St. 48, Trst, sobota dne 17. februarja 1912. Ljubljana Leto I. NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK Pricama7n9 ct A vin »Jutr0“ “haja vsakdan — tudi ob nedeljah in praz-I UottilluAlICt 91. T »III* nikih — zjutraj. Rokopisi se ne vračajo, nefranki-rana pisma se ne sprejemajo. — Glavno uredništvo in uprava je v Trstu ulica S. Francesco d ’ Assisi. št. 20, Kamor naj se naslovijo vse denarne pošiljatve in dopisi. — Za Ljubljano in okolico je uredništvo in uprava v hotelu „Mali6'‘ v Ljubljani. — Po pošti sprejemano stane „Jutro" mesečno K 1.50, četrtletno K 4.50, celoletno K 18.— za inozemstvo celoletno K 28.—. — Naročnina se plačuje vnaprej. — Ogiasi: i mm. visokosti četverostolpne vrste 6 vinarjev, pri večkratnem oglaševanju primeren popust. Mali oglasi : 5 vinarjev za besedo. — Za odgovor je priložiti znamko. Prečinske in šmihelske votivne sleparije v deželnem zboru. Dokazano je, da klerikalci po celem Kranjskem niso spravili toliko sleparij skupaj, kot so to storili pri občinskih volitvah v Prečini in v Kandiji. Ker se je „Jutro“ s podrobnostmi teh sleparij že pečalo, jih ne maramo na tem mestu še enkrat ponoviti, presegale bi tudi obseg celega lista. Dovolj bodi s tem rečeno, da se tako očitnih sleparskih sredstev doslej še ni nobena slovenska stranka posluževala, kot so se klerikalci pri teli volitvah. Povedali smo tudi že, da je glavnega krivca pri teh sleparijah iskati pri poslancu, ki je bil navzoč pri spočetju in rojstva novega občinskega zakonika. Jarc se je pred volitvami potikal po novomeški okolici ter svoje kimovce učil kako naj delajo da pride ..katoliška11 stranka do popolne zmage. Da so učenci svojega mojstra le preveč vbogali, o tem vedo povedati akti preiskovalnega sodnika pri novomeškem okrožnem sodišču. Ko so prišle vse te sleparije pri obeh občinskih volitvah na dan in v širšo javnost < je vsak pošteno misleči človek mislil, da bo Jarca sram tega, kar so njegovi dolenjski prijatelji uganjali v kričečih nasprotjih in zlobnem kršenju občinskega volivnega reda. Kajti kar je preveč je !e preveč, do tega prepričanja pride konečno vsaka moralno še tako propadla stranka. Ne radi sramote pred pošteno mislečo javnostjo — kajti pravi klerikalec je človek brez vsakega čuta sramote in poštenja — ampak zgolj iz taktičnega stališča se mora taka stranka pobrigati, da ’ poreže izrastke, če noče, da bodo predivji izrastki prerasli in ugonobili deblo samo, stranko samo. Nekaj takega se je v teh slučajih pričakovalo od klerikalnih kolovodij in to tem bolj gotovo, ker se nad sleparijami v Prečini in v Kandiji zgražajo tudi pošteni res katoliški možje. Ti se ne sramu ejo zdaj tudi očitno priznati, da je stranka v svoji slepi strasti predaleč zašla s takimi sleparijami, ki vničujejo v ljudstvu čut poštenja, spoštovanje do postave, do duhovništva in vere. še hvaležni bi morali biti, da so namesto njih drugi prijeli žago v roke ter napravili poskus odrezati vse podivjane raz rastke na deblu stranke. Kakor stoje razmere posebno v šmihelski občini, bi proti volitvam vloženi rekurz tudi če bi se ga v polnem obsegu upoštevalo, ravno klerikalni stranki prav nič ne škodil Zurc bi bil izvoljen tudi tedaj, če bi se nove volitve izvedle popolnoma v soglasju z zakonom brez vsakih sleparskih sredstev. Treba bi bilo le v korist občini in stranki izvršiti le en pogoj: poslati stare kimovce med staro šaro, na njih mesto postaviti nove, sveže moči. Če bi bila stranka ta pogoj upoštevala že izpočetka, ne bilo bi treba povzročiti toliko nepotrebnega razburjenja in postati odgovorna za toliko na ta račun storjenih grehov. Ta več kot škandalozni izbruh klerikalnih poslancev v deželni zbornici radi volitev v zgorej omenjenih občinah je zopet enkrat pokazal, da so klerikalci v zavesti svoje premoči podivjali daleč nazaj v dobo prvih nasilnih barbarov. Zaradi svojih in grehov svojih pristašev izliti svojo jezo in maščevanje na politične in sodne oblasti, ker so te primorane takim sleparijam napra- viti konec, to je nekaj tako nezaslišanega, da j je težko najti pravega izraza. Dobro pa je bilo, da je bil deželni pred- | sednik osebno navzoč, ko so njegovi prijatelji bruhali gnojnico nesramnih napadov ne le na sodne, nego tudi v prvi vrsti na c. kr. deželni vladi podredjeno politično oblast in organe. Bkselenca baron Schvvarz je zdaj sam prepričan, da poročila v naprednih listih o teh volivnih škandalih doli na Dolenjskem niso pretirana, kakor so gospodje pri c. kr. deželni vladi doslej misliti. A ti napadi od strani klerikalnih poslancev v deželni zbornici pa morajo barona Schvvarza oziroma deželno vlado tudi prepričati, da je napočil skrajni čas, ko c. kr. deželna vlada ne more in ne sme trpeti, da bi radi nekaj strastipi-janih klerikalnih rogoviležev in kričačev moralo trpeti ljudstvo, morale trpeti oblasti, moral trpeti ugled zakona. In ugled zakona in vlade mora trpeti, ako bi deželni pred-sudnik še dalje trpel, da bodo zapeljivci slovenskega ljudstva čisto neženirano po vaseh ljudstvo zagotavljali, da mora deželna vlada storiti to kar hočejo klerikalci, ker so oni sami gospodarji dežele. Ker je baron Schwarz to pot prvič ne samo odločno nego tudi ogorčeno nastopil proti izbruhom klerikalnih divjakov, smemo opravičeno pričakovati, da ne bo ostalo samo pri tem prvem koraku. Sleparij kot so se godile v Prečini in v Kandiji mora biti enkrat za vselej konec ! In za vse one, ki so jih zagrešili se mora preskrbeti svarilen vzgled za celo deželo. Klerikalci zavaja o ljudstvo, da so oni neomejeni gospodarji dežele. Ekscelenca baron Schwarz pokažite jim mejo, kje mora jenjati njih „neomejeno“ gospodarstvo čez celo deželo! Iz Voloske-Opatije. Nemški „Gemeinde Verein“ v Opatiji. V Opatiji se je ustanovilo pred kratkim društvo pod naslovom „Gemeinde Verein“. kateremu je stopil na čelo inženir Pelda, ki obenem igra vlogo voditelja cele nemške stvari tu v naši prekrasni rivieri. Mož si precej do-mišljuje in misli, da je že popolnoma gospodar situacije. Namen tega „Gemeinde Ve-reina“ je očiten in tudi sami kaj radi priznajo, da se je društvo ustanovilo v svrho, da se čuva nemški karakter v Opatiji, in da kontrolira tukajšne javne dogodke. To društvo nam sicer ne imponira ali ilustrira dovolj nemško brezobzirnost, njih napuh-njeno domišljavost, radi