Poštnin« plačan« » gotovini
Cerna 2 di»
NOVA
*
Živela Ljudska fronta — graditelj socializma v naši domovini!
Solkan. 3. decembra 1948
GLASILO OSVOBODILNB FRONTB ZA GORIŠKI OKRAJ
Leto II. — Št. 38
Oh okrajnem plenumu A.FŽ
Antifašistična fronta žena( močna opora OF v borbi za izgraditev socializma!
Predkongresna okrajna konferenca SKOJ-a
Z ziil jenskim reševati jem gos/it (tarskih problemov bo ponunjala mladimi pri izpolnjevanju nalog petletnega plana
Primorske žene so odigrale v času naše ljudske revolucije in po njej velikansko vlogo, tako do priključitve Primorske k FLHJ žene iz bivše »A< oouc, ki so se borile za priključitev, za razkrinkavanje domačih in tujih izkoriščevalcev ter izdajalcev, kot tudi žene iz bivše cone »B«, ki so se borile za gospodarsko in kulturno obnovitev porušene domovine, za izpolnitev petletnega plana, za boljšo bodočnost današnjega in bodočega po-koljenja. Po priključitvi jih vod« samo misel: naprej z zaupanjem zvesto slediti naši slavni KI, voditeljici in organizatorici naše slavne ljudske revolucije, prvoboritcljici za ustvarjanje socialistične domovine, naprej za dokončno osvoboditev vseli Slovencev i/.pod fašističnega jarma in dokončna osvoboditev vsega- delovnega ljudstva sveta.
Ta misel naših žena se je izražala na nedeljskem plenumu AF2 Goriškega okraja, ki so po predhodni 98,26 odstotni slavnostni izvolitvi svojih krajevnih odborov AFŽ, izvolile na tem plenumu svoj okrajni AFŽ odbor ter delegatke za kongres žena Slovenije. Delegatke so zastopale 116 krajevnih odborov AFŽ, v katerih je vključeno dani* 14-510 žena in mater.
Pii-n um je pokazal veliko razumevanj,«; .Bilših žena pni osvajanju vseh gospodarskih in političnih nalog žena v gradnji socialistične domovine.
Z zavestjo, da so zadružni domovi temelji socialistične preobrazbe kmečkega gospodarstva na vasi, njihov nov skupni dom gospodarstva in kulture, so napravile žene našega- okraja preko 14.000 prostovoljnih delovnih ur pri gradnji zadružnih domov, 52 žena aktivno sodeluje v zadružnih odborih, 7 žena pa je prejelo zlato značko, najvišje priznanje graditelja zadružnega doma. 5-(XK) prostovoljnih delovnih ur so napravile pri gradnji zadružnih domov samo žene iz Predmeje in Medane, Naše žene se zavestno vključujejo v kmečko-obdelova 1 ne zadruge in druge oblike našega zadružništva, ker dobro vedo. da bodo le na ta način, to je na ta način dela, oz. obdelave naše zemlje, zboljšale življenjski standard, obenem pa se bore proti še obstoječim razdiračem, kulakom in špekulantom, bore se za pravilno odmero davkov in zemeljskih pridelkov tako, da bi prt oddaji občutil glavno težino davkov in pridelkov predvsem bogat, ne pa mali in srednji kmet. Pri odmeri davka so se letos posebno izkazale naslednje tovarišice: Faganel Kamila iz Vrtojbe, Kodrič Metoda tajnica KI/)-j a Brje in Koncut Albina iz Višnjevika. Lep primer so nam prikazale tudi žene iz kmečko-obdelovalne zadruge iz Šlovrenca, ki so se med drugimi najbolje zanimale zn zboljšanje živinoreje, gradnjo novih snažnih in prostornih hlevov, za zboljšanje sadjarstva in vinogradništva. Žene iz Ce-povana in Mirna so skupno obdelale njivo, pridelek iste pa darovale socialno šibkim družinam-
Posebno zanimanje in razumevanje kažejo naše žene pri vzgoji svojih naj. mlajših. V našem okraju so ustanovile |x-t materinskih posvetovalnic, tri otroška igrišča, v Solkanu čakalnico za mater in dete, dva domova igre in dela. Za postavitev teh nujno potrebnih vzgajališč pa bodo v bodoče posvečale še veliko več pnžnje, kor dobro vedo, da bodo prav ti domovi, šole in lastni domovi vzgajali naše najmlajše v zavestne socialistične patriote nove Titove domovine. Prav
tako bodo pošiljale V6e bolj redno svoje otroke v osnovne šole, gimnazije in druge strokovne šole, tako da bo imela naša država čim več novih sposobnih kadrov bodočih učiteljev, inženirjev in tehnikov
V tednu matere in otroka, kakor na praznik naše žene 8, marca, so prikazale naše žene tudi vso voljo in sposobnost za kulturno prosvetno in politično delovanje. Samo v tednu matere in otroka je bilo v našem okraju preko 75 kulturnih prireditev, na katerih so v veliki večini sodelovale naše žene. Vsi ti napori, delo na polju, v tovarnah, uradih, podjetjih, pa so dali našim ženam vzgledne prvo-boriteljice zia izvedbo petletnega plana. 52 žena je bilo denarno nagrajenih, 294 pa z značko kongresa AFŽ-ja Jugoslavije. Tem prvoborkam bodo sledile še nove udarnice, nova-torke in borke za boljši hektarski donos-
Za uspešnejše delovanje ua vseh področjih dela pri gradnji socializma v današnji državi bodo naše žene s kolektivnim in individualnim študijem poglabljale svoje delo ter sledile konkretnim nalogam V. kongresa KPJ in nalogam II. kongresa KPS-Skrbele bodo za def-ašizacijo naših ljudskih knjižnic, ki se bodo številčno spopolnile z novimi strokovnimi, političnimi in poljudno znanstvenimi knjigami. Organizirale bodo bralne krožke, ustanavljale in poživljale pevske zbore in dramatake krožke. Naročile se bodo na vsakodnevno časopisje, na revije: »Naša žena«, »Obzornik«, »Delo« in podobno.
Z vsemi temi deli in ukrepi, s stalno in nenehno pomočjo s strani okrajnega odbora AFŽ, neposrednim sode-delovanjcm z vaškimi OF odbori bodo utrdile borbo proti kulakom, špekulantom in vsem tistim, ki nas bi hoteli ovirati pri izgradnji naše domovine. Z zglednim delom bodo v svobodni domovini prikazovale vso ljubezen in zaupanje v našo Partijo, prikazovali našim bratom onstran krivičnih meja da res svobodni gradimo.
V nedeljo 5. decembra 1948 ob 9. url se bo vršila v Solkanu (dvorana BAPPS-a) okrajna predkongresna konferenca SKOJ-a in LMS, ki bo volila delegate za IV. kongres SKOJ-a in LMJ s sledečim dnevnim redom:
L Volitve delovnega predsedstva, zapisnikarja, overovateljev zapisnika in kandidacijske komisije.
2.	Referat o nalogah ljudske mladine v sprovajanju sklepov V. kongresa KPJ.
3.	Diskusija po referatu.
4.	Poročila o tekmovanju za IV. kongres SKOJ-a In LMJ.
5.	Nadaljnje naloge osnovnih organizacij.
6.	Volitve delegatov za IV. kongres SKOJ-a in LMJ.
7.	Razno.
Te konference se morajo udeležiti vsi delegati, ki so bili izvoljeni v osnovnih organizacijah na vaseh, pod-ietjh, šolah In ustanovah. Delegati oz. vodje delegacij morajo Imeti s seboj poleg vabila tudi en Izvod zapisnika volilne konference, kot dokaz, da so bili dejansko Izvoljeni za delegate.
