. Za »eč-t ramo uaroSilo s primernim ptipustom PosUns, OHmrtnire in javne sahvale do-:na<M oc'asi itd. rHfuiiRio po pogodbe
Vsi douini naj a? po'tljK O ur*d»tfltTU Nafrankofani d<»t>»«i se ne sprejemajo Sokopi"! ne vračajo.
3aroćniu», reklamaciie in oi-laae spre-jtaas npraTntStio. Nameniuu in
e plftčtfVMii lon> rrnt.
1're^atJlTu tu ti»knrun »t nahajata f
□Url Čarima Siv. 1*2. I pruvtdSfcTu, in spre}*mii".Jf tntteraluv v ulici Molia o cco:c Stv. II. na<i-*u.
a la,a'«ij in cdsfjvorr.i urednik Fran Oodnik
i.ifcto k icoa«3rc:j lista „Edinost*
Natisnila tiskarna konsorctja lista „Edinost" v Trsta
Nevarnosi razdora na Slovenskem.
XII.
\ na.jiru u 7 dunaj s ko rimskokatoliško stranko pa bi se mogla prava nanulu i stranka meDorati mlovan fka n a ro d. s t r a n k a«. Vprašanje je : so 1 i sedanja 1 Igralna stranka povzdigne do takega z na raj a ? Nezavisnosti jej ne more odrekati nihče; ali pa Ik> hotela to nezavisnost porabljati v smislu slovanske narodne stranke ? ! Ko bi sodili po pisavi -Slovenskega Naroda«, kakoršna je danes v tem listu, morali bi to vprašanje zanikati! V o, uredniki »Slov. Naroda« niso še današnja liberalna stranka, in tudi delničarji »Narodne tiskarne«, ki izdavajo »Slov. Narod«, ne sestavljajo še vse takozvane napredne stranke.
Kako naj se torej ta nezavisni del slovenskega naroda izkoplje iz sedanje zagate? Na to vprašanje naj odgovarjajo tisti, ki sodijo, da je slovenski narod neka skupnost, neka eelota, ki pred svetom, pred našo ustavo i rt pred vsem Slovanstvom stoji kakor moralna skupnost. Za to m o-ralno skupnost je potrebna tudi moralna o »l g o v o r n o s t, in t e o d-g o v o r n o s t i ne morejo nositi in dajati drugi, nego .nezavisni s 1 o v e n - k i r o d o 1 j u b i! To nezavisnost mslimD tukaj kakor nezavisnost STO bodu i h državljanov, in k tem spadajo tudi naol ra/en<M, ki sj v raznih službah ; kajti svoboda državljanskih pravic jim je zagotovljena. m jo n. pr. ob volitvah tudi izvršujejo, 1' >lj ali manje vestno. To je vse nekoj dni£**ffaf nego pa zavisnost priznane stranke.
V zavisno stranko more stopiti tudi nezavisni. svol>odni državljan in se v tem molčć odreka državljanski svobodi svoji. Zato bi bila dol ž no* t vsakaterega slovenskega rodo-itiba, da se ne odreka svoIkmIi državljanskega prava, tort-j da vstopa le k takim strankam, v kateriii ee moralna odgovornost pojedinca ne more krčiti. T u d i sve č e-ii i »i, kolikor se čuti jo svobodne d r ž a v l j a n e, b i b i 1 i dolžni skrbeti za primerne stranke, ka-
tere si hranijo svobodo vsaj toliko, kakor p o j e d i n e c. Svečeniki so sciaj re* v hudem pol oženju. Liberalna stranka postopa tako, da jim ni iiio/.iio pristopiti k njej : če se pa ne udeležujejo političnih prav, jim tovariši očitajo nebriž-nost, stanovsko in zajedno tudi narodno, lvaj naj počno torej? Na Kranjskem jim ne ostaje drugega, nego pasivnost, in še za to trpč potem zasledovanje in proganjanje. Drugače bi bilo, ko bi se liberalna stranka vsposobila za sprejemanje v svojo sredo tudi duhovnikov, i n t o b i bila dolžna storiti na korist v s e g a naroda!
Kolikor se danes rodoljubov prišteva liberalni stranki, so odgovorni vsak za-se za sKupnost stranke; kajti pristopajo k stianki kakor nezavisni stranki in sami kakor neza-! v i sni členi.
Ako temu ali onemu izročijo ali prepuščajo vodstvo v tej stranki, delajo to v prepričanju, da se to vodstvo ne bo zagre-šalo proti moralni celoti, torej proti interesom skupnosti slovenskega naroda! Ce pa kažejo dejstva, tla se morftina skupnost zanemarja ravno o l strani vodstva nezavisne stranke, ni vse jedno, ali sino indiferentni, ali pa da se zganemo in storimo, kar je potreba.
Tu smo doživeli hu le skušnje o i udi teren tnosti slovenskih naobražencev. No, dalje v naslednjem odstavku.
Đnnajski Čeli o slovenskem vseučilišče. Bramba Slovencev proti tujim ovafliom.
Dunaj, 2tJ. dec. 1901.
Danes popoludne je priredil > K l u b avstrijskih narodnosti« na Dunaju v znani dvorani ^Resource«, nasproti poslopju državnega zbora, javen shod. Dvorana se je rano napolnila pri tleh in na galerijah. Došli so pristaši in veljaki raznih čeških strank na Dunaju in tudi nek;»litco drugih Slovanov, med njimi tudi pisec teh vrst. Poleg prvega govornika, tajnika tega
političnega društva, vrlega narodnega socijalea češkega, g. Lilinga, ki ie razpravljal politiške razmere češkega naroda na Dunaju in na Nižjeavstrijskem, in ki je naposled dokazoval, da Cehi se ne boje niti groznega absolutizma, sta prišla na vrsto še dva znana in priznana govornika, mladi češki Slovan Anton T o m a s e k in za njim Slovencem in Slovanom v obče znani publicist, urednik »Parlamentarja«, dr. K. Z i v n v. Prvi je razpravljal korenito na vse strani vprašanje »o slovanskih u n i v e r -z ah v A v s t r i j i.« Dokazoval je s številkami : na kako malo prebivalcev prihaja v j Nemčiji jedna univerza! In potem: na koliko i več po jedna v Avstriji! A še slabše razmere se kažejo v pogledu na to, da za tretjino : Nemcev v Cislitvaniji so vseučilišča na Dunaju, v Pragi, Crnovicah, Inomostu in Gradcu v tem, ko za ostali dve tretjini so samo univerze, v Pragi, Krakovu in Lvovu! In tu zopet je samo jedna za blizo 7 milijonov Cehov, a dve za tri milijone Poljakov, — a n o b e n e za blizu 4 milijone Malorusov in no'»ene za dobra dva milijona tostranskih Jugoslovanov, s p e c i j e l n o za poldrugi milijon Slovencev. Živo je slikal govornik potrebo še jedne univerze za Češko in pristrojenje vsaj jedne ga-liške (lavovske) za Maioruse in jedne za Slovence; oziroma naše Jugoslovane. Prav za prav, ako bi merili po vatlu, ki velja za Nemce, bi morali imeti tostranski Slovani vbiaj 12 univerz. Za nemške Žide se je v Crnovicah osnovala univerza, ki bo imela kmalu več profesorjev, nego poslušalcev; za Slovane, ki imajo samo na Dunaju najmanje 900 vseučiliščnikov, pa se ne stori nič! Le-ti bi imeli veče pravo zahtevati poleg nemške, tudi slovansko univerzo na Dunaju samem, nego pa je to potreba za nemško univerzo v Crnovicah ! In vrhu vsega tega hočejo napraviti še nemško katoliško univerzo v Solno-gradu. Zopet-in zopet se je govornik obračal k dokazom o potrebi slovanske univerze, in vselej so poslušalci burno odobravali te dokaze.
Govornik je naposled povdarjal skupno pravo avstrijskih Slovanov v obče in za vse-
učilišče posebe. Gospod Tomašek je izborno rešil svojo nalogo ter je bil po zasluženju pohvaljen z oduševljenjem.
Dr. Živny je kakor govornik že blizo 'JO let znan med dunajskimi ( ehoslovani. Kadar nastopa, ga sprejemajo primerno s ploskanjem ; tako, kakor kadar nastopa na oder kakov umetnik prvega reda. In če je na Dunaju znano, da bo govoril dr. Zivnv, se že radi tega napolnjuje prostor za shod ali zborovanje. On govori ne prenaglasno, pač pa povzdiga glas z vso energijo ob izražanju važnih stavkov, in čim dalje govori, od hipa do hipa oduševljuje poslušalce bolj in bolj. Zato ga pa tudi povsod prosijo, da bi jim pretresal razna in zlasti tudi aktuvalna vpra-! sanja. Danes je porabil priliko, da je po za-«1 uže nju posvetil v jedno brošuro znanega obrekovalca slovanskih narodov, njih političnih društev in raznoterih prvakov. Denuncijant je neki Bresnitz, katerega hočem prilično po njegovih delih predstaviti tudi i n -teresovanim Slovencem. Dr. Zivnv je zavračal denuncijacije, ki bi rade očrnile celo slovanske državnike in oblastnike in je dokazoval, da f^e knez Crnogorski Nikola I. vsikdar vede 1-jalno nasproti Avstriji, da-si bi imel moči v to, da bi, ako bi hotel, ua-pravljal neprijetnosti naši državi. Iiavno tako je govornik pokazal na to, k a ko so ruski vladarji, in posebno s e-il a u j i car Ni kolaj II. vedno lojalni nasproti Avstriji i n dinastiji njeni. Ruski vladarji bi nikdar ne udrli v Avstrijo, da bi jo rušili, pač p a, a k o b i j e j pomagali proti — Germaniji! Istotako, kakor so pomagali
v sredi prošlega veka proti prekuouhom madjarskim !