katere so postali že popolnoma nezmožni za trezno premišljenost in razsodnost. Ustanovili so si svojo „Siid-marko", nekakšno „Riego‘ in vrag si ga vedi Kaj še, katerim vsem so postavili na čelo sedaj še ta svoj „Gemeinde Verein*. To nemški bratci vam pa vse nič ne pomaga, ker koncem konca se more dogoditi, da se bode na vaše izzivanje korenito odgovorilo in krajšega vlekli boste le vi, ki boste morali zopet v domovino uši past. Seveda se vam bode g. Pelda smejal takrat v pest, ker on bo imel kakor stavbeni podjetnik, po neumnosti vaših ljudi, le svojo mošnjico polno. V Opatiji postavile so se v prejšnih časih še druge osebe na krmilo nemške klike, katere so pa po kratkem poskusu s kremenito domačo hrvaško-sloven- LISTEK. Nostradamus. DEVETO POGLAVJE. Razbojniki, II. Lagarde in Montgomery. Bonracan je planil k sodom. Zgrabil je enega, prinesel ga je z iztegnjenimi rokami in ga pomolil Beaureversu, ki je nastavil. Bil je prizor, nad katerim so ostali trije kar ostrmeli; slišalo so je goltanju in požiranje; Bouracan je držal sodec s svojimi jeklenimi rokami, ki so jim mišice si-nele in se napenjale Royal pa je pil v dolgih požirkih. Zdajci pa se je Royal vzravnal in sam zagrabil sodec, vzdignil ga nad glavo, držal ga tako par hipov in ga nato zalučal z vso močjo proti steni, kjer se je razsul. „Sakrament!“ j« zagodel Bouracan. in nihče ni vedel, ali tnu je izvabilo ta vzklik obžalovanje nad vinom, ki ga je pil zdaj pesek na tleh, ali čuvstvo občudovanja do silne moči mladega moža. Razbojniki so se prestrašili te blazne geste in zastrmeli. Royal pa jim je obrnil hrbet, zavH v galerijo in šel do vrat, skozi katera je bila izginila Floriza; naslonil se je nanje ramo in obstal nepremično. Trinque-maille, ki se je približal, da vidi, kaj počenja tukaj, je zaslišal monoton, enakomeren in neskončno žalosten glas: Royal de Beau-revers je ihtel . . . „Ljubi moji," je dejal Trinquemaille, ko je dohitel tovariše, „molimo za našega vrlega Royala, ki ga je obsedel sam hudič..." „Ta,“ je rekel Bouracan, „molimo!“ In začel je piti, Strapafar, Corpodibale in Trinquemaille so se pridružili duhovni vaji in začeli moliti po Bouracanovi veri. Čez dobro uro niso mogli več stati na nogah ; nato je pa prišel trenotek, ko se j'e njih težkim jezikom uprla beseda in so njih zalitim očem usehnile pijane solze ; in naposled so ostala v kleti, med ostanki gnjati, na pesku, ki ga je oblivalo vino iz odprtih sodov, samo še štiri telesa v svinčenem snu, ki so se obdajala s četvernim mogočnim smrčanjem. m. BOURACAN. Royal de Beaurevers je stal v temi, aa-slonjen na vrata, podoben basrelij«(u, izkle- sko stranko morale vreči puško v koruzo in priznati, da se proti vetru ne more pljuvati. Za danes samo še opazko, da se bode točno kontroliralo vsako delovanje tega društva in pa vsaki korak posamezne osebe, ki misli, da je poklicana blatiti vse kar ne smrdi po nemški kulturi. Kranjsko stavbinsko društvo i \ njega uslužbenci. Kranjsko stavbinsko društvo ima tu v Opatiji svojo filijalko, katera kaj rada prevzema dela tudi od Nenemcev. Poglejmo pa osobje te filijalke. Sami zagrizeni Nemci, ki bi Hrvata, Slovenca ali sploh Slovana v eni sekundi v žlici vode vtopili. Tu je nameščen, kakor knjigovodja te filijalke, neki Stolba, ki misli, da se je samo zato rodil, da ponemči cel svet, a v prvi vrsti seveda Opatijo. Zvesto na strani mu stoji njegov šef, vodja te filijalke Toptl, ki bi najraje videl, da se Opatija že jutri spremeni v predmestje „Berlina“, le škoda, da ubogi Hans tega nikoli ne bode dočakal. Prostovoljno gasilno društvo v Opatiji. Tudi to društvo predstavlja v Opatiji kos nemške trdnjave, iz katere kar frčijo pšice naokoli, proti vsem, kar ni zavito v frank-furtarico. V društvu se nahaja sicer pretežna večina, seveda v prvi vrsti naših Slovencev, ali njih zapovedniki Fenzl, Heinl, Stolba in dr. Tripold pa že v obilni meri skrbijo, da ima društvo na zunaj nemški obraz in se sploh izražajo v društvu, da je ,Ein stramm deutscher Verein“. Svoječasno, ko so zidali svoj dom, poslali so v svet milo prošnjo na .Deutsche Briider Osterreichs* da priskočijo v pomoč „der Deutschen Feuervehr' v Opatiji, a naši backi v društvu so z vsem zadovoljni in kaj radi kričijo pri raznih slavnostih „Heil“ z zagotovilom, da je drugtvo internacionalno; nasprotno je pa ravno to društvo tista korenina, ki vzgaja pod pokroviteljstvom Fenzla dr. Tripolda, Heinela in Stolbe janičarje, in kujejo razne protislo-vanske načrte v Opatiji. Pa tudi na te ne bomo pozabili. Prostovoljno gasilno društvo v Voloski. Dne -27. januarja t. 1. priredilo je društvo pod pokroviteljstvom visokorodne gospe Ide dr. Poščičeve v ^Narodnem domu“ v Voloski svoj II. veliki sijajni ples, kateri je tudi v vseh ozirih sijajno izpadel. Dvorana je bila krasno dekoriraua, da so gosti ob prvem 'pogledu pri vstopu vanjo morali vsklikniti „Ah“ • od presenečenja. Bil je to pravi rajski vrt poln svežih rožic, palm in drugega zelenja. Točno ob 9. uri zvečer prispela je pokroviteljica v spremstvu zapo-vednika gospoda Peršiča, katero je ob vhodu v dvorano sprejel sedanji zapovednik društva gosp. Ante Vahtar, ji poklonil krasen buke svežih rožic in jo ob sviranju koračnice .kapetan Vahtarh peljal v dvorano na njeni okinčani prostor. Malo zatem se je otvoril ples z „Polonaiso“ in trajal ob dobri volji in neprisiljeni zabavi do jutra. Ples je bil tako lepo aranžiran, da se je na 5 rojak, poslanec Povše ki je bil s svojimi velecenjenimi hčerkami navzoč, zelo laskavo izrazil in priznal, da pač tako kaj lepega ni kmalu videl. Da se pa ni mogel nikdo niti čez kuhinjo in pijačo pritožiti, se pa samo po 9ebi razume, ker za to je skrbela naša gospodična Medved, katera je naš „Narodni dom* proslavila z dobro kuhinjo in kapljico že po celem svetu, kar je najbolji dokaz, da zahajajo v njega najodličneje osebe ne sanem iz masivne hrastovine. Njegove srdite in obupne misli so se vrtele vse okrog besed, ki so se ponavljale v njegovi sanjariji neprestano kakor refren dolge pesmi: HOpravilo mojega je strašno, a vaše je grozno.