Po končani kontercnci bodo mladinske kulturne skupine Iz Solkana la
Brez dvoma so bile glavne priprave za skupni kongres SKOJ-a in LM usmerjene v pripravo delegatov za okrajno predkongresno konferenco SKOJ-a in LM. Vendar niso te volitve potekale samo z namenom, da izvolijo delegate, marveč so bile usmerjene v priprave za spojitev obeh mladinskih organizacij in obenem v utrjevanje in poglabljanje v vsebino dela aktivov v tovarnah, iolah, ustanovah, zlasti pa v aktivih kmečke mladine po vaseh-
Ta vsebina, ki je do danes bila zapo-padena zgolj v reševanju organizacijskih problemov samih aktivov, je dobila povsem drugačno obliko, ki prehaja iz suhega praklicizma na bolj življenjsko reševanje gospodarskih problemov v izvajanju planskih nalog v kmetijstvu, to je socializacija naših vasi.
96.5V« udeležba, po še ne dokončnih podatkih, nam ponovno priča o priprav. Ijenosli mladine za izvedbo vseh tistih nalog, ki jih Partija pred njo poslavlja. Volitve so po drugi strani pokazale, da so do danes nekatera mladinska vodstva vodila sektaški in nepravilni odnos do tistega sorazmeroma zelo majhnega dela mladine, ki še doslej ni bila v organi, zaciji LM in ne samo to, temveč v pripravah za volilve so nekatera vodstva podcenjevala potrebo po individualnem delu za pritegnitev in zaktivizacijo posameznih mladincev.
Tak odnos do tega vprašanja so imela vodstva v Solkanu, Gradišču pri Renčah, Gojačevem, Dornbergu, Grgarju in Kožbani. Posledica takega pasivnega dela vodstev je bila tudi slaba udeležba pri volitvah, ki so bile tudi zelo malomarno pripravljene in niso zaktivizirale mladino za tekmovanje za IV. kongres SrOJ-o in LMJ.
h tega sledi, da so v teh aktivih vodstva v okviru priprav za voliive in sam Kongres, prezrla priprave za spajanje obeh mladinskih organizacij v eno enotno, ie bolj široko in čvrsto revolucionarno mladinsko organizacijo, ki bo znala zainteresirali mladino in ji dali pravo vsebino dela.
bližnje okolice priredile v čast delegatom krajši kulturni spored.
Za vse delegate bo poskrbljeno kosilo.
Prevoz bo zagotovljen v naslednjih smereh:
1.	Za vsa Brda odhod iz Neblcga ob 7. url. Postaje bodo Iste kot avtobusne.
2.	Za Čepovan In vse okoliške vasi odhod iz Čepovana ob 7. url. Postaje bodo v Čepovanu in Grgarju.
3.	Za Banjšice odhod iz Ravni pri Grgarju ob 6. uri. Postaje bodo v Loh-kah, Podleščah. Vrliavču, Kalu nad Kanalom, Levpi, Avčah in Kanalu. Isti kamion bo vzel tudi tovariše Iz Liga, Kambreškega in okolice, ki naj čakajo v Kanalu.
4.	Za Kras odhod iz Opatjegasela ob 6. url. Postaje v Kostanjevici, Temnici, Voiščicl in Rihemberku.
5.	Za gornjo Vipavsko dolino odhod iz Predmeje ob 5.30. Postaje na Otlici, Colu. Vipavi, St. Vidu, tržaški cesti In nato v Solkan.
Kamioni bodo Imeli po postalah zelo malo postanka, zato naj se delegati drže točnosti.
Okrajni sekretariat LMS Oorica.
Povsem drugačen in pohvale vreden pravilen odnos do vse neorganizirane mladine je povzel aktiv v Vrhpolju, ki je prav z doslednim, pravilnim tolmačenjem sklepa V kongresa KPJ o spojitvi SKOJ-a in LMJ, pridobil v organizacijo 26 mladincev, ki so doslej stali ob strani.
V aktivu kmečke mladine v Medani so v pripravah za volitve polagali največjo pažnjo na ideološko-politično delo, zlasli pa študiju projekta statuta in materiala IV. kongresa SKOJ-a, kar jim je omogočilo, da so vključili v organizacijo vso mladino razen enega člana, ki ni prišel na volilve. Zasluge za take uspehe lahko pripišemo predsedniku aktiva, ki ni zamudil niti trenutka za individualno delo med posameznimi mladinci.
Važno je podčrtati, da sc mladina na skupni Kongres pripravlja s tekmovanjem, ki bo postavilo temelje prav vsebini dela enotne organizacije. Aktivi so v glavnem vsi sprejeli različne obveznost, katere pa v mnogih primerih niso konkretne in zato suhoparne.
Da imamo aktive, ki so vprašanje tekmovanja za skupni kongres vzeli zelo za resno, nam dokazuje aktiv LMS na Lokvah, ki je sprejel sledeče obveznosti:
1.	Da bo dal vse sile, da bo zadružni dom o tvor jen dne 29. XI 19ri8.
2.	Da bodo pomagali pri urejevanju prostorov za kmečko zadrugo, tako da bo ista poslovala do 15. decembra, dan pričetka Kngresa, v prostorih Z. D.
3.	Da se 26 članov aktivo vpiše v kmečko zadrugo (to je celotni aktiv).
i. Da bodo dosledna preštudirali material IV kongresa SKOJ-a, v prvi vrsti pa projekt statuta enotne organizacije.
5.	Da se bo 75'/. mladine vključilo o mladinski pevski zbor, kateri bo nastopal že ob priliki otvoritve zadružnega doma.
6.	Da bodo skrbeli za 100*/« udeležbo pri predvojaški vzgoji, za čim boljšo disciplino in obvladanje strokovne in politične naslove.
7.	Da bodo pospešili in ulrdili sodelovanje z vsemi množičnimi organizacijami. Ulrdili bodo podružnico IiS s lem, da bodo vsi mladinci, ki so zaposleni, člani podružnice.
8.	V tekmovanju za IV. kongres SKOJ-a in LMJ napovedujejo tekmovanje vsem aktivom kmečke mladine na Goriškem.
Tudi mladina v Podsabotinu je ob priliki spojitve sprejela razne obveznosti, kot na primer, da bo vsaki mladinec naredil do Kongresa pri Z D 10 ur, da bodo pospešili sam študij in lo dvakrat tedensko, da si bodo v predleon-gresnem tekmovanju uredili in izboljšali svojo knjižnico itd.
Aktiv LMS v Vojščici na Krasu je v tem času pritegnil v organizacijo 1 mladinca, 17 mladincev se je že vpisalo v kmečko zadrugo, zboljšali so udeležbo pri študiju in začeli s pripravami materiala za gradnja 7. D v bodočem letu.
To je le del obveznosti, katere je Goriška mladina sprejela ob priliki izvajanja volitev delegatov za okrajno predkongresno konferenco SKOJ-a in LMJ.
Prepričani smo. da je sleherni aktiv izvolil iz svoje srede najboljše mladince, kateri bodo zaslužno poročali na okrajni konferenci o delu njihovih aktivov.