Ob izreku »Germanija« je zagromelo po dvorani viharno ploskanje. Sredi govora se je dr. Žtvnv dotaknil še jedne točke denun-cijacij, namreč očitanja, češ, da slovanski politiki iz Kusije dobivajo denarno pomoč. Dr. Živnv pa je rekel, da naj bi le dobivali tisoče in milijone rubljev ; a te bi slovanski narodi porabljali v svojo obrambo in pomoč in to bi bilo tudi v interesu n a-s e ir a cesarstva. Slovani pa bi ne potrebovali rubljev — v revolucijonarne namene,
PODLISTEK
4o
Za dežjem solnce sije.
— f. ivf-1 iz prejšnjih -t« »letij ; prevel Buk o vi č. — Kdvard je sledil nepoznanemu in dobro zakritemu ptiijen, ali bolj mehanično, neza-ves'lio, ne pa - kako določeno mislijo, ali namen*-m. D«-.;t -ta v neko ozko tilieo. Nepoznana* je zaokrenil v neko hiš > ter stopal po o/k« in dfOtiMa prot: ozadju hiše. Sla sta jh> siopojicah navzgor. Vrhu stopnjic so bila mala vrata. Ta je uepoznanec odprl in bila sta v »-labo razsvitljeni sobi. Y tej f>olu-tem je 1» .o težko razločevati stvari. Se le po nekoliko trenotkih, ko se je oko nekoliko privadilo, je Edvard zapazil tam v kotu na-sproti vratam — žensko bitje. Ali obraza ni mogel razločiti še vedno. Morete si torej misli: i njegovo presenečenje, ko je ona ženska plan !a proti njemu in vzkliknila, vsa iz sebe od radosti :
— Edvard ! Vendar, vendar si došel ! Oh, kak.» te/ko, kako nestrpno sem te pričakovala !
* >k:e;. ila ga je okolo vratu... ona, katero je iskal — komtesa Karlota.
KoneČno se je vendar nežno rešil iz njenega objema. Ali tudi njemu je plulo v duši od radost in sreče na zopet ne m snidenju /n kateri je posvetil svoje srce.
No, doživel je še drugo presenečenje, i
ki ga ni nič manje radosti I o. Neznanec, ki je od strani opazoval to srečo dveh mladih bitij, se je oglasil in po glasu je Edvard sp >znal svojega starega zaščitnika, ki mu je pred prihodom v Pariz dal sveto obljubo, da ga bo f premij al povsod i in ga čuval pred nevarnostmi tedanjih časov. Edvard je bil ganjen v dno duše, vi.ie sedaj, kako zvesto je blagi mož vršil svojo prisego ! Iv.l-vard je nudil zaščitniku svojemu roko in pripravljal se je, da da izraza svoji neizmerni hvaležnosti... ali tudi ti' je bil neznanec sva-i rilen angel j in je silil -'
—	Otroka! Mi ne smemo zgubljati časa. Dokler smo tu, nismo iz nevarnosti. Sedaj treba misliti na beg. Vse sem že priredil v ta namen. Ali skrajne previdnosti treba, da
j se Edvard odtegne razbojniškim tova-: rišem.
—	Ali kam ? ! je vprašal Edvard
i v skrbi.
Zaščitnikov odgovor je bil : v Piemont! Komtesin oče je že tam in jaz sem ga že obvestil o vajini ljubezni.
Na to obvestilo sta oba vskliknila od radosti ; ali v hipu je leglo Edvardu nalice nekaj kakor senca. .Menil je malodušno :
—	Ali oče Karlotin je bogataš in grof, jaz pa sem le priprost človek in — siromak !
Tu pa ie ntznauec uprl svojo oko v Edvarda. Oh, kako čuden je bil ta pogled, kako je Edvardu segal v dušo. Neopisno mil.
blag, ljubezni poln je bil ta pogled, kakor vil iz sebe za ves svet; pretežko, preusodno da se najblažja, naiplemeniteja, cd ljubezni mu je bilo to razkritje... Le srpo je gledal kipeča duša topi v milini mokrega očesa, moža, ki je stal tu pred njim ! Ta pa je na-Edvarda je pretresal ta prizor in sam ni ve- daljeval :
del, kako mu je. Ali to je slutil, da se mu	— Da, Edvard ! Po tvojih pripovedo-
bliža nekaj usodnega, obhajala ga je slutnia, vanjih, po spominih iz otroških let, ki jih da se ta misterijozni tujec pripravlja, da nosiš pri sebi in po svojih nadaljnjih poizve-potegne pokrivalo se svoje tajnt^ se svojega dovanjih ne morem dvomiti več, da sem ti jaz misterija ! Kaj ko bi minolost tega človeka dal življenje , da sem tvoj — oče ! bila res v kaki zvezi z njega lastno, Ed-	Je-li možno? Ali mu je dobri liog res
vardovo, v tajno zavito minolostjo iz najnež- naklonil tako milost, ali pa ima morda drz-jih detinskih let... Edvard seje stresnil mrz- nega sleparja pred seboj I! Seje omahoval in lično, kajti sedaj še le je, z vso svojo težo, telebai iz muke dvorna v najslajše nade... pritisnila nanj misel, ki ga je navdajala z Ali slednjič je za vriskalo tudi njemu srce v neko grozo, a tudi čutom rajske sreče. Več- neopisni radosti : Ne dvomi več, našel Bi krat je ugibal o nagibih, ki so silfli tega ne-j njega, iz eegar naročja si bil iztrgan v naj-. poznanca do tolike skrbi, do tolikih žrtev v nežniji detinski dobi, našel si svojega — j njegovo Edvardovo varstvo ! Sedaj pa je | roditelja.
j Edvardu kakor blisk šinila v glavo misel : j In oče in »in sta si ležala v tesnem, kriče pa ni bila to sila krvnega s o r o d- j čevitem, dolgem objemu; komtesa pa je gle-jstva?... Edvard je pogledoval svojega ' dala na ta prizor glasno ihte, komaj da se zašč'tnika pol z grozo, pol z ljubeznijo. In je vzdržavala po koncu... Nemo bta si ležala
ko je v Edvardu vihral ta duševni boj, je začel zaščitnik govoriti, ali s težavo, kakor da se mu vsaka beseda le z muko iz"ija iz prsi :
— Edvard, dovolj je tega zatajevanja dovolj te muke. . . najgro»neje muke. . . očeta, ki se ne sme razkriti svojemu sinu . . .
Edvardu se je delala tema pred očmi ; lovil je z roko po kaki opori, da bi se ne zgiudil ca tla... Ali besede ne bi bil spra-i
v naročju oče in sin ; ko govori usodnost takega trenotka — od kodi naj bi človek jemal besede ? ! A ko sta se slednjič izvila iz tega objema, se je oče Leo obrnil proti komtesi in jej velel :
— Pridi sem na moje prsi tudi ti, iz-voljenka mojega sina, tebe mi je Kog določil v hčer. . .
Zdrsnila sta na koleni in. njuno zvezo je posvetil — očetov blagoslov.
(Zvršetek pride.)
na škodo drži v i — in h tem je govornik oznanil dovolj jasno, v kake c-i]je se dru-g o «1 jMjireluije denarna j>hihm1, ki prihaja ot zunaj!! Smo sebi se umeje, da je govor dr.* Zi vnetja izzval največ » pohvalo.
Kako se zanimaj'* za shode, kjer govori tir. Z vov, ,e razvidno tudi iz tega, da je pri -:~otni vladni komisar. dra. Novak, neumorno l»elež i i/'asti iz govora dr. Zivnega ! In potem je razvidno tudi iz tetra, da so zunaj bili tu in tam postavljeni — }»oi;c!j*ti.
Sir i je zavr* i v polno zadovoljstvo poslušalcev.