* Gledal je v duhu vse svoje življenje, svoje razuzdano detinstvo med bujno družbo Dvora Čudežev, svoja mlada leta, dolge po-jezde s starim Brabantom, trde etape v širokem prepihu velikih cest, napade, zasede, boje, zadane in dobljene udarce, in naposled tisti prizor v Melunu, ko ga je neznanec prisilil, umekniti se pred njim ! . . . In nato smrt Brabantova tam v osamljeni krčmi, ki jo je bičal nočni dež . . . Nato ?e je tisti človek prikazal zepet pred njim in mu dejal : .Po meni zveš, kdo sta bila tvoj oče in tvoja mati . . .“ Sledila je zaseda, dogovorjena v kremi . . . pojavila se je Floriza. In takrat se je pojavila v tej duši, ki je nihče ni bil učii, da je razlika med dobrimi in zlimi mislimi, med dobrimi in zlimi dejanji, sam od sebe. kakor iz tajinstvenega semena, porodil sram. Prvikrat v življenju je postalo Royala sram tega, kar je hotel storiti. Ali, z drugo bosedo, neka nerazložljiva moč ga je gnala, da je vrgel Saint- samo slovanske narodnosti ampak tudi drugi gostje. Slovensko društvo v Opatiji. Takoj ob ustanovitvi društva razposlali smo naši premožnejši gospodi cirkularje, s katerimi so bili obveščeni, da se je društvo ustanovilo in da je počelo funkcijonirati, z najuljudni-jim pozivom, da pristopijo k društvu kakor člani, vstanovniki in s tem pripomorejo, da se bode društvo takoj povzdignilo na stopnjo, na katero spada. Tem cirkularjem priložilo se je poštne nakaznice z znamkami, katerih vsaka stane društvo 23 vinaijev. Do sedaj sta se odzvala temu pozivu samo dva gospoda, katera sta s to hitrostjo dokumentirala, da stvar raznmita, in da vesta, da vsako društvo potrebuje denarne podpore takoj od početka najbolje. Žal, da sta se našla med tolikimi le dva. Prosi se ostalo gospodo, da se blagohotno odzove pozivu, ali naj pa vsaj pošlje nazaj poštne nakaznice, da more društvo potem vrediti svoje finance. Društvo napreduje krasno, vsled česar naj ne bode n«benemu žal, da položi ta dar v korist plemenite stvari. Tujci v Opatiji. Opatijo je obiskalo od 1. januarja do 7. februarja t. 1. 2327 gostov, od 31. januarja do 7. februarja jih je prišlo 591 a 7. februarja t. I. je bilo v Opatiji in Voloski nastanjenih 1733 gostov. Vreme je sedaj v Opatiji pravo spomladansko in se more brez skrbi sprehajati brez površnika ali suknje. Iz slovenskih krajev. Iz Mirne pe5i na Dolenjskem. — Pri nas se bije hud boj proti zgradbi nove cerkve. Našemu župniku Zoretu se ne zdi dovolj, da je fari napravil sramoto, ko je svojčas brez povoda pobegnil iz fare, za kar ga je škof poslal se pokorit na slabšo faro. S tem begom nam je Zore provzročil mnogo nepotrebnih stroškov, ker sta se med tistim časom selila dva duhovna pomočnika semkaj, pa sta oba šla, še predno sta pravzaprav prišla Zore je toliko časa moledoval, da se ga je škof usmilil in ga zopet poslal nam na vrat, zdaj bi se sveti mož rad prikupil škofu s tem, da sili farane k zgradbi nove cerkve, katere stroški bi znašali 85.000 K, Hoče pa to zgradbo postaviti v močvirnati jark po nasvetu nekega podjetnika iz Bosne in v sdglasju s par kimovci, ki se ližejo okoli župnika kakor mačka okoli lonca, če je kaj dobrega v njem. Farani sicer nimamo nič proti temu, da staro cerkev nekoliko popravimo in bolj razširimo. Smo pa odločni nasprotniki župnikovega načrta ne kot sovražniki cerkve, ampak ker se zavedamo, da naši prazni žepi ne zmorejo takih nepotrebnih stroškov. Če pa Zore hoče kljub temu izvesti svoj načrt, naj preskrbi, da bo tudi sam skrbel za poravnavo zgradbenih stroškov. Od večine faranov naj nikar ne pričakuje niti ficka, če vstraja pri svojem načrtu Kakor slišimo je tudi novomeški prošt nasprotnik Zoretovega načrta. Novomeški kapitelj bi moral kot patron&t naše cerkve k zgradbi prispevati peti del stroškov. Prošt pa misli prispevati le par tisoč krone Župnik zavaja kmete na to limanico, češ da bodo pri zgradbi mnogo zaslužili tudi domačini zlasti obrtniki, ki pridejo pri zgra Ibi vpoštev. Ta je pa lepa! Zaradi Andreju njegovo polno denarnico pred noge in rešil Florizo. In zdaj se mu je zdelo, da je bilo vse njegovo življenje le samo pot do te minute, ko so tako Čudni drhtljaji pretresli njegovo, njemu samemu še nepoznano srce ! Z zaprtimi očmi je gledal v duhu Florizo in se ji divil s strmenjem. Stala je pred njim vsa svetla, kakor obsijana od vseh tistih žarkov, ki dotlej še nikoli niso bili zadeli njegovih oči . . . In zdelo se mu je tudi, da se dviga za to svetlo prikaznijo druga, temna, polna strašne skrivnosti ... in ta prikazen da je mož, ki ga je v Melunu prisilil k umikanju, mož, ki mu je bil napovedal sestanek, mož, ki pozna njegovega očeta in njegovo mater, tajinstveni Nostradamus I Kolko časa je trajala ta kaotična sanjarija, ki je gnala ta čuvstva v vrtincih brez poti? Gotovo dolge ure. Kajti zgoraj, vrhu zemlje, je bil utihnil ves šum življenja. Ro-yal de Beaurevers pa je čaj{al prihoda Flo-rizinega, godrnjaje: *Samo da pridem iz te mišje pasti, ki sem zlezel vanjo kakor najneumnejša žival, pa bo videl messire de Roncherolles, kdo izmed naju dveh bo nosil prvi konopljeno kravato." Ko je govoril tako, so se odprla vrata tistih par obrtnikov, ki bi za časa zgradbe zaslužili nekaj več denarja, naj trpi cela fara za leta in leta. In čegav denar bi se v tem času molzel, kot naš denar in iz čigavih žepov, kot naših. Ne, na te limanice se ne sme vsesti nobeden naših pošteno mislečih faranov. Dne 26. t. m. se vrši komisijonelen ogled. Prepričani smo, da bodo člani komisijo že ne glede na visokost stroškov vsaj to izprevideli, da temelj, na katerega hoče župnik postaviti novo cerkev, nikakor ne odgovarja stavbenim predpisom. Če pa bi se komisija proti našemu prepričanju vendar izrekla za župnikov načrt, že danes kličemo gospodom: Kar storite, storili boste na svojo lastno in ne na našo odgovornost, kakor smo za preureditev stare cerkve, tako in še bolj odločni gremo v boj proti župnikovem načrtu za zgradb nove cerkve. Več faranov. DNEVNE VESTI. Gg. dopisnike iz Ljubljane in ljubljanske okolice kakor tudi one iz bližnjih krajev Gorenjske, in Dolenjske opozarjamo, da smo podružnico „Jutra* v Ljubljani preuredili in jih prosimo, da se naj glede dopisov in poročil obračajo na podružnico v Ljubljano. Naša ljubljanska podružnica ima namreč nalogo tudi sedaj, ko se list tiska v Trstu, ravno tako v polnem obsegu zastopati interese Ljubljane okolice in sploh cele Kranjske, kot je to bilo preje, dokler je »Jutro* izhajalo v Ljubljani. Na to opozarjamo tudi iz tega razloga, ker naši