254 «îevilka Ljubljana, v ponedeljek 5. novembra 1900. i JUL lil. i«ni : t. si s vsak dan zvečer, lzunfo nedelje in prazniKe, vet velja po posti prejeman aa avslro-ogrsk« defleie aa vse leto 2o K za poi leta 13 K, za četrt leta d K 80 h, za jeden meaeu 2 K 30 h. Za Ljubljane Drez poSiljanja na dom za vse ieto 22 K, za poi leta 11 K, za četrt leta 5 K BO h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko ved, kolikor znafis poStnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpofiiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od stiristopne petib-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 k. ivakrat, in po 8 h, Ce se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je na Kongresnem trga št 12 Upravništvu naj .se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulico fit. 2, vhod v apravnižtvo pa s Kongresnega trga fit. 12. »Slovenski Narod" telefon št 34. — JKTarodna Tiskarna1* telefon št. 85. Državnozborske volitve. Volilni shod na Viču, ali kako so se našli bratci. Nekateri volilci narodno - napredne stranke so sklicali na minulo soboto večer volilni shod za občino Vič Glince, ter so povabili na shod kandidata za kmetske občine ljubljanske okolice g. Lenarčiča in kandidata za V. kurijo g. Jelenca. Udeležil se ga je le g. Jelene, g. Lenarčič ni utegnil priti zaradi nujnih poslov. Na shod so pripeljale znane nepovabljene teorifeje ljubljanske Gostinčar-Mojškerc Štefek svojo gardo, 11 mož na Številu. Tej bojeviti četi so prihiteli na pomoč socialni demokrati v večjem Številu. Sklicatelj pozdravi zborovalce ter predlaga za predsedništvo može nar. napredne stranke. Temu se upro socialni demokrati ter predlagajo za prtdsednika in njegovega namestnika moža iz svoje srede, da si pa zago-tove pomoč krščanskih socialistov, predlagajo Štefbta za zapisnikarja. Po dolgotrajnem ugovarjanju je prišlo do glasovanja. Za predlog je glasovalo 22 socialnih demokratov in 14 krščanskih socialistov, volilci napredno-narodne stranke so ostali v manjšini s 30 glasovi. Burni klici: Bratci, ali ste se naSli? Glejte, kako se poljubljajo danes! Socialni demokrati, ali so to vaša načela?! Ali tako rešujete slovenski narod iz duhovske suž-nosti? Lepa družba to! Fej! Zdaj ste pokazali, kaj ste! Izdali ste svoj program! B g vam blagoslovi zvezo s krščanskimi socialisti ! Hrup je trajal nekaj minut. Ko pomiri predsednik duhove, oglasi se k besedi kandidat Jelene ter razvije v kratkem govoru svoj program, ki so ga njegovi somišljeniki živahno odobravali, nasprotniki pa nič ugovarjali. 0 govorih, ki so sledili, je teško pisati, ker so biU vse prej nego resni in stvarni. Bilo pa jih je kot pri kaki veliki debati v angleški zbornici. Vstajali so govorniki po vrsti, zdaj se vzdigne socialni demokrat, zdaj krščanski socalist. Ta je vzel na piko „Slovenski Narod", drugi dr. Tavčarja, tretji se je obdrgnil ob župana Hribarja in občinski zastep, četrtemu ni bila všeč zveza z veleposestniki, kar po mnenju internacionalnih socialnih demokratov in njihovih najnovejših zaveznikov škoduje obmejnim Slovencem — to jih pa ni motilo, da so ti vražji liberalci kMcali .Fremder Gebiet" — peti je govoril o vsem, kar je sploh vedel, znal in bral, pa slabo razumel; ko je Se po-edal, da je Sele 19 let star, pa že dvakrat izpremenil svoje politično prepričanje, se je vse del. Ta mladenič Se obeta mnogo! Seve, da je bil tudi ponižen: pritr jevanje, odobravanje in ploskanje si je že naprej prepovedal. Junak večeru je bil Štefek. Kaj vam ta Štefeto v fant vse ve, to je že kaj kolosalnega! Najtežje probleme, razne teorije ima kar v mazinou. Ustanovljenje deželne zavarovalnice, deželnega kulturnega sveta in drugih gospodarskih naprav, je njemu igrača. Gotovo mu je vsaj za ta večer dr. Šusteršič posodil svojega sv. duha. .Slovenski Narod" kar prepisuje: vsega je hotel citirati. Proti kandidatu Jelencu je bil oaoben, da so ga morali celo somišljeniki socialni demokrati rahlo svariti. Škoda, daje bil tudi naiven, s tem si je podrl popolen uspeh. Mislil je menda, da mu bo g. Jelene odgovarjal na neka vprašanja, pa se je motil. Glejte, je zaklical: ,Še meni ne odgovori, kako bo odgovarjal kot poslanec ministru8. Gostinčar je pa že govoril kot De-mostenes. O čem, pa res ne vem povedati; prijel je tu nekaj, tam nekaj; utis je bil ne po p i sij i v. Vem tudi to, da je na koncu svojega fulminantnega govora predlagal, d*> naj se odkloni kandidatura g. jelenca — seve, da bo zdaj g Jelene umaknil takoj svojo kandidaturo. — Vsakdo bi mislil, da se bo zdaj glasovalo za druzega kandidata, pa se ni. So že vedeli, zakaj ne. Bote pa pozneje, ko se predvčerajšnjim zasnovana zveza malo utrdi. Programu kandidata Jelenca ni mogel nihče ugovarjati, izjavili so se celo nekateri, da se strinjajo ž njim v nekaterih točkah Samo jeden glas smo culi, da je kandidat Jelene kapitalist — o jej — ki ne more zastopati delavstva. Ali stalni refren vsem tistim govorom, ki so se pečali s programom, je bil: kandidat Jelene vendar ne bo mogel zastopati svojega programa, ker ga kandidira narodne-napr* dna stranka, ki ne prizna tega programa. I/.nenadilo jih je in sapo zaprlo, ker se je g Jelene izrekel za spIoSno, jednako, tajno in direktno volilno pravo. To so rasli! Malo ne, da niso zahtevali, da naj prekliče svojo izjavo. To res ni lepo, a jim je izvil iz rok tako agi tacijsko sredstvo. Štefek je bil precej zopet tu z argumentom, rekoč: „Ko nam kandidat da tako volilno pravo za občinski svet ljubljanski, potem mu bomo verjeli". Tako se mora govoriti! Na moSko besedo ti ljudje ne dado nič, ker merijo črevelj po sebi. Klioalo je vse navskriž, da