Okrajna predkongresna konferenca bo podala ne le samo analizo dosedanjega dela, marveč jasne smernice za bodoč nosi, po drugi strani pa bo okrajna konferenca volila 7 delegatov, ki bodo na IV. kongresu SKOJ-a in LMJ zašlo. I pati našo Goriško mladino.	J. K,
DELEGATI OKRAJNE PREDKONGRESNE KONFERENCE SKOJ-a IN LMS
Z otvoritvijo zadružnega doma
so na Lokvah proslavili V. obletnico AVNOJ-a
Mnogim, predvsem pa vsem borcem Ix. korpusa so dobro znane Loikve. ki ležijo v osrčju Trnovskega gozda in kj so bile v času narodno* osvobodilne borbe od okupatorjeve krutosti najbolj prizadete, saj je sovražnik do tal porušil celo vas. Kljub vsem tem grozodejstvom pa niso Lokvičani odstopili od svoje borbe ter so prvič založili vse svoje sile za osvoboditev, kasneje pa vložili vse svoj trud v borbo za obnovo ponj šene vasi. Po napornem delu so svojo vas že skoraj obnovili, iz ruševin so se dvignile udobnejše stavbo, istotačno pa so izvrševali svoje naloge tudi na ostalem gospodarskem polju, razumevajoč potrebo po lokalnem gospodarstvu. Na Lokvah imajo danes svoje škafarsko pod-jetie in krajevno gostilno, v kmečko zadrugo pa so včlanjeni prav vsi vaščani.
Ko se ie v letošnjem letu po naših vaseh pokazala potreba po dvi* gu gospodarske in kulturne ravni našega ljudstva, za kar_ bo v veliki meri pripomogel zadružni dom, so tudi Lokvičani, kakor mnoge druge vasi pristopili k gradnji zadružnega doma. Na svojem množičnem sestanku so sprejeli sklep, da bodo svoj zadružni dom v letošnjem letu imeli pod streho, kl jub vsem težkočaim, ki so še na vasi. Z gradnjo so začeli meseca maja. V vasi je 172 dela-zmožnih ljudi, od katerih se jih je 164 vključilo v biigadnj sistem dela. Le 8 jih je na Lokvah, ki so se vzdržali dela in niso ničesar prispevali k gradnji. Od teh je ©na družina, ki ima 3 moške sposobne za delo. Dela se niso udeležili Kogoj Rafael, Kolenc Jožef, Kolenc Adolf, Kolenc Zd avko in še par drugih. Na te pa so ostali vaščani niso ozirali in je danes zadružni dom na Lokvah pod streho in že služi svojemu namenu. V zadružnem domu so prostori za zad.ugo, čitalnico, prostor za razne seje odborov in sedež množičnih organizacij. Vaščani se tudi dobro zavedajo kaj pomenijo Lokve na Primorskem za turizem, zato niso pozabili urediti v zadružnem domu po. trebne prostore, kjetr bodo turisti poleti in smučarji v zimi deležni udobnosti in pravega oddiha.
Za vse to so prebivalci Lokov napi ovili nad 8000 delavnih ur v glav* n©m na prostovoljni bazi. Pri vsem tem delu se ie najboljše izkazala mladina, ki je skoraj vsa sodelovala Prt tej gradnji, samo tri mladinke so se držale ob strani in niso ničesar prispevale. S temi prostovoljnimi
žili nad 300 m* raznega materiala, sezidali nad 160 m3 zidu, pokrili 400 m2 strehe, priprvili potrebno količino kamenja, nad 150 m3 peska in gramoza. Sami so napravili apnenico in tako pripravili 92 q apna, med vsem delom pa so tudi iztesali 100 m® lesa.
Gotovo je, da so med temi pridnimi graditelj bili poedinci, ki so se pri delu najboljše jzkazali in so vse svoje znanje kakor trud dali v korist skupnosti in v borbo za čim Prejšnjo socializacijo vasi, v kateri bodo vaščani na podlagi globoke socialistične zavesti kovane skozi vztrajno borbo zaživeli res delavnega človeka vredno življenje, saj tega Lokvičani do sedaj še niso poznali. Med terni najboljšimi so Kolenc Benedikt. Krivec Anton in Le* ban Mirko, ki so prejeli zlate značke, 4 so prejeli srebrne in 7 bronastih. Mnogo bi jih še lahko našteji, saj je pretežna večina od njih vložila vse svojo sile, samo da bi bil zadružni dom čim prej dokončan.
V borhi za zgraditev zadružnega doma pa so si vaščani pridobili novih izkušenj, ki bodo služile za nadaljnje razvijanje in učvrščevanje našega kmečkega zadružništvo, v katerem vidijo na Lokvah razvoj vosi na gospodarskem in političnem polju. Njihovo delo pri gradnji zadružnega doma se bo v tretjem letu našega planskega gospodarstva odražalo v nenehni borbi za zvišanje blagostanja delavnega ljudstva, saj so Lokvičai poznanj kot dobri gozdni delavci, ki so tudi v veliki meri pripomogli, da se je plan sečnje Trnov* ske gozdne uprave tudi izvedel. Zadružni dom pa jim bo istočasno center njihovega kulturnega izživljanja, da bodo lahko nadoknadili vse tisto, kar jim je bilo v času fašizma tako strogo in pod kaznijo prepovedano.
S to veliko zmago so prebivalci Lokev praznovali praznik V. obletnice zasedanja AVN-OJ-a. Ta dan so pregledali svoje delo in ob otvoritvi zadružnega doma ugotovili, da so postavljene naloge za leto 1948. izpolnili. Temu delavnemu poletu naj sledijo še druge vasi, ki imajo prav gotovo boljše pogoje za izvedbo vseh nalog, kakor jih imajo Lokve, ki so bile do tal porušene in po* žgane v času narodnoosvobodilne borbe Vaščani na Lokvah so danes kakor ena dtužina, borbena in vztrajna pri delu, razumevajoč naloge, ki jih pred nas vse postavlja Komunistična partija za čim prejšnjo
prispevale. ^ temi prostovoljnimi munisticna partija za delavnimi urami so Lokvičani izvo-1 izgraditev socializma.
PRESKRBA DELAVSTVA 'L DRVMI — PRISPEVEK K USPEŠNEJŠEMU IZVAJANJU PLANSKIH NALOG
Gozdarstvo državnega in privatne, ga sektorja nudi na razpolago zadostne količine drv na panju, zato naj ne bo nobene sindikalne podružnice, nobene ustanove ali podjetja, ki bi raz. mišljala o tem, ali bo poslala ali ne svojo ekipo na sečnjo drv. 2/i žage in sekire je treba prijeti takoj, pred nastopom zime, da bo zagotovljena pre. skrba z drvmi vsem našim delavcem.
že v zadnji številki našega lista smo poročali o uspehih posameznih eindi. kalnih podružnic pri sečnji drv in tudi danes navajamo tiste, ki so med 20. in 30. novembrom aktivno sode. lovale pri tej akciji, saj so pripravile in odpeljale velike količine drv.
Sindikalna podružnica Goriške ope-karne Bilje je v tem času pripravila in odpeljala 100 prm drv, sindikalna podružnica Sekcije za vzdrževanje proge Gorica 74,70 prm, sindikilna podružnica Obnovitvene zadruge Sol, kan 9,90 prm, sindikalna podružnica Kurilnice Gorica 66 prm, sindikalna
podružinca Avto.obnove Ajdovščina 23,60 prm, sindikalna podružnica ZIGRAD Volčja draga 25,80 prm, sindiaklna podružnic«! S. G. P. »Primorje« Nova Gorica 49,20 prm, sindikalna podružnica mehanične delavnice Solkan 23 prm, sindikalna po. družnica Mostovne delavnice Goric«! 19 prm, sindikalna podružnica SAP — Ajdovščina 14 prm, sindikalna po. družnica »PROMES« Gorica 8,50 prm drv za svoje članstvo.