KI ib avstrijskih narodnosti je bil večkrat omenjen po slovenskih novinah ia priporočalo ']»», na i »i vstopili vanj tudi Slovenci (du -
»prav lep »« tudi došie maloruske poslance, namestnik pa je zagotovil te poslednje, da se bo vsikdar držal načela pravičnosti in vodilna zvezda da mu bo harmonija med obema narodoma. (Leph t»esed bi bilo dovolj, gospoda grof Potočki in grof Pininski; sedaj ne treba nič .irtizega nego — lepili dejanj, ki naj bi vsaj do neke mere »»opravda kričeče in vnebovpijoče dejstvo, da narod raa-ioruski, ki sestavlja večino prebivalstva v deželi, ima v deželnem zboru med poldrugo stotino poslanncev le d.ber tucat zastopnikov ! ! To dejstvo ne govori ravno za to, da se je uprava dala voliti do sedaj od načela pravičnosti in da bi bila v dejanjih kazala
preštudira spremembo tržnih taks tako, da se bodo iste nalagale tudi kmetovalcem, ki prihajajo v mesto prodajat svoje pri« lelke. Gospodje laški svetovalci, ki nas imajo »tako radi«, so seveda vsprejeli ta predlog. Rasco-vich je nadalje tudi predlagal, naj se briše postavka 4000 kron za obleke kaznjencev, tržaških občanov, ki so izpuščeni iz zaporov. Vodja dr. Artico pa je pojasnil veleučenemu Rascovicliu, da te p«»stavke ui mogoče brisati, ker se kaznjencev ne more puščati nagih iz ječ, kadar so o dsedeli svoje kazni. Svet. D o 1 i e n z je ponovil svoje priporočilo, ki je ie stavil v mestnem svetu že lanskega leta, naj se namreč napravi ljudsko kopališče za llojan, Greto in Barkovlje. Asesor 1» »ccardi
tisto navdušenje za harmonijo med operni naj-r.i namreč). Že 5 členov m napravi lahko ! plemenoma, kakor sta je kazala sedaj grofa je pojasnjeval, da je že napravljen načrt v
svojo in. kak<>r Č ijem, ^ vendar zga-	| Potočki in Pininiki — v besedah!) ; ta namen, ali istega niso mogli predložiti še
nejo tu k -j- ji Slovenci tudi za osnovanje	Poljaki v Nemčiji. G o s p o d a r s k i mestnemu svetu, ker bi izvedenje tega načrta svoje selr-je. Pripomniti treba, da klub av-||>oUžaj Poljakov v Nemčiji ni povoljen. ' 8tJil° 100.000 kron. Svet. D o 11 c n z je na-
atrij*k b nar dnosti je sedaj jadino politično	Va to kaže že izseljevanje v masah v za-; letoval, naj bi se ustanovilo kopališče, ki Iruitv. ni I Dunaju in da ne je ta- i padnH inrlustr jalna središča Nemčije. Prisiljeno ne Wl t,,liko stal°- K naslednji točki je
klub tudi zadnjih let vselej potezal tudi za .........- M ze.nljo z jako razvito industrijo : omenil svet. KMteos, da je bil ž- L 1898.
Slovence. Ker ni hilo pravih govornikov, je	^ v pravem pomenu besede, obsuti z nem- odobren predlog, naj se v Rojanu ustanovi
.„I klu • zadnji čas premalo živahen, sedaj pa	-kimi |>roizvod:. Z milijardami kapitala, ki je Javna l>ralnica in se je v ta namen določila
~e zop t i;rep'ja po novih spretnih tudi g o-	naiožen v i„dustrijaln:h investicijah Nemčije, !8VOta 5800 £lfl- Vprašal je. zakaj da se ta
vorniškii silah. Hvaležni moramo biti	„orejo konkuri«ti tisoči Poljakov. Mej flk!eP ni še »zvršil ? ! Mestni fizik dr. Co-političnemu d.u^tvu, da se je danes tako ^mi prednjimi je malo večih industrijalnih kantin, je odgovarjal, da se ta sklep ni
energičn i p. ugado tudi za slovensko vseuči-	|l04iielij in X:Mnci iu po kapitaUi jaki luo*el izvrAiti ra,,i pomanjkanja vode .n da
litte in je po g. Tomašku, obsodilo v tem	židje se strašijo nalagati svoj kapital v in- se v kratkem	ve« Praln!C» ker br>
pogledu p- iiko »poljskega kola« v državnem	dustrijalna podjetja mej Poljaki. Velika ru- v*led povečanja vodovoda sedaj dovolj vode.
zb<ir'i	ii i- /i •• Cm i • l„l Svet. dr. Rvb£r je k točki »pokopališča«
ZJ*'ru-	darska podjetja v Gornji Slezki so v rokah J	j	i i
——————	nemških magnatov ali države. Pretiravali bi
strašno, ako bi trdili, da Poljaki v Nemčji
^olitlČlli	že imaJ° svoj sta" velikih trgovcev ! Oni so
Se le na potu, da si ustvarijo prvega pra-
V T38TU .ine »> decembra	vegm |KJlj8tega trgovca ! No, v tem vspevajo
Deželni zbori V soboto je več deželnih	tudi dobro. Povsem ustvarjen, ali vsled dr-
zborov z: pričelo svoja posvetovanja. (Goriške	žavne politike in lastne nemarnosti propadel je
—	sram-,t * ne omenjam«, danes dalje. V	stan poljskih obrtnikov, ki sedaj iščejo rešitve v soboto «.» se vršile otvoritvene formalnosti.	združevanju. Delavski stan imajo Poljaki
V	dežel, zboru Š t a i a r s k e m je	samo v Zgornji Š'ezki (kakih 120.000 rodna pozdrav deželnega glavarja namestnik grof	t>iu>- Žal, da uis > strokovno organizirani ; Ciarv o 1 govoril, d< vsaka nova sesija pome-	^ieer mu pripadajo tudi njihovi izseljenci, ki nja važno stopinjo v kulturelnem in gospo-	ee rekrutirajo iz daleko najštevilnejega stanu »larskem z v ljenju dežele. Glavno svojo po-	poljedelcev. Poljedelstvo tira poljski seljak zorn<>-1 i o < bračal v to, da sc podrejene mu	mnogo vspeAneje, nego nemški, ter stoji na oblasti p- vspnej« do višine, ki i»o odgovar-	visokem ni\6-u, ki mu omogoča, da razmerno jala zahuvarn moderne administracije. (To	lahko prebija tudi težke krize. Slednjič bi je vse lep ; ali nič ne bi Škodovalo, ako bi bil g.	*>iio omeniti še jeden stan : plemstvo po de-namestn k zatrdil, tla bo silil podrejene oblasti	želi (szlachtol-
na tisto višino, ki bo odgovarjala zahtevam	Izgube Poljakov na veleposeati tekom
— objektivnosti in enake dobrohotnosti tudi	zadnjih 15 let so znatne. Z »dolženi poljski
do slovenske narodu isti v deželi. In tudi to	veleposestniki so iskali svojo rešitev v tem,
ne bi ,-i o "Ive"', ako bi bil opozoril slavno	da so svoje posestvo — in včasih za velik
troet-o lo iz nemške občine, naj urede enkrat	denar — prodajali državni komisiji za nase- ,	.	/. -	.	... , ,
® 1 •	. . . . ... kontoveljski cesti in o v uiici medvedji hrsb
svoje postopanje tako, da !».» odgovarjalo dej-	lic. van je. V Pozna »jski s*mi imajo Poljaki *.	.	... Ar
J 1 ' J . .	. .. . (Montorsino) v Kojauu. rajnik Manzutto
stvti, da tre!; in osvojili dohodkovdobivadežela iz	komaj polovico zemlje v svojih rokaii : v . .	. . .	,.	^
r „	1 . . Je odgovarjal, da je ze napravljen nacrt stro-
—	slovenskih žepov. To so pač ne sklada: co-	drugih kraiih je še slabše. Poljskih velei»o- ..	..	,.	, ... ,
1 1 „.	. .... skov za razsvetljav»» ulica »medvedji lirib»
voriti o napredku in moderni a Iministraciji,	sestnikov je le še v Poznaniski in jako malo .	„	, ,	n --
J	J . J in da se ta nacrt v kratkem predloži inest-
a molčati k temu, da se tretjina prebival-	v zapadni Pruski. Gornja Slezka ni imela ^	. . .	0 . , .
'	1 . .... nemu svetu v odobrenje.	(rride se.)
stva v d-ržid' '"Miti zapostavljeno, oškodovano,	nikoli posestev v večih kompleksih, ki bi
tlačeno in žaljeno! <>p. ur.)	bila v poljskih rokah. Njihovi lastniki so Do kedaj Se J Prejeli sin, inobjav-
V	dcželcem zboru Češkem je c. kr.	sedaj katoliško-nemški velikaši. Nasprotno ljamo: Ze od julija meseca leže na ces. kr. u a mest ni k grof Coudenhove preludiral novim	pa je povsodi, kjer bivajo Poljaki, poljskih »".nestništvu razni prizivi proti rešitvi magi-
češko-nemškim pogajanjem. Vladi je seveda	kmečkih posestev ! Htrata ua Proš;lje za ^eljenje domovinske
-i - i i ii-*	- - « _ . —. pravice na podlagi novega domovinskega
najiskrenija zelja, da se kraljevstvo |K»vspne	Afera zavoda SV. Jeronima V Rimu. 1	„ ' .	& . . ...
« i, i - •. • i •	.... . . , , zakona. Na stotine ie takih prizivov, ki leže
in razcvete. A na kako duševno visino bi	Včerajšn i »Piccolo* nam je prinesel malo !	J . 1	. , . .
