Gradivo za prilogo pripravlja INDOK center Domžale
' ^delegatski     obveščevalecV ]
Domžale, 5. junija 1980 Št. 6
UMRL JE NAŠ LJUBLJENI TITO
NEPRECENLJIVO DELO
Nekaj tednov je že minilo odkar smo izgubili našega ljubljenega predsednika. Nekaj tednov, v katerih smo sicer mnogokrat napisali pa tudi drugače izrazili vso bolečino ob veliki izgubi. Pa vendar se izgube zagotovo še ne moremo docela zavedati, kajti šele s časom bomo to lahko dojeli: tedaj, ko nam bo Titova preudarna, tehtna, usmerjajoča beseda, katero smo vsakokrat prejemali, najbolj potrebna.
V današnjem razmišljanju ne bi govori/ o Titovem revolucionarnem predvojnem delu, prav tako ne o genialnosti Tita kot voditelja partizanske vojske; spregovoriti želim o Titu, kot pobudniku tistega, čemer danes pravimo sistem socialističnega samoupravljanja. Tega sta z Edvardom Kardeljem snovala v dolgih letih revolucionarnega dela ter skupnega partizanskega bojevanja, ko sta
v mislih že dograjevala sistem, ki delovnemu človeku zagotavlja vso oblast nad vsem kar njega in njegovo delo zadeva.
Letos praznujemo 30. obletnico samoupravljanja. V treh desetletjih se je izoblikovala oblast delavskega razreda do najvišje ravni, saj s svojo besedo, mnenji, hotenji in voljo delavec oblikuje tudi najvišje zakone, ukrepe in pravila, po katerih živimo in delamo.
Mnogo je sistemov v svetu, med katerimi vsak po svoje zatrjuje univerzalnost rešitve, ki jo posameznim narodom ponuja. Pa vendar nikjer ni sistema, ki bi izločal vsakršno tudi najmanjšo odtujevanje odločanja vsakemu posamezniku. Socialistično samoupravljanje pa nam zagotavlja prav to saj resnično odločamo o vsem: v osnovnih temeljnih sredinah, kot na tisti ravni, ki ji pravimo federacija.
To pa je dragocenost, ki se je premalo zavedamo in, ki ji moramo dati poudarka. Tudi tako, da se spomnimo, da smo tudi za vse to dolžni zahvale velikanu naše revolucije. BRON
Aktualno v telesni kulturi
Izteka se srednjeročno obdobje 1976—1980. Enako kot na vseh področjih našega družbenega življenja in dela tudi v telesni kulturi ocenjujejo rezultate našega dela. Na podlagi teh ugotovitev in razprav si bomo začrtali naloge za naslednje plansko obdobje 1981-1985.
Gradivo, ki ga imate pred seboj, naj bo ob gradivu Republiške konference SZDL uvodnik v javno razpravo s katero želi Republiška konferenca SZDL in občinska konferenca SZDL Domžale tudi to področje družbenega življenja še bolj približati vsem občanom.
Občinska konferenca SZDL Domžale poziva vse delovne ljudi in občane, športna društva in organizacije ter njihove člane, krajevne konference SZDL, družbenopolitične organizacije in njihova vodstva na terenu kot tudi v občini, telesnokulturno skupnost in Zvezo telesnokulturnih organizacij, da se aktivno vključijo v javno razpravo.
Javno razpravo bo usmerjal svet za telesnokulturo pri občinski konferenci SZDL Domžale. Razprava bo potekala do 15. junija, ko bomo strnili zaključke razprave ter se na občinski problemski konferenci o telesni kulturi dogovorili o nadaljnji poti telesne kulture v naši občini.
Najmlajši - malčki iz vzgojno-varstvenih ustanov so v igri predstavili svoje srečno otroštvo
J
I. Samoupravna preobrazba in družbenoekonomski odnosi
V minulem obdobju po sprejemu ustave 1974 smo priča veliki samoupravni preobrazbi v naši družbi. V tej preobrazbi je našla svoje mesto tudi telesna kultura.
Podlaga premikov v telesni kulturi v Sloveniji je prav gotovo sprejetje samoupravnega sporazuma o nadaljnjem razvoju telesne kulture v Sloveniji - Portorož 76. Odnosi so se bistveno spremenili, ko smo se odločili, da bomo vprašanje razvoja telesne kulture reševali sporazumno znotraj samoupravne telesnokulturne skupnosti,
kjer naj bo mesto dogovarjanja in sprejemanja programov.
V letu 1979 smo sprejeli zakon o svobodni menjavi dela na področju telesne kulture, ki ureja osnove družbenoekonomskih odnosov ter določa načela za samoupravno organiziranje udeležencev.
Svobodna menjava dela se mora uresničevati tako, da telesnokul-turne organizacije pripravijo svoje programe, te potrebe Zveza telesnokulturnih organizacij zbere in uskladi ter posreduje samoupravni interesni skupnosti kjer se uporabniki in izvajalci dogovorijo o skupnem planu v skladu s potrebami
"S
ZA "ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU" JAVNA RAZPRAVA O TELESNI KULTURI
Sodobna spoznanja o življenju in delu človeka vse bolj postavljajo v ospredje nujno potrebo po stalni telesnokulturni aktivnosti. Telesna kultura mora biti enakovreden sestavni del našega družbenega življenja, ker lahko pomembno prispeva k zdravju, delavnim in obrambnim sposobnostim, vzgoji, patriotizmu, bratstvu in enotnosti in internacionalizmu, smotrni uporabi prostega časa, osebnemu zadovoljstvu in k oblikovanju celovite človekove osebnosti.
Zato nikakor ne bi smeli, v tem hitrem ritmu življenja, v obdobju najširših razprav o našem nadaljnjem razvoju v letih 1981-1985, zanemariti telesne kulture.
Osrednja pozornost javne razprave naj bo namenjena zlasti vlogi in mestu telesne kulture v srednjeročnih planih krajevnih skupnosti in občine. V tem smislu bi morali še zlasti zavzeto obravnavati vprašanja, ki zadevajo materialne temelje telesne kulture, samoupravno preobrazbo odnosov na tem področju, njen pomen za SLO, množičnost, vlogo in delo samoupravnih interesnih skupnosti in svobodno menjavo dela, delegatske odnose, položaj in delo telesnokulturnih društev in njihovih zvez itd.