je napredno-na-rodna stranka nasprotnica sploSni, jednaki, tajni in direktni volilni pravici. G. Jelene jih je poučil, da to ni res. Povedal jim je, da je bila v deželnem zboru kranjskem ravno napredno-narodna stranka za označeno preosnovo, pa jo je preprečila klerikalna stranka; Sele pri drugem zasedanju so jo prisilili volilci, da ji je pritrdila s kislim obrazom. Napredno-narodni volilci so se naveličali brezmiselnih govorov, zapustili shod in pustili zaveznike med seboj. * Iz Mirne peči pri Novem mestu, 4. t. m. Vreme je tako, da bi količkaj usmiljen človek Se psa ne podil izpod strehe, naSi klerikalci pa vlačijo v tem vremenu ubozega Pfeiferja brez usmiljenja od fare do fare. Pfeifer je že star mož in rahlega zdravja. Bil je že dolgo naS poslanec, po znamo ga osebno in poznamo tudi njegove govore. Vedno goni isto revno lajno. Zakaj ne ostane starček rajSe doma, kjer ima dobro posteljo, zakurjeno peč, dobro vino in jed, kakor si ju želi? Naj tam čaka dneva volitve. Saj so se duhovniki vpregli v njegov voz, saj že Sest tednov pihajo vo-lilcem na dušo. Če imajo duhovniki res toliko vpliva pri kmetskem ljudstvu, je naravnost brezvestno, da Pfeiferja v takem vremenu vlačijo od fare do fare, saj jim lahko Se pred volitvijo umrje. Pred nekaj tedni je imel Pfeifer shod v Toplicah, te dni pa zopet. Volilci so videli starega Pfeiferja v zimski suknji in ga slišali milo beračiti, naj ga zopet volijo . .. Sreča, da Pfeifer ni slišal, kaj so kmetje o njem govorili. Danes je imel Pfeifer pri nas shod, oziroma misijon. Proso je vpraševal, Če ga hočemo Se za poslanca. Popoldne bo imel po cerkvenem opravilu mision v Pričini. Tudi tam se je, kakor govore kmetje, župnik zanj vpregel ... Za Pfeiferja so pač nastali hudi časi. Res je, da volilci Pfeiferja več ne marajo, saj je popoln invalid, in res je, da smo si kmetje že izbrali mlajšega, sposobnejšega, neodvisnega kandidata, ali vzlic temu ni treba teh smrtnonevarnih voženj g. Pfeiferja, kajti s temi misijoni ne pridobi ne jednega glasu več. Dajte mu miru, ne vlačite ga v tem vremenu, ki je zanj nevarno, okrog po kmetih. Mi, osebni prijatelji njegovi, Vas prosimo. Pf«ifer ni trdna kmetska grča, nego rahel mesten človek. Saj Vam ni storil nič hudega, da ga tako trpinčite. Le sovražnik ga zamore tako izpostavljati vremenskim nezgodam. Pomislite vender, kako star je mož in kako slaboten, če Vam umrje, bodo ljudje rekli, da ste ga vi, duhovniki, umorili. Iz Krškega, 2. novembra. „Slovenec" jo je zopet jedenkrat pogodil! — Kandidatura Globočnikova mu nikakor ne prija, in to zategadelj, ker je baje slovenskemu svetu premalo znan; drugače pa ima tudi grozne napake na sebi, ki ga nikakor ne priporočajo za kandidata: v upravniStvu „Slovencevem" je docela neznan; on čita ,Slo venski Narod" in „Neue Freie Presse* ; s »Slovencem" in njegovo dušno hrano pa se neče baviti; tudi — po njegovi trditvi — doma nemško govori! — — Kar se mora pa vsakemu razsodnemu človeku umljivo zdeti, če pomisli, da je nje gova žena nemška Dunajčanka. Uzorni „SIo-venčevec dr. Schweitzer govori doma tudi !e nemško, ker ima Nemko za ženo. Sicer jo pa tudi gospod Viljem prav radi nemško udarijo, če tudi so v veliki milosti pri „Slo-vencu". Druga napaka je tudi, da se ni hotel dati voliti za župana Kostanjeviškega, in zato „Slovenec" v svoji neumljivi logiki sodi, da radi tega ni sposoben za poslanca ! Popolnoma pa pritrdimo ,,SIovenčevemu" izvajanja, da bode kmetom med poslancem Pfeiferjem in med veleposestnikom Globoč-nikotu lahko izbirati. S trtno ušjo se dandanes nikomur več ne imponuje, še manj pa volilcem. Če bi bil „Slovenec" količkaj odkritosrčen, gotovo bi tudi dal on Pfeiferju dober svet, naj gre v zasluženi pokoj. Cyclamen. Janka Kersnika zbrani spisi. Zvezek I. SeSitek I. Izdal in založil Lav. Schwentner. Precej dolga doba je minila, odkar je začel izhajati v ^Ljubljanskem Zvonu" Kersnikov Cyclamen. Kako smo ga dijaki požirali, to bi mi lahko potrdili vsi moji.tedanji sovrstniki. Na vsako „Zvonovo" številko smo čakali nestrpno in v drugi polovici meseca smo Šteli dneve, kdaj da že dojde. Prav dobro se še spominjam, kako sem hitel ob takih prilikah v kak samoten kot, stisnil glavo tted roke ter hitel od vrstice do vrstice-A ko sem prišel do konca, sem se vselej jezil, da bode treba zopet čakati tako dolgo aa nadaljevanje. Kersnik mi je bil najljubši Pripovedovalec, a posebno je dihala iz njegovega Cyclamena neka svežost, ljubeznivost in gorkota. Kakor v vseh njegovih povestih, tako nastopajo tudi v Cyclamenu živi ljudje, katerim se pretaka po žilah gorka kri, ki čutijo, mislijo in govore ČloveSko. A ti ljudje si Se ne upajo prav na dan, oni skrivajo nekaj v svojih srcih, kar jih sicer teži, kar bi radi povedali, a v odločilnem trenotku umolknejo, ker se zboje svoje odkritosrčnosti. To so pametni in solidni ljudje, ki so morda že zagrešili marsikako neumnost, ki so tudi pogledali že globoko v življenje, a ko so tam zagledali kup gnoja, ko jih je v nosu za&čegetal iz kakega kota neznosen smrad, tedaj so zbežali ter se odeli v plaSč indeferentnosbi in egoizma. Nihče si ne upa resnici prav do dna, ker vedo, da resnica oči kolje, da ni nobenemu prijetna A taki ljudje so vendar ljudje, oni žive, vsak dan jih srečujemo na potih, na javnih trgih, in njihovi gladki obrazi, njihove duhovite oči nam ugajajo, in prav dobro se izhaja z njimi. Svet sodi po vnanjSčini, čemu bi si kdo jemal trud, da bi včasi skuSal pogledati v njihove duSe, da bi hotel secirati njihove misli in želje! Kersnik je sicer že semtertje privzdignil krinko njihovo, a pokazal je pod njo cesto le njihovo smešnost