POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
<
Leto IV. — Štev. 32 CENA 8 DIN
Ureja uredniški odbor — Glavni urednik Štrukelj Karel — Naslov uredništva In uprave: »Posavski tednik«. Krško 56 — Telefon 33 — Čekovni račun pri NB FRLJ Krško, štev 615-T-145	— Tiska
Mariborska tiskarna — Celoletna naročnina 350 polletna 180, četrtletna 90 dinarjev — »Posavski tednik« izhaja enkrat tedensko
KRŠKO, DNE 15. AVGUSTA 1953
posavsHivz
■mm
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI OKRAJA K k» a u
S&s .ovijamo desetletni perspektivni plan raivoja gospodarstva
Beseda »plan« n; nič kaj pri-: ljubljena. Temu je vzrok to, da smo jih sila veliko sestavili, in to na način, ki ni mogel vplivati na to, da bi bili vsi uresničeni. Mnenje, da je plan že plan, če ima toliko in toliko strani in da je v njem določeno število številk, je bilo že kar udomačeno. Ko so jih sestavljali, so že vnaprej vedeli, da od vsega dela ne bo veliko haska. Prav zaradi tega so takemu delu posvečali vse premalo pozornosti in resnosti. Sami so pripomogli k temu, da so bili taki plani le vsota potreb in številk, manjkalo pa jim je bistva.
Mislim, da je treba odnos do sestavljanja planov v bistvu izpremeniti. Se bolj prav pa je, čf namesto o planih govorimo o načrtu našega dela. Na prvi pogled je med tema dvema pojmoma le majhna razlika, v resnici pa je razlika velika. Zelo težko pa je danes govoriti, da bomo v nekaj letih naredili to ali ono, na primer zgradili mostove, stavbe ali zgradili melioracijski sistem na Krškem polju. To je odvisno od mnogih činiteljev, predvsem od finančnih sredstev, od zalog materiala, od splošnega gospodarskega položaja skupnosti. Ne bi bilo torej prav, če bi se pri sestavljanju tega perspektivnega pla-
vil? Tega nočem, niti ne trdim, da so te napake tolike, da se ne dajo pravočasno popraviti, ali pa, da se iz teh napak za bodoče ne da ničesar naučiti. Dosedanje napake nam morajo biti namreč pri sestavljanju našega bodočega programa veliko opozorilo in vodilo.
Okrajni ljudski odbor je na primer dovolil in sprejel sklep, da se nekaterim našim gospodarskim podjetjem dovoli kredit za investicije. Določil je zneske in podjetja, obenem pa je sprejel odlok, kako se bodo sklepale pogodbe, na podlagi katerih bodo podjetja kredite lahko izkoristila. Predvsem je potrebno, da imajo podjetja gradbeni načrt, iz katerega mora biti razvidna gospodarska utemeljenost, predračuni in poleg vsega splošna družbena korist teh investicij. Sredstva so na razpolago, toda podjetja jih ne morejo izkoriščati, čeprav smo blizu konca sezone oziroma proračunskega leta. Zakaj ga ne morejo izkoristiti? Zato, ker nimajo na razpolago gori navedenih dokumentov in jim zarad: tega komisija, ki naj bi te dokumente pregledala in ocenila kredita ne more odobriti. Če b mi takrat, ko smo se pogovarjali o tem, katera podjetja na kredit dobe, premislili, če imajo ta podjetja vse, kar je potreb-
veda odvisna hitrost razvoja, kvantiteta in kvaliteta. Gre torej za to, če hoče naš gospodarski program uravnavati te ekonomske zakone, da uredimo tudi pregled naših proizvajalnih sredstev (od katerih je odvisen tempo razvoja proizvodnje, njihova kvaliteta in kvantiteta) ter naše proizvodne odnose v družbi (od katerih je odvisno, kdo je lastnik proizvajalnih sredstev in predmetov proizvodnje). Torej bo za sestavo načrta potrebno upoštevati tole:
a)	analizo sedanjega stanja v gospodarstvu;
b)	analizo pogojev, v katerih se gospodarstvo razvija;
c)	analizo stanja proizvajalnih sredstev in proizvodnih odnosov v družbi, v kakršni se bo gospodarstvo razvijalo.