nasprotniki trosijo vest, da je Jutro" sedaj le za Trst in Primorje, a Ljubljano in Kranjsko sploh pa da namesto „Jutra11 zdaj nadomešča neki list, se tiska ondi. kjer se je prvotno tiskalo .Jutro". Le dopisujte pridno in prinašajte nam poročil iz vseli krajev, in videli boste črno na belem, da so vse take vesti le želje naših ljubljanskih neprijateljev. Na to opozarjamo tudi naše gg inserente in sploh prijatelje »Jutra" v Ljubljani in na Kranjskem. Ribnikarjeva ferkelada. Mož, brez katerega bi kranjska prašičereja prav lahko izhajala. se je kot deželni poslanec začel na svoj način zanimati za kranjsko svinjerejo, zlasti so mu bili plemeni prašiči in prašiče na srcu. Vložil je znano interpelacijo na deželnega glavarja, od katerega je hotel izvedeti : Zakaj je nadzornik Legvart dobil blizo 2000 K za to, da je potoval na Nemško ter tam nakupil plemenih prašičev in njih boljših polovic; in zakaj se je ta plemenita in draga živalca ponujala po nemških listih na prodaj, ko je vendar na Kranjskem toliko pomanjkanja vsega kar spada v vrsto svinj. Na to interpelacijo je v sredo odgovarjal grof Barbo ter s svojim odgovorom zabelil dolgočasne zbornične seje. Odgovor pa se glasi približno tako : Legvart ni dobil za prašičjo pot na Nemško blizo 2000 K kot je g. interpelant v skrbeh, nego dobil je le 300 K kar je za tako pot primeroma zelo nizko. Kar je Legvart pozneje dobil, je povračilo tega, kar je on izdal za povzetje in vožnje stroške prašičev, ki so dospeli v Ljubljano na neko nedeljo popoldne, ko deželna blagajna ni bila odprta Da so mogli vboge nemške prašiče še tistega dne rešiti iz ječe dolgotrajne vožnje, se je Legvart usmilil ter iz svojega žepa plačal povzetne in vožnje stroške. Druge zahvale za to ni imel, kot da je moral potem 6 tednov čakati, da je prišel do povrnitve svojega denaria. Kar se pa tiče druzega dela skrbi Ribnikarjevega srca za svinjerejo, je pa bil g. interpelant oči- vidno bolnih oči, ko je bral dotično anonco v nemškem listu. V dotičnem oglasu namreč kranjska kmetijska družba ponuja .1—2 Mo-nate alte F e r k e 1* ali slovensko povedano : 1-2 meseca stare pujske, torej mladiče od prašičev kupljenih na Nemškem. Ponudba za prodajo izven Kranjske pa se je za to razpisala, ker se na Kranjskem vsled znane suše in pomanjkanja živeža taka živalica ni mogla lahko spraviti v denar, obenem pa je to tudi reklama za deželo, da tudi vnanji svet izve, da znamo tudi na Kranjskem iz-rediti plemeno žival iz svinjskega rodu. — Vidite g. Dolfe tako je, če se jezik le preveč skrega z — možgani. Sramota. Pri volitvah v kranjsko trgovsko in obrtno zbornico in sicer pri volitvah obrtnih kategorij, so se pokazali klerikalci zopet v vsej svoji nagoti. Šli so namreč roko v roki skupno v boj z Nemci proti narodno-naprednim kandidatom. V veliki obrti so oddali klerikalci svoje glasove zagrizenima Nemcema Gassnerju in Komu katerima so tako pripomogli do zmage. K tej nemški zmagi „Slovenec“ še sedaj zaničljivo pristavlja, da je liberalni kandidat . Bonač popolnoma propadel. Sramota! e so se klerikalci že tako zelo spozabili, da so raje glasovali za Nemca, kakor pa za naprednega kandidata, naj se vsaj sedaj nikar še ne bahajo s svojim izdajstvom. Sicer pa kaj drugega tako nismo mogli pričakovati. Kadar je treba iti v boj proti narodno-naprednim kandidatom, so se klerikalci in Nemci še vedno našli v bratskem objemu. Toda taka nesramna izdajstva se morajo prejkoslej maščevati in to se bo tudi zgodilo. Sicer so pa volitve v kranjsko trgovsko in obitno zbornico, katerih rezultat še ni natančno znan, pokazale, da so naprednjaki to kar so dosegli, dosegli poštenim potom, navezani na same sebe, klerikalci vse samo potom sleparij, Nemci pa le vsled narodnega izdajstva klerikalcev. 70 dijakov je padlo. Kakor se nam h Novega mesta poroča, se nahajajo na on-dotni gimnaziji nekateri profesorji, ki se skušajo v pouku razbreniti na ta način, da s slabimi redi poganjajo dijake iz Novega mesta ven. O profesorju dr. Rožmanu se zatrjuje, da je pri tem semestru „vrgel•* blizo 70 dijakov. To je vzbudilo splošno orgočenje po celem Novem mestu. — Ta vest ne more biti brez prave podlage, kajti tudi v Ljubljani se je o tem te dni mnogo govorilo in škandaliziralo nad pregajanjem dijakov na novomeški gimnaziji. O zadevi se hočemo še podrobneje informirati. .Vprašanje slovenskih napisov v Trstu in okolici, ali »Narodni svet" za Trst — kje si?‘ Pod tem naslovom je priobčila »Edinost" dopis, s katerim se ona — kakor sama pravi — docela ne more strinjati. Med drugim čitamo v dopisu : »Kdo ima v Trstu, v sredini mesta, slovenski napis ? Par bank in nekaj pogumnih Hrvatov in Slovencev! ? Tu je zajec v grmu!* Celo kavarna in gostilna v „Narodnem domu* ima trojezičen napis: Restavracija — Ristorante — Restau-rant!? (Mi menimo, da je z velikim samo-slovenskim napisom nad portalom jasno označen značaj tega doma. Opomba uredništva ,Edinosti\) Bravo »Edinost!" Torej po mnenju naše „Edinosti* se ima napise lahko v vseh jezikih, ako je poleg le ena črka — slovenska. Čudno, morda je „Edi-nost“ izpremenila svojo taktiko ? morebiti, da je postala -- internacionalna ? Pri njej je vse mogoče; danes sloga, jutri liberalizem in klerikalizem, pojutršnjem pa — socija-lizem. „Edinost' in tržaške mlekarice. Iz krogov tržaških mlekaric smo prejeli sledeče pismo: »V »Edinosti« od 14 feb. t. 1. smo čitale notico »Križi in težave naših mlekaric«. Dovolite nam torej v Vašem cenjenem, med nižjimi sloji tako priljubljenem listu par opazk k tej notici.