Te številke nam jasno dokazujejo, da naši delovni kolektivi kljub napo. rom, ki jih imajo pri izvajanju svo. jih planskih nalog, dajejo vse svoje sile, d«a se v času, ko nastopajo mrzli meseci, v zadostni meri založijo s kurjavo, ker se zavedajo, da se bodo .lahko pri topli peči strokovno in politično izobraževali, kar bo doprinos njihovemu znanju, ki ga danes kot borci za izgradnjo socializma potre, bujejo pri svojem delu v podjetjih in na polju miselne prevzgoje vsega na. šega ljudstva.	Miro,
Kmetjc-zadruzniki tretio s svojim vzornim delom m s povečanjem ha donosa v največji meri pripomogli k socializaciji naše vasi
V	Goriškem okraju imamo do sedaj ustanovljenih že 13 vinogradniških in kmetijskih obdelovalnih zadrug, kjer zadružniki že pristopajo k skupnemu obdelovanju zemlje po načrtih, ki so jih sami sestavili.
Največji elan pri delu se opaža v vinogradniških zadrugah v Brdih, kjer so bivši koloni dobili zemljo in delajo z zavestjo, da delajo zase in no več za zemljiške gospode kot v preteklosti.
V	obdelovalni zadrugi na Ilumu si kmetje - zadružniki pripravljajo svoj hlev, v katerega bodo še ta me«sec združili vso svojo živino in tako znatno znižali proizvodne stroške, saj lx> sedaj lahko eden opravljal delo, ki ga je do sedaj opravljalo 13 ljudi. Isto bodo storile tudi druge zadruge, ker jo živinoreja zelo važna panoga za nadaljnji razvoj kmetijstva.
Tudi v Rihembergu so posejali še 5 ha žita in v tem tednu že presegli plan jesenske setve, čeprav je zadružnikov sedaj še majhno število.
Naš« ljudska država podpira razvoj zadružništva, zato je tudi dodelila semena in umetna gnojila prvenstveno zadružnikom, da so lahko pravočasno izvršili plan jesenske setve.
Zadružniki nam dokazujejo, koliko uspešnejše je skupno obdelovanje zemlje in vinogradov. Prej je moral vsak posameznik čakati na vprego, plug, seme in umetno gnojilo. Sedaj pa se n« sestanku dogovorijo in skupno pridejo na delo, ki ga s skupnimi močmi tudi mnogo prej opravijo.
Ob Sabotinu od Ncblcga do Huma, bik ob državni meji, imamo 6 obdelovalnih zadrug, v katere se zavestno vključujejo še ostali kmetje, ki so uvideli važnost teh zadrug za napredek našega kmetijstva in izvedbo socializma na našiii vaseh. Spoznal« so, da vaški mogotci z« vi rajo ustanovitev zadrug ker vedo, da bi v teh imel zajamčen obstoj mali in srednji kmet brez, da bi garal od jutra do mraka v
korist izkoriščevalcev, ki so v preteklosti živeli od žuljev vaških polpro-lebarcev.
Kmetje - zadružniki bodo s svojim vzornim delom in s -povečanjem doprinosa odprli oči še onim, ki so pod vplivom domačih in tujih sovražnih elementov.
Claui teh zadrug se prav dobro zavedajo nalog, ki jili je pred njih postavil II. kongres KiP Slovenije, s tem ko jim je nakazal jasno linijo, kako in s kakšnimi sredstvi bodo šli v borbo za izgraditev socializma in se tudi dobro zavedajo, da s tem ustvarjajo trden socialističen steber na najzapad1-nejših mejah naše Titove Jugoslavije.
Vsekakor se bodo sedaj ko so storjeni prvi koraki teh zadrug, morali upravni odbori kakor vse ostalo članstvo, pobrigati za nenehno širjenje zadružno-,socialističnega sektorja v poljedelstvu ter zato predvsem organizacijsko in gmotno okrepiti svoje zadruge na prostovoljni osnovi. Da ho članstvo pravilno razumelo pot, ki jo mora iti naša kme čko-obd el o v alna zadruga, ec mora istočasno -okrepiti notranjepolitično delo v zadrugi, tako da se doseže čim aktivnejše sodelovanje vseh zadružnikov v življenju zadrug. Vsa vprašanja in naloge naj se rešujejo kolektivno ter istočasno z odgovornostjo vseh zadružnih organov. Razumevajoč pravilno borno, bodo zadružniki združeni -pri delu vodili borbo proti birokratizmu in pisarniškemu reševanju poslov, kar prav gotovo ovira pTavilcn razvoj same zadruge ler istočasno ubija iniciativo samih zadružnikov pri reševanju nalog jn planiranju v zadrugah.
U č vreča vanje	zad n ižno-soci a I i stič-
nega sektorja na naši vasi se mora voditi tudi vztrajna borba za omejitev in potiskanje kapitalističnih elementov na vasi, kjer še danes vedrijo in hočejo zavirati delovni polet našega delovnega malega in srednjega kmete.
Ali e so sploh mogoče?
Uvodoma smo že pisali o veliki delovni zmagi, ki so jo dosegli na Lokvah v počastitev V. obletnice zasedanja AVNOJ-a, ko so slavnostno olvorili svoj zadružni dom. Ta slavnost, katere so se udeležili poleg domačinov ludi prebivalci bližnjih vasi ler predstavniki OlO, 0F ter Okrajnega komiteta KPS-Gorica, je bila prav dobro organizirana. Da pa bi dali Se več poudarka tej delovni zmagi, so vaščani naprosili ludi godbo iz Prvačine, da bi se te proslave otvoritve zadruž. doma udeležila. Na prošeni so se že leden dni prej s kapelnikom in drugimi člani strinjali in ludi obljubili, 'da bodo prišli na dan otvoritve, na Lokve. Vsekakor si naši ljudje danes medsebojno zaupajo, prav zato pa so Lokvičani bili prpričani, da bo godba iz Prvačine dano obljubo izpolnila.
Na Lokvah pa so ta dan zaman čakali godbo ier prepričani, da gre za kakšno zamudo ali podobno, otvoritev odnesli za cele tri ure. Ko pa so šli z avlom po godbo, so bili nemalo razočarani, ko jim je kapelnik odgovoril, da bi on radovoljno šel, lep bi bil o tem obveščen, poleg tega pa da je trenutno stvar nemogoča, Ieer so skoraj vsi godbeniki več ali manj bolni, faleo je godba iz Prvačine držala svojo obljubo. Seveda to ni omajalo zavest Lokvičanov in so otvoritev zadružnega doma na slavnosten način proslavili tudi brez njih.
Lolevičanom bi bilo še vse razumljivo, če bi godba iz Prvačine to stvar javila pred otvoritvijo, ker bi tako naprosili drugo godbo, ki bi z več razumevanja z 'zadovoljstvom skupno praznovala uspeh vaščanov na Ix>kvah.
Prav gotovo bo godba iz Prvačine od zdaj naprej morala bol j premišljeno dajati svoje obljube in nudili tudi največ razvedrila tam, kamor ljudstvo proslavlja uspehe ..'trojega dela, ki jih je doseglo s težkimi napori. Čudno se zdi vsem to, da je prebivalcem Lokev, ki se jih ostalo ljudstvo jemlje za vzgled v borbi za izgradnjo socializma in so jim vsi pripravljeni nuditi pomoč godba iz Prvačine odpovedala in so bili za njih godbeniki bolni, medtem ko so isti večer, kakor prejšnji, bili zdravi in igrali na plesni zabavi.