Pri sestavi našega gospodarskega načrta, ki bo v glavnem obsegal gospodarstvo v poljedelstvu, vinogradništvu, sadjarstvu, živinoreji in turizmu, bomo morali upoštevati te elemente. Zakadi tega ta načrt ne bo imel značilnosti nekdanjih planov, pač pa bo res odpiral široko perspektivo, ki bo seveda odvisna od zagotovitve materialnih pogojev, toda to ni sestavni del načrta v tem smislu, pač pa stvar naporov, da se ta sredstva najprej ustvarijo in tako zagotovijo. Brez dvoma pa bo kasneje, ko bo program ustvarjen mnogo laže govoriti o ustvarjanju sredstev, icer jih bodo objekti ali proizvodnja, ki bo produkt načrta, sama po sebi pomagala ustvarjati.	ji.
Pres ojo ne Pr morskem -
na več a let< šnja polit čna manifestacija
Proslave na Okroglici se bo predvidoma udeležilo 150 tisoč do 200 tisoč ljudi.
Slavnostno zborovanje bo na Okroglici na mali vzpetini v bližini gozda. Udeleženci, ki bodo prispeli z vlakom, bodo imeli do tja največ pol ure hoda. Proslava se bo pričela že v soboto, 5. septembra zvečer.
Ta dan bodo vozili številni posebni vlaki s 75-odst. popustom na vseh progah. Vlaki se bodo ustavljali med postajama Volčja draga in Prvačina, kjer bo urejeno začasno postajališče s prometnim uradom in vsemi potrebnimi napravami. 1
Tudi naš okraj se bo v častnem številu udeležil proslave 10-letnice ustanovitve primorskih brigad. Po vseh krajih se ustanavljajo odbori, ki zbirajo prijavljence za udeležbo na proslavi. Pohitite z delom in izkoristite ugodno priložnost, da si ogledate našo sončno Goriško!
¥ Moskvi s pet sprememba v t?Iodi
Po poročilih radia Moskve je Vrhovni svet ZSSR izdal vrsto I ukazov v zvezi s spremembami
v sovjetski vladi. Poleg ukaza o »zločinskem in antidržavnem ravnanju Berije«, o imenovanju
na držali stare šablone ter na- — ,—.	----
tančno določali roke in vsote! no za koriščenje tega kredita denarja, ki so potrebne za do- ' bi verjetno kreditov okrajni vršitev planiranih objektov. S| ljudski odbor ne odobril bre-
tem pa ne mislim trditi, da je perspektivni načrt nepotreben, toda kakor hitro govorimo, da mora biti naš načrt sestavljen pod vidikom, da mu ne moremo dokončno odrediti roka in načina izvršitve, potem lahko govorimo le o našem načrtu, ki ga je treba izvršiti v takem in takem obdobju, kj pa časovno ni popolnoma določeno. In prav zaradi tega, ker smo doslej imeli mnogo detajlno izdelanih številčnih planov, nismo pa imeli načrta za razvoj našega gospodarstva. naletimo dnevno pri našem konkretnem delu na toliko težav, da nam že sedaj resno ogrožajo izvršitev nekaterih temeljnih postavk našega letošnjega družbenega načrta.
Ali morda ne postavljam stvari preveč resno in črno? Ali hočem morda po stari navadi kritiziranja iskati samo negativnih plati v našem dosedanjem delu, misleč, da sem s tem vse napra-
natančnega analiziranja vseh teh elementov. No, takih primerov bi lahko navedel še več, mislim pa, da že ti osvetljujejo dejstvo da smo takim stvarem posvečal: premalo pozornosti.