« Tetka »Edinost« dela jako slabo reklamo tržaškim advokatom, ako misli, da bomo mlekarice za par grošev prodanega mleka nosile svoje vinarje advokatom v žep. Od prodanega mleka si komaj toliko prislužimo, da lahko kupimo svojim otročičem kruha, kako naj potem še polnimo tržaškim advokatom malhe. »Edinost« je napravila na nas mlekarice jako slab vstis advokatom pa slabo spričevalo. Zapomni naj si dobro, da iz te moke ne bo čisto nič kruha. Žalostno a resnično. Iz škedenjskih naprednih slovenskih krogov smo prejeli sledeče poročilo, katerega ponatiskujemo brez vsake opazke in v najboljšem namenu, da ja ne bo morda kje kake zamere. — V skedenjski čitalnici že dolgo pogrešamo edinega slovenskega v resnici naprednega in neodvisnega lista »Jutro«. Res, zelo žalostno je, da imajo v čitalnici dovolj prostora italijanski nam skrajno sovražni listi, dočim edini slovenski napredni list »Jutro« nima tamkaj prostora. Nočemo sicer s tem vodstvu čitalnice ničesar očitati, opozarjamo ga le toliko, da je dolžnost Slovencev in vseh Slovenk, da v prvi vrsti podpiramo slovenske posebno pa slovenske napredne liste. Če je v škedenjski čitalnici prostor za italijanske liste, mora biti tudi prostor za »Jutro«, katerega tako silno pogrešamo. Pa brez zamere. Članice in člani. Jz tržaških trgovskih krogov. Prejeli smo : V predvčerajšnji številki »Jutra* čitam dopis „o trgovskih pomočnikih", v katerem toži dopisnik o žalostnih razmerah, ki vladajo med njimi. In nehote se spomnim pri tem na neko gibanje* ki smo ga, če se ne motim, pred dvemi leti uprizorili. Hoteli smo namreč ustanoviti v Trstu podružnico društva »Slovenskih trg. sotrudnikov" v Ljubljani. A preprečili so nam to slovenski trgovci, češ, saj imate .Trgovsko izobraževalno društvo". — Nič ni pomagalo, čeravno smo dotičnim trgovcem povedali, da je .Trg. izob. društvo" le izobraževalno in nikako strokovno društvo. Izobraževalno društvo se pa ne more potegovati za stanovska vprašanja, skrajšanje delovnega časa, zvišanja plač i. t. d. Zato mora biti strokovna organizacija. Brez nje je nemogoče kaj doseči v svrho zboljšanja eksistence. Znali so slovenski trgovci prav dobro, da bi se trg. pomočniki ne pustili od njih tepsti, če bi eksistiralo tako stanovsko društvo, ampak bi zahtevali svoje pravice. Zato so pa tudi preprečili ustanovitev tega prekoristnega društva. Kako so mogli ta korak preprečiti ? Svojim uslužbencem so pretili, da jih bodo odpustili iz službe — ako vstopijo v novo društvo. Trgovski pomočniki so se teh pre-tenj ustrašili, zato pa je bilo vse delo zastonj. Torej, lepa stvar. Kaj je boljše, če vstopi slovenski trg. pomočnik v italijansko strokovno organizacijo, in se tam potalijanči, kakor pa v slovensko, kjer bi gotovo postal če že še ni, gotovo narodni bojevnik! In popolnoma opravičeno bi bilo, ko bi se ustanovilo tako društvo Slovenskih trgovskih so-trudnikov v Trstu je skoraj 80 po sto če že ne več. Naj noben ne misli, da dotični, ki nočejo slovenski govoriti, niso Slovenci. Vse take mlačneie bi se lahko v društvu izpre-menilo. Takrat, ko smo ustanavljali omejeno društvo, ki je šlo po vodi na žčljo gospodov trgovcev, so bile razmere še mno?o slabše, kakor danes. Trgovine so bile do 10. ure odprte, nekatere celo do 11. ure zvečer namreč. Torej, kako naj se izobrazi trgovski pomočnik, ki mora do !0 ali 11. ure zve er garati in pri tem seveda za majhno plačo ? To bi morali gospodje trgovci, če so že narodni izprevideti in pri tem celo sodelovati, da se izvrši vse potrebno za zboljšanje položaja slovenskih trg. pomočnikov, kajti le na ta način bi se lahko napravila slovenski trgovini ob obali adrijanskega morja — trdna podlaga. Da so se razmere nagnile malo na boljše, da trgovine niso več do 11. ure zvečer odprte, to ni zasluga slovenskih, ampak italijanskih trg. pomočnikov, ki so si potom svoje organizacije te priboljške priborili. Sad pa ne uživajo samo oni, ampak tudi tisti, ki pri tem niti koraka niso napravili — slov. trg. pomočniki. — Sram bi moralo biti vsakega slov. trg. pomočnika, kadar mu italijanski predbaciva, da uživa plod dela, ki so ga napravili drugi. Ko bi se hoteli ravnati po stavku „kdor nič ne dela, naj tudi ne je“, bi ne smeli jesti, kar pridelaio drugi. Ko bi se nam naši takratni nameni ne preprečili, bi bilo danes gotovo naše življenje — narodno — bolj bujno in naudušeno, ker bi bili združeni vsi skupaj. Marsikateri odpadnik bi bil zopet naš in naša moč bi s tem naraščala. Tako pa je ravno nasprotno. Od tistega časa gre bolj navzdol, kakor navzgor. Sterni vrsticami nisem nič drugega hotel povedati, kakor da naj slovenski trgovci če slovenski trg. pomočniki hočejo za-se in za uarod kaj koristnega napraviti, temu ne nasprotujejo, ampak jih pri tem še vzpodbujajo in navdušujejo. Pesimizem se v mlada srca ne sme vcepljati. Saj se lahko tudi na drug način postopa. Vsekako bi bilo pa želeti da bi trgovci, ki so narodni, ljubili svoj mladi trg. naraščaj, kateri bo moral s časom pre» vzeti njih nalogo, ne pa ubijati vsaki najmanjši up v mladem srcu, To bi bilo edino pravo, in stremljenje vseh ^arodno čutečih bi se na tej podlagi gotovo najprej uresničilo. Odkritje novih sleparij pri občinskih volitvah v Kandiji. Iz Novega mesta se nam poroča: Kakor vse kaže, bodo glavne in naj večje sleparije pri teh volitvah prišle še le sedaj polagoma na dan. Zanimivo pa je pri tem, da najlepša razkritja pripovedujejo klerikalci sami in sicer iz samega veselja, ker jim je Jarc obljubil, da bodo rekurz v Ljubljani brez vsake preiskave zavrnili in da bodo že v najkrajšem času razpisane volitve starešinstva in župana. Zato pravijo, da jim je vseeno, če se piše o teh sleparijah, ker čim večje sleparije pridejo v javnost, tembolj bo javnost vedela ceniti moč klerikalne stranke, ki lahko dela kar hoče. Tako se je v odbor izvoljeni Al. Vovk iz Gotne vasi v Javornikovi gostilni v Žabje vasi čisto neženirano še pohvalil, da je vo-livna komisija vse tiste glasovnice na katerih so bili napisani Zurčevi stranki nasprotni kandidati, metala jednostavno v koš, a štele so se le tiste, ki so jih pisali duhovniki in Zurčevi agitatorji. Govori se tudi, da se je ker nekateri tega le vendar ni90 mogli verjeti, Vovk ša pridušil in izjavil, da lahko priseže na to. Mi ne bomo preiskovali kaj je na tem resnice, to prepuščamo dolžnosti g. novomeškega državnega pravd-nika. Veda. Napredovanje naroda se mora vršiti na vseh poljih, tako v praktičnem gospodarstvu, politiki in socialnem gibanju, kolikor na polju šolstva, umetnosti in književnosti. Narodovo življenje nam podaja v rešitev toliko težavnih in kompliciranih vprašanj. da jih ne moremo rešiti, če se ne skušamo vanja poglobiti in razbrati bistveno in trajno od postranskega in začasnega. To se pravi: Znanstveno moramo proučevati pomen n. pr. izseljevanja, otroškega dela, gospodarstva, prirodnih prikazni, pravnih običajev, socioloških dejstev, pomen lepe književnosti, šolstva itd. V vsa ta vprašanja nas uvaja .Veda", dvomesečna revija za znanost in kulturo, ki izhaja sedaj že v drugem