S sklicem odprte sekcijske razprave v Trzinu nudimo priložnost slehernemu, da o teh vprašanjih pove svoje mnenje ali stališče sredine, v kateri živi in dela.
OKSZDLDOMŽALE Svet za telesno kulturo
združenega dela in družbe in v skladu z njenimi materialnimi možnostmi glede na rast družbenega proizvoda.
Srečujemo se s težavami, da vsi TKO ne izdelajo programov, potreb na področju telesne kulture pa ne načrtujejo tudi TOZD in krajevne skupnosti, razen objektov. Zato ne more priti do pravočasnega usklajevanja v ZTKO in kasneje v telesnokulturni skupnosti. V samoupravni interesni skupnosti se torej delovni ljudje opredeljujejo o ponujenem programu Zveze telesnokulturnih organizacij, ki pa ne more biti v celoti odraz potreb in možnosti uporabnikov.
Ob tem pa v času usklajevanja in sporazumevanja prihaja do prevladujočega vpliva tudi države na oblikovanje razmerij pri združevanju sredstev skupne porabe.
Letna višina sredstev je tako v veliki meri odvisna od z resolucijo določene rasti skupne porabe. Ta pa doslej nikdar niso zadoščala za financiranje osnovnih programov v telesni kulturi. Zaradi tega sta Telesnokulturna skupnost in Zveza telesnokulturnih organizacij opredelili prioritete in kriterije za financiranje programov.
Telesnokulturne organizacije poznajo te prioritete in kriterije (strokovni kadri, najemnine, izobraževanje strokovnih kadrov, vzdrževanje športnih objektov) zato praktično že v naprej vedo kolikšen del programa bodo lahko pokrili iz sredstev zbranih za teles-nokulturno dejavnost. Ker je pokrivanje teh programov le 30 — 40 % morajo telesnokulturne organizacije iskati druge vire financiranja.
Dejstvo, da so sredstva samoupravne interesne skupnosti za pokrivanje programov omejena in praktično naprej znana, zmanjšuje interes delegatov v skupščini Telesnokulturne skupnosti, le-ta se še vedno bori z minimalno sklepčnostjo, to je najbolj opazno v zboru izvajalcev. Boljši je odziv delegatov v zboru uporabnikov, ki kaže večje zanimanje za dejavnost telesne kulture.
Ugotavljamo, da je delegatska povezanost delegatov z delegatsko bazo TOZD in KS še prešibka, kljub temu, da se je stanje in delo z izvolitvijo več posebnih delegacij za telesno kulturo bistveno zbolj-šalo.
Zlasti v prvi mandatni dobi delegatskega sistema, so se izvajalci prevečkrat pojavljali kot delegati uporabnikov, tako da so njihovi interesi tudi prevladovali.
Samoupravni organi in družbenopolitične organizacije v temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih se še pre-malokrat ukvarjajo s problemi telesne kulture. Ta vprašanja prepuščajo v reševanje telesnokultur-nim delavcem.
V tem obdobju je bilo najmanj storjenega za potrditev vloge krajevne skupnosti v sistemu telesne kulture. V krajevni skupnosti ni prišlo do večje samoupravne povezanosti temeljnih nosilcev (bile so tudi izjeme) vzgojnovarstveni zavodi, šole, organizacije združenega   dela,   krajevna skupnost.
Uveljavljanje telesne kulture v krajevni skupnosti je torej ena temeljnih nalog na tem področju, ki jo moramo uresničiti, saj pomeni izhodišče z nadaljnji razvoj te dejavnosti in množičnosti nasploh.
Telesnokulturna skupnost Domžale uresničuje program 1976-1980 glede na dan? finančne možnosti. Za dolgoročni program vseh prioritetnih panog so potrebna večja finančna sredstva, kot jih trenutno delovni ljudje in občani združujejo v prispevni stopnji za telesno kulturo. Poleg zbranih sredstev za telesno kulturo iz brutto osebnega dohodka preko Telesnokulturne skupnosti je velik del programov realiziran neposredno iz drugih virov. Razmerje v sofinanciranju med prispevkom za telesno kulturo in lastno udeležbo je v panogah sila različno od minimalnega sofinanciranja od 70 — 80 % lastne udeležbe.
V letu 1975 smo ovrednotili, da je dejavnost telesne kulture vredna 4,31 % sredstev zbranih za skupno porabo. Tako zbrana sredstva so omogočila delavcem v telesni kulturi prvič pristopiti k delu načrtno in strokovno.
V letu 1976 seje povečal obseg dela, povečalo se je število udeležencev v telesni kulturi, a zmanjšala se je udeležba v skupni porab: od 4,31 % na 3,58%.
V letu 1977 smo se povezali s Skupnostjo otroškega varstva in Izobraževalno skupnostjo in pričeli s športno značko za predšolske otroke. Povečal se je obseg dela, obseg sofinanciranja njenih dejavnosti, število udeležencev, a udeležba v skupni porabi je bila le 3,85 %.
V letu 1978 so bila že v vseh naših osnovnih šolah aktivna šolska športna društva. Sredstva pa nismo uporabili le za dejavnost, saj smo porabili 24,16% sredstev ali 1,221.680 din za vzdrževanje športnih objektov. Iz navedenega je razvidno, da je obseg dela vedno naraščal, močno je narasla udeležba množičnosti, a udeležba sredstev v skupni porabi je padla na 3,79 %.
Leta 1979 se dejavnost razširja, a udeležba sredstev za telesno kulturo v skupni porabi pa pada na najnižjo stopnjo 3,37 % ali vsega 78 % v odnosu na leto 1975.
Rezultat tega je - upadanje tekmovalne dejavnosti v vseh panogah. Društev se je polotila malodušnost ker sredstva iz svobodne menjave, lastna zbrana sredstva iz organizacij združenega dela, sredstva iz lastne gospodarske dejavnosti (veselice, tombole) in udeležba članstva ne zadoščajo za pokrivanje stroškov.
Vse navedeno nam postavlja vprašanja kaj in kako leta 1980 in v srednjeročnem obdobju 1981-1985.
Iz teh podatkov je razvidno, da delež sredstev za področje telesne kulture v celotnih združenih sredstvih za družbene dejavnosti v razmerju do drugih področij družbenih dejavnosti, kot tudi do družbenega proizvoda pada.
Gotovo to ni posledica manjšega  interesa  delovnih  ljudi in
občanov za telesno kulturo, nasprotno dejavnost telesne kulture se širi, vedno več občanov je aktivno v različnih panogah, torej bi bilo logično, da bi se sredstva procentualno povečala v masi sredstev za skupno porabo.