in konvencionalne laži, a pred golo umazanostjo se je zdrznil ter si zakril oči. In večje zasluženje se mu je videlo, da je svoje junake nekako ideali- ziral, da jih je izpeljal iz zagate s tem, da je ranam njihovim pokladal obliže. Iz tega sledi, da je njegov realizem zmeren, da se giblje v nekih gotovih mejah, katerih si ni upal prekoračiti, dasi je dobro vedel, kaj se godi za njimi. No, od onega časa, ko je izšel prvič Cyclamen, pa do danaSnjega dne, ko leži pred nami kot prvi zvezek Kersnikovih zbranih spisov, se je marsikaj izpremenilo. Črez naSe literarno polje je zavela v tem že marsikaka sapa. Kersnikov realizem je mlajša generacija snovno razširila, morala ga je razširiti. Nastali so vsi drugi časi, socializem je začel vedno bolj in bolj prodirati, in on je bil eden poglavitnih vzrokov, da se je moral izpremeniti značaj svetovnega in tudi našega slovstva. Delavci in siromaki, ves proletariat, vsa ona pisana in razcapana množica je prihajala ter trkala na vrata umetnosti. In ta vrata so se morala odpreti! A ko so se odprla, kaj čuda, da se je v njih pojavilo vse kaj druzega, kakor so pričakovali viSji desettisočniki! To je začelo sedaj drugo življenje! In od tega življenja se sedaj ne da ved ločiti umetnost Zato ima bodočnost le ona umet- nost, ki je prepojena s pristnim življenjem, z življenjem, ki ga ne žive le posamezniki, ali morda ta ali ona protežirana kasta, marveč z onim, katero žive najširji slojevi, najobsežnejše množice. Prav zato pa tudi ne more imeti bo-dočnvsti one vrste umetnost, ki se bavi samo s tem, da prisluškuje na najčudnejše vtripe in pojave pesnikove duše, in ki vse drugo človeštvo zaničuje in prezira do skrajnosti. Tudi taka umetnost se poj a vi ja med Slovenci. Ona pozna samo bolne rože, v njej nastopajo samo ljudje bledih, izse-sanih lic in tresočih kolen, izpiti in obrabljeni, trudni do skrajnosti, katerim se gabi čvrsti in sveži gozdni zrak, katerih ne veseli zelenje in cvetje travnikov, in ki nagibajo že k blaznosti. Okoli njih uvelih udov puhti kadilo, leži težki vonj po mošusu in ambri in jih ovija mehkužna odeja. In ti pisatelji so do dobra prepričani, da so edini oni umetniki po volji božji. Ogorčeno zamotajo vsako avtoriteto, a sami hočejo biti na vsak način avtoriteto, katerim bi se morali pokoriti stari in mladi. Gorje mu, kdor se jim postavi po robu! Svojih nenrastheničnih abnormalnostij se takrat prav lahko oproste* in izza hrbta Iz Krškega, 4. novembra. Velecenjeni gospod urednik! Z ozirom na notico v št 251. Vašega cenjenega lista prosim uljudno (upam, da si mi ni treba sklicevati na tisk. zakon), da blagovolite resnici na ljubo konštatovati, da ni res, „da se je baje gospa Pfeiferjeva sama obrnila do gospe Hočevarjeve, da naj ona vpliva, da bi delali za Viljema". To je popolnoma izmišljeno. Res je le, da sem govorila z gospo H. v obče o načinu in oblikah, katerih se poslužuje župan g. Romih pri agitaciji proti mojemu soprogu, posebno z naglašanjem, da, ako bi moj soprog zopet državnim poslancem izvoljen bil, moralo bi se mu poslej peazijo plačevati, o »vplivanju" itd. pa ne besedice ni bilo govora. Za Vašo prijaznost se Vam naprej zahva Ijujem in beležim z odličnim spoštovanjem Marija Pfeiferjeva. * * * Klerikalna surovost 1 Ko so se v nedeljo zvečer 28. pr. m. vračali gg. idrijski narodnjaki od volilnega shoda pri Sv. Treh Kraljih skozi Žire domov, bili so konec vasi, pri osojniškem mostu od nekaterih klerikalnih surovežev zavratno napadeni, oziroma bila jim je zagrajena cesta v dveh krajih tako, da, ako bi ne bili gospodje isto pravočasno zapazili, bila bi se lahko zgodila grozna nesreča; samo pazljivosti voznikov se je zahvaliti, da se ni zgodilo hujšega, kakor da so se pri prvem vozu poškodovali konji. Imena dotičnih surovežev še niso popolnoma znana, upati je pa, da se isti kmalu najdejo ter prejmejo za to zasluženo plačilo, kakor tudi taisti, kateri so jih v to našuntali. Eksmlsionar v stiskah. Pras 280/4/10. Slavno uredništvo »Slov. Naroda" v Ljubljani. Z ozirom na dopis »Eksmisionar v stiskah" v štev. 252 »Slov. Naroda" sprejmite na podlagi § 19. tisk. zak. sledeči popravek: „Ni res, da se je Štefan Habe požuril takoj za orožniki do preiskovalnega sodnika s prošnjo, naj njegove varovance iz zapora izpuste. Res pa je, da se z enako prošnjo ni nihče zglasil pri preiskovalnem sodniku Tudi ni res, da sodišče eksmisionarja ni še povabilo na zaslišanje, da si se je bilo mej sokrivci tudi njegovo ime imenovalo. Res pa je, da v ovadbi, vloženi na tukajšnjo sodišče od c. kr. orožništva, goški duhovnik ni nič omenjen in se tudi zoper njega le-sem do danes ni vložila nobena posebna ovadba. C. kr. okr. sodnija odd II. v Vipavi, dne 4. novembra 1900. Jurij Polenšek, c. kr. sodni adjunkt. V £Jubtj**ni, 5. novembra Proti obstrukciji. Češki konservativni veleposestnik dr. pl. Mettal Friwald je govoril te dni z dunajskim dopisnikom praške »Politik" ter dejal, da zadene češki narod, ako se lotijo prileti — „bomba". Takrat pa so ne ozirajo niti na levo, niti na desno, pozabijo vsako literarno dostojnost, postajajo celo osebni ter pihajo kakor razkačen gad nad vsem in vsakim, ki ne trobi v njihov rog. Prava umetnost ne potrebuje takih sredstev, saj si z lastno močjo pribori ugled! Ona vpliva na maso z nevzdržno silo, in protivijo se jej le oni, ki so sami abnormalni! Ali more biti res le kritika kake klike edino prava? V literaturi ima po mojem mnenju odločilno besedo — občinstvo. Kar odobruje izobražena večina, čemur se divijo tisoči, ki imajo zdrave možgane in trdne živce, to da bi kot nepravo ovrgla peščica osamljencev? Počasi, gospoda