-i : * • i : i i • ■ i • ti	. . . . . , . na istem c. kr. n imestmstvu že po tri, štiri
prišlo isto, in kaka blaginja bi navstala v	senzaci o. ki pa e označena že s tem, da jo .	,,.,.,	•• i
i i j i » i	. . . . . , , . . - m več mesecev, ne da bi se bil rešil mjeden
njem, ako bi prišlo do narodnega miru ! !	lK>da a toliko kislim obrazom, kakor bi sam .	'	„ . .	J
rr . i v * i -- . t	. . . - . 1 izvzemši onih pet slučajev iz okolice! — Mi
Zato !«<•♦» v.ada vnovič pozvati zastopnike	i^ji, „il^ J}avj se namreč s koinpromisjm, ,	.	. . ,
, , , .j ...	J 1 , . / 1 vemo. da te namestn.štvo vse te prizive od-
ot>eh plemen, naj &e dogovore <» pogojih za	ki se ie baje sklenil med nasprotnima stran- i	,	,	.	1
i : • • ».i j , -	, , _ 1 . ... stopilo c. kr. redarstvu, katero ima nalogo
m:r ali v*aj za premirje. \ lada se nadeja,	kama v zadevi zavoda sv. Jeronima v Rimu. j 1 t . . .	....	.. . ? .
i i i . i	- . • i popolniti, oziroma izjaviti se. so-li prizivi
da na obeli straneh zmagata treznost in po-	z lesnetra trga je — kakor rečeno — ! ' K *	,T ' .	. ,
„i /t,u . i . i	. , .. .. , . i osnovani, ali ne Vemo, daje to preiskovanje
gum do miru. i lako je gospod namestnik—	skrajno nezadovoljen z rešitvijo te zadeve in j	,,	^ -	,	i
•• i ■ i j . i- - • i	, J ...... - , . težavno in (se preveo) počasno, ali vemo tudi,
govor, i : ali da je vlada tudi v re«nici de-	jedino njegovo upanje je še, da je komunikč, ki 1	v '	' 1
povprašal, v kakem stadiju se nahaja vprašanje povečanja, oziroma premeščen a p »kopališč v spodnji okolici. — Mestni Hzik dr. C o s t a n t i n i je odgovarjal, da je odprava pokopališča v Skednju nujno potrebna, ne pa v Barkovljah. Glede pokopališča na Katinari je menil, da isto zadostuje potre-trebam dotičnega kraja. Svet. D o 1 1 e n z je povdarjal, «la bi se barkovljanskr* pokopališče moralo prestaviti b>lj proti Kontovelju, ker je isto sedaj skornj sredi vasi in tik zelo obiskov^anega sprehajališča. Dalje je svet. D o 1 1 c n z predlagal,- naj se netlakovane uli<;e in ceste močijo, naj se pred roiansko vojašnico postavi svetilnik in naj se ulico sv. Mohorja v K >janu nekoliko bolje čist'. Svet. «lr. K v b a r se je čudil, da magistrat opaža v svojem poročilu, da pjdraženje premoga š-j vedno obstoja, <la-si se je znižanje stroškov za razsvetljavo utemeljevalo s tem, da je premog postal cenejši. Svet. V a t o v a c je predlagal, naj se v ulici Scoglio postavi šest novih svetiljk. — Svet. Dollenz pa, naj se 5 svetiljk p »stavi na
laia za narodni mir v zmislu jednake pra-	gaje prosiuli Aiacevich obelodanil v nekem
vice, da ni sc svojo pasivnostjo, ali pa celo	laškem listu o tej aferi — neavtentičen. Kom-
s koketovanjem vsp»dbujala onih, ki nočejo	promis, ki seje sklenil z Alacevichem in
miru, ampak razmerje med gospodarji in sužnji:	njegovo družini in kakor ga objavlja » Pic-
danes ne bi trebalo še le posebnega p o-	Colo«, ne spreminja na pip^ževem breve-u
guma v to, ako hoče kdo govoriti o —	skoraj nič ali vsaj nič bistvenega. Zavod ob-
miru ! Op. ur.)	drži ime: »Zavod sv. Jeronima za Hrvate«.
V deželnem zboru M o r a v s k e m sta	Ostanejo tudi < oločbe, da se bodo vspre-
!»osl. Perek in Stranskv pojasnjeval:-, zakaj	jemali v zavod jedino le gojenci, ki so po da so če^ki poslanci ljudske stranke izsto- j rojstvu in po jeziku Hrvati, dalje se bo v
pili iz spravne komisije. Ziasti po-led nji je	zavodu gojil staroslovenski cerkveni jezik in dokazoval, da po »spravi«, kakor jo namer- j poleg druzih važnih določil priznavajo Ala-
jajo Nemci, bi bilo še slabše za m-iravske	oevieh in njegova družba tudi avstrijski
Čehe, neg . je sedaj. Galerija je pritrjevala	protektorat,
češkim govornikom in en klic od strani nemških poslancev je zadostoval, da je deželni glavar dal galerijo izprazniti... (Nu, da, nemške žti-e so posebne želje, take, katerim v naši liubr Avstriji za petami sledi — uresničenje, tudi če proti z-ikomi in predpisom. Tako se je zgodilo tudi tu in g. deželni glavar je moral umakniti svojo odredbo, ker so ga češ<i poslanci poučili, da bi bil moral j»oprej galerijo posvariti. Op. ured.)
Tudi v deželnem zboru Gališkem sta si d< žeiai maršal in c. k. namestnik de-
Že iz teh kratkih potez bi bilo spoznati, <l:i je lahonska klika popolnoma podlegla v tej pravdi iu da je zmagala pravica ! O članku »Piceolovem« spregovorimo jutri nekoliko obširneje.
Tržaške vesti,
Mestni svet. V seji minolega petka je mestni svet nadaljeval podr d»uo razpravo, o proračunu za 1. 1902. NaŠ pri j a tel;« svet. iala običajne komplimente. Prvi je pozdravil Kascovich je predlagal, naj tržni odbor
i da je redarstvo rešilo že na stotine prejetih j prizivov, ki j»a leže nekje — med staro sar.*! Ali ne bi c. kr. namestništvo moglo podrejeni oblasti naložiti, da ista, čim je rešenih, recimo, 20 prizivov, vrne iste c. kr. namest-ništvu, katero naj bi te p rizi ve definitivno rešilo in odposlalo strankam ? I !
Nam bt poznani slučaji, ko stranke čakajo že 5—6 mesecev na rešitev vloženega priziva, ne da bi mogle poizvedeti kaj konkretnega o usodi istega.
Da, celo c. kr. redarstvo ima že po tri mesece v aktih navadne prošnje za potrjenje 10 letnega bivanja v tej občini l In to ne samo slovenskih, ampak tudi laški pisane!
To ne more in ne sme še dalje iti tako, ker to ni nikaka šala, ampak t;re tu za živ-ljenske interese prosilcev samih in njihovih dosedanjih občin še posebe!
Z novim letom naj bi se ta birokratični aparat malce elektriziral in naj bi že enkrat ukrenil, kar bi moralo biti storjeno že pred meseci !
To je nezaslišano! Pišejo nam: Na prošnjo, objavljeno v »Edinosti« pt» uradu političnega društva »Elinost«, naj bi župnijski uradi izdajali izvadke iz krstnih iistov,
potrebne za pridobitev domovinske pravice, se je odzvala večina župnijskih uradov.
Nekateri se pa drže »stare navade« in zahtevajo po 2 (reci dve) kroni pristojbine ! Nekje zahtevajo pa celo po ."> kron in 40 stotink za en krstni list!! Gospoda! Mi vemo, da od zraka ne more živeti nikdo in da tudi tiskovine stanejo, ali za kake male odškodnine, bi morale po našem meneuju, skrbeti občine, ki so največ interesirane na tem, da se iznebe pristojnežev, od katerih nimajo pričakovati nobenih koristi, pač pa občutnih bremen.
Nekatere stranke rade trosijo tudi veče svote v dosego domovinske pravice, toda to so le nekatere — večina, ogromno število njih so pa taki, ki nočejo in tudi ne morejo trositi, ter rajše opuščajo vsaki korak za dosego domovinske pravice v občini, kjer sj preživeli večidel svojega življenja. Ti ostajajo tako na ramah svojih občin, ki bodo morale -še nadaije skrbeti za dotične pristojneže svoje in plačevati zanje vsakovrstne stroške.
Občine zunaj po dežeii naj bi skrbele torej, da se slednjemu prosilcu omogoči brezplačno dobivanje potrebnih dokumentov, ker 1 le tako b ■ možno doseči razbreinenjenje od mnogih, razmerno velikih in v resnici krivičnih troškov.
Coški slas o slovenskih polemikah. Praška »Politik« piše: »Med slovenskimi listi se sedaj, žal, polemizuje v takem tonu, ki je blizu ravno nasprotno od tiste urbannosti, ki je sicer običajna tndi med nasprotniki, ako kaj drže do dobrega vedenja. »Najviše« v tem pogledu je dosegel vsakako *S'ov. Narod« v neki polemiki proti tržaški »E linosti«.
Tu navaja praški list doslovno nekoliko stavkov iz tiste notice, v kateri je »Slov. Narod« naš list »dusevito« primerjal oslu ki patetično sega po vijolini, ter pripomnja I
»Ali so gospodje od strankarske strasti tako- prevzeti, da si ne morejo staviti vprašanje, v koliko so taka stilitiška deia« pripravna v to, da bi pripomogla do duševne povzdige naroda in kako dobrodošlo mora i biti skupnim nasprotnikom slovenskega naroda, ako jim slovensko novinstvo samo podaja materija! ? !
V zalivalo. Tiskarna »Edinost« je prejela te dni sledečo dopisnico :
»Slavno ravnateljstvo !
Prosim, da mi pošljete lačun, tla me ne boste skozi G.... iskali. Kar dolgujem še do novega leta 1'JOl, potem ne prevzamem več »E 1'Losti« potem dobivam »Piccolo«.
Spoštovanjem
J. O., m.
Divača, 29. decembra H>01.