Naš desetletni načrt za razvoj gospodarstva mora upoštevati da ni naša naloga le registrirati potrebe, k; so na vseh področjih gospodarstva brez dvoma zelo velike. Predvsem je za sestavo načrta treba natančne in dokumentarne analize gospodarskega področja, ki je predmet analize. Tudi ta analiza ne more biti le registrator, temveč mora vsebovati vse bistvene elemente razvoja tistega področja. Vemo, da je razvoj določen po ekonomskih zakonih, ki jih ni mogoče nasilno izpreminjati Proizvodnja (ki je v bistvu predmet, ki ga načrt vsebuje) tega ali onega področja gospodarstva gre svojo pot naprej, od naših posegov v ta razvoj pa je se-
Organizacije ZK v. smislu pisma CR ZK! iMšniejo svoje Cele
Kakor povsod, so tudi v našem okraju organizacije ZK skrbno ( predelale pismo CK ZKJ, kri-., tično pretresle svoje delo ter pričele odpravljati svoje sla-, bosti.
Na Senovem so komunisti že j dvakrat na svojih sestankih študirali pismo in ga konkretizirali na domače prilike. Vsj člani pozdravljajo tg pismo CK ZKJ, ker je pokazalo, da komunisti s takimi slabostmi ne morejo biti nosilci naprednih idej med množicami. Grajali so tiste Cia- j ne ZK v svoji organizaciji, ki ne delajo aktivno v množičnih organizacijah in društvih in tiste, ki se za ideološko izgradnjo ne zanimajo, ne čitajo časopisov in druge literature ter zaradi tega zaostajajo za našo stvarnostjo. Na sestankih so sprejeli tudi več ustrezajočih sklepov, ki so jih pričeli izvajati.
Na Bizeljskim so komunisti razpravljali 0 pismu CK ZKJ skupno z osnovno organizacijo v Orešju Ob tem so med dru- ‘ gim ugotovili, da vlada v orga-
nizacijah zadnje čase neka mlačnost, da je borbenost v delu popustila itd. Člani so sami zahtevali, da se temu napravi konec, da se odločno razčisti z vsem tistim, kar je pasiviziralo komuniste. Ugotovili so tudi, da je neaktivnost nekaterih komunistov vzrok, da so ti odtrgani od množic. Sklenili so izboljšati politično delo, ga povezati z reševanjem gospodarskih in drugih problemov, ki jih na terenu ni malo.
Dobro so predelali pismo CK ZKJ in v zvezi z njim tudi svoje lastne probleme v organizacijah ZK Leskovec. 2e nekaj časa imajo skoraj vsak večer kakšno sejo ali sestanek, kjer urejajo probleme v posameznih organizacijah. Zlasti so se zavzeli za aktivizacijo SZDL. V naslednjih dneh bodo imeli člani SZDL zborovanje, kjer bodo tolmačili nove zakone, zlasti zakon o volitvah in dolžnostih ljudskih poslancev.
Iz organizacije ZK so izključili 6 članov, ki so bili v svo-
OKRAJNA GOSPODARSKA RAZSTAVA
v Krškem bo od 16. do 24 avgusta 1953 NA RAZSTAVI BO PR KAZANO:
INDUSTRIJA
OBRT,
KMETIJSTVO IN ZADRUŽNIŠTVO,
gozdarstvo,
KOMUNALNA DEJAVNOST,
ZDRAVSTVO IN HIGIENA,
GASILSTVO, LOV, PAZ itd.
Kmetijstvo bo prikazano v luči desetletnega načrta za pospeševanje kmetijstva. Tu bomo lahko videli vse panoge kmetijstva, vse vrste kmetijskih strojev in drugih sredstev za pospeševanje.
Svoje proizvode bodo pokazala tudi zadružna in medzadružna podjetja. Vinarska podjetja pa organizirajo pokušnjo najrazličnejših pristnih domačih vin.
Obrtniki bodo prikazali skoraj vse vrste svoje dejavnosti v okraju. V okviru obrti bodo posebej razstavljali tudi vajenci.
OTVORITEV RAZSTAVE BO 16. AVGUSTA OB 9. URI DOP.