letniku pod uredništvom in sotrudništvom najboljših slovenskih znanstvenikov, in ki si je priborila takoj v prvem letu mnogo ugleda. Žali-bog moramo konstatitati, da se slovenska inteligenca ne zaveda svojih dolžnosti na-pram tej reviji, da se potemtakem tudi ne zaveda pomena izobražena inteligence. Veliko število oseb, ki igrajo v javnosti vodilne instrumente, mnogo mlajših vseučiliških absolventov, mnogo učiteljstva, uradništva in dr. pogrešamo med naročniki. Jako slabo je n. pr. zastopano tržaško občinstvo, pa tudi Ljubljana je jako zaostala. To bi se moralo izboljšati. Znanstvenost „Vede* nima nič šol-škega na sebi, ona je vseskozi poljudna in v ozkem stisku z vsemi problemi Slovanstva in Jugoslovanstva 1. številka II. letnika je prinesla naslednjo vsebino: B. V.: Zimski dnevi v Peterburgu. Ferdinand Seidl: Mehanika duševnega delovanja (Dalje prih.), Dr. Dragotin Lončar: Adolf F i s c h h o f, dr. Milko Brezigar: Konjunktura, kriza in depresija, dr.Josip Vošnjak: Južnoslovanski spomini, Th? Slave scholar: Angleška knjigi o Jugoslovanih, dr. Ivan Prijatelj: Iz življenja kranjskega literata (Gradivoj, Pregledi in referati so naslednji: Država in družba, pravo: B. V,: Radič, Savre-mena ustavnost, Kelsen Hauptprobleme der Staatsrechtslehre Narodno gospodarstvo: V. K. Socialnopolitični pregled. Zgodovina: V. K.: dr. F. Kos, Gradivo k zgodovini Slovencev. Politična zgodovina. B. V.: Češka politika. A. O.: Michels, Russland als Vormacht des Slaventums, D o-k u m e n t i: B. V. Iz dnevnika Crispija, V. K.: Lily Braum, Spomini socialistinje. Pregled revij. B. V. Revue des sciences po-litique. Kultura: J. A. Glonar: Slovensko slovstvo. I. H. Z.: VII. umetniška razstava. Kidrič: Časopis pro moderni filosofii. Pri* rodoslovje: Slovstvo. Ferdinan Seidel: B. Baebler, Kemija, Ilinterlechner, Herle, Kemija. Publicistika in polemiko: Bogumil Vošnjak, Odgovori f. Vsak zvevek obsega najmanj 6 tiskovnih pol vel. osmerke, v lepi tiskarski opremi, z naslovno risbo Saše Šantla, in stane na leto 8 K, dijakom 5 K, posamezne štev. 1 K 70 v. Naroča se pri upravi „Vede“ v Gorici, Gosposka ulica šlev. 7, in po vseh knjigarnah, izvzemši Trst. Bolniško podporno društvo za slovanske visokošoloe v Gradcu. Se pred nekoliko leti je bil slovanski dijak v Gradcu sam Sebi prepuščen; nihče se ni brigal zanj v slučaju bolezni, nihče mu ni pomagal. Leta 1896 se in vstopila je Floriza z lučjo v roki. Royal je vztrepetal. Toda vzravnal se je in jo pomeril z izzivajočim pogledom „Idite zdaj “ je dejala ona z rahlo drhtečim glasom. „Pot je prosta. Vse v hotelu spi. Pojdite z mano . . . Povedem vas do ulice." On je dehnil s porogljivim glasom: ..Premislite, da dajete svobodo petim razbojnikom, kar je zločin, ki se strogo kaznuje.u »Še par minut, pa bo prepozno," je dejala ona krotko. Qn je zasopel težko in povzel : »Pomislite, da bom jutri nadaljeval ta posel, ki pravite, kako je strašen." .Hitite " je odgovorila ona. „Oh, hitite, če nonete da me zalotijo tukaj. Umreti bi morala od sramote." Udaril se je po čelu, in toliko da ni zarjul; ta mlada pametna deklica mu je pravila reči, ki so ga obsipale s ponižanjem. »Bogme! Resnica je! Stojim tukaj in mislim samo nase! . . . In planil je v klet, kjer so stali štirje njegovi tovariši. „Pokoncul Proč odtod! Naglo! Pro-kleto 1 Rogovi hudičevi 1* Brcal jih je s škornji na vso moč. Niso se genili. Samo Bouracan, ki je ležal na hrbtu, se je obrnil na trebuh in pokopal v pesku svoj široki obraz. Oglasil se je godrnjav glas ; „Žejen sem!* Royal jih je vzdigaval drugega za drugim za rame; toda sleherni je padel nazaj kakor vreča moke. .Naglo! Za božjo voljo!" je zamrmral Florizin glas. „Strapafar 1* je hropel Royal in obde-laval Gaskonca z zaušnicami. »Vražje muhe !“ je godel Strapafar. »Corpodibale !■• je klical Royai, dregaje Laha s koncem bodala v grlo. .Karlina/ se je zasmejal Corpodibale, »nikat me ne ščegetaj po vratu !" »Trinquemaille !" je zarjul Royal, tres-kaje Parižana s pestjo po glavi. »Dežuje !“ je zagodrnjal Trinquemaille. »Vina dežuje. Tu smo v krčmi ... pri smrti 1* »V krčmi smrti!“ je zamrmral Royal in se vzravnal, srce polno obupnega gnjeva. „Da, v krčmi smrti smo ! Ia vsi bomo kre-pali od njenega vina!" Floriza je prihajala k njemu; stopil ji je nasproti. Vzemite ako ste nahodni, hripavi ali prehlajeni in težko dihate, FELLERJEV FUID z znamko ELSAFLUID. — Mi smo se sami prepičali pri prsnih bolečinah, bolečinah v vratu itd. itd. o njegovem zdravilnem, osvežujočem uplivu, ki odstranja kašelj. — Poizkusni tucat 8 K 60 vinarjev izdelovalec edino E. V. Feller v Stubici, Elsatrg številka 20-1 (Hrvatsko). je ustanovilo v Gradcul bolniško podporno društvo za slovanske visokošolce, ki je pod nadzorstvom akademičnega senata graškega vseučilišča. Po pravilih tega društva zdravijo društveni zdravniki člane brezplačno, zdravila jim pa plača društvo. V bolnišnici imajo v 2. razredu za 2 tedna vso oskrbo, ako morajo ostati dalj časa, plačajo samo 3 K na dan mesto 7 K. Denarne razmere ne dopuščaju, da bi moglo društvo v tem oziru vselej primerno podpirati visokošolce, zato prosimo vse one, ki jim je do zdravja in napredka slovanskega dijaka v Gradcu, da nam z denarno podporo priskočijo na pomoč. Darovi naj se pošiljajo na naslov: Kranken - Unterstiitzungs - Verein slavischer Hoehschiiler in Graz, Universitžtt — Prosi-i druge časnike, da ponatisnejo ta poziv. VI. redni občni zbor pevskega društva »Ilirija* od sv. Jakoba se vrši v nedeljo dne 25. februarja t. 1. v društvenih prostorih ul. Montecchi št. 15. Malo je pevskih društev, ' ki bi lako mirno brez vsakega hrupa delovala na glasbenem polju. »Ilirija« ima enega učitelja v osebi g. Laha že 6 let, zna do 70 zborov moških in mešanih, pri »Iliriji« se vršijo vedno nemoteno pevske vaje. Pičli so dohodki društvenikov vendar „Ilirija“ ni v stiskah. Radi tega upamo, da se vsi prijatelji in dobrotniki udeležijo občnega zbora, da bo isti tako veličasten kakor smo ga pri »Iliriji" navajeni. Vabila na maškarado ljubljanskega .Sokola* ki se vrši pod devizo ,,Jaz P i e r -rotta — Ti P i er r o t“ dne -20. svečana v vseh gorenjih prostorih »Narodnega doma" so se danes razposlala. Ker ni izključeno, da bi se pri tako obširnem številu vabil in pa vsled rednega premeščanja gg. uradnikov, koga