Kaj pa je bilo tako strašnega ? Omenjeni gospod je bil iiiiroč.l v tiskarni »Edinost« neke tiskovine še leta 1899. Tiskarna ga je večkrat opominjala na poravnavo dotičnega računa, a vsi opomini so bili brezvspešni. Radi tega ga je izročila odvetuiku, da ga isti opozori še enkrat, pred no napravi druge korake. To se je tudi zgodilo in odgovor je.....
kakor gori novedeno.
Drobne vesti. Požar. Sinoči je gorela hiša posestnika Frana Bole v ulici Sette Fontane št. 14. Došli na lice mesta, so gasilci z velikim trudom pogasili ogenj in tako odvrnili večo nesrečo.
U m rl a na ulic i. Včeraj popoludne je umrla na ulici Caserma 22 letna Marija Baje, stanujoča v ulici Mol i u grande št. 7. Siroto so prenesli nu zdravniško postajo v nadi, da jej bo še pomoči; ali zastonj ker dekle je že izdahnilo svojo dušo. Truplo pokojne so prepeljali v mrtvašnico pri sv. ; Justu.
Tat v cerkvi. Včeraj zjutraj so are-■ tirali 55 lenega znanega tatu, Anton Zania-teo, ker je v cerkvi sv. Petra ukradel gospej i Margeriti Verbič listnico z večo svoto de-narja. Tatu so odvedli v zapore v ulico T i gor.
Samomor Včeraj si je s svojo lastno roko končala življenje gospic:i I Termina Rena-grichio, stanujoča s svojim bratom, pomorskim kapitanom, v ulici Lazzaretto vecchio št. 11. Pokojnica je izvršila samomor v nenormalnem stanju. Bila je hči odlične tržaške družine.
Vremenski vestnik Včeraj: topiomer ■ib '». uri zjutraj 5°.* oh 1'. ur popoludne 9°.5 C.° — Tlakoruer ob 7. uri zjutraj 757.5 — Danes piinis ob 4.08 predp. in oO —.12 pop.; ose k a ob 4.4>> predpoindne iu oi> ;>.4l popoludne.
spoštovani učitelj, g. Ivan S i v e c. Pokojnik je bil zvest čitatelj našega lista skozi mnogo let. P. v. in.!
X V s m i t i te s e ! Iz .M a rez i g, okraja koperskega, nam pišejo : Kakor je čitateljem »Edinosti« že znano, je letošnje poletje v tukajšnji občini toča provzroeila veliko škodo, tako. da je v nekaterih selili, osobito v selu Labor. neizogibna lakota, ako ne pride od nobene strani nikaka podpora. Na tozadevno prošnjo v »K linosti« poslan h je bilo županstvu v Mirezigah od raznih dobrotnikov okolo 2V> kron, a druge pol pore ni do danes še nobeue, četudi je bila od dež. odbora uvedena pomožna akcija in je državni zbor dovolil potrebne kredite za pokrajine, p >ško-
t itateljeui Jutri Ik> imel naš list 4 -truni pr lo<r°. da iztrebim »nekoliko gradiva. Ki se nam ga je nakopičilo. Marsikaj za danes pripravljenega smo morali odložiti za jutri. Iz delavskih krogov smo dobili par vprašanj, de-li ne l>oino nadaljevali cikla člankov pod naslovom : »Alije še kdo med n 2 in i, ki ne vidi?« Izražuje svoje zadoščenje na tem, da se naši ljudje zanimajo za stvar, odgovarjamo, tla bom > nadaljevali ! Saj nain je še izvršiti glavni namen, ki smo si ga nadeli: da ob izgledih, ki jih daja drugorodna socijalna demokracija — pokažem«. našim delavcem v pravi luči: naš > tržaško, slovensko, takoimenovano socijalno demokracijo.
Silvestrov veeer. Telovadno društvo	dovane po elementarnih nezgodah. Tržaški Sokol« priredi jutri svoj Silvestrov! Kolikor bi se dalo soliti, moral bi od
ve<v-r v dvorani kavame-restavranta v lav-	ou h kreditov od ;»a-»ti primeren del tudi na
ne * vr''i« po nastopnem vst»oredu : 1. D.	našo občino, a do danes ni ne duha ne sluha
Jen-i : Nt k dr.šmaa vidi*. 2. <'. Kuutze:	da-si beda trka na vrata vsaki dan. Dozdaj
Vin> ta jH^koču!«*:*«. o. ** »Deset minut«,	so -t še pomagale posamične družine, da so
-	k—a. 1. K. >. Vilhar : »Na vrelu Bosne«,	služile za polento na eden ali drugi na'*in. 5. ilVater na -e<"-ii »n . ♦'». d. K ><• i:in.% :	Eni So prodajali drva, drugi živino, tretji so »U /•■ ikravt, nagel; in rožmarin«. T. »Bat*ek«	hodili v Trst, kjer so delali kakor težaki j ravi i poje. s. — in razna ropotija. Iz	na rajnih delih. A čim nastanejo inrzleji prjazn -ti - detuie »Slovansko pevsko dru-	dnevi, ko prične pihati burja, tiščal se bo
-	v «. Za«'-'»-k t čno ob uri zvečer. —	vsakdo za svojim ognjiščem ter kuhal po-K ' *tr>čna 1 !■*■. — I -t >pnina L?" nč za owbn,	lento in pekel krompir, <~*e — da, ko bi ne bilo za rodbin«> *">0 nč.	tega »če« ! — če bo le imel eno ali drugo !
NI5. Vii d je na oglu vrta pri kavarni	Dober posestnik, eden največih kmetov v
>""por;» in - f?r na mestu, kjer se kr žari	vnej ol>eini, mi je pravil, tla je pridelal letos
tiiiei Ales-andro Volta :n Cologna.	celih 13. reci trinajst krompirjev !
p. v - v ■ dr; -:vo T Adrija« v Barkovljah	<> koruzi za polento seveda ni niti go-
<."abi ca S j v-'p.v ve<"er, ki ga prire«li v	vora! Kaj naj začne z onimi 13 krompirji?!
ivorani »Narodnega doma« v Barkovljah.	Ali naj jih speče, ali skuha, ali pa surove
Na v-;.' redu bodo: Petje, dve itrri Gospod	poje?! In (>oieg tetra še ono preklicano šte-
< aj»ei-: in »Novolet.no darilo«), šaljivo sreč-	vilo 13, ki že samo ob sebi oznanjuje ne-
rianip z raznovrstnimi dobitki ter prehod iz	sreč<>!
-tarega lera v nov -. Zadetek «>i» S. uri zve-	Vendar pustimo šilo na stran, ker stvar
•er. V-'opnina z jedno srečko 2.~> novčičev	je pretesna in prežalo^tna !
za osel*;.	Kolikor je meni znano, storila sta toliko
Pev-ko društvo »Zarja v ltojanu vabi	županstvo v Mar^zigah, kolikor tu li okrajno
na > l vest rov večer z božičnim drevesom,	glavarstvo v Kopru svojo dolžnost v polni
e?!,, jrr>, i.. • - . t n in šdjiv«« tombolo na	meri; stvar mora torej ležati ali na Dn-
iobitke. Zabava bo v g »spin »Koosumnega	II a j II ali v Trstu.
::-;»iva v H ranil. Začetek točno ob 8. uri Kaj se tem visokim gospodom mudi ! zve'rer. l*--opnina n:t vesel.'«•■» 20 nč., <;*deži	Ali res ne slutijo, kaj je beda? .Vii res ne 1U nč.: k plesu : možki 30 nč.. ženske 1"»	vedo, kako je v hiši, kjer se je nastanil naj-:i"-. — P >;ui: ene -tevilke šaljive t .mbole po	grozneji gost — lakota?! Ali jim druge — 10 nvČ.	»više« stvari in tisti »viši oziri« ne puščajo Pe -ko drrštvo Hajdrih^ na Prošeku	niti minute časa, «la 1 »1 se spomnili onih, ki jr.re -. >j Silvestrov večer v dvorani go-	— stradajo?! Ali ljudski blagor, blagostanje ne lt. M. Lukš.t na Prošeku po nastopnem	ljudstva ... ali to res ni nič?! Ne, gospo la, Vr-pore iu : 1. »Pjevajmo«, možki zbor. J.	to niso fraze. Te besede kažejo visoki goltava SI »vencem , tn >žki zbor. 3. »O bitvi«,	spodi na teren, kjer bi Ldiko razvijali delo-:i "/k /.' »r. 4. *>am ne \e, kaj hoče«, burka	vanje, ki bi bilo res plemenito! Vemo tudi v I dejanju. o. »Zrinski«, mažki zbor. G.	mi: mora biti razlike! Mora biti viših in 1 r iriav«, možki zbor. T. »Novoletno da-	nižih! To je že zakon v razvoju človeštva. r:!o«, šaljiv prizor. »Lahko noči, možki	Ali ta zakon ne veleva nikjer, da med vi-
-	>r. Prehod iz starega leta v novo leto.	šimi in ižimi ne sme biti one vezi, kateri Aleg< r "-!;a ligura. 10. Vo->il > predsednika.	pravimo — usmiljenje. Ker nam, kakor re-ZačeteK ob , uri zvečer. Vstopnina 40	čeno, ni znano, kje je zamuda, ali na namest--totink. — Podporni udje ne plačajo vstop-	ništvit, ali na ministerstvu, kličemo torej toliko niue. M l posamičnimi točkam, bo svitanje	gospodom v Trstu kolikor onim na Dunaju: na glasovir.	usmilite se onih siromakov, ki tam v
K .ce, prijatelje »Hajdriiia« vabi na	Harezisak, političnega okraja koper-
zadnjo :etcšnjo zabavo	mlbnr.	skega. > deželi istrski, trpe — lakoto
Vse slavno obeinstvo je vabljeno na	>» obupujejo! novega leta «l:tn na predstavo »RokovnjaČev«. X Važno aretiranje. Iz Sežane
Pridite vsi, vsi! Kajti, morate si zapomniti,	nam pišejo:
ia lolgo pot ki ne boste imeli več prilike	Vi ste bili že v svojem listu sporočili
» .r-iušati našega predivnega Blaža Mozola,	nedavno temu, kako so so tu v Sežani are-
\ a mleta ^ Pabževine. lepih našiii vojakov,	tirali nekega človeka, ki je poneveril več o
»kovnjaeev in rokovnjač e in drugih. Cena	svoto denarja. No, mi bi vas prosili, da ono
bo tudi usodna in s^er: vstopnina «50 st.,	vest nekoliko spopolnite.