II. Sedanja organiziranost telesne kulture v naši občini
Na področju občine deluje 34 telesnokulturnih organizacij ter 9 šolskih športnih društev. Šolska športna društva delujejo pri vseh osnovnih šolah. Velika večina telesnokulturnih organizacij je v samem ožjem središču občine, kar je razumljivo, ker je na tem področju največja naseljenost.
Razen nekaj manjših krajevnih skupnosti, imamo telesnokulturne organizacije v skoraj vseh krajevnih skupnostih, nekatere krajevne skupnosti pa imajo več telesnokulturnih organizacij. Zaradi take razdrobljenosti posameznih teles-tiokulturnih organizacij, ki so praviloma majhna društva - malo članov - ugotavljamo, da ni enotnega pristopa k skupnem planiranju telesne kulture v krajevni skupnosti. Tako stanje je posledica pojavov lokalizma in tradicionalizma.
Telesnokulturne organizacije med seboj ne iščejo oblik sodelovanja razen na športno tekmovalnem področju, kar ima za posledico ozko klubaštvo. Potrebno je iskati rešitev v združevanju posameznih telesnokulturnih organizacij v krajevni skupnosti v večja športna društva, katera naj na nivoju krajevne skupnosti planirajo in izvršujejo sprejete programe. Končno je to tudi smiselno z vidika racionalnega vključevanja tehnično organizacijskih kadrov.
Ob ceni organiziranosti telesne kulture ne moremo mimo organiziranosti in učinkovitosti same zveze telesnokulturnih organizacij, kot izvajalca programov telesnokulturne skupnosti.
Odbori, ki so organizirani pri Zvezi telesnokulturnih organizacij, morajo usmerjati delo v Telesnokulturnih organizacijah, športnih panogah in področjih (množičnost, vrhunski šport, šport v šolskih športnih društvih) — vendar teh nalog ne izvršujejo. V letošnjem letu je že planirana delna reorganizacija v odborih Zveze telesnokulturnih organizacij — formiranje komisij za panoge oziroma dejavnosti.
Poleg tega je potrebno ustrezno organizirati skupno delo vseh profesionalnih delavcev pri telesni kulturi (TKS, ZTKO) v okviru skupne službe.
III. Športna rekreacija z vidika množičnosti
Po sprejetju Portoroškega sporazuma iz leta 1976 je prišlo do večjih sprememb v pojmovanju odnosov v športu.
Področje športne rekreacije in množičnosti naj vključuje vse udeležence v telesni kulturi, ki nimajo interesa in sposobnosti za doseganje maksimalnih vrhunskih rezultatov, želijo pa vzdrževati dobro kondicijo in zdravje.
V naši občini se vključujemo v izvajanje programov množičnosti predvsem v:
— dejavnost na področju športne značke I. in II. stopnje v vzgoj-novarstvenih zavodih in osnovnih šolah kjer se vključuje preko 1700 otrok,
— splošna rekreativna, dejavnost v telesnokulturnih organizacijah,
— v telesnokulturnih organizacijah kjer se občani ukvarjajo z ožjo dejavnostjo v okviru posameznih športnih panog,
— dejavnost v šolskih športnih društvih, kjer se aktivnost odvija v sekcijah - povprečno 5 sekcij v vsakem šolskem športnem društvu,
— organizirano delo pri planinstvu in tabornikih.
Vendar kljub sorazmerno močni dejavnosti ne moremo biti zadovoljni, telesnokulturne organizacije se med seboj premalo povezujejo, prav tako tudi telesnokulturne organizacije in šolska športna društva, razen v prioritetnih panogah (košarka).
Nedvomno največ težav izvira iz nezadostnega materialnega pokrivanja potreb v telesni kulturi, saj iz sredstev svobodne menjave lahko pokrivamo le stroške vadbenega prostora in strokovnega kadra. Lastna sredstva v telesnokulturnih organizacijah so dokaj različna, vendar se gibljejo povprečno okoli 60 - 70 % glede na sredstva potrebna za financiranje programa. Nekaterim je jasno, da morajo za svojo rekreacijo vložiti tudi svoja sredstva, nekaterim pa še vedno ne, ter zahtevajo, da družba financira njihovo interesno dejavnost.
Po Portorožu, kjer smo se odločili, da bomo iz sredstev svobodne menjave namenjali najmanj 50 % sredstev za rekreacijo ter da vse tiste panoge katere nimajo pogojev za večji razvoj (objekti, interesi, sredstva, kadri, zaledje) spadajo v področje rekreacije, smo morali istočasno menjati tudi tekmovalne sisteme.
Na tem področju smo naredili najmanj. Tekmovalni sistemi so še vedno predragi, nestimulativni; pripraviti bi morali nove, pri katerih bi Zveza telesnokulturnih organizacij in Telesnokulturna skupnost morale imeti odločilno besedo glede na možnost in razmere v občini. Še vedno je preveč prisoten vpliv strokovnih panožnih zvez v organizaciji tekmovalnih sistemov, ki praviloma ne izhajajo iz občine, marveč od zveze in republike navzdol. Tudi v rekreaciji morajo biti tekmovanja, ker ni športa brez tekmovanj, vendar moramo športno rekreativna tekmovanja v občini programirati in organizirati sami.
Na področju športne rekreacije v združenem delu Telesnokulturna skupnost in Zveza telesnokulturnih organizacij z Zvezo sindikatov še nista našli skupnega pristopa. V minulih letih je komisija pri Občinskem sindikalnem svetu samostojno organizirala in izvajala razne športnorekreativne akcije v okviru združenega dela.
Zveza sindikatov je družbenopolitična organizacija, ki naj vodi
politiko telesne kulture v združenem delu in usmerja delavce TOZD v aktivno vključevanje v telesno-kulturne organizacije v krajevnih skupnostih, kjer le-ti delujejo. V delovnih organizacijah s preko 500 zaposlenimi, naj sindikat s svojim vplivom zagotovi strokovno organiziranje rekreacije z zaposlitvijo profesionalnih organizatorjev športne rekreacije in ustanavljanjem športnih društev.
Dogovorjeni program športne rekreacije na nivoju občine pa naj za združeno delo organizira Zveza telesnokulturnih organizacij s svojimi organi. Praksa to potrjuje.