moja, vsakemu svoje, vsakemu pravico! — Le stopite enkrat doli iz svojih prestolov med občinstvo in videli bodete, česa si želi njegova pretežna večina. Ta večina je zdrava in čvrsta, ona hoče delati in živeti, zato pa išče tudi v umotvorih svojih umetnikov edino le — življenja, življenja z vsem veseljem in skrbjo, z vso slastjo in vsem trudom, z vsemi svetlimi in tudi temnimi stranmi. Zdravi realizem ostane gospodar in tudi, ako se umakne s posestva, se to more zgoditi le njegovi poslanci iznova obstrukcije, huda kazen, češki deželni zbor se ne skliče in vlada bo začela izvajati na politično in društveno življenje ter na časopisno svobodo najhujši policijski pritisk. Vlada iz-premeni za češko deželni volilni red ter doseže v deželnem zboru novo večino. Ako bi radi tega češki deželni zbor nikakor ne mogel poslovati, ga bo vlada poslala domov. Kar se potem s § 14. ali z drugimi sredstvi zgodi z dunajskim parlamentom, češkemu narodu ne bo na korist. Ako začno obstrukcijo nemške stranke, se parlament zapre, a drugo ostane vse pri starem. K večjemu izjavi vlada na to še, da je Avstrija mnogojezična država, v kateri je uradnik orgaa države, ne pa država domena uradništva. Večja »kazen" pa bi Nemcev ne zadela. Taka je bodočnost, ako začno obstrukcijo Čehi ali pa Nemci Zato naj češki volilci in njihovi kandidati resno premislijo stari pregovor: »Če dva storita isto, vendar ni isto." Vojna na Kitajskem. Poslaniki v Pekinu so se na predlog francoske vlade zjedinili za mirovna pogajanja na sledeče točke: Kaznovati se morajo glavni krivci, katere določijo zastopniki vlastij v Pekinu. Dovoz orožja na Kitajsko se prepove. Države, trgov, društva in privatne osebe dobe odškodnino. Poslaništva v Pekinu dobe stalno stražo. Porušijo se utrdbe luke Taku Dvoje ali troje točk na črti Tientsin - Pékin se vojaško zasede. Te zasedene točke so poslanikom vedno odprte. Ker je potrebno, da se iz-reko prizadete vlasti za te pogoje, bo preteklo pač še nekaj tednov, predno se bodo mogla nadaljevati mirovna pogajanja. Iz Čifuja poročajo, da je kitajski prestolonaslednik, čegar oče je princ Tuan, odstav ljen. Kitajski cesar se vrne v Pekin, cesarica - vdova pa ne, nego ostane v notranjih delih cesarstva skrita. Princ Tuan je ušel. Nekateri listi poročajo, da je utekel preoblečen kot kitajski duhovnik preko meje, drugi pa trdijo, da se je sam usmrtil. Italijansko vojaštvo je požgalo več boksarskih vasij v okolici Paotingfua. Tudi več boksarjev je bilo ubitih. Angleško konjeništvo je dospelo v ItŠan, kjer se mu je pridružilo nemško. Francoska kolona je zadela pri Sietšongu, južno Paotingfua, na odpor boksarjev ter imela pri tem velike izgube. 29. oktobra je nemško in angleško vojaštvo po hudem boju zavzelo forte Tseking-kuana. Boksarji so izgubili 50 mož. Nemški major Fôrster s šestorico mož je bil ranjen. General Campbell je dospel 31, oktobra v Renču ter vzel štiri utrdbe boksarjev z množico orožja, živil in mul. Polkovnik Retallick pa je pri Tsanpakou vzel devetero armiranih ladij. 1. t. m. je bil 10 klm sever novshodno Kaumisa boj, ter so bili boksarji tepeni. V južnih delih Kitajske so razpisane nagrade za glave glavnih rovarjev. Več jih je pobegnilo v Hongkong in Macao. 25 let stari prétendent Tiensuzan iz rodbine Ming je izdal proklamaci •j>, da je sedanjo cesarsko rodbino Mandžu odstaviti, da naj se odpravi ukaz, ki določa za vse Kitajce kito, ter da naj se tujci prepode iz notranjih delov cesarstva v obrežne kraje. začasno, prej ali slej se zopet povrne zmagovit in ovenčan ! Ker stojim torej na takem stališču, ne more biti drugače, nego da sem popolnoma prepričan: Kersnikov » Cyclamen" tudi zdaj še ni izgubil svoje velike vrednosti. In dasi smo že vajeni krepkejše hrane, vendar nas še vedno zadovolji. In zlasti naše ženstvo ga ve še prav dobro ceniti, in lahko rečem, da je Cyclamen najljubši slovenski roman naših gospa in gospodičen. Ne da se sicer tajiti, da kaže „Cyalamen" nekaj hib, ki bi izzivale kritiko, da se sem-tertja razvija nekoliko prisiljeno, da je prevelika uloga odmerjena slučaju, a v celoti je vendar delo, na katero smemo biti ponosni, katero je velike literarne vrednosti! Knjiga je opremljena najmoderneje in dela čast založniku. Želeli bi si samo, da bi se bil opustil Levčev pravopis, posebno še, ker ni povsod dosleden, in ker se do-zdaj razen Škrabca in Štrefclja ne ogreva zanj nihče ! Prav bi bilo in znamenje boljših dnij za lepo knjigo slovensko, ako bi ta čedni sešitek ležal na mizi vsake naše boljše hiše, pa bodisi kmetiške ali gospodske! Premec. Vojna v Južni Afriki. .Standardu" poročajo iz Pretorije 30. oktobra: S posebno proklamacijo je imenovan lord Kitchener šefom angle ških čet v Južni Afriki. .Daily Express" poroča, da smatrajo angleški uradni krogi vojaški položaj v Južni Afriki akutnim, ter da bode vojna trajala bržčas Se okoli Sest mesecev. Čete se zategadelj ne bodo zmanjSale. V Londonu se boje, da bodeta Botha in Dewet na kakem slabo utrjenem kraju napravila kaj takega, da se bo zanimanje Evrope za vojno oživilo iznova ter da se bode mislilo: Buri so premagani le na videz. 26. m. m. je vdrlo 300 Burov v Reddersburg (južno Bloemfonteina) ter ujelo vso posadko. Buri pa so pobrali le živila in streljivo ter posadko zopet izpustili. 1. t. m. je general Paget pri Ru stenburgu zgrabil oddelek Burov, ki so hoteli iti preko reke Vaal, da se pridružijo Dewetu. Angleži so imeli težak posel, kajti Buri so imeli dobre pozicije. Končno pa so preganjalcem ušli. Guverner Millner je posredoval, da se burski beguni vrnejo na svoja posestva. Buri pa se baje ustavljajo. Dr. Ley Is in trije zastopniki Burov so odpotovali iz Bruslja v Marseille, kjer sprejmo Kriigerja. Tam se vrši potem takoj konferenca glede nadaljnih diplomatičnih korakov. Krügerju se izroči adresa z 250 0G0 podpisi iz Francije, Belgije, Holan-dije, Nemčije in Rusije. Dopisi. Iz Ljubljane, 1. novembra. Klerikalci sodijo vse po svojem kopitu. Ker v svojih vrstah nimajo delavca, ki bi znal zapisati nekoliko logičnih stavkov, trdijo tudi to o druzib, njim nasprotnih strankah. To jim je nekak glavni argument, s katerim mislijo podreti v prah svojega političnega nasprotnika s prvim mahljejem. »Slovencu" bodi povedano v tolažilo, da so vse tri dopise pisale žuljave delavčeve roke, roke delavca, ki pripozna odkrito, da dotične stranke, ki stavijo zahtevo splošne, jednake in direktne volilne pravice v prvo vrsto, naj se imenujejo krSČansko-socialne in socialno-demo-kratične, nimajo druzega namena, kakor delavce voditi za nos. Kdor ima splošno volilno pravo kot kardinalno točko v svojem programu, noče druzega kakor odvrniti po zornost delavcev od perečih gospodarskih vprašanj, noče druzega, kakor svojim strankinim korifejam preskrbeti dobro pla čane sedeže v državnem zboru. Mlademu, nevednemu »Slovencevemu" sooiologu ni znano, da so si delavci v Avstriji zavaro valnico proti nezgodam, zavarovanje v slučaju bolezni in druge pičle preosnove v varstvo delavcev priborili, ne da bi imeli volilno pravo. Njemu ni znano, da je za hteval boj za splošno volilno pravi nebroj žrtev v delavskih vrstah, da so delavci sedeli mesece in leta v ječi. Ko se je slednjič vrgla oglodana kost delavcem, mesto sploS nega, jednakega, direktnega volilnega prava, tedaj so aocialnodemokratični vodje umeli ta boj zanesti v drugo strujo, in vedeli so tudi zakaj. Sedaj pa hočejo klerikalci stari .švindel" socialno demokratičnih vodij za volilno pravo na novo pogreti. Ako bi se boj za gospodarske preosnove tako trdovratno vodil, kakor se je bil za volilno pravo, boj, ki je stal delavcev na stotine eksistenc, tedaj bi delavci *iveli v povsem druži h raz merah, kakor žive dandanes V političnem boju je pa le dotični močan, ki ima krepko gospodarsko podlago. Vsled tega hočejo kle rikalci naj prvo v političnem boju absorbirati vsa moči delavcev, da bi jih potem tem lažje zasužnjili, da bi jih spravili v popolno gospodarsko sužnjost. Gospodarsko odvisen delavec mora rad ali nerad svojim vodjem slediti tudi na političnem polju, to vedo klerikalci predobro. Ne kruha, ne gospodarskih preosnov, le volilno pravo dobiš, delavec, to je geslo klerikalcev. Da, tudi kruha dobiš — v naših konsumnih druStvih, ki so farovSka akcionarna podjetja! Ko smo po konsumnih društvih in naših gospodarskih zadrugah iztisnili zadnji krajcar iz tvojega delavskega žepa, potem nas bodeš rad volil, če tudi bodeš vedel delaveo, da smo klerikalci tvoji nasprotniki. Ti si gospodarski preslab in udati se boš moral. Delavoi se pa nočemo udati ne črnim, ne rudečim teroristom Mi hočemo iste politične pravice, katere uživajo drugi naši sodržavljani. Mi zahtevamo splošno, jednako, direktno in tajno volilno pravo, a ne kot glavno točko zahtev. Mi hočemo gospodarskih preosnov v prvi vrsti. Ker vemo, da se bode narodna napredna stranka ne le za na«, temveč za ves narod borila na gospodarskem in političnem polju, vsled tega pojdemo tudi za njo v peti kuriji v boj. Ker hoče stranka poslati v državni zbor tudi take može, ki imajo neupognjen tilnik tudi napram ministrskim predsednikom, ki imajo resno voljo zastopati naše težnje in želje bodemo storili, kar je v naših močeh, da ji pripomoreoio na dan volitve do zmage. Delavec. Iz Belokrajine. Bliža se čas volitev v državni zbor. Klerikalci že prav pridno obdelujejo našega ubozega kmeta. Slepa pokorščina, strah in nevednost našega kmeta služi tem Črnim možem prav dobro v agitacijsko svrho Dj odkupa bere, tega nebodig* treba spomina iz za časa tlake in kmetskega suženjstva, gotovo ne pride, ako bode volil naš km-it one Pfciferje in Šušter-Siče, ki bi rajši glavo zgubili, kakor bi le mezinec vzdignili, da bi bil enkrat vendar ubogi kmet prost beračev v duhovski suknji. Sramotno je gledati, kako duhovnik berači merice žita od ubozega kmeta, da hrani potem svojih sto in več kokoši za svoj in svoje kuharice trebuh. Ako bi ti gospodje le količkaj srama imeli, bi gotovo kot akademično izobraženi možje ne »fehtali* žita za svoje kokoši in pure od hiše do hiše, ampak bi sami zahtevali odkup bere. Verujte, da gospodje ne plešejo okoli kmeta zaradi vere pred volitvijo, ampak zaradi bere in nadvlade in to na ljubo svojim kokoškam, katerih bi brez bednega žita gotovo ne kokodakalo na stegne okoli faroža. Kmet, ako hočeš biti prost beračenja teh gospodov, voli može, ki te bodo tako zastopali, kakor bo tebi in ne, kakor bode fajmoStrovim kokoSim dobro. Ako pa tudi sedaj, ko so upeljane tajne volitve, ko te fajmoštri in kapelam ne morejo več preganjati, ker nisi po njihovo volil, izbereš Pleiferja in ne Ivana Globočnika kmeta, ter izbereš zagrizenega klerikalca Šušteršiča in ne naprednega Luko Jelenca, potem ne godrnjaj in ne toži o veliki farovški beri, nego bodi potrpežljiv in daj še s kupčkom merico, da bodo fa-rovške kokoši mastneje. pa bila tvoja deca lačna črnega kruha. Kakor si bodeš postlal dragi moj, — tako bodeš ležal. Naši stari so rekli: „Ako se ti vsede pop na suknjo, odreži jo, a iz pod njega je ne vleči." Torej, Belokranjci, ne pajdašite se s popi, ampak na dan volitve s pogumom pridite na volišče in volite v peti kuriji Luko Jelenca, v kmetskih skupinah pa Ivana Glo bočnika kmeta. S tem odrežete nadvlado popom, ter postanete samostojni in prosti