-edeži I. vrste st., II. vrste 40 st. Pri-	Dne 13. t. m. je bil naš načelnik redar-
pravljeno bode vse, kar jepe prostoru možno	stva, g. Skrinjar, opazil v neki tukajšnji go-
nuditi udeležencem. Sojišča bodo prerejena	stil li tujega sumljivega človeka, kije po ne-
v galerijo, kjer :;.» zadovoljen vsakdo. Torej	potrebnem trošil veče svote denarja, vsi v Markovije na novega leta «lan ! ! ! I^ti redarstveni organ je povabil torej
Vsi ee. delitantje in delitantluje	tujega gosta na redarstveni urad, kjer ga je
-o uljudno vabljeni, da pridejo «lanes zvečer	po dovršenem zaslišanju aretiral. Tujec je bil
ob v in pol uri v »Sokolsko dvorano« k	identičen z nekim Josipom Joric-em iz Trsta, vajam »Rokovnjačev«. Brez nobene vaje pa Je Izneveril svojemu gospodarju lepo svoto
vendar ne smemo nastopiti: naj pridejo torej	o2od K.
vsi, da ne bo manjkal nihče. Prosimo, še	j *>ri gebi je imel še 5130 K. katere mu
enkrat!	: .ie redar zaplenil. Vse to se je izvršilo že
Pevsko društvo »Slovan« v Padriču	Pretl-	je I,ližia prijava iz Trsta in je bila
priredi dne 1. januvarja t. j., na novega leta	l(,reJ notica v »Piccolu«, glaseča se drugače,
lan, svoj [»evski večer v g »stilui pri Martinu,	neresnična.
Peti naše s«) žeije	X Lokalna železnica T r s t-
Pesem nam duha vedri.	Poreč. Te dni se delajo na novi ozkotirni
Petje prinaša veselje,	1 . , . . ,r . „ v ,	. - vi
- ,J ' .	. J,.	' zeleznici Prst Poreč poskusne vožnje. Na ko-
Zalost od nas odpodi.	...	.....
' lodvor državne zeleznice v lrstu je <toslo ze
Ples trgovskih pomočnikov bo vgle-jveč tovornih ia osebnih vozov za novo progo. ^L^u »Armonia« in ne »Fen.ee«, kakorjGdehni vozovi s(> po velikoati in gradnji
e bilo zadnjič naznanjeno po pomoti.	- .	.	. - AS	i i .
J ' '	jjaki» snem vozovom tržaškega električnega
tramwava. Poštni vozovi imajo tudi slovenski in hrvatski napis, seve<la — na zadnjem
Vesti iz ostale Primorske.	mestu.
Odprt g r o b. Dns t. m. ?e amrl v Rutu na Tolminskem tamošnji obče
Vesti iz Kranjske.
: G. Fran \V i e s t h a I e r, ravnatelj <lruzega državnega gimnazija % Ljubljani, je nromaknen v VI. čiuovni razred.
Vesti iz Štajerske.
— Osebne vesti. Cesar je pomakuil v VI. činovni razred ravnatelja gimnazij Julija dovackega na državni gimnaziji v Mariboru in Frana Linga na drž. gimuaziji v Ljubnem.
Književnost in umetnost.
»Parlamentar*. Sedaj ob novem letu je treba omeniti, tla je začel zopet redno kakor tednik izhajati Slovencem od poprej dobroznani »Parlament a r«, ki stoji na leto :?4 K. Naročnina se pošilja na adreso uredništva in administracije na Dunaju : IX/4, Ahhauplatz 9. »Parlamentar«, kateri votli dr. K. Zivnv, a izdaje gospa Marta Zivnv, rojena Skrejšjvskv, si je postavil po-sieduji čas posebno zadačo : na prvem me-i t u razpravlja zunanjo politiito, in t) v velikem stilu ; a opazuje tudi notranjo politiko, in je glede na zunanjo in notranjo politiko jako dobro poučen. Slovenski politiki naj le segnejo po tein tedniku: tam dobe obilo snovi v za-resno premišljevanje. Tu in tira nalašč prezirajo ta list, a kakoršen je se«laj, ga p o-stevajo in ga bo ti o p oštevali odslej diplomati, državni in narodni politik i. (J tem se more j preverit! iz same vsebine vsak sposoben či- i tatelj.
»Slavjansklj Vek*. V našem listu je bil ta polumesečnik že označen in Slovencem priporočen. Iz posle l nji h številk navajamo nekoliko zaglavij raznih razprav : napisano podajemo v prevodu. I? št.	K vpraša-
nju o slovanski knjižni trgovini. — Duboko pojimanje narodnosti (hrv. in ruski tekst). — Nadaljevanje šolskega vprašanja Slovanov v koncu XIX. stoletja. — Položenje Rusov v Galiciji. — Pisma: K,e jc umrl sv. Meto dij ? — Iz št.	Druga doba slovanskega
prerojenja (hrv. iu ruski teks). — O napačnem realizmu prof. Masaryka. — Pismo Slovenca (Odgovor). — St. 30: O ruskem konzulatu v Pragi. — Bosno - Hereegovinsko vprašanje. — St. .'II : K vprašanju o slovanskih univerzah v Avstriji. — Slovani, Kurdi in ruski jezik. — Položenje in gibanje Slovencev (v več številkah. Slov. in ruski tekst). — Ruski jezik na Češkem. — Do-stojevskij in Slovanstvo. — Ideja državnosti. Itd. — V vsaki številki so še po^ebe pisma, razne vesti, poročila o književnosti, pesmi in leposlovni teksti a povdarkom. »Slavjanskj Vek« izhaja po 2 krat na mesec na več p >-lah v vsaki številki, in stoji v Avstriji 10 kron, za pol leta 5 kron. Adresa uredništva, kateremu se p .šilja tudi naročnina, je : Dunaj, VIII. Bannogasse št. 'J2. Urednik-izda-jatelj jc tir. D. N. V e r g u u. Slovenci, kateri se hočejo poučiti in vglobiti v razna kulturna slovanska vprašanja in poleg tega vaditi se tudi v ruščini, posezajo in bodo dalje posezali po tem izdanju, jedinem svoje vrste v našem cesarstvu. List si pridobiva zaslug za slovanske narode v Avstro-Ogrski tudi radi tega, tla ima v ruskem občinstvu meti veljaki naročnikov, ki se tako seznanjajo z razmerami in položenjem zapadnih SIo-1 vanov.
Vojna v južni Afriki.
LONDON 30. (B) L-nI Kitohener javlja iz Johannesburga včerajšnjega dne : Angleže, ki so bili ujet pri T\ve( fon teinu, so Buri izpustili zopet iu so se danes zopet povrnili v Betlehem.
Dogodki v Kita j u.
PEKING (B.) 2000 kitajskih Čet je minolega petka dospelo v Peking. Program za prihod cesarskega dvora določa, tla pride cesar iz Poatingfu s posebnim vlakom. Drug posebni vlak privede v Peking cesarico udovo, katero bo eesai pričakoval na kolodvoru z velikimi častmi.
Velika poplava.
TANGER 2'J. (B.) V sled grozne vodne trobe je bilo mesto SafTki v svojem ppodnjem delu skozi 10 ur preplavljeno 3 m \ isoko v glavni ulici so se porušile vse prodajaln;ce [ iu votla je odnesla blago v morje. Utonilo ije nad 200 oseb. Aled ponesrečenci ni nobenega Evropejca. Car'narski urad in vsa skladišča so popolnoma zginola. Skoda je
|
ogromna.
Spravna akcija na .Moravskeni.
BRNO 2'J. (B.) Pod predsedstvom načelnika grofa Ilerbersteina je bila danes pred-poludne sej i permanentnega spravnega otlseica iz deželnega zbora moravsksga. Členi odseka, ki pripadajo češkemu klubu, niso prišli v sejo. Po temeljiti debati so sklenili, tla predlože drž. zboru poročilo o desedanjem delovanju permanentnega spravnega odseka. — Poročevalcem je bil izvoljen poslanec baron Chlumeckv.
Bratje Sokoli!