Športna rekreacija v krajevnih skupnostih je odvisna od organiziranosti in odprtosti telesnokulturnih organizacij. Kjer telesnokul-turne organizacije organizirajo aktivnosti za občane je športna rekreacija tudi bolj razvita. Zal imamo zelo malo društev razen redkih izjem (športno društvo Krašnja, športno društvo Trzin in društva TVD Partizan), ki pripravljajo rekreacijske aktivnosti za svoje občane. Večina telesnokulturnih organizacij je zaprta v svoj krog, kjer se s telesno kulturo aktivno ukvarja le njihovo članstvo.
IV. Selektivni — vrhunski šport
Znano je, da maksimalne dosežke lahko dosega le peščica glede na lastne preddispozicije, možnosti in interes družbe. Istočasno je znano, da so rezultati možni le na podlagi dolgoletnega, pravočasnega in sistematskega dela od zgodnjih let otroštva dalje. V občini pa nastanejo težave, ko se moramo odločiti v katerih panogah bomo usmerjali razvoj vrhunskega športa. Naša občina z okoli 40.000 prebivalcev nima takega zaledja, da bi lahko pričakovali vrhunske rezultate v večjem številu športnih panog.
Sedanje prioritetne panoge so naslednje:
1. prioriteta - košarka in atletika,
2. prioriteta - nogomet in smučanje (alpsko, teki, skoki),
3. prioriteta - kvalitetni posamezniki (TAK, šah, alpinizem).
Ko razpravljamo o položaju posameznih panog, vsi ugotavljamo, daje preveč panog v programu prioritet, vendar se ne moremo dogovoriti in odločiti katere naj iz prioritete izločimo. Za področje selektivnega športa smo se z Zvezo telesnokulturnih organizacij Kamnik dogovarjali o skupnem programiranju in izvajanju dela v košarki, smučanju in nogometu. Za te panoge so v ustanavljanju panožne medobčinske zveze. Dosedanje delo je pokazalo, da ni pravega odziva do skupnega programiranja in izvajanja, še vedno močno prevladujejo lokalni, klubski interesi, smučanje - posebno alpsko je tu izjema.
Če na kratko ocenimo delo v posameznih panogah lahko ugotovimo: 1. Košarka
- prevelika razvejanost (fantje in dekleta od šolskih športnih društev do ekip moških in ženskih v republiškem nivoju),
- dobra organiziranost košar-
ke v telesnokulturnih organizacijah in šolskih športnih društvih,
- preširok tekmovalni sistem, velika avtonomija Košarkarske zveze Slovenije in njen vpliv navzdol,
- sorazmerno zelo velika poraba sredstev ob sorazmerno skromnem lastnem prispevku.
2. Nogomet
- slaba organiziranost in slabo strokovno delo,
- delo v nogometu ni selektivno zaradi klubskih interesov,
- s Kamnikom nismo uspeli nadaljevati začetnega dela s skupno selekcijo,
- premajhna udeležba lastnih sredstev.
3. Atletika
- na tem področju smo naredili prve korake šele v zadnjem letu, oz. v tem polletju. Za nazaj lahko rečemo, da atletika ni bila prisotna v naši občini kljub prioriteti. Napori pri organizaciji atletike so usmerjeni predvsem v šolska športna društva.
4. Alpsko smučanje
- dobra organiziranost in strokovno delo v telesnokulturnih organizacijah,
- zelo velika lastna udeležba,
- profesionalni trener skupno s Smučarskim klubom Kamnik,
- zelo draga panoga - cca 40.000,- din na enega udeleženca letno,
- preširok in anarhičen tekmovalni sistem razen za selekcionirane tekmovalce.
5. Smučarski teki
- dobro in strokovno delo predvsem pri mlajših kategorijah,
- velike obveznosti (finančne) do reprezentantov,
- preširok in anarhičen tekmovalni sistem - ni stimulativen, je v bistvu kumulativen, enako kot pri alpskem smučanju razen za selekcionirane tekmovalce.
6. Smučarski skoki
- ni enotnega pristopa in nosilca.
7. III. prioriteta
- TAK in šah dosegata dobre rezultate, sta edina nosilca dejavnosti v občini,
- nekateri posamezniki dosegajo zelo dobre rezultate (alpinizem, moto -šport) vendar jih adekvatno ne podpiramo.
S sprejetim programom Teles-nokulturne skupnosti za področje selektivnega športa namenjamo 50 % sredstev Zveze telesnokulturnih organizacij, vendar ta sredstva predstavljajo komaj 30 % potrebnih sredstev. S temi sredstvi lahko zagotavljamo komaj vadbeni prostor in strokovni kader.
Ko smo se odločili za določene prioritetne panoge v smislu razvoja vrhunskega športa, se nismo dovolj zavedali tudi obveznosti. Res se posameznik ali skupina aktivno vključuje glede na interes in sposobnosti, vendar se mora odrekati marsičemu, da lahko dosežen vidnejše rezultate. Gre za probleme financiranja opreme, priprav, zdravstvenega varstva, tekmovanj, potovanj itd. Iz tega sledi, da bi morali za vrhunskega športnika nameniti več družbenih sredstev. Postavlja se vprašanje:
- ali skrčiti panoge v prioritetah in če, v katerih
- ali zagotoviti višja sredstva za telesno kulturo in s tem tudi za prioritetni šport
- ali menjati odnos financiranja množičnosti - prioriteta.
Z vsemi temi vprašanji se bomo morali resno in odgovorno soočiti ter na podlagi javne razprave dogovoriti o usmeritvah in delu v nadaljnjem srednjeročnem obdobju.
V. Strokovni kadri
Telesnokulturna skupnost je posvetila šolanju strokovnih kadrov velik pomen, saj smo dosegli pomembne uspehe tako po številu kadrov kot po njihovi strokovnosti. Za obdobje 1976-1980 je Telesnokulturna skupnost planirala sredstva za vzgojo in izobraževanje tako amaterskega kadra kot poklicnih strokovnjakov. Izobraževanje strokovnih kadrov je potekalo v 12 različnih pnnogah. Od leta 1976 do 1980 smo izšolali 350 strokovnih sodelavcev raznih profilov v raznih telesnokulturnih organizacijah.
Za leto 1980 je skupščina Telesnokulturne sKupnosti sprejela sklep, da se kadri šolajo samo na podlagi predhodnih potreb, razpisov, preko strokovnega odbora Zveze telesnokulturnih organizacij ter Telesnokulturne skupnosti. Ugotovitve zadnje skupščine Telesnokulturne skupnosti, da v nekaterih panogah še primanjkuje strokovnih delavcev, predvsem organizatorjev rekreacije bomo s sistematskim delom odpravili. Večina vlog za izobraževanje je bila posredovana s strani izvajalca, to je iz telesnokulturnih organizacij, ob zadnjem razpisu šolanja pa smo opomnili uporabnike v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah, da nam posredujejo ali v svojih sredinah potrebujejo strokovne kadre.
Največ kadrov imajo smučarji (alpsko smučanje, smučarski teki, skoki), nato košarkaši, TVD Partizani, planinci. Izšolani kadri po letih: Leto 1976 - 60 strokovnih delavcev Leto 1977 - 63 strokovnih delavcev Leto 1978 - 77 strokovnih delavcev Leto 1979 - 97 strokovnih delavcev Leto 1980 - 53 strokovnih delavcev.
Vsi omenjeni so amaterski kadri v telesnokulturnih organizacijah, šolamo pa tudi poklicne delavce v telesni kulturi in sicer 4.
Poleg strokovnih kadrov morajo v telesnokulturnih organizacijah delovati delovni ljudje in občani, ki opravljajo organizacijske naloge, vodijo telesnokulturne organizacije in opravljajo administrativnoteh-nična dela, vendar se zaradi težav pri uresničevanju in razumevanju portoroških sklepov zmanjšuje zavzetost amaterskih delavcev v telesni kulturi, na katerih ramenih sloni celotna telesnokulturna dejavnost. To pa je zaskrbljujoča ugotovitev!
VI. Objekti
Politika Telesnokulturne skupnosti za leto 1976-1980 je bila, da vsem delovnim ljudem in občanom omogočimo aktivno udejstvovanje, osnova delovanja pa so strokovni kadri in objekti. Skupnost v letih 1976-1980 ni prejela namenskih sredstev za izgradnjo in vzdrževanje športnih objektov, razen sredstev LOTA. Vsa sredstva, ki so bila vložena v objekte so bila soglasno sprejeta na skupščini in sicer iz redne dejavnosti. Skupnost se je zavestno odločila za ta korak, saj le izgradnja novih objektov ter odprtost novih objektov omogoča kvalitetnejšo dejavnost. Prioritetne izgradnje objektov so bile ob osnovnih šolah - atletske naprave ter v krajevnih skupnostih - asfaltne plošče, kjer teh objektov še ni bilo.
Pregled vlaganj po letih:
1975 -   228.340,- din, 8 objektov v 6 krajevnih skupnostih
1976 —   349.440,- din, 16 objektov v 11 krajevnih skupnostih
1977 -   665.925,- din, 35 objektov v 12 krajevnih skupnostih
1978 — 1.221.680,— din, 36 objektov v 12 krajevnih skupnostih
1979 -  972.860,- din, 18 objektov v 12 krajevnih skupnostih
Pomembna pridobitev so nove telovadnice pri vseh šolah, ki so omogočile množično udejstvovanje v telesni kulturi.
Kljub vidnim dosežkom pri izgradnji in vzdrževanju športnih objektov moramo ugotoviti, da še vedno zaostajamo za dejanskimi potrebami ter racionalnejšo uporabo le-teh.
Za obdobje 1981-1985 Telesnokulturna skupnost načrtuje povečano dejavnost v izgradnji športnih objektov, sredstva naj bi se prvič namensko zbrala v ta namen. Minimalni program vlaganj v objekte telesne kulture za obdobje 1981-1985 naj bi zajel objekte v sleherni krajevni skupnosti občine Domžale (asfaltna plošča), večje športnorekreacijske površine pa naj bi se dokončale.
Ne smemo pozabiti vseh novozgrajenih objektov, vseh objektov starejšega datuma, ki so bili zgrajeni v preteklih letih. Sistem vzdrževanj mora biti dogovorjen, kdo bo upravljal z objekti ali kra-
jevna skupnost, ali telesnokulturna organizacija. Sredstva za vzdrževanje in amortizacijo za obdobje 1986-1990 morajo biti dogovorjena v novem srednjeročnem obdobju.
VII. Mejna področja
Nadaljnji razvoj telesne kulture je povezan tudi s sodelovanjem z Občinsko izobraževalno skupnostjo ter Skupnostjo otroškega varstva. Začeto delo s športno značko se mora še povečati, saj športna značka je začetek telesne vzgoje v vzgojnovarstvenih zavodih in v malih šolah za vse otroke.
Veliko nedorečenega je v delovanju šolskih športnih društev, šoli v naravi, o formiranju selektivnih skupin - bodočih kvalitetnih športnikov. Telesnokulturna skupnost sofinancira tudi program Društva prijateljev mladine, Tehnične kulture, Občinskega poročevalca - katerega ne izkoristimo dovolj ter občinskega ozvočenja
RAZPIS KADROVSKIH ŠTIPENDIJ ZA ŠOLSKO LETO 1980-1981 V OBČINI DOMŽALE
Zaradi večje preglednosti v razpisu navajamo le najbolj potrebne podatke (naziv poklica, za katerega je razpisana štipendija, število razpisanih štipendij in naslov štipenditorja).
Za vse druge podatke naj se učenci in študenti, ki nameravajo zaprositi za štipendijo, čimprej pozanimajo v kadrovski službi štipenditorja. Večina štipenditorjev bo namreč sprejemala vloge le maja in junija.
Po določilih samoupravnih sporazumov o štipendiranju pa mora biti razpisni postopek zaključen do 15. septembra.
Prošnji za štipendijo morajo prosilci priložiti: overjen prepis oziroma fotokopijo zadnjega šolskega spričevala oziroma potrdilo višješolske ali visokošolske organizacije združenega dela o opravljenih izpitih; — potrdilo o premoženjskem stanju družine in številu družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu (izdaja davčna uprava in matični urad pri skupščini občine); — potrdilo o dohodkih staršev iz preteklega koledar skega leta; — posamezni štipenditorji lahko zahtevajo še druga potrdila.
V razpisu so tudi kadrovske štipendije za poklice, za katere so v preteklih letih delovne organizacije razpisale učna mesta. Skladno z intencijami usmerjenega izobraževanja, da bi odpravili vsakršno dvojnost v izobraževanju, smo organizacijam združenega dela priporočili, da tudi za šolanje v poklicnih šolah s periodično organizacijo pouka razpišejo kadrovske štipendije. Zaradi postopnega uvajanja usmerjenega izobraževanja pa bodo organizacije združenega dela in obrtniki gotovo poleg v razpisu objavljenih štipendij razpisali in sklepali tudi učna razmerja. Podatke o prostih učnih mestih ima tudi občinska skupnost za zaposlovanje. Če se bodo v poklicne šole vpisovali učenci, ki niso sklenili učne pogodbe, ampak kadrovsko štipendijo, jim morajo poklicne šole zagotoviti praktični pouk v ustreznih organizacijah združenega dela ali pri obrtnikih v skladu z 19. členom Zakona o srednjem šolstvu. Zaradi sprememb v odločitvah, ki vplivajo tudi na štipendiranje in so nastale med zbiranjem podatkov za razpis, je verjetno ta razpis manj popoln kot bi bil sicer. Zato opozarjamo vse kandidate za štipendije, da pozorno sledijo tudi razpisom, ki jih bodo objavljale posamezne organizacije združenega dela in z njimi dopolnjevale ta razpis.
SKUPNA KOMISIJA UDELEŽENCEV SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O ŠTIPENDIRANJU V OBČINI DOMŽALE
RAZPISUJ E
ŠTIPENDIJE IZ ZDRUŽENIH SREDSTEV IN RAZLIKE H KADROVSKIM ŠTIPENDIJAM za udeležence v usmerjenem izobraževanju (učence in študente srednjih, višjih in visokih šol).
Za štipendije iz združenih sredstev in razlike h kadrovskim štipendijam lahko zaprosijo kandidati, katerih mesečni dohodek na družinskega člana (vključno z otroškim dodatkom) v letu 1979 ni presegel 55 % poprečnega mesečnega neto osebnega dohodka v SR Sloveniji,, ugotovljenega za leto 1979, kar znaša 4.066.- din.
Pri prosilcih iz kmečkih družin in tistih, ki izkazujejo dohodek tudi iz kmetijstva in so dolžni plačevati prispevke in davke iz katastrskega dohodka, se dohodek na člana družine izračuna tako, da se upošteva ugotovljeni katastrski dohodek za leto 1979, pomnožen s količnikom 5.
1. V okviru meril iz prejšnjega odstavka bodo podeljene štipendije iz združenih sredstev kandidatom, ki se odločajo za poklicne usmeritve oziroma poklice, ki so za posamezne občine oziroma regije navedeni v nadaljevanju razpisa, pri čemer bodo imeli prednost:
a) kandidati iz družin, ki so v slabšem socialno ekonomskem položaju in se brez družbene pomoči ne bi mogli šolati, zlati tisti, ki izhajajo iz delavskih in kmečkih družin,
b) prosilci z boljšim učnim uspehom,
c) prosilci, katerih nagnjenja in sposobnosti omogočajo uspešno šolanje in uspešno delo v izbrani poklicni usmeritvi. Mnenja o tem dajo službe poklicnega usmerjanja.
2. Prosilci za štipendije iz združenih sredstev zaprosijo za štipendijo v občini svojega stalnega bivališča. Učenci in študenti iz drugih > republik, ki prejemajo kadrovsko štipendijo, imajo pravico zaprositi za razliko h kadrovski štipendiji v občini, kjer imajo kadrovsko štipendijo.
3. Kandidati za štipendije iz združenih sredstev se morajo predhodno prijaviti na razpisane kadrovske štipendije na območju občine stalnega bivališča oziroma dnevne migracije delavcev. Štipendije iz združenih sredstev bodo podeljene šele potem, ko bodo za določen poklic podeljene vse kadrovske štipendije, ki jih razpisujejo organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in drugi štipenditorji na navedenem območju.
4. Kandidati morajo prijaviti oziroma vlogi za štipendijo priložiti:
— potrdilo o vpisu v šolo,
— overjen prepis oziroma fotokopijo zadnjega šolskega spričevala oziroma potrdilo višješolske ali visokošolske organizacije združenega dela o opravljenih izpitih,
— potrdilo o premoženjskem stanju družine in številu družinskih
članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu (izdaja oziroma potrjuje ga davčna uprava in matični urad pri skupščini občine),
- potrdilo o dohodkih staršev iz preteklega koledarskega leta; navedeni morajo biti točno vsi dohodki iz delovnega razmerja, iz kmetijstva, obrti in dohodki iz dela v podaljšanem delovnem času in drugih virov. Če so starši upokojeni, priložijo odrezek od pokojnine za december 1979,
- potrdilo o višini otroških dodatkov članov družine prosilca za mesec december 1979,
— izjavo organizacij združenega dela in drugih štipenditorjev, daje kandidat pri njih zaprosil za kadrovsko štipendijo, vendar mu ta ni bila podeljena,
— izjavo kandidata, da ne prejema kadrovske štipendije. Za kandidata, ki še ni izpolnil 18 let, podpišejo izjavo tudi starši ali skrbnik,
prosilci za razliko h kadrovski štipendiji morajo predložiti tudi kopijo pogodbe o kadrovski štipendiji.
V občini Domžale bo Skupna komisija podpisnic samoupravnega sporazuma podeljevala štipendije iz združenih sredstev predvsem kandidatom, ki se odločajo za naslednje poklicne usmeritve oz. poklice:
klučavničar, orodjar, obdelovalec kovin, monter stavbnih instalacij, elektromonter, mizar, industrijski mizar, tesar, papirničar, proces, kemik, zidar, pleskar, kmetovalec, kuhar, natakar, šivilja; strojni tehnik, papirniški tehnik, kemijski tehnik, ekonomski tehnik, administrativni tehnik, elektrotehnik, gradbeni tehnik, medicinska sestra, vzgojitelj, gimnazijski maturant splošne in pedagoške smeri; ekonomist, strojni inženir, predmetni učitelj praktičnega pouka, učitelj telesne vzgoje, učitelj matematike in fizike, učitelj razrednega pouka, višja medicinska sestra;
dipl. ekonomist, dipl. strojni inženir, dipl. elektro inženir, inženir kemije, dipl. pravnik.
Kandidati za štipendije ali razlike h kadrovskim štipendijam iz združenih sredstev naj vložijo prošnje s prilogami o svojem materialnem položaju oziroma materialnem položaju svoje družine in učnem uspehu do 5. septembra 1980. Te vloge bodo rešene do 30. septembra 1980. Učenci poklicnih šol in tisti, ki se naknadno vpišejo, morajo vložiti prijave najkasneje 30 dni po sklenitvi učne pogodbe oziroma naknadnem vpisu.
Kandidati izpolnijo vloge na obrazcu DZS 1,65, ki ga dobijo v knjigarnah. Tako izpolnjene vloge vložijo na spodaj navedeni naslov: SAMOUPRAVNA SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE DOMŽALE, Ljuba Šercerja 4.
	Število	
Poklic	razpisanih štipendij	Delovna organizacija
urejevalec procesnih naprav	5	HELIOS TOZD Kemična tovarna
		Domžale
	2	LEK TOZD Kemija Mengeš
monter ogrevalnih naprav	2	Hidrometal
strojni ključavničar	6	Hidrometal
	1	To sam a
	2	Helios TOZD Tovarna lakov in umetnih smol Količevo
	20	Mlinostroj
	2	Papirnica Količevo
pasar	1	Tamiz Mengeš
kovač	1	Papirnica Količevo
strugar	1	Papirnica Količevo
	7	Mlinostroj
	2	Hidrometal
clektrikar	1	Mlinostroj
obratovni elektrikar	2	Papirnica
clektronik-mehanik	2	Papirnica G1P Beton Zasavje, operativa Domž.
zidar	5	
tesar	10	GIP Beton Zasavje, operativa Domž.
pohištveni mizar	4	Tamiz Mengeš
papirničar	10	Papirnica Količevo
šivilja ženskih oblek	2	Univerzale TOZD Pokrivala
krojilec zgornjih delov obutve	2	Planika TOZD tovarna obutve
		Lukovica
šivalec zgornjih delov obutve	4	Planika TOZD tovarna obutve
		Lukovica
izdelovalec usnjene galanterije	5	Toko
mesar	2	Napredek TOZD Prehrana
mlinar	2	Žito TOZD Mlini, Vir
slaščičar	3	Napredek TOZD Gostinstvo in tur.
ptt manipulant	2	PTT Domžale
prodajalec	10	Napredek Domžale TOZD Opremo-
		tehna
prodajalec prehrambenih izdelkov	18	Napredek TOZD Prehrana
	4	Napredek TOZD Opremotchna
prodajalec mesnih izdelkov	2	Napredek TOZD Prehrana
	1	Napredek TOZD Opremotchna
prodajalec elektrotehničnega materiala 6		Napredek TOZD Opremotehna
	4	Kovinotchna - poslovalnica Mengeš Mercator Rožnik TOZD Grmada,
prodajalec	2	
		Ljubljana, Vojkova 45 Metalka TOZD Trgovina, Ljubljana,
prodajalec	2	
		Dalmatinova 2 PS 08, Domžale, Ljubljanska 63
prodajalec	1	Ind. komb. Planika Kranj, TOZD
		Trgovska mreža Kranj, Savska loka
Nadaljevanje na 11. strani
Na osnovi 238. člena in 237. člena statuta občine Domžale (Uradni vestnik občine Domžale, št. 4/79) je Skupščina občine Domžale na 22. ločenem zasedanju družbenopolitičnega zbora dne 12.5.1980 in 21. ločenem zasedanju zbora združenega dela dne 13.5.1980, sprejela
SKLEP
Sprejme se poročilo o stanju individualnih poslovodnih organov v občini Domžale.
SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE
Številka: 06-20/80-11 Datum: 13.5.1980
PREDSEDNIK skupščine občine Domžale Jernej LENIČ, 1. r.
Na osnovi 235. člena statuta občine Domžale (Uradni vestnik občine Domžale, št. 4/79) je Skupščina občine Domžale na 22. ločenem zasedanju družbenopolitičnega zbora dne 12.5.1980, na 21. ločenem zasedanju zbora krajevnih skupnosti in 21. ločenem zasedanju zbora združenega dela dne 13.5.1980, sprejela naslednji
SKLEP
Sprejme se poročilo o delu komisije za odlikovanja" za obdobje 1978/79 v predloženem besedilu.
SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE
Številka: 17-9/80-11 Datum: 13.5.1980
PREDSEDNIK skupščine občine Domžale Jernej LENlC.l.r.
Na podlagi 235. člena statuta občine Domžale (Uradni vestnik občine Domžale, št. 4/79) je Skupščina občine Domžale na 22. ločenem zasedanju družbenopolitičnega zbora dne 12.5.1980, na 21. ločenem zasedanju zbora združenega dela in 21. ločenem zasedanju zbora krajevnih skupnosti dne 13.5.1980, sprejela
SKLEP
Sprejme se poročilo o delu Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in program dela za leto 1980 v predloženem besedilu.
SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE
Številka: 22-14/80-11 Datum: 13.5.1980
PREDSEDNIK skupščine občine Domžale Jernej LENlC, 1. r.
Na osnovi 235. člena statuta občine Domžale (Uradni vestnik občine Domžale, št. 4/79) je Skupščina občine Domžale na 22. ločenem zasedanju družbenopolitičnega zbora dne 12.5.1980, 21. ločenem zasedanju zbora združenega dela in 21. ločenem zasedanju zbora krajevnih skupnosti dne 13.5.1980, sprejela
SKLEP
1. Sprejme se poročilo družbenega pravobranilca samoupravljanja Domžale-Kamnik o delu, nalogah in usmeritvah za leto 1979 s pismeno obrazložitvijo, ki je bila posredovana na zborih skupščine.
2. Skupščina občine ugotavlja, da poročilo družbenega pravobranilca samoupravljanja o delu za leto 1979 ni izdelano v skladu s sklepi izvršnega sveta, sprejetimi na 49. seji dne 14.6.1979 ob obravnavi poročila o delu družbenega pravobranilca samoupravljanja o delu za leto 1978 in ni bilo posredovano v obravnavo izvršnemu svetu pravočasno v dogovorjenem in sprejetem roku.
3. Skupščina občine ugotavlja, da zaradi neupošte-
vanja sklepov izvršnega sveta 49. seje, poročilo družbenega pravobranilca samoupravljanja za leto 1978 ni bilo posredovano v obravnavo delegatom zborov skupščine.
4. Skupščina občine meni, da bi se moralo poročilo nanašati na delo družbenega pravobranilca samoupravljanja v letu 1978 in 1979, vendar z ozirom na pomanjkanje časa na tem stališču ne vztraja.