Vzporedno z našo graditvijo socializma gre tudi kulturna prevzgoja našega ljudstva, katere člen so ludi naše godbe in bo Zalo v bodoče treba dvigniti zavest istih, da se bodo zavedali, da so uspehi, ki jih dosegamo na gospodarskem polju, velik doprinos k miselni prevzgoji našega ljudstva v duhu socialistične graditve naše domovine.
Uprava »Nove Gorice« ima svoj tekoči račun pri Narodni banki v Šempetru pri Gorici pod št. 619-90601-0
Ali si že naročnik našega glasila OF »Nova Gorica«?
Učenci v gmimšMSlm iisiaja tui sv^lc š&te
Takoj po priključitvi v najem okrilju nismo imeli strokovnih šol Suj je bilo takrat' tudi nemogoče. Morali smo reorganizirali naše ljudske šole ler postaviti temelje res ljudski šoli, v kateni se vzgaja naša mladina v duhu. pridobitev narodnoosvobodilne borbe, to se pravi v zavestne elane na.e nove družbene ureditve. Te naloge smo tekom enega leta izvršili.
Danes so vse šole postale kovačnico novega človeka.
Z vključitvijo našega okraja v petletni načrt so sc pojavile potrebe po kvalificiranem kadru v obrtnih in industrijskih obratih. Nujno je bilo treba ustanoviti šole, ki bodo dale našemu obrtniškemu naraščaju obče in strokovno znanje. Sredi septembra oiziroma začetkom oktobra sta pričeli z delom šoLi za učence v gospodarstvu v Mirnu in So?kanu z nalogo, da da-jajo tem učencem ob splošna izobrazbi v duhu socializma, ljubezni do domovine in bralske povezanosti narodov FLRJ ter delovnega ljudstva vsega sveta teoretično in praktično strokovno znanje za kvalificirano delo v obrtnih in industrijskih obratih.
Ker primanjkuje učnega kadra za strokovne predmete, se v teh šolah nudii učencem trenutno samo splošna izobrazba. Pouk bo trajal do meseca marca, nato bodo učenci šolo nadaljevali ločeno po stroki v ostalih krajih Slovenije, kjer je strokovni predavateljski kader.
Sole za učence v gospodarstvu trajajo za učence s triletno učno dobo 3, za učence z dvoletno učno dobo pa 2 leti ter imajo stopnjo mižje strokov-
ne šole. Učenci v gospodarstvu, ki so sklenili učno pogodbo, so dolžni redno obiskovati šolo za učence v gospodarstvu.
Pouk se vrši petkrat tedensko in sicer ob .popoldnevih. Letos je bil začetek nekoliko težak. Vajencem ni šlo v račun, da bi hodili v šolo, češ, saj nočemo biti uradniki, kaj nam je treba zemljepisnega in zgodovinskega znanja. Danes pa, ko vedo, da jim je splošno znanje neobhodno potrebno
za razumevanje in nadaljnji študij v stroki, je zanimanje povsem drugačno. V učilnici vsi pazljivo poslušajo predavanja ter si važnejše stvari beležijo, da lahko snov doma ponavljajo in tako utrdijo.
V obe šoli so zajete vse stroke, vendar pa ne vsa učenci. Udeležijo se lahko samo tisti, ki so v bližini Mirna' in Solkana, da bodo zajeli prav vse, bo treba najti možnosti bodisi z vključitvijo v obstoječi šoli ali z ustanovitvijo nove, kjer bodo lahko tudi ostali učenci prejeli znanje, katero jih bo usposobilo v prvovrstne kvali-lici rane obrtnike in industrijsko delavce.
29, november v pionirskih odredih
Pionirji Goriškega okraja so se že pred mesecem in še prej pripravljali na ta zgodovinski dan. Z ve. seljem so ga pričakovali, saj je bil ta dan skoro po vseh odredih sprejem v pionirsko organizacijo. Mars ijivo so vadili igre, pesmi, deklamacije itd., da bi ta dan res čim sve-čanejše izpadel. Pionirski voditelji in učitelji so poskrbeli vse: izkaznice, značke in drugo, da bi pionirjem ostali čim lepši sitomini na ta dan.
Posebno leji sprejem so^pripravili pionirji v Mirnu. Pred sprejemom so se udeležili vsi pionirji predstave v kinu, nato pa so se postrojili na dvorišču, kjer so za uvod skupno zapeli pionirsko himno. Sledili so nagovori, nakar so pionirji svečano obljubili, da bodo res pravi Titovi pionirj. pevsk zbor jim je zapel par partizanskih in narodnih pesmi. Popoldne ob 15. uri pa se je vršila na čast novo sprejetim pionirjem igrica . »Mucin dom« ter druge kulturne I točke.
Tudi v Solkanu je sprejem lepo i»< padel. Že v jutranjih urah so se pionirji zbirali na šolskem dvorišču. Vsi so bili skrbno pripravljeni in imelj ovite svoje pionirske rute — posebno ponosni so bili oni z rdečimi. Ob sprejemu novih pionirjev jim je spregovorila pionirska voditeljica, nato je še načelnik odreda nakazal naloge, ki stojijo danes pred vsakim pionirjem Titove Jugoslavije. Pod razvito zastavo so pionirji dati svojo zaobljubo in sprejeli pionirske znake. Zapeli so še pionirsko himno in skupno odkodakali h kino-pred-stnvi, ki je bila zanjo organizirana.
Tu smo si ogledali samo dva primera, a sprejemi so se na ta dan na slični način vršili še po mnogih odredih širom okraja. Povsod so ta dan svečano proslavljali, saj je ta dan najlepši dan naših najmlajših. Sleherna mati je lahko ponosna, če ima otroka v pionirski organizaciji, kajti ta organizacija vzgaja ljudi v dobre graditelje in čuvarje naše socialistične domovine.	H. Vida * l
I ulel* »lilo . a.s ftVrt
suti ensa t j mit
Iz zatiranega, ponižanemu navada hlapcev nas je popeljala naša slavna Komunistična i>ovlija oh velikanskih zmagah, ušpeliih in pridobitvah naše ljudske revolucije v svobotlen in ponosen narod, ki se bori z ramo ob rami z ostalimi jugoslovanskimi narodi za boljše in srečnejše dni nas samih in naših bodočih pokolenj — za socializem v FLRJ. Le svobodna domovina nam je lahko dala možnost in garancijo za razvoj naše kinematografije. V svobodni domovini mi ne izdelujemo prvič samo kinoaparatur, temveč tudi naše slovenske filme, ki izražajo našo zgodovino.
Že delegati II. kongresa KPS so nam kot prvi očividci našega filma »Na svoji zemlji« vzbudili veselje, zanimanje in ljubezen do tega filma, mejnika naše umetnostne zgodovine. Vsi bi radi videli ta film že prvi dan. Kako? V času predvajanja filma v Ajdovščini, Anhovem in Solkanu se je nabrala vsak dan pred blagajno množica ljudi iz omenjenih in bližnjih krajev. Dvorane so bile nabito polne.
Vsi navdušeni, kidešen bo film, smo nestrpno pričakovali pričetka. Začelo se je. — Naša govorica, rasi, običaji, borba na naši zemlji, znani kraji važnejših bojev, vse to nas je prevzelo. V materi Ani si videl preprosto slovensko mater, mater borcev, njeno skrb in ljubezen do družine in domovine. Videl si svojo mater. Tudi očka Orel in sploh vsi so naši. Močno nas je zagrabilo. Stisnilo ti je nekaj v grlu, v srcu, zaslal je dih, solza ti nevede zalije oko. »Udari, naprej!« zaslišiš nenadoma. To ni bilo v filmu, iemveč v dvorani. Vsi gledalci so s stisnjenimi pestmi spremljali borbo, ki jo je prikazoval film, Čutil si neizmerno ljubezen in predanost naših ljudi. Ljubezen do domovine in srd nad sovražniki. domačimi in tujimi izdajalci, izkoriščevalci.
Vsi bi želeli videli še enkrat, pa še večkrat la film. Lahko rečemo, da smo prišli od te predstave močnejši, predanejši borci za socializem. Ponosni smo, da imamo tako Partijo, dragega voditelja in učitelja tovariša Tita, take ljudi kot je naše v borbi prekaljeno ljudstvo, ljudstvo, ki je dalo zadnji krompirček za našo vojsko in danes vzglcdno gradi sociahazem.
Iz naših delovnih vrši, podežel-še dosli prav tako dobrih igralcev, škili in mestnih odrov bomo dobili ki nam bodo prikazovali življenje, napore in uspehe naših delavcev, utlurnilcov v tovarnah in podjetjih; delo naših delovnih mulih in srednjih kmetov v borbi za socialistično gospodarstvo v naši domovini, Viko
Naši učenci se marljivo učijo v delavnicah in v šoli. Ob rastočih tovarnah raste istočasno nov kader.
ki bo takoj po končani učni dobi vsestransko usposobljen, da bo uspešno pristopil k delu.
vijo na o (Mol namreč), ali ni prav ?« odgovori v šali Metod, a pogodil je lc.
Da, slovenščina dela marsikomu preglavice. Posebno vrstni red ni nikdar pravilen. Popravljene naloge od učiteljice imajo vedno nad besedami polno številk, ki označujejo spremembo vrstnega reda. Sklanjatve nagajajo zlasti pri dvojini, ker te v italijanščini ni bilo. Tuclii čilanie ne gre gladko. »Sem šel, senu prišel, sem pisal...« čila Metod, in nikakor so končnica »1« noče spremeniti v »u«. Treba se bo tudi doma vaditi v glasnem čitanju, da izginejo ti nc-dosiatki.
Kaj pa zgodovina? Marsikdo še nikdar ni slišal o državi starih Grkov, katerih nastanek in razvijanje mora sedaj proučevali. Imena mest in ljudi so mu neznana in se jih le s težavo zapomni. Lc »Maratonski tek« in »Olimpijske igre« so bolj znane, ker jih so danes uporabljamo pri izkulturi.
Profesor matematike In geometrije se truda, da bi svoje učence naučil vsaj najosnovnejše. No! osnovno računske operacije še kar predo, lc deljenje z decimalnimi vejicami vzame več časa.
STANJE GRADIŠČ ZADRUŽNIH
DOMOV v OKRAJU GORICA
Pokriti domovi: 1. Dol-Pretl-meja, 2. Lokve, 3. Med i, ‘. Trnovo, 5. Col. 6. Vrtojba. 7. Gi. lič , 8. Vis. njevik, 9. Kal nad Kanalom, 10. Kanal, 11. Ročinj.
Pokrivanje strehe: 12. R i-hemberk, 13. Prvačina, 14. Dobrovo, 15. Hum-Njiviee, 16. Šempas.
Z i d a n j e n a d s t r op j a : 17. Kostanjevica, 18- Miren, 19. Otlica.
Zidanje pritličja: 20- Vipava, 21. Preserje, 22. Grgar, 23. Črniče, 24. Osek, 25'. Renče.
Betoniranje: 26. Vogrsko. 27. Batuje, 28. Ajdovščina, 29. Dornberg, 30. Selo.
Kopanje temeljev: 31. Šentvid, 32. Lozice, 33. Sred. Lokovec, 34. GojačevouMalovše, 35. Kojsko, 36. Cerovo.
Priprave materiala: 37. Neblo- 38. Budanje, 39. Cepovan, 40. Bukovica.
Mrtva gradilišča: 41. Bate-Ravne, 42. Dobravlje.
»Kako s« j>a pretvorijo cnoimunr slca števila v mnogoimenska?« se
l radi la im sprašujeta Cvetim iin A ( ta-la. Nista bili pri razlagi in sedaj jim naloga dela preglavice. Iz zagato jih reši Murija, ki obiskuje že II. razred.
Poleg teh predmetov pa sc naši »dmijaki« učijo tudi zemljepisa, botanike in srbohrvaščine. V treh mesecih se poleg svojega dela gotovo ne bodo naučili toliko, kakor dijaki rednih gimnazij, a z vztrajnim študijem bodo le lahko položili izpite za II. razred.
Zato Metod in tvoja armada, juriš na samostalnike, decimalke, šparti-ate, izohipse, pretopi azmo ter cirilico in zmaga bo neizbežna 1 *
Lepo je gledati to dijake, ki so zavedajo važoosti učenja. Id ga jim omogoča naša ljudska država Mano*-go od teh se je borilo z orožjem v roki proti okupatorju — za svobodo in danes z veseljem uživa sadove svojo borbe, zavedajoč sc istočasno, da bodo s poglobljenim znanjem mnogo lažjo inc uspešnejše izvrševali svoje naloge in s tem tudi mnogo več koristili naši mladi državi.
Cuctlaa
Z učenjem v borbi za plan
Pred dobrim mesecem se je pričel pouk na večerni delavski gimnaziji v Solkanu. Vpisalo se je veliko število mladincev in mladink - nameščencev OLO Gorica, raznih ustanov in podjetij ter več delavcev. Marljivo so s lotili učenja, kljub ogromnemu delu v svojih pisarnah in pri izpolnjevanju piana. Marsikdo je ob tež-kočah klonil in opustil šolo. Vztrajnejši pa znajo koordinirati svoje delo in žrtvujejo tudi noči, da napišejo šolske naloge'
*
»Mirko, nocoj: pripravi malo prej Večerjo,« naročajo mladinke v menzi Okrajnega OF odbora. Šle bodo namreč v šolo, čeprav so že skoraj vso prekoračile 20. leto. V Večerni delavski gimnaziji hočejo namreč pridobiti znanje. Iti jim v mlajših letih pod fašistično Italijo ni bilo mogoče.
Vsi hodijo v I. razred gimnazije: Vida, Vera, Cvetica, Adela, Anica in Metodi. Ixs Zorka je bolj prtidna in obiskuje žo IL razred, čeprav jo bila v poletju v mladinski delovni brigadi na Avtostradi »Bratstva - edin-
stva«, kjer se jo poleg dela še pripravljala na popravne izpite.
Klopi osnovne šolo v Solkanu so preozke za velike »dijake«, ki morejo v njih lc po strani sedeti. To pa niti no opazijo, ker so vsi poglobljeni v učenje.
Najbolj zanimiva je v gimnaziji ura ruščine. Mladinci in mladinke so prostovoljno javljajo za pisanje k tabli in profesorica je vesela, ker si med tem časom malo spočije roke od stalnega brisanja table. Pisanje cirile že prilično vsi dobro obvladajo; le ja, e in drage »čudne« črke ne izpadajo vedno pravilno. Včasih so prevelike ali prenerodne. Iz tablo vsi prepisujejo v zvezke, iz kathrilh s© nato vadijo v čitanju, ker šc nimajo potrebnih knjig. Tisti, ki se pridno učijo, bodo kmalu z lahkoto sledili predvajanju ruskih filmov, saj je mnogo besed podobnih slovenskim, le izgovarjava je različna.
»Nocoj bo slovenščina. Ali si napravil nalogo?« vpraša Cvetka Metoda. ko gresta k večerji.
»Danies bomo imeli za večerjo samostalnik moškega spola s sklanjat-
I
ViMior — ill a «*&
I
Vse aktiviste Primorski h okrajev ko kor vse ljudstvo z Baškega — Cerkljanskega — Tolminskega in Goriškega je pretresla žalostna vest, da je prerano kol revolucijonar in borec tako v borbi kot v obnovi umrl tovariš Mlakar-Mnogi se ga spominjajo, ko /e še delal v času borbe kot aktivist na terenu in s toplimi ter revolucijonarnimi besedami prepričeval vsakega, ki je še količkaj omahoval. Njegova neizprosna borba proti okupatorju je rodila na Baškem
obilen sad, saj je bil on organizator in terencc povsod, tudi v najtežjih momentih. Kot komunist je dajal vzgled vsem, s katerimi je delal, bil je med prvimi, ki se je odzval klicu Komunistične partije.
Tovariš Valentinčič Viktor je bil doma iz Sv. Lucije ob Soči in je kot delavec, sin čevljarja, okusil v mladosti vse trpljenje fašističnega zatiranja. Aktivno je začel sodelovati za OP le leta 7942 in je bil že 1913 leta sprejet kol neizprosen borce proti vsemu zatiranju v Partijo. Prav lako aktiva, kakor tovariš
Mlakar, /e bila vsa njegova družina in so pri njih doma dobili zavetje in pomoč partizani, čeprav so stanovali v neposredni bližini sovražne po-stojanke.
Tovariš Mlakar le na/prei delal po liniji OF v krajevnem merilu pri Sv. Luciji in bližnjih vaseh, kasneje pa tudi druge na terenu. Njegovo zdravstveno stanje mu ni dopuščalo, da bi bil kot akliven borec NOB in je zato delal vedno le kot politični aktivist na terenu in bil kot tak neomajen v svojem delu. V letu 1944. je šel na Baško okrožje, kjer je bil pozneje m Baškem okraju kol kandidat in nato član okrajnega Komi-leta. Da bi izpopolnil svoje znanje o teoriji marksizma-lenimzma, je posečat partijski tečaj in bil nato postavljen kot org. sekretar okrajnega Komileta KPS za Baško-Cerkljansko, kjer je ostal vse do osvoboditve Po osvoboditvi je bil premeščen v Grgarski okraj, kjer je bil sekretar okrajnega Komiteta vse do reorganizacije okrajev, februarja 1947., ko je nastopil funkcijo org. sekretarja okr. Komiteta KPS v goriškem okraju.
le v čgfii narodnoosvobodilne borbe je bil med aktivisti in ljudstvom priljubljen, ker je bil delaven, požrtvovalen, predan ter vedno preprost in skromen delavec. Kot komunistu mu je bilo delo za skupnost več kot vse drugo. Prav s tem, ko je premalo pazil na svoje zdravje, ga je spravila v grob zavratna bolezen, kar ni mogla skozi vsa leta napraviti okupatorjeva krogla.
\eselega, revolucionarnega in delavnega Mlakarja ni več med nami, žive pa so v nas smernice ki nam jih je dajal kot partijski funkcionar.
Njegovo delo in revolucionarnost v borbi nas je vodila in nas bo vodila po naši poli pri izvajanju planskih nalog, ki nam jo nakazuje naša Komunistična partija, katere član in neizprosni borec za pravice delovnega ljudstva je bil tovariš Mlakar-
it O 9*
V delovnih akcijah se je mladina Zalošč skupno s SKOJ-em utrjevala in gradila
Ob spojitvi SKOJ-a in LM v Zaloščah so pregledali vse dosedanje dielo obeh organizacij.
Že v času NOB je bila mladina v Zaloščah precej aktivna. Dva mladinca sta šla v partizane že v sredi leta 1942. Od vseh borcev NOB v Zaloščah je bilo največje število mla-din, od katerih jih je 5 darovalo tudi življenje za našo svobodo. Mnogo jih je bilo tudi ranjenih ter interniranih v nemška taborišča. 1'ako rekoč je mladima Zalošč polnoštevilno sodelovala v našem narodno osvobodilnem pokretu.
Za časa cone A sc je ml n d »a pod sodstvom Skojevske organizacije množično udeleževala vseh manifestacij za priključite' Slov.nskegp Primorja k materi Jugoslaviji. BieA.nf.ijn eimpeiui af as ed f|oqti?isi v mladinskih delovnih akcijah Sodelovala je polnoštevilno pri regulaciji goriškega Lijaka, 4 mladinci so bili na gradnji Mladinske proge Brčko—Bauoviči. 12 na progi kam,m —Sarajevo, 5 na cesti Celje—Šempeter. 8 Se jih je udeležilo 14 dnev-
nega dela na gradnji Nove Gorice. Iz teh delovnih akcij se je vrnilo 1 udarnikov ;n večje število pohvaljenih ki so ponos vset organizaciji.
Zelo lepe uspehe so imeli tudi na kullurno-prosvetnem in fižkulturnem polju. Odkar obstoja mladinska organizacija, so imeli nad 30 predstav. V pevskem zboru in dramatski skupini sodeluje največje štvilo mladincev, postavili so si svojo čitalnico, kjer imajo sedaj nad 80 različnih knjig, mnogo mladincev se je udeležilo izkulltirniih nastopov v Trstu, Beogradu, Gorici in Ajdovščini.
Po ugotovitvah vseh teh uspehov so svečano spojili SKOJ in LM v enotno organizacijo im sklenili, da bodo sedaj delali še z večjim elanom. Vsak mladinec se je obvezal, na bo napravil 100 prostovoljnih delovnih ur pri gradnji zadružnega doma, ki ga bodo gradili prihodnje leto Obvezali so se tudi, da se bodo polnoštevilno udeleževali dela na gradnji Nove Gorice ter sodelovali na kulturmo-prosvetnem m političnem polju	Metod
Sprejem pionirjev v organizacijo na Rafutu
Na dan ustanovitve nove Jugoslavije se je izvršil sprejem novih pionirjev tudi na Hatutu pri Gorici, la dogodek je zelo razveselil vse pionirje in pionirke, ki so sc udeležili tega skromnega, a pomembnega slavja v polnem številu Najprej je pozdravila pionirski zbor načelnica s kratkim pozdravom. Prikazala je važnost organizacije ter nakazala naloge, ki jih imajo naši najmlajši v Titovi Jugo-slavijni. Nato je nastopila pionirka, katera je mod splošno pozornostjo’
prebrala obvezo pionirjev. Najzaslužnejša pionirja slovenske in italijanske narodnosti sta ovila novo-sprejetim mladim tovarišem zelene rute ter jim pripela značke. Navzoče matere in zastopniki množičnih organizacij so pozdravili mlade pionirje s prisrčnim odobravanjem. Sledile so še dobro podane deklamacije ter zborno petje. Krepko je še zaorii jz mladih grl pionirski pozdrav in stisnjene pesti so simbolično pokazale, da bodo tudi naši najmlajši zvesti oporoki naših pa-
fj onNlran m«k|e
ObiSnski svetovalci DFS so predložili županom spomenico z rajmtjmejšutti problemi, ki jih je treba rešiti v korist slovenskih občanov
Po pogovoru, ki ga je limel tovariš Paglavec z županom dr. Bernardisijem so se občinski svetovalci sestali v klubskem sedežu, kjer so sestavili posebno spomenico, v kateri našteva-o nekatere najnujnejše probleme, ki se tičejo slovenskih predelov Goriške občine in ki bi jih morala nova občinska uprava vzeti v pretres in rešiti.
Občinski svetovalci so v tej spomenici predložili v rešitev najbolj pereče potrebe Goriških občanov, katere verjetno nihče ne bo pretresel če tega ne bi predložila DFS, ker so v njenem programu. Občinski svetovalci žal ugotavljajo, da Slovenci Gtoriške občine nimajo svojega zastopnika v ožjem občinskem svetu, ki bj jim sicer po številu in pomenu pripadal, zlasti zaradi kompaktnosti slovenskih vasi, kii obkrožajo središče.
V svoji spomenici so predložili mestni občini naj preskrbi dvojezične napise pri vhodih v občinske urade in namestijo v urade moči, kj poznajo oba jezika občanov. Predloženo je bilo, da
ie nujno potrebno preskrbeti šolsko sobo slovenski deei v Ločniku, da se bo pouk v slovenščini lahko nemoteno vršil. Napeljati je treba električno razsvetljavo v Sant-Maver. Zanemarjene ceste v okolici je treba pregledati in popraviti, da se ne pokvarijo še bolj. Ker pa se gozdovi od strani tatiov neusmiljeno pokonča vajo, mora občina poskrbeti za zadostno zaščito istih.
To bi bili najnujnejši problemi, kj so jih občinski svetovalci DFS nakazali županu, da se ne omenja še ostalih, ki jih bodo morali prav tako v najkrajšem času rešiti.
Na to spomenico, ki so jo poslali na županstvo sedaj Goriški Slovenci pričakujejo, da bo župan vzel to vprašanje v pretres, kakor je to že obljubil v pogovoru s tovarišem Paglavcem. Nujno je, da se občina začne brigati tudi za težkoče in potrebe davko-pla-čevalcev izven mesta in ne samo za probleme v središču samem.
HZkui rtiRA
Okrajno prvenstvo v cross-u
V nedeljo dne 28. novembra se je vršil v Šempetru cross za prvenstvo Goriškega okraja
Cross-a se je udeležilo samo 18. tekmovalcev, 8 iz TD čepovan, 4 iz Gimnazije Šempeter, 3 iz TD Renče, 1 ic TD Miren, 1 iz TD Bilje, 1 iz TD Šempeter.
TEHNIČNI REZULTATI: Mladinci 1000 m: 1- Kolol Štefan, TD Čepovan, čas 3.17,2; 2. Koglot Stanko, TD Bilje, 3.17,3; 3. čebokelj Alton, gimnazija Šempeter, 3.18.
Člani 2000 m: 1. Podgornik Anton, TD čepovan, 7.55,4; 2. Krpan Vladimir, TD Renče, 7.58; 3. čeme Milan, TD čepovan, 7 59,2.
Mladinke 600 m: 1. Grilanc Slavdija, gimnazija Šempeter, 2.20; 2. Stanič Silva, gimnazija Šempeter, 2.23; 3. Plesničar Marija, TD čepovan, 2.25.
Članice 800 m: 1. Kosovel Neža, TD Šempeter, 3 4; 2. Bremec Pavla, TD Čepovan, 3.11.
„V«l£a“ — Gorka 4:4
Preteklo nedeljo se je na igrišču v Šempetru pri Gorici odigrala prijateljska nogometna tekma med enajstorico Gorice — prvakom II. slovenske lige 'ti enajstorico »Volge« — prvakom Primorske.
Takoj v začetku igre je moštvo »Volge« začelo napadati nasprotnikova vrata in se je močan strel odbil od igralca Gorice v gol. Po tem golu je moštvo Gorice prešlo v lahko premoč in doseglo prvi gol in kmalu nato še drugi s strelom iz komerja. — Pred koncem prvega polčasa ie zopet »Volga« začela napadati na vrata Gorice, toda brez uspeha, kljub temu, da ie imela več prilik za gol. Prvi polčas se je ta/ko končal z rezultatom 2:1 v prid Gorice.
V drugem polčasu je moštvu Gorice uspelo zabiti še dva gola kar pa rti omajalo volje do igre enajsterici »Volge«, ki je proti koncu drugega polčasa začela z lepo in tehnično igro napadati na nasprotnikova vrata, tako da obiamba ni mogla izdržatd. Napadalna vrsta ŠD »Volga« je vložila vse svoje sile, da izenači visok rezultat, kar j, je tudi uspelo po Dcganu Bru-notu in Cotiču.
Premoč »Volga« je prišla do izraza zlasti 20 minut pred koncern igre, ko e »Volga« nenehno ogražala vrata Gorice. Moštvo ŠD Gorice gotovo ni računalo na tako borbeno in lepo igro nasprotnika, zato je tudi prišlo do izenačenja rezultata. Enajsterica Gorica bo v bodoče morala vložiti več borbenosti v svojo igro, istočasno pa igralci nc bj smeli podcenjevala nasproti; ka. kar se iiin ie v tem slučaju maščevalo.
S tem rezultatom je moštvo »Volga« pokazalo svoje znanje v igri, za naprej a bo moralo vložiti še več truda v trening, ker bodo le tako lahko kos
dlih borcev in da se bodo danes kakor jutri izkazali vredni sinovi nove J uro sl a vi e
vsem tekmam, ki jih čakajo v bodočnosti.
Ustanovne skupščine
Okrajni odbor Ljudske tehnike Solkan, razpisuje ustanovne letne skupščine: društvom, grupam, klubom tehnike in krožkom.
Dne 5. decembra t. 1. je določen datum za ustanovno skupščino; Letalska gi upa »Soča« Solkan in klub tehnike Elektrarne Doblar.
Dne 12. decembra:	fotoamaterski
krožek Bovec, športni brodarski krožek Kanal ob Soči, športna brodarska grupa Solkan, avto-moto krožek Vrtojba in avto-moto krožek Šempeter prj Gorici.
Dne 14. decembra; avto-moto krožek Medana in OKAP — Solkan. Klub tehnike gimnazija Šempeter.
Dne 17. decembra; avto-moto društvo Nova Gorica in športno brodarsko društvo Sv. Lucija—Tolmin.
Pozivamo vse iniciativne in upravne odbore društev, grup, klubov tehnike in krožkov, da se bodo ustanovne skupščine vršile v določenih dnevih. Udeležba članstva na skupščinah naj bo 100%. na skupščini naj' se poda poročilo o izvršenem planu v letu 1948, sprejme nov plan za leto 1949 ter obveznosti v čast I. kongresa Ljudske tehnike Jugoslavije.
Skupščine nai predlagajo v upravne odbore res le aktivne in požrtvovalne člane, ki bodo s svojim vztrajnim delom doprinesli čim več za razvoj naše Ljudske tehnike.
Objava:
V nedeljo ob 14. uri se 1» odigrala na igrišču v Šempetru prijateljska nogometna tekma med Gerdoo in »Kvarncriem« (Reka). _____________________________
Preklic
li u d i h na Jože iz Podkraja proglaša za neveljavno svojo industrijsko nakaznico / IM reqistrirano pod štev. S.r>.
Uredništvo in uprava: Solkan ul IX Korpusa isti tel št. i m 7 Urejuie uredniški od boi liska tiskarna Slov. poroč. v Ljubljani. Izhaja vsak petek.