Poživljamo V;is, <I;t se v polnem številu U'lelt-ž;tii »Silvestrovega večeru«. ki se !>o vrš-l v restiivraotu v javnem vrtu l I'rivedite seboj tudi svoje znance in prijatelje l Pridite, (la se v sokolskem pol»ratinstv« poslovimo o.l starega iu pozdravimo novo 'et >'. Na zd;tr 1
ODBOR.
n ft
u
H H X X X
n
MIZARSKA ZADRUGA V GORICI
z omejenim jamstvom
naznanja slovenskemu občinstvu, da je prevzela
lOtlTG ^
pr?o sioi ziiop puma
iz odlikovanih in svetovnoznanih to-
vam v Solkanu in Gorici	jj
Antona Gernlgoj-a *
katera se nahaja	Jg
v Trstu, Via Piazza vecciiia ^
(Rosario) s t. i.	%
(na des'0 8traai cerkve sv. Petru).	Jg
loaku: enca. asmogoaa, ker je blago	^^
Iz prvo roke.	^
n n
X *l
Brzojavna poročila.
Samomor visokega sodnega uradnika.
DUNAJ (B.) Podpredsednika deželnega sodišča, Ferdinanda vit. Holzingerja so našli danes zjutraj v njegovi pisarni ustreljenega. Dogodil se je samomor. Holzinger se e u^m-til minolo noč. Iz ostavljenih beležk je razvidno, da je bil vzrok samomoru v strahu pred oslepljenjem vs'ed težke bolezni na očesih.
Deželni zbori.
DUNAJ 30. (B) Deželni zbor nižje-avBtrijski je bil tlanues otvorjen z navdušenimi »Zivio«-klici na cesarja.
GRADEC 30. (B) Deželni zbor je po kratki razpravi votiral proračunski provizorij za prvo poluletje 1902 iu js vpprejel predlog deželvega odi>ora, s katerim se mestni občini v Gradcu dovoljuje najeti posojilo v najvišem znesku 1,')00.000 kron v pokritje primanjkljaja v izrednem gospodarstvu deželnega zaklada za 1. I(d02.
kašlju, grlobolu, hripavosti. katanu, upadanju glasu, itd. itd.
zahtevajte vedno
Prendinijeve paštilje
Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepoved-nikih, učiteljih itd.
Dobivajo se v škatljicah v Prendinijevi lekarni v Trstu iu v vsen tukajšnjih bolj»ih lekarnah kakor tudi po celi Evropi.
Skatljica stane 6 O stotink.
lllei[sanil8r Levi Miazi I
m
Prva In največja tovarna pohištva vseh vrst.
>S
TRST
TOVARNA: Via Tesa. voga! Via Umitaaea
-
ZALOGE: Piazza Rosario 4t. 2
(šolsko poslopje) in Via Riborgo št. 21 --—MOM-
Velik iibor Upecarij, treal Ia sifk. Izvršuje naroćbc tnd} po posebnih načrtih.
Cene bres konkurenes.
^ m
Jg ILDSTROViSI Cflil liSTBSl 15 rEiU9 gj /& Predmeti postavio 3e na r>3 obrod ^ aii železnico frirn o -	^
■
elikanska r; ista v a pohištva in £ tape<'arij. I/.venredno ugodm- * r; KU cene. *
u u z
V11 jJ KM IMLLA TO 1 Mi K *
v Trstu, tre 6iovanni 5. Talaca l>iaiiH.) ♦ Moje pohiitvo donesesrečo. ■ «■ '
5
Loterija za ogrevalne sobe
!
Zahtevajte v vseh javnih lokalih : j
fc	najelegantnej^i, najliopa-
JJjUlI C WalWd tt.i;i na vsebini, v visokih ivi odličnih kresih, v «lru»tvih in javnih lokalih tu in inosemrtva naj! olj razširjeni m-ni*ki dniž-bin-ki lint. ki vnjirfjema rodbinska, društvena, umetuirka in ortna porodila brezplačno. Izhaja vsako soboto.
Naročiti se more z vsako številko
in *1aiie u a leto:
navadna iz laja K . 24-24 M k. posamezno	-L aO IT.
luksna . - 40-I0 Mk. -	1 K 1 Mk.
Krasna „ l<Ht-l<H)Mk. _	2 K 2 Mk.
Posamične številke proti plačilu v znamkah. Uredništvo in uprava: lMinaj. IV , Plosslgasse 1.
16. januvarja 1902.
Srečke po 1 krono.
vrednosti.
priporočaj« > : Josip Kolaffio, Maudl & ('.o. Mcresirio Triestiuo, lir. Neumaim. Henrik Sehiff-iii»iin. Josip Zoldan.



Proti
fcašljii in kataru
kakor tudi proti
- - hripi (influenci) - -
u;«j se uporabljajo eiino le
katraiime pustilje Kavasiui
-katljna }>o 80 stotink.
Proti
zagrljenju in grlobolu
w prijforteajo
Ravasinijeve pas hI je	—
oo ogolunjene sladke skorje
;katiiiea j*> 60 stotink. V dobiva !»e v
LEKARNI KAVASINI
v Trstu, Piazza della Stazione št. 3.
•r tu<li v Irkarui rieriola, .1« r.iuiti. Luruni, Vi *yj a V»«la**Mwt; * Rrki: k-karim Pr<Klauu : Cmh-h i l«*karua «"ri-li»f.J«'tii in P..nt»»ni.
SREČA TUKAJ.
Spodaj označeni kn-M.i predmeti :
33 komadov „franko" samo za g\. 3.30
s«' vdobijo toliko rasa, dokler zaloga traja, naravnost <»«1
J. W A N D E R E B, tovarna za ure, grafcov. Mm 2
jg^JT" vd< bijo se
nikaka stenska ura!	nikake igrače!
samo rabljivi predmeti <>d niklja, doublfe pozlačenih iu od pristnega srebra s pečatom e. i.
pum ovnega urada. 1 nikeljasta rem. žepna ura, ! 4 ur idoča, janičena za dober tek.
1 podoba cesarja Fran ,Io>ipa I. ali Njejr. svetosti papeža, tudi socijalistiena na pokroveu t'r." 1 mo^Djieek od usnja za to uro.
1 verižica o«! niklja ali pozlačena 7. lepim naveskoin. 1 j ko fino žepno ogledalo, okovano, dvojna šipa. 1 par tinih gumbov o<i <iul»le zlata, patentov* ni.
t', parov _ _	za ovratnike in prsnike z podlago od biserne matice.
1 elegantna -katlja za cigare aii cigarete. 1 par uhanov od pristnega srebra s škatljico. 1 kravatna spila od „	„ „
1 prstan	„za gospotle ali dame.
15 razglednic iz Krakova, Prage ali Dunaja.
Brezlačno in franco
j < ~lj« m n.. j relik ilu^trovani <enik o«i ur in dragocenosti. -- Ta garnitura velja mesto srebrnega prstana
/. enim zlatim prstanom od 14 karatov gld. 5"50.
Kdor }K>trebnje žaluzije, tkane lesene aii pletene rolete, železne ali lesene zatvorniee za prodaja! niee, naj se obrne naravnost na
Prvo hrvatsko tovarno ža-luzij roletov, lesenih in železnih z a t v o r n i c in kartonaže

Zagreb — Iliea 40
Zagreb.
Ceniki brezplačno in franko. Varujte se potovalnih zastopnikov, ki /.a-lite vajo denar v naprej.	£
OBHBflBBBHH
Ulica Poste vecchie 16 {
vogal ulice Caserma
pod udvo mimici
licipalao palačo. I
G. G U L
Na zahtevo ceniki.
Telefon štev. 1082.
priporoča slavnemu p. n. občinstvu svojo dobro sortirano
trgovino
Prodaja vina ,.Ai W!aestri'
t ulici Valdirivo M 17. Slavnemu občinstvu se uaz-r.anja. da fd dai.e- naj lej točijo sledeča vina: lefo^k črn po ^ nove., l*ela rebula iz Brd po m2S novč. Za družine po ugodnejših eenab. Opolo iz Visa po Dovč Za obilen obisr «e priioroča ter že v naprej zahvaljuje.
Vstk zamoie nu ja vina analizovati in ako jih vdebi pocarejeuat vdol i gld. nagra<le.
Ces. kr. priv. civilni, vojaški in ura<lni^a krojač M. Foveraj. trgovec v Gorici, na Travniku stev. m2'2 1. nadstropje priporoča častiti gospodi svojo izUorno zalogo suknenoga blaga, gotovih oblek, perila vsake vrste in vse potrebščine k oblekam za vsaki stan Vstjeza vsakemu naiočilu in po modi.
A I ; ; 1'onte tlella Fal»l>rii '2. vogal ul. Odidi IIII.Torrente. Podružnica _Aila citta di
Lc.ndra" z najfiii^ izdelki v ulici Poste nu -ve 3. Brunerjt-va fci^a'. Zaloga izgotovljtnih olilek za nio^ke In «!e< ke. Velik izbor oblek za moške o<l g. &50 do ?a de<"ke od gl 4. do 1 •>. suknene jope v velikem izboru od gld. li. do zimske močne in {•cdrite jope z ovratnik« m od astrah a na od gld. 5 — 14. raMio M ke pod-ite s kožuliovino po gld 12. —j povr-ne suknie v vt-likem iz! oru od gld IS — &-2. Jopice za dečke v raznih oblikah in barvah, volnene blače od gld. L'.'o — 4J>0, tinej^- od gld. ."> — Vel k izl< r oblek za otroke in dečke od — 12 let od gld. 0 — lo. Haveloki za moške in dečke po CJ>i' »žiih renali. Hlače od moleškina (zlodjeva koža) za delavce lzgotovljene v lastni predilnici na roko v Kormism-
l" rtane močne srajce za delavce gld. 1.30. Ve bka zalega ?novij za moške obleke na meter ali tudi za naročbe tia obleke, ki i^e izgoto^a z največjo točnnrtjo v slučaju potrebe v ^4 urah. V podružnici v ulici F« ste lu< \«~ -e zprejemajoizdelovanja obleke po n eri ter re še posebno vdobiva vsake viste oblek \ raziib rieanicah in merah za n:o-k»* in derke.
z dezettninii vini, sampanjefm, i5ordean, Burgunder, renskimi vi:. , Mi.sella, i:a-bjtiskimi, avstro « grškimi 111 namiznimi vini.