5.Skupščina občine priporoča družbenemu pravobranilcu samoupravljanja, da statistične podatke prikaže ločeno za občini Kamnik in Domžale.
6. Skupščina občine priporoča družbenemu pravobranilcu samoupravljanja, da izdela konkretnejši program dela za leto 1980 na znanih problematičnih področjih v naši občini s tem, da usmeri pozornost na izvajanje in uresničevanje politike na pomembnejših področjih družbenega življenja v naši občini, kjer se je že dosedai pojavljala problematika kršitev (resolucija, stabilizacijski ukrepi, planiranje).
7.Skupščina občine priporoča, da se poskrbi za realizacijo sklepa izvršnega sveta z 49. seje v zvezi s kadrovsko zasedbo oz. organiziranostjo organa družbeni pravobranilec samoupravljanja Kamnik-Domžale z ozirom na povečan obseg in širino dela.
8. Družbenemu pravobranilcu samoupravljanja priporočamo, da z ozirom na to, da poročilo ne vsebuje ocene akcije zaključni računi, to problematiko obravnava ob priliki obravnave rezultatov gospodarskega poslovanja v I. tromesečju 1980.   ■■,
9. Točnost podatkov, ki jih vsebuje poročilo je potrebno preverjati.
10.Skupščina občine priporoča družbenemu pravobranilcu samoupravljanja, da pri svojem delu tesno sodeluje s pristojnimi upravnimi organi, izvršnim svetom ter skupščino in ostalimi organi v smeri izvajanja sprejetih dokumentov ter da se pri svojem delu povezuje tudi s samoupravnimi delavskimi kontrolami v organizacijah združenega dela.
SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE
Številka: 021-5/80-11 Datum: 13.5.1980
PREDSEDNIK skupščine občine Domžale Jernej LENlC, I. r.
Nadaljevanje s 40. strani kuhar
natakar
kemijski tehnik
strojni tehnik
gradbeni tehnik papirniški tehnik tekstilnokemijski tehnik usnjarsko galanterijski tehnik čevljarski tehnik
ekonomski tehnik
administrativni tehnik
strojni inženir
inženir organizacije dela
razredni učitelj
predmetni učitelj mat. - fiz.
predmetni učitelj glasbe
predmetni učitelj likovne vzgoje
predmetni učitelj tehniške vzg. in fiz.
predmetni učitelj telesne vzgoje
dipl. ing. kemijske tehnologije
dipl. ing elektrotehnike
dipl. ekonomist
dipl. strojni ing.
6 Napredek TOZD Gostinstvo in turizem
5 Restavracija z garni hotelom ,,Pri konšku"
6 Napredek TOZD Gostin. in turizem
5 Restavracija „Pri Konšku"
6 Helios
1 Papirnica Količevo
1 Hidromctal
1 Mlinostroj
2 GIP Beton Zasavje, Operativa Dž.
1 Papirnica Količevo
2 Tekstil Lj. TOZD Filc Mengeš 5 Toko
1 Planika Kranj TOZD Tovarna obutve Lukovica
5 Toko Domžale
2 LB - Banka Domžale
1 Restavracija z garni hotelom „Pri Konšku"
1 Mlinostroj
2 Napredek Domžale 2 Helios Domžale
1 Napredek Domžale
1 Mlinostroj Domžale
1 Helios
7 OIS Domžale
2 OIS Domžale 1 OIS Domžale
1 OIS Domžale
2 OIS Domžale 2 OIS Domžale 5 Helios
1 Helios
1 LB - Banka Domžale
2 Helios Domžale 2 Helios
100 LET DOMŽALSKE POSTE
V letošnjem letu praznuje domžalska pošta 100-obletnico, odkar je bila v Domžalah odprta.
Ker filatelistično društvo Domžale zbira ob tej obletnici različno gradivo, se je obrnilo na nas, da mu pri tem pomagamo.
Tako prosimo občane, da nam posodi ovojnice — pisma z različnimi žigi domžalske pošte, nalepnicami in vse, kar bi bilo o nastanku in delu domžalske pošte zanimivo.
Najzanimivejše materiale bomo objavili, po uporabi pa vrnili lastnikom.
Občane za sodelovanje prosimo, ker menimo, daje prav, če vsi spoznamo zanimivosti iz zgodovine pošte. Uredništvo
VALORIZACIJA KADROVSKIH ŠTIPENDIJ ZA LETO 1980
Skupna komisija podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju je dolžna vsako leto izvršiti valorizacijo kadrovskih štipendij v skladu z določili pete alinee 5. člena pravil o delu skupnih komisij udeležencev samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov v SR Sloveniji in v skladu z določili petega odstavka 14. člena samoupravnega sporazuma.
Na podlagi ocene Zavoda za statistiko SR Slovenije, da seje v letu 1979 poprečni osebni dohodek povečal za 25,2 %, predlagamo skupni komisiji na ravni republike, da se s 1. januarjem 1980 določi vrednost točke za določanje višine štipendije po 14. členu samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov v višini 3,26 din, kar pomeni povečanje za 25,2 °^
Tako so dinarske vrednosti naslednje:
št. točk	dinarjev 1.141	št. točk	dinarjev
350		650	2.119
400	1.304	750	2.445
450	1.467	85C	2.771
500	1.630	200	652
570	1.858	100 250	326 815
V skladu z določili 11. člena samoupravnega sporazuma se pri obračunu razlik iz združenih sredstev odšteva najnižja kadrovska štipendija 1.141 din za učence in 1.467 din za študente. (Uradni list, št. 12 z dne 12.5.1980).
OBVESTILO
Svet za telesno kulturo pri Predsedstvu O K SZDL Domžale sklicuje
PROBLEMSKO KONFERENCO O TELESNI KULTURI,
ki bo v ponedeljek, 16. junija 1980 ob 17. uri v mali dvorani Doma družbenopolitičnih organizacij v Trzinu (nad trgovino). Konference se udeležijo lahko vsi, ki jih problematika zanima, posebej pa so vabljeni delegati vseh družbenopolitičnih organizacij, telesnokulturnih organizacij, samoupravnih interesnih skupnosti, zvez telesnokulturnih organizacij, šolskih športnih društev, telesno-kulturni delavci in drugi.
Pripombe, pobude, predlogi in mnenja v razpravi bodo dobrodošla.
OK SZDL DOMŽALE Svet za telesno kulturo