neljuboma izpustilo, prosi se vse do-tičnike, naj blagovolijo naznaniti svoje naslove bratu L. Franketu v .Narodno tis karno", ali pa naj si preskrbijo vstopnice, ki so za vsakega naprednega Slovenca za-jedno tudi vabila. Vstopnice se dobivajo za nečlane po 3 K v trgovini „Gričar in ,Mejač" v Prešernovi ulici ter zvečer pri blagajni, za člane po 2 K pa le pri blagajni proti izkazilu. (Običajna globa letos odpade). Poskušani roparski umor v Gusswerku pri Marijinem Celju. V soboto dne 10. t. m. proti 3. uri zjutraj sta bila zakonska Florijan in Neža Waxenegga p. d. Blasbauer napadena v spanju in smrtnonevarno ranjena. Ropar je prišel v hišo že zvečer in se je skril v sobi v prvemu nadstropju. Ko se je nekoliko spočil v postelji, je odšel v kuhinjo, odtod pa v sobo, kjer je spala zakonska dvojiea. Tu je napadel zakonska Waxenegger z nabrušeno sabljo in moža po obrazu nevarno ranil. Soprogi je skoro popolnoma odsekal nos in jo vrh tega še močno ranil na levi rami in desnem podlaktu. Zločinec je udrihal kar na slepo po žrtvah. To je razvidno iz tega, da je bila postelji od udarcev na več krajih poškodovana, prtiči v postelji pa so bili prebodeni. Ko je soproga začela klicati na pomoč, so prihitele na lice mesta obe hčerki, nakar je ropar pobegnil, ne da bi kdo videl kam. V sobi, kjer sta ranjenca spala, ni zmanjkalo ničesar, le v sobi, kjer je poprej spal ropar je zginila denarnica s 2 kronami. Ropar je na vsak način hotel zakonsko dvojico umoriti in jo oropati denarnega premoženja. Orožniki ropar; i že pridno zasledujejo, a ga dosedaj še niso našli. Zahvala. Podpisano društvo godba prostovoljne požarne brambe v Kranju izreka na tem .mestu vsem cenjenim prirediteljem venčka rokodelskih pomočnikov v Kranju za izročeni mu prebitek K 10066 najprisrčnej-šo zahvalo in se priporoča daljni blagonaklo-njenosti. Najnovsjša telefonska in brzojavna poročila. Dunaj, 16. tebr. Sinoč je prispela sem bolgarska kraljeva dvojica s princema prestolonaslednikom Borisom in njegovim bratom Jlmestom. Sem sta prišla tudi pruski princ Friderik Viljem in princezinja Agata. Cesar Fran Josip I. je sprejel pruskega princa danes zjutraj v avdijenci. Dunaj, 16. febr. O stanju bolezni grofa Aerenthala ni danes nikake izpremembe. Kakor se poroča. )e grof Aehrenthal naprosil cesarja ob priliki zadnje avdijence, naj imenuje grofa Berchtholda njegovim namestni kom, z željo, da bi bil grof Berchthold imenovan vnanjim ministrom že za življenja Aehrenthala samega. Dosedaj odločitev še ni padla V dobro poučenih političnih krogih na Dunaju, so mnenja da bo grofu Aehren-thalu sledil gotovo grot Berchthold. Dunaj, 16. febr. Danes zjutraj sta nadvojvoda Rajner in soproga sprejela deputa-cije, ki so jima prišle čestitat k njuni de-mantni poroki. Dunaj, 16. febr. Nižjeavstrijski deželni zbor je danes pretresaval zakon o plačah dunajskih učiteljev. Deželni asesor Meyer je izjavil v imenu kmečkih občin, da se ove ne soudeleže niti na tozadevnih pogajanjih, ker bi ta postavka težko obremenila deželne inance. Dunaj. 16. tebr. V Rimu prevladuje mnenje, ki ga današnji „Neues Wiener Journal" priobčuje, da bo naslednikom avstrijukega zunanjega ministra grofa Aehrenthala, ki se bori s smrtjo, imenovan avstrijski poslanik pri kriminalu, pl. Merey. Dunaj, 16. febr. Vest, ki so jo priobčili nekateri časopisi, da se poda nadvojvoda Karl Fran Josip na večmesečno potovanje v Azijo, ni resnična, ker nadvojvoda na kaj takega no misli, niti se niso vršile tozadevno nikake priprave. Dunaj, 16. febr. Cesar je podaril 56 obsojencem svobodo. Med temi jih je pet v kaznilnici v Kopru, a trije v Gradiški. Zagreb, 16. febr. Na tukajšnji univerzi je bil zaključen na ukaz akademičnega senata prvi semester, ker so vseučiliščniki vedno soudeleževali cestnih demonstracij proti vladi. Johanisthal, 16. tebr. Avijatik Schmidt, ki je včeraj padel iz višine z aeroplanom, je danes za poškodbami umrl. Lučenec na Slovaškem, 16. febr. Tu je v tovarni za sukna izbruhnil požar, ki je uničil za en milijon volne in sukna. London, 16. febr. Včeraj je kitajska narodna skupščina izvolila enoglasno predsednikom provizorične vlade kitajske republike Juanšikaja. Sedež republike bo Nanking, kamor se poda Juanšikaj, da pri eže na ustavo. Petrograd, 16. febr. Pri včerajšnjem banketu, ki je bil na čast črnogorskega kralja Nikite pri Velikem knezu Nikolaju Nikolajeviču so bile izmenjane prisrčne napitnice. Carigrad, 16. tebr. Poveljnik turških čet v Tripolisu Nešiat bej, je povišan v generala. Novi Jork, 16. febr. Pri Altooni v Pensilvaniji, se je prevrnil osebni vlak. Mrtvi so štirje, ranjenih je štirdeset potnikov. Razne vesti. * Velik slepar. Koncem pretečenega leta je dobila dunajska policija z New-Yorka od neke gospe Ane Esser pl. Bartfeld obvestilo, da jo je njen mož Ka “ takoj se oddati v najem. — Poizve se pri upravnistvu „Jutra“ v Ljubljani. TT'x_ na periferiji Ljubljane je prodati za 24.000 K; denarja je treba samo par tisoč, drago v obrokih. — Vsled u estnega parcelacijskega načrt« in a ta hiša lepo bodočnost in je zelo pripravna za gostilno ali kako drugo obrt. — Poizve Be v pisarni „Universal“, Ljubljana, Sodna ulica 4. Knvflčnipa (delavnica z orodjem) v Kandiji V«)'. lllutl pn Novem ranstu se odda pod ugodni n i pogoji v najem. Več pri lastniku Vide Brudar posestnik Ragovo pri Nove,n mestu. Tnaoi*ntna akviziterje, ki bi ob obem razpeSa-i.IJot/1 <1111“ vali „A.dresaru sprejme pisarna „U-niversal“ v Ljubljani, Sodna ulica 4. lo /-1 iročan trgovski sluga, išče službe v kaki ITlld/U. trgovini na deželi. Gre tudi za kočijaga na dežel i ali pa v mesto. — Ponudbe pod šifro „Sluga“ na upravništvo „Jutra‘ Ljubljana: Ivo delavsko tiso* iroštvo „TRST“ pri sv. Jatotn ulica sv. Marta M 19. Podpisani si šteje v dolžnost, naznaniti slav. občinstvu mesta in onolice posebno pa Št. Jakob-5ano n, da bode prihodnjo soboto t. j. 17. t. m. odprlo svojo novo gostilno v hiši gosp. F. Fabjana ulica sv, Marka št. 19, kjer se bode Tedno točilo Srna istrska vina prve vrste, bela vipavska in Pun-tiga^ako exportno pivb. — Vse po najnižjih cenah. Kuhinja bode vedno preskrbljena z gorkimi ln mrzlimi jedili. — Voditelj Hinko Kosič. Na mnogo-brojno udeležbo vabi 2e danes. ODBOIi. NB. V soboto in nedeljo bode svirala „Prva tržaška narodna godba N 00.