Rum .Jumujka, i>« it« in t d, konjak, sladke pijače in razna žganja, vse to iz krajev, k er se piidcluje ter <d prvih tu 11» inozemskih tvrdk.
Toči na drobno {od l/s	naprej) rum, Demerard in I lava no, Maisalo,
eij er, motkat, likerje in r; zna žganja itd.
11a milj one dam
rabi ..Feeolin". Vprašajte Vašega zdravn'ka. ako ,.Feeo!in" najboljši kozmetik za kož c. ti i i 1 .» I p.
grši obraz i;i najostudnejše roke zadobe takc»j aristo-kratično fin ost in obliko z rabo .. Feeolina". „Feeolin" je angleško ini!o sestavljeno iz 12 žlahtnih i rt svežih zelišč. Jamčimo da se s porabo -Feolina" popolnoma odpravijo gube na obrazu, kožni črvi, ogorenja. rude-čice na nosu itd. ..Feeolin" je najboljše sredstvo za čiščenje in vzdrževanje in olepšanje lasij, zabranjenje i-«te proti odpadanju, plešami iu boleznim v >rlavi. ..Feeolin-' je tudi najnaravnejše in najboljše sreds;vo za čiščenje zob. Kdor redito rabi ..Feeolin- mesto mila, ostane mlad in lep Vrne se takoj denar, ako bi ..Fjolin" ne imel popolnega vspeha. t."ena komada 1 K o komadi 2.f>0 K. G komadov 1 K 12 komadov 7 K. Poštnina za 1 komad 20 st. od nadalje <»o st. Povzetje W ft. već. Glavna zalog-a M Feith, Dnnaj, VII.. Mariahilferstrasse 38. I nad»tr
po najnižjih cenah i izhcio: kitajski in ruski čaj prve vrste.
F I L 1 J A L K A
Anten Breščak
v (.»orici, Gonposka ulica št- 14 in ulica , Vetturini iuia v zalo»n v veliki ;xberi j>ohištvo v»eb j sk>goT za vsak ftan od najboljšega izdelka V* zalogi ima : podol>e na platno in -ipe. ogledala, zime dzaatno, razne lapecarije itd. l>aje tudi na obrok.
Jakob J el len
Pekarna in sladćićarna
v Trstu, ulica >ette Fontane št. 1:5. priporoča li krat
ra «ian -vež liruh in velik izbor -l:idčic Sprejema v pecivo bodisi te-t<> za navades kruh aii sladčice. /haloga moke iz prv ib ogt r-kih mlinov.
Gostilna Gambrinius
Via Rossetti št. 2 (hlprta vsaki (lan do poliuioči.
Podpisana naznanja slavnemu ol>oin--tvu, da t-m"i vina prve vrste vipavsko in istersko črno vino, t«r izvrstno seoožesko pivo.
Kohiuja je priskbljena večino z kini i in mrzliod jedi.
Za uiiilen «»l>i-k pri|H>roća m* sliv. ishivenskemu in-tvu: udana
Marija lini kov ić.
Kr. uri?, avstr. kreditnega zavode
za trgovino i 11 o h rt v Trstu.
Novci sa vplačila.
V vrednostnih papirjih na	V aapoieonih na
4-dnevni izkaz 2*30-dnevui odkaz
„	3-meseciu ^ 21
J|f- n	1	4 O	K-	-> 1 O
*' n	n	" a c
na pi«m», kaiers. se morajo izplačati v sedanjih ban kovcih avstrijske veljave, stopijo nove obrestue taks» T krepost, z dnem 24. junija, 2,S. junija in odnosne 20. avgn.-ta t. 1. po dotičnih objavah. Okrožni oddel. 7 vredn. papirjih 2" „ na vsako svoto. V ria^cleonit brez obresti. Nakaznice ca Punaj, Prago, Pešto, Brno. I.vov. Tropa ve Heko kako v Zagreb, Arad, Hieliiz. Gablonz. tirade .-ibitj, Inonios-tu, Czovec. Ljubljano. Line. Olomeu Keicbenberg, ."-anz in Solnograd, bre/. troSkOv. Kupnja i u prodaja bitku	provizije.
Inkaso vstb vras. pod najumestnejšimi pogoji. Predujmi, amčevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente Londonu. Parizu, Iieroliuu ali v drugih mestih — provizija po jako umestuih pogojih. Kreditna pisma ua katerokoli me*to. Vložki v polirano, blagajna izplačuje nakaznice narolne bankt italijanske v italijanskih frankih, aii pa po dnevnem kursu.
Sprejemajo se v pobrano vrednostni papirji, zlati pa t-relrni omar. zlati a\strijski bankovci itd. po pogodb

Važno oznanilo!
Podpisani smatrajo si v dolžnost javiti slavnemu obe nstvu, da m> dalmatinska črna, bela, Opolo in istrska vina. ki se prodajajo v njihovi zalogi v Tr.stu, ulica delle Ljegna žt. (» (v flvolišču), analizovana
in stavljena pod stalno kontrolo zavoda za kemično analizovanje, ovlaščenega od c. kr. avstrijskega ministerstva za notranje stvari. Z„-t« h« -tavlja na vse sode su boteljke kontrolna in garancijska znamka za pristnost vina. To določbo je izdalo v i so ko e. kr. miuisterstvo za notranje stvari radi pregostega k varjenja vina, ki stavlja v resno nevarnost ljudstvo.
Kdor si torej vkupi vino v ra«i zalogi, je gotov, da se v njem ne nahaja drugih snovij, nego <in je vino cisto in naravno, da se sme z m rno vestjo dajati bolnikom in in konvaleseentom. v sled česar se mora zahtevali vedno le garancijsko znamko.
Z v S" m spt štovanjem
Braća Buj, Split-Trst.
IDO do 300 gol dinar j e v
za morejo si pridobiti osobe vsakega sumu v vsakem kraju gotovo iu pošteno, brez kat>itaia in rizika z razpečavanjem zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. Ponudbe pol naslovom Ludwig CSester-reicher v Budimpešti, Vlii Beutsbegasse. 8.
Zagreb, o(). nprila 1901 Gg\ Žnideršič & Valenčič
Ilir. Bistrica
prva kranjska tovarna testenin.
Gospod J. VVeiser jt* prejel danes odposlane makarone ler Vam mo-
ramo 1/1 vn •
<2 " " J
Mm
đ
M M
rzr^ rzr
))
Aiiilenio (e Fnir
liter po 36
„ ,, 36 „ 48
krčma
v ulici Geppa štv. 14. 7oči vina prve vrste:
Bela vipavska . . . liter i>.» 36 kr. Crna istrska . . . Istrski refošk . . . Kuhinja don aća. vedro preskrbljena z gor-kini in mrzlimi jedili po zmernih cenah. Družinam se pošilja na »lom Oli 10 litrov naprej: Ipavtko belo liter po 28 kr., črno istersko liter po 28 kr.
Pri poroča »e tudi kremarjem, katerim dajem vinood 50 litrov naprej po d* govorjeni ceni.
Josip Furlan, Ukinil-.
Prvo primorsko podjetje za
razpošiljanje in prevažanje, polistva
Rudolf E^ner
Trst. — Via Squero nuovo T. — Trst. Telefon 847. Specijalno bavljenje za inmagaciniranje
pohištva. Pakovanje vsake vrste se izvrši na najboljši način in po zmernih eenah. Nabadanje in prevažanje pohištva po železnici in morju v vse kraje tu- in inozemstva kakor tudi iz hiše v hišo po celem mestu ali okolici s patentovanimi vei kimi vozovi najnovejše konstrukcije.
Sprejemanje posameznih kovčekov, zabojev, košev itd. za inmagaciniranje.
Sprejemajo se posiljatve vsake vrste in iamor si botii.
kajti l>la^;o jo v istini izvrstno.
Prva
zagrebška aptra zadrnp
R»-meljni v vel'kem izboru, bukove debla orehovina, jelovina, trd les vsake vrste, d«»gi<*e> z \ parkete, bukovina, jelovi podovi, držala za 3topnjiee.
Cene zmerne.
Viktor SSSiklaves
v Trstu Via Fonderia št. 10.
3van
ulica Canale 5
zraven cerkve sv. Antona novega je edini tovarnar čopieev vseli vrst in ščetk, naliajajor se 11a tržaškem tr^u ter zamore konkurirati z vsakomur.
VELIK IZBOR velikih ščetk od grive ali koren:k tudi malih. Angleške ščetke za čistiti obuvala, nep elomljivi amerikanski glavniki, angležke ščetke za z »bovje čistiti, specijalitete za parfmnovanje angleškega iu d>mačega izdelka vse po jako znižanih cenah.