Ta dan bo ob 8. uri dopoldne na sejmišču velika razstava goveda in konj z nagraditvijo.
POPOLDNE OB 14. URI SE PRIČNE TRADICIONALNA KONJSKA DIRKA.
Na sporedu je devet dirk. Pred dirkami pa bo revija najboljše živine.
Po konjskih dirkah bo ljudsko veselje, kjer bo igral »Tan:	Sev-
nice.
Med tednom bodo na razstavnem prostoru vsak večer prireditve z godbo in plesom. Na razpolago bodo odlična vina in jedila.
OBIŠČITE OKRAJNO GOSPODARSKO RAZSTAVO!
Ob prihodu večjih skupin na razstavo se bodo v razstavnem prostoru prikazovali poučni kmetijski filmi.
Odgovor na članek: „Kje so vzroki za nazadovanje Dobove?1
Nesmiselno bi bilo zanikati dejstva, ki jih je navedel pisec članka. Z zanikanjem resnice bi zapadli v isto skrajnost, kot so zapadli nekateri komunisti iz Boštanja ob pisanju o razmerah pri njih. Zanikali bi edino to, da v Dobovi ni bilo nobenih uspehov na političnem in kulturnem področju. Navzlic mrt-
T
vilu, ki ga pisec članka omenja, je zrasel v Dobovi zadružni dom, je KZ napravila korak naprej v primeri s prejšnjimi leti, ko se je njena dejavnost omejevala izključno samo na trgovino in je danes posebno na Mostecu in v Rigonca pohvale vredno delo vaških odborov SZ, ki skupaj s komunisti
pogosto razpravljajo o svojih problemih. Tudi kul/urne hrane ni manjkalo prebivalstvu Dobove v minuli zimi. KUD Sela in Dobova ter mladinska organizacija so postavili na oder tri igre: »Volkodlaki«, »Kralj na Betajnovi« in »Slaba vest«. Poleg teh iger je KUD Sela (Nadaljevanje na 2 strani)
Kruglova za ministra notranjih zadev, Mališeva za ministra za lahko strojno industrijo in No-senka za ministra za industrijo težkih strojev in prevoznih sredstev, ki so bili že prej objavljeni, je sedaj prvič objavljen tudi ukaz o zamenjavi predsednika državne planske komisije Grigorija Kosj ačenka. Na njegovo mesto je postavljen Maksim Saborov, ki je bil na tem položaju pred Kosjačenkom.
*
Zadnje vesti
NEW YORK. — V sedežu OZN so se nadaljevali razgovori predstavnikov treh zahodnih sil o bližnjem izrednem zasedanju Generalne skupščine OZN. Razgovorov se bodo danes udeležili tudi predstavniki 16 dr-žav-članic Združenih narodov, katerih čete so se borile na Koreji. Obveščeni krogi sodijo, da so se ti razgovori nanašali na sestavo politične konference o Koreji, ki bi naj bila letos v oktobru.
ATENE. — Na jonskih otokih v Grčiji se potresi zapovrstjo ponavljajo. Mesti Argo-stoli in Liksuri sta popolnoma porušeni. Težko je opisati paniko prebivalcev otoka Kefalo-nije, ki zahtevajo, naj jih oblasti zaradi bojazni pred novimi potresnimi sunki preselijo na varnejše mesto.
PARIZ. — Predsednik francoske vlade Joseph Laniel je govoril preko radia. Izjavil je, da vlada razume težave, v katerih živijo siromašni sloji francoskega naroda. Obsodil je val stavk, ki so zajele vso državo.
TOKIO. — Prva skupina francoskih vojnih ujetnikov, ki jih je kitajsko-severnokorejsko poveljstvo izročilo Združenemu, poveljstvu, je z letalom družbe »Air France« odpotovala v Pariz. Pred odhodom so francoski zvezni častniki izjavili, da francoski ujetniki ne bodo smgli pred odhodom v domovino ničesar izjaviti.