“ od 5. ure popdiudne do 1. ure popolunoči vsakovrstne koncertne komade pod vodstvom društvenega kapelnika F. Majcena. Izdajatelj, glavni in odgovorni urednik Hilan Plat. Tiska Tiskarna Dolenc (Fran Polič) v Trstu. „JUTRO“ se prodaja v Trstu po 4 vinarje naslednjih tobakarnah 0 © Becher, ulica Stadion, Trevisan, ulica Fontana, Pipan, ulica Fabra, Bevk, trg Goldoni, Vovk, ulica Carducci, Sekovar, Vojašnični trg, Hrast, Poštni trg, Može, ulica Miramar, Magolo, Belvedere, Geržina, Rojan, Raunacher, Čampo Marzio, Bruni, SS. Martiri. Ercigoj, ulica Massimiliana, Piasečka, trg S. Francesco 8, Bruna, ulica del Rivo, Bubnič, ulica Sette Fontane, Gramaticopulo, ul. Barriera, Lavrenčič, Vojašnični trg Benusi, Greta, Kichel, Rojan, Bajc, ulica Geppa, Luzzatto, ulica Acquedotto, Segulin, ulica Industria, Lug, ulica S. Lucia, Zidar, Sv. M. Magdalena, Cechini, ulica deli’ Istria, © Rončelj, ulica S. Marco, Senzacijonaliia prodaja najnooejše spomladanske konfekciji / cRaonokap dospela soeža, najmodernejša konfekcija za dawe ii[ to dolgi paletoti (ta-glani) in kostun^i od Ji 14.— naprej trio dre ii\ baroane jopice za deklice od JC 4 napre/ v n » » » otroke „ „ 2 cHngleško skladišče oblek 6). cBernatooič, Ljubljana, Mestni trg. Štev. f » m Osrednja Banka jS^-L- Piazza Ponterosso 2 ■■■■■m Podružnica v Trstu ■■■■■ 8 0 Obrestuje vloge: Obrestuje vloge: 4:\l 41,1« 45101 povračno obreatovanje na knjižice na računu in fixne uloge ©0 premijne vloge Vse bančne transakcije. Uradne ure od 9-12, 2-5 RESTAVRACIJA »AURORA Trst, ul. Carducci 13 Dobroznano laniburaško drn&tvo JAVOR (prvikrat v Trstu) koncertira vsak večer od 7. •H? ■£{£• t}c do polnoči, --ff -S$c — Izbran glasbeni program. — Tamburanje in petje nar. pesmi. KONCERT začenja vsak večer ob 7. uri, traja do i2. ure. Vstop, prost. Vstop, prost. yZa mnogobrojen obisk se priporoča Josip Dovnmes- m priporoča k mineš. A Odlikovana 6evljai*nica Josip Skubich ima na razpolago velilco isttoero obuval za gospe, gospode in otroke najmodernejših oblik} Moški čevlji ...........od K II do K *1 ženski nizki................ O „ „ ltt „ visoki.................„ I® „ „ otroSki čevlji od St. 20 do 25, K 3.80 do K 4.50 , , n . 26 , 22, „ 5.50 , , »,50 „ B . 29 , 34, , H.— . „ 0.50 Kupujte „Jutro‘' izvod aamo 4 v. r n ALOJZIJ POVH slovenski urar Trst — Via del Rivo 26. Dveletno jamstvo, popravila, obisk na dom, zlato, dragulji po nitki ceni. L J Tomaž Zadnik trgovec in mesar ima na razpolago v svoji mesnici na trgu S. Giovanni št. 6 v Trstu goveje, telečje in janjčje meso prve vrste, po najnižjih cenah. — Priporoča se slav. občinstvu za obilno vdeležbo. •> Na|ve5ja zaloga amerikansko pisarniške oprave The Rex 0 ° Ljubljana Čelenburgova ul* 7 — Talafon 38 I Fr P. Zajec Ljubljana, Stari 4rg~&t. 9.1” priporoča kot prvi slovenski izprašani in oblastveno konces. optik in strokovnjak svoj optični zavod, kakor ščipalnike in očala natančno po znanstvenih in zdravniških predpisih, toplomere, zrakomere, mere za višino, daljnoglede itd. Vsa popravila izvršujem točno in solidno v svoji po najnovejšem sistemu z električnim obratom urejeni delavnici. — — Ceniki brezplačno. - — Čitajte in strmite! 600 kosov, med njimi v ognju pozlačena ura za 4 K 20 vin. Krasna v ognju pozlačena, fina anker jem. ura s pozlačeno ploščo s številkami in 36 urnim dobrim idočim orodjem s triletno garancijo. Krasna kravatna igla s simili briljantom, v ognju pozlačen prstan za gospode ali dame, krasen collier z 150 orijentalskih biserov, najmodernejši ženski nakit, krasu gumbi za manšete, oviatnike in prsa, 3% double zlato; 6 kosov pravih platnenih robcev, krasno pisalno orodje iz niklja, krasno toaletno zrcalo v etuiju, lepo dišeče toaletno milo, vezan notes, 72 angleških pisarniških peres. 20 korespondenčnih predmetov, ki so npobhodno potrebni za vsako družino. Vse skupaj, z zlato uro vred, ki je sama vredna toliko," stane samo 4 K 20 vin. Odpošilja se po poštnem povzetju po eksportni trgovini H. Spingarn. Krakov št. 328 Pri naročilu dveh paketov dodam še lep žepni nož z dvema ojstrinama brezplačno. Pri vsakem nadaljnem paketu še en nož. Komur ne ugaja, se vri e nazaj in je torej vsak riziko izključen. (330) Fratelli Rauber Trst, ulica Carducci 14 (prej Torrente) = Zaloga ustroj emir kož Velika iibera potrebščin za čevljarje. — Specijaliteta. potrebščin za sedlarje. POHIŠTVO BAZH,H SLOGOV Lastna delalnica Cene zmerne. POSTREŽBA: SOLIDNA. :: Ul PETERKI 1 f al Via S. Giovanni št. 5. PODRUŽNICA LJUBLJANSKE KREDITNE BANKE Trst, Piazza dLolla Borsa 10 C«»tx>ala t Ljubljani — Podružnica t Goriei, Celovcu, Sarajevu Splitu iB CeJJu. Delniška glavnica K. 8,000 000. Rezervni zaklad K. 800.000. obavlja najkulantneje vse bankovne in menjalne posle ter kupuje in prodaja pod jako povoljnimi pogoji — Vloge na knjižice devize in vse vrste denarja. obrestuje za sedaj s čistimi ^;ia0j Prodaja arečke na majhne mesečne obroke. Ponta della Fabbra 2. -.v.:.1 - Via Poata nuove S. Prepričajte se obiščete velike zaloge MARIA SALARINI Pente della Fabbra (vogal via Torrente - Filialka ,,Alla citt& di Londra“ Begata izbera, obleke za moške in dečke, kostumi za otroke, mo oni jopiči, Palto, Raglani in kožuhi. Vestalje za delo in na domu. Delavske mondure, tirolski loden, pravi angleški imperraeabili Suknn domača in tuja. Izvršujejo se naročila po meri in po najnovejših modernih modah elegantno in natančen - Cene bres konkurence. ^.1=—1-5 Kmetska posojilnica ljubljanske okolice Oj v Ljubljani obrestuje hranilne vloge po \2 |0 ^rez vsakršnega odbitka. hranilnih vlog: dvajset milijonov. Popolnoma varno naložen denar. ^ Rezervni zaklad. nad pol milijona. Novo pogrebno podjetje Prevoz mrliče v nat v»« krajo TRST — Oorso štv. -47 (vogal Piazza O. O-oldLOul) - Telof°n 14-02. Zastopstva v Nabrežini, na Opčinah in pri Orehu (Noghere), in v Miljah z razprodajo pogrebnih predmetov. Vozovi * bogato opremo od najenostavnejših do najbolj luksurijoznih. — Krasna izbera vencev iz umetnega cvetja, biserov in porcelane. — Zaloga pravovoščenih 8V6Č lastnega izdelka s prodajo na drobno in na debelo. Vsi pogrebni predmeti so stalno na izbero. — Stalne, cene brez konkurence, postrežba točna, splošno pohvalna. — Nočna naročila se sprejemajo v zalogi, ul. Tesa št. 31. — Telefon. 14-02