boste farovških kokoši Kmet. Dnevne vesti 7 L j u b 11 a u i 5. novembra. — Osebne vesti. Deželni glavar goriški dr. Alojzij vitez Pajer je dobil komturjev križec Leopoldovega reda, dež. glavarja namestnik dr. Anton Gregorčič in dež. odbornik dr. J o s. Abram sta dobila red železne krone tretje vrste. Nadalje so med drugimi dobili: viteški križec Franc Jožefovega reda veleposestnik gosp. Josip Fabiani v Kobdilu: zlati zaslužni križec: nadučitelj g. Anton Jakobi v Gorici, župan g. Anton pl. M o na r i v Šempasu in vpokojeni duhovnik g. Josip Mašera v Tolminu; srebrni zaslužni križec: župan v Povirju g A. Kocjan, župan v Logu g. Martin černuta in načelnik cestnega odbora v Komnu gosp. Josip Kovačič, Elizabetin red je dobila poštarica v Sežani g. Evfemija Mahor č i č; srebrni zaslužni križec s krono so dobili: župan v Škrbini g. Josip Pipan, župan v Trnovem g. Fr. Peršič, župan v Št. Andrežu g. Andrej Lutman, naduči telj v Nabrežini g. Fr. Tomšič, učitelj v Breginju gosp. Anton Stres in župan v Šebreljah g. Andrej Rejc. — ,,Narod" v službi zidovstva. Da je to gola krvava istina, to nam je v veliko grozo »Slovenec" dokazal. Dokaz pa se mu je posrečil zadnjo soboto. Vdinjani smo pri židovstvu, ker baje molčimo o Hilsnerjevi razpravi, ali prav za prav, ker o ti razpravi ne priobčujemo tistih obširnih poročil, s kojim se odlikujejo protiži-dovski Luegerjevi listi. Tudi ^Slovenec" ne prinaša takih poročil, a njemu to nič ne škoduje! Pri nas je pa drugače, mi smo zategadelj hlapci zidovstva! Ali vprašati se pa moramo le, ali je omenjena razprava za Slovence res tolikega pomena, da bi slovenski listi o ničem drugem ne smeli pisati, nego o nji? Tam gori nekje na Češkem stoji pred svojimi sodniki morilec, kakor jih je bilo že več na svetu. Saj so še na papeževem prestolu sedeli morilci, in zgodovina pozna marsikaterega morilca, ki je smel s škofovsko mitro pokrivati svojo glavo ! Vsak stan je imel svoje mo rilce, in tudi v bodoče jih bode imel. Vsikdar pa se nam, kadar pritirajo morilca pred sodišče, kaže eden in isti prizor. Morilec napenja vse moči, da bi rešil svoj vrat pred konopcem, tožitelj pa se zopet trudi, da bi ravno isti vrat spravil v ko-nopec! Ta boj je dostikrat zanimiv, posebno za juiiste; vsekako pa je ostudno, če se vmes vtika katoliški duhovnik, ter se pri tem tako obnaša, da se mu vidi, kako teško že čaka, da bi prej kot prej koga obesili. Za tako človekoljubje nimamo pojma, ter ga radi prepuščamo „S!ovenčevim" gospodom. Zanašamo se, da si pravica pribori tudi v Pisku svojo satisfakcijo, da si pri tem ne moremo pojmiti, v kaki zvezi da bi bila Hilsnerjeva pravda s Slovenstvom, v kojega službi je naš list. Kadar pa bodo Hils-nerja obešali, ne bodemo prav nič proti temu imeli, če se rudeči k o-rarji „Slo vence vi" vdinjajo za hlapce pri rudečem praškem krvniku, ter mu pri obešanju pomagajo! — Shod soeljalnih demokratov. Piše se nam: Rdeč* lepaki so naznanjali, da bode v nedefjo v steklenem salonu kazin-ske restavracije volilni shod, na katerem bode govoril socialno demokratični kandidatka peto kurijo, katerega so nekatere avtoritete v stranki spoznale usposobljenega za ta vzvišeni poklic. Pohiteli smo torej na shod, da slišimo, kako se bode tolmačil program stranke, ki je zapisala na svojo zastavo jednakost, bratstvo in svobodo, a te besede pa že kmalu po porodu odložila v staro obrabljeno šaro. Pripoznati moramo, da nam ni bilo žal. Culi smo mnogo besed, mnogo starih fraz, ki vlečejo le še tam, kjer se malo misli in le pleše na višje povelje. Pogrešali smo pa logike in znanstvenega utemeljenja v kandidatovem govoru. G. Kopač je neki hotel dokazati, da so ,,dohtarji" nekaki škodljivi Člani današnje človeške družbe, ker baje preveč zaslužijo. Povedati je hotel, kako bi se ti „škodljivci" odstranili, a povedal pa vendar ni, dasi smo pričakovali željno rešitev te zagonetke. Morda je mislil kandidat, da bi bilo bolje, *e bi dijete, katere je predbacival nekemu zagovorniku v neki železniški aferi v Ljubljani, našle pot v malho socialnodemokra ličnih papežev in škofov. Potem ne bi bilo potrebno pobirati po blokih davka, ki baje služi za osvoboditev proletarjata iz duševne m gospodarske sužnosti, ki pa v resnici ?roletarijatu kuje še hujše spone in okove, kakor jih nosi dandanes. Kandidat je kaj širokoustno povdarjal, da je socialno demokratična stranka proletarska stranka, češ, da v vseh druzih so „dohtarji" in „štu-dirani" ljudje, ki ne vedo, kaj delavec v tvornicah trpi. Tu nas je pa kandidat — oprostite, da rabimo njegov izraz — malce preveč potegnil za nos. Odkar se je ustanovila peta kurija, se množe „dohtarji" in drugi študirani ljudje v stranki, kakor gobe ?o dežju v gozdu. Naobratno pa stranka — socialno demokratične avtoritete — proglase vsakega delavca anarhistom ali pa kršč. socialistom, ki se takemu naraščaju v stranki vpira, kojega ni rodilo prepričanje, temveč le ljubezen do mandatov v državnem zboru. Pri prokletstvu so mero-dajni razni razlogi. Če je delavec zelo nevaren, — trhlim temeljem stranke, je anarhist. Tedaj poseže policija vmes. Delavec gre za nekoliko tednov ali mesecev 7 preiskovalni zapor in to vpliva strašilno ^a druge ovčice, ki so pričele dvomiti o nezmotljivosti socialno demokratičnih papežev. Če je pa delavec nevarnež druge vrste, tedaj se ga proglasi krščanskim so-clalistom, da se ga moralično ubije. — če ? Kopač meni, da .dohtarji" in študirani Jjudje v druzih strankah ne poznajo delav-sk*ga tužnega stanja, tedaj logično tudi socialno demokratični .dohtarji" kandi-atje ne poznajo delavskih muk in srag. afeaJ je neki socialno demokratična stranka postavila kandidatom toliko dok- tarjev, urednikov, pisateljev itd? ali je morda te čez noč razsvetlil sv. duh ? Takih govornikovih nezmislij bi navedli lahko še več. Postali bi preobširni. Omeniti hočemo še neki važni dogodek na shodu. Ko je g. Lanter stavil predlog, naj se oktroiranemu kandidatu izroči zaupnico, ter je kandidat po volji centralnega odbora pričel govoriti v nemškem jeziku — češ, ker smo mednarodni — zapustila jo polovica poslušalcev salon. G. Kopač je dobil zaupnico, toda le od mož, kojim so socialno demokratični vodje isto tako omračili um z edino zveličavnim socialno demokratičnim programom, kakor naši klerikalci tercijalkam. — Neodvisni delavci. — Quousque tandem .... Preteklo soboto popoludne je imelo klerikalno dijaštvo ljubljansko .shod" v »Katoliškem rokodelskem domu". Ker se je lani, ko se je svobodomiselno dijaštvo le nekoliko ganilo, na stopilo proti njemu z drakonično strogostjo, moramo pač vprašati, kako to, da se nihče ne spomni disciplinarnega reda glede onih dijakov, katere fanatizuje par ljubljanskih črnuhov ? — Hvaležnost kardinala Missie. Iz Kandije pri Novem mestu se nam piše: Pred nekaj leti je v bolnici v Kandiji umrl neki umirovljeni župnik Jaklič. Služil je v Istri in si pridobil čedno premoženje v denarju. Zapustil je kacih štirideset tisoč goldinarjev. Glavni njegov dedič je bil tedanji ljubljanski knezoškof, sedanji kardinal dr. Missia. ... Za svečico na grob na vseh svetnikov dan dobi vsak revež potrebne vinarje, in če bi jih moral priberačiti Tudi največjega reveža grob je vsaj malo zrahljan in prirejen za praznik vseh svetnikov. Grob tistega župnika Jakliča, ki je svojemu škofu zapustil tako lepe tisočake, pa je tudi ta dan bil ves zaraščen in poteptan. Na tem grobu ni bilo na vseh svetnikov dan ne jedne svečice. Kardinalov hvaležni spomin! — Slovensko gledališče. Dobra volja je posebno ob nedeljah veliko vredna, ali vsega tudi ne naredi. Tako smo si sinoči rekli po prvem dejanju »Puščavniko-vega zvončka", ki mu je manjkalo popolnih poskušenj. To se na odru vedno maščuje, posebno pa še pri operi. G. kapelnik menda ne bo vsega zmagoval. Predstava bila je sicer za nedeljsko dobra. Zopet smo se naslajali ob dobri godbi, posebno pa ob krasni Rozi, ki jo je bilo včeraj zopet ve selje gledati. Čudimo se, kje je ta domača pevka hodila v pevsko šolo. Predenje glasu, pevsko frazo in artikulacijo razume ta mala pevska mojsterca izvrstno, in kar se tiče samostojnega vatvarjenja, se v tem oziru marsikak tako imenovani »izšolani pevec" pri njej lahko kaj navadi. Nekaj, kar pomaga pevki in igri zmerom do zmage, je tudi unema in resnost, ki jo ta vedno pridnejša pevki posveča muzikalični in igralski ulogi. Le ti dve igralski lastnosti pripomoreta v gledališču do popolne iluzije, ki je za umetniško vživanje vedno potrebna. V tem oziru je g, Pola-k o v a naredila, da je popolnom t podrl posebno drugi prizor drugega dajanja. Tu utopila se je pevka tako popolnima v mu-zikališki občutek, da se nismo naslajali ob njenem naslajanju nič manj kot ob krasni glasbi. Takim igralcem spoštovanje. — Popoldan igrali so »Mlinarja* in so bili par-terno stojišče in galerijski prostori natlačeni; tudi ostalo gledališče je bilo prav dobro obiskano. Igralo se je boljše kot zadnjič. — Poročil se je danes opoludne v šentpeterski cerkvi odvetniški kandidat g. dr. Ivan Milan Hribar z gdčno. Berto Šleglovo Poročil ju je gospod Spinčič. Novoporočencema naše iskrene čestitke! — Klerikalno gospodarstvo. Med goriškimi klerikalci se odlikujeta zlasti dva brata, ki slišita na ime Pavlice. Oba sta duhovnika in doktorja svetega pisma in zastopnika najhujšega klerika-lizma. Njiju oče je v Rihembergu župan in seveda tudi hud klerikalec. Sedaj je „Soča" spravila na dan celo vrsto škandaloznih stvari iz delovanja tega klerikalnega župana. Ti klerikalci so pač povsod jednaki poštenjaki. — Aretovan agitator. V Opatiji so aretovali znanega lahonskega agitatorja dr. Krsti da zaradi goljufije. Lahoni iz Vo-loške so že intervenirali pri dri. pravdni štvu in pri dež sodniji v Trsta, da bi se Krstic izpustil iz preiskovalnega zapora. — Premogokop v Kočevju. Trbo veljska družba hoče razširiti kopanje premoga v Kočevju, in bo vsled tega pomnožila število delavcev. Večji oddelek delavcev je že prišel v Kočevje. Društvo je najelo Italijane iz Abruc in hoče sezidati letos štiri, prihodnje leto pa deset delavskih hiš. — Novo gasilno društvo se snuje v Stražišču pri Kranju Občinski zasto je dovolil v ta namen 400 K. — Predavanje o alkoholizmu. V so boto zvečer je v veliki dvorani v »Mestnem domu" predaval gosp. dr. Ivan Robida o alkoholizmu. Predavatelj je vprašanje o alkoholizmu vsestransko korenito in tako zanimivo pojasnil, da je pač le obžalovati, da udeležba ni bila večja i — Mestna hranilnica v Novem mestu. V mesecu oktobru 1900 je 238 strank vložilo 49 335 K 35 vin, 142 strank vzdignilo 39585 K 27 vin., torej več vložilo 9750 K 08 vin., 10 strankam se je izplačalo posojil 14 400 K, stanje vlog 1,488 981 K 24 vin.. denarni promet 198 816 K 37 vin — Akad. tehn. društvo „Triglav" v Gradcu ima v sredo, dne 7. novemora t. 1. svoje druge redno občno zborovanje v zimskem tečaju 1900/1901. Lokal: „Zum wilden Mann" — Jakominigasse. Začetek ob 8. uri zvečer. Gosti dobro došli! Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega zborovanja. 2. Čitanje zapisnika bratskega društva .Slovenije". 3 Poročilo odbele-opoštovanemu ženstvu, liatezo zahteva o Kako odločnostjo po vöefo pzodajatnicalt najine testenine. %> vocrn spoštovanjem Žniderjjie % Ualeneie. cliiz,. cBiotxica, d ofito&tu 1900. (880—28) Spretna Šivilja kakor tudi ena VLŽezilsaL se takoj sprejmeta za dlje časa (2276—1) v Študentovskih ulicah št. 13. Css. kr. avstrijski £j& toavni žiliznici. z gospodarskim poslopjem in dvoriščem, njiva od hiše 200 metrov oddaljena, ki meri 1 oral, in solastninske pravice. H ša leži v sredini trga, je jako i ri pravna za trgovino in gostilno, v kateri s>e j je ta obrt že nad 50 let izvrševala, in je v jako dobrem stanu. Polovica kupnine lahko ostane na posestvu zastavno pravno zavarovana Natančneja pojasnila daje Fran Sbrizaj, posestnik v Senožečah. (2255—3) Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. oktobra 1900. leta. Odhod iz Ljubljane juž. kol. Proga čez Trbiž. Ob 12. uri 5 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno ; cez Selzthal v Aussee, Solnograd; čez Klein-Reiflmg v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 17 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dnnaj; čez Selzthal v Solnograd, Inomost, cez Amstetten na Dunaj. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih v Line. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osohni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljnbno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz; čez Klein Roifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Proga v Novo mesto in v Kočevje. Osobni vlaki: Ob ti. uri 54 m zjutraj, ob 1. uri 5 m popoludne, ob H. uri 55 m zvečer. Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga iz Trbiža. Ob 5. uri 15 m zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Bu-dejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Aasseea, Ljubna, Celovca, Beljaka Franzensfeste. — Ob ti. uri IH m dopoludne os lun vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Budejevir, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Geneve, Cunha, Bregenca. Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gastein?' Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 38 m popoludne osobni vlak z Danaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. V oktobra in aprilu ob nedeljah in praznikih iz Linca. — Proga iz Novega mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 21 m zjutraj, ob 2. uri 34 m popoludne in ob 8. uri 48 m zvečer. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Ob 7. nri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer. — Prihod v LJubljano drž. kol. iz Kamnika. Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 8 ru dopoludne, ob ti. uri 10 m zvečer. Fave di morti! Štrnce za Vseli svetili dan Haches-paštete se dobivajo vedno sveže (2235-5) v R. Kirbisch-a slaščičarni Kongresni trg, v Ljubljani. Stanovanje s 3 sobami, kabinetom, z vsemi pritiklinami v izobilji, odda se v moderni novi vili v Spodnji šiški št. 107 s februvarjem p. 1. Poizvedbe v gorenji vili. (2277—1> Pisarja (stenografi imajo prednost) sprejme takoj dr. Alojxij Kraut (2262—2) odvetnik v Celovcu. Stanovanje v drugem nadstropju štev. 4 na Valva-zorjevem trgu, z dvema sobama in pritiklinami se odda z februvarjem 1901. Pozve se v pisarni Filipa Zupančiča, Rimska cesta št 20 (2272—2> Vrtnarica izučena v slovenskem in nemškem jeziku,, s skuSnjo v nemškem jeziku, Išče službe kot vzgojiteljica. Ponudbe pod „št. 18" poste restante Celje. (2253—3; Kanclist konceptna moč, obeh dež. jezikov zmožen, v vseh odvetniških in notarskih opra vilih verzlran perf. Stenograf z najboljšim spričevali Išče službe, & Več pove upravn. „Slov. Naroda". priznano najboljšega izdelka za rodbine in obrtnike priporoča IVAN JAZ zaloga šivalnlli stporjev Ljubljana, Dunajska cesta št. 17. Ako se zahtevu, pošljem cenike brezplačno pa poštnine prosto. (2075—5) Pritlično stanovanje z dvema sobama in pritiklinami v b št. 4 na Valvazorjevem trgu se takoj odda. — Isto je porabno tudi za. pro-dajalnico. Poizve se v pisarni g F. Supančič-a, Rimska cesta št. 20. (2273—2) Di*ag& rojaki Z V izboljšanje Vašega počutja se Vam prav toplo priporoča, zjutraj in zvečer zavžiti samo eno čašico pristnega «1. Hlauer-jevciru „Triglav-a" iz planinskih zelišč pripravljenega. Brez dvojbe je to najboljši domači pridelek ki nadkriljuje vse inozemske špecijalitete v oh in učinku. (2023—30) Odlikovan je z zlato Mvetlnjo v Parizu. Preskušali so ga: Prof. Dr. L. Rossler. ravnate: Dr. E. Meissl, prof. B. Knapit3ch. Edniund Kavčič Prešernove ulice, nasproti glavne pošte Poštna hranilnica ček štev. 849.086. Telefon štev. 135. Glavna slovenska hranilnica in posojilnica registrovana zadruga z neomejeno zavezo pisarna: na Kongresnem trgu št. 14, Souvanova hiša, v Ljubljan sprejema In izplačuje hranilne vloge in obrestuje po 4l2°|o od dne vložitve do dne vzdige brez odbitka in brez odpove«!!. Uradne ure od 8—12 dopoldne in od 3—6 popoldne. Hranilnične knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo (1933-8) Ur. M- Hudnik^ predsednik. Velika vojaško-invafidska loterija v zlatu in srebru. Glavni dobitek eo.ooo Žrebanje že v soboto kron. v gotovem denarju 20° 0 manj. (2051—14) Invalidske srečke ä 1 krono priporočat «JT. C?. MAVEK v Ljubljani. t »Ljubljanska kreditna banka" v Ljubljani iTa.Jac-a.p ln. procLscja, vseh vrst rent, državnih papirjev, zastavnih pisem, srečk, novcev, valut i. t. d. po najkulant-nejfiih pogojih. (1877—44) Posojila na vrednostne papirje proti nizkim obrestim. Zavarovanje proti kuizni izgubi. Promese k vsem žrebanjem. Sprejexnarxje ciezxarzxln. -vlog na vložne knjižice, na tekoči račnn in na giro-konto s 4% obrestovanjem od dne vloge do dne vzdiga. Eskompt zaa.ez3.jic najknlantneje. Borzna naročila. __9 Izdajatelj in odgovorni uradnik: Josip Nolli Laatnina in tiak .Narodna Tiskarna*