KAIRO. — Egiptovska policija je med racijo zaprla skupino 69 članov prepovedane komunistične partije. Policija je to racijo izvršila hkrati v Kairu, Aleksandriji, Beni in Mitgamru. Poročajo, da so oblasti pri aretacijah zaplenile šest tiskarskih strojev in večje količine letakov, ki so bile pripravljene za razdelitev.
GVATEMALA. — Guatemal-ski zunanji minister Raul Ose-geda je izjavil, da se bivši predsednik Juan Hosč Arevslo v Argentini razgovarja o razširitvi argentiske letalske mreže na Guatemalo in o sklenitvi trgovinske pogodbe med obema državama
jem delu pasivni, ali pa so zgubili moralno politično kvalifikacijo. da bi bili lahko še nadalje člani.
Tudi v Kostanjevici so komunisti temeljito proučili pismo. Ugotovili so napake, ki hromilo delo organizacije ZK. Najmanj ena tretjina članov se nikjer1
politično ne udejstvuje. V organizaciji Prašnja vas so sklenili izključiti iz ZK sekretarja, kei je bil v svojem delu popolnoma neaktiven. Glavni problem v organizacijah predstavlja nizek ideološki nivo članov, zlasti na vaseh.
Tudi v drugih organizacijah
ZK so pismo CK ZKJ dobro proučili in sklenili okrepiti politično delo, izboljšati vzgojno delo v lastnih vrstah ter napovedali boj proti slabostim, ki na njih opozarja pismo Vse tiste člane, ki so bili doslej nosilci škodljivih stremljenj in neaktivnosti. izključujejo tz organi-
zacije ZK na drugi strani pa sprejemajo nove člane iz vrst delovnih ljudi, ki imajo vse .pogoje za to
Ali ste že član Prešernove družbe? Za 240 din članarine, ki jo lahko plačate v obrokih, prejmete 5 knjig
Odbor za organizacijo okrajne gospodarske razstave vabi vse delovne kolektive, kmetijske zadruge in poedince, da obiščejo okrajno gospodarsko razstav® v Krškem,
KUinnURMlI PREGLED
Se o festivalu v Brežicah
Tovariš M. Koblar, ki je bil j brižnost prirediteljev vplivala poslan od Izvršnega odbora ljud- j na igralce, naj pove dejstvo, da ske prosvete v Ljubljani, da si! je zahtevala večina igralcev, da festival ogleda, je napisal v j se vrnemo domov ter predstavo štev. 15 Ljudske prosvete z dne odpovemo.
17. junija o tem festivalu čla-	Želeli smo prikazati dramo tu-
nek, ki pa je ne le samo po- di v tehničenm pogledu kar najmanj ki j iv, ampak tudi neobjek- bolje. V ta namen smo pripelja-liven.	j ii seboj društvene reflektorje in
Ngegova pristranost se odra- ! sm,° Potrebovali za napeljavo za že v samem začetku odstav- ne^al metrov žice. Zaman smo ka, ki govori o uprizoritvi zgo- moiedovali po Brežicah zanjo.
njene povesti posodila edinole naslov. Njej in pa delu sem bil dolžan, da sem se držal originalnega besedila, kolikor je to dovolila dramatizacija, in tako vsebino povesti pripraviti za oder.
Že po prvem dejanju sem iskal tov. Koblarja med občinstvom, pa ga žal nisem mogel najti. Ali je bil tudi v nedeljo kot dan poprej pri predstavi Matije Gubca
Gospodarska kronika * Bučeča vas
dovinske drame »Vražje dekle*, PliTeditelji pa niso imeli časa za preutrujen? Če bi si ogledal le • - - -	' take malenkosti. Reflektorjev . 2. sliko prvega dejanja, bi mo-
nlsmo mogli uporabiti.	| ral priznati, da je ta slika v
V najkrajšem času je moral dramatizaciji nova in da bi jo v frizer našminkati skoro trideset povesti iskal zaman. Tudi v trel-oseb.	j jem in četrtem dejanju bi lahko
Popolnoma razumljivo je te- zasledil, da se le nisem držal daj, da je morala spričo vsega tako krčevito originalnega bese-
saj je čutil potrebo, da se spotakne nad tem, ker so nastopili igralci pod okriljem TVD Partizan Krško. (TVD!) Zato se prav nič ne čudim, da je v nadaljnjem opisovanju predstave zamolčal vse one bistvene okoliščine ter nevšečnosti, ki so vplivale na igralce negativno, zaradi česar je trpela kvaliteta predstave.
Gledališka dejavnost SLUD Krško je spala skoro tri leta. Požrtvovalnosti članov TVD Partizan Krško gre hvala, da je to mrtvilo končno prenehalo. Pri tem niso štedili niti truda niti denarja. Mislim, . da bi moral člankar, ki je bil o tem poučen v osebnem razgovoru s podpisanim, to prej pohvalno omeniti, kot pa se ob to obregniti.
Družino je naprosila Okrajna Ljudska prosveta v Krškem, naj bi sodelovala na brežiškem festivalu z dramo »Vražje dekle*. Prošnji smo ugodili, ker smo želeli s tem dokazati, da za nas ni važno ime prireditelja, ampak edinole delo ter ustvarjanje. V zvezi s tem smo zadržali izposojeno garderobo dva meseca dalj, kot je bilo za nas potrebno. Festival je bil namreč zaradi slabega vremena preložen od 14. junija na 5. julij. V znak priznanja pa nam je zato Ljudski oder Ljudske prosvete v Ljubljani kot nečlanom zaračunal 50 odst. višjo izposojevalni-no za vso dobo, čeprav smo nastopili pod okriljem Okrajne Ljudske prosvete v Krškem in zanjo.
Da bi bil obisk predstave na festivalu čim večji, smo poslali v Brežice precejšnje število lepakov, kjer smo izrecno navedli, da je predstava v zvezi s festivalom. Poskrbeli smo tudi, da so se tl lepaki nalepili. Ko pa sem prišel dan pred našim nastopom v Brežice, da poskrbim vse, kar je za predstavo potrebna, sem takoj opazil, da naših lepakov, razen v gostilni Lukež in pa na grajskem dvorišču, ni nikjer, pač pa so oznanjali z roko napravljeni lepaki, da bo uprizorjena v zvezi s festivalom v nedeljo, dne 5. junija, ob 18. url zgodovinska drama like Va-tetove, »Vražje dekle*. In vendar je bilo prirediteljem, ki so dali napraviti te lepake znano, da je predstava določena ob 20. url.
V Brežice smo se pripeljali že Ob 15. uri. Dan poprej obljubljenega prostora za garderobo nismo mogli dobiti. Ko smo postavili scenerijo, smo sedeli kot kup nesreče na grajskem dvorišču in čakali, da nam bo kak član organizatorjev povedal, kje se lahko preoblečemo in pripravimo za predstavo. Kljub večkratni intervenciji se mi je posrečilo šele ob 20. uri dobiti potreben prostor v privatnem stanovanju v gradu, tedaj ob času, ko je pričelo občinstvo že zasedati prostore- Kako je ta hrez-
tega trpeti kvaliteta predstave. Temu pa ni kriv »trd oreh* v sveta pred tri sto leti, ampak vse naštete okoliščine.
Vse to je bilo znano tovarišu Koblarju, saj je trajal najin razgovor na grajskem dvorišču več kot pol ure. In vendar ni čutil potrebe, da te okoliščine pri oceni predstave omeni.
Imel pa je polno hvale za uprizoritev drame »Matija Gu-
dila, kot to navaja v svojem članku.
In če je smatral za potrebno, da spregovori o dramatizaciji, zakaj ni omenil potem še gradnje drame? Drama je občinstvu ugajala, kar dokazuje šest razprodanih predstav v Krškem in ena v Sevnici, kljub temu da je bila prva uprizoritev že tako rekoč ob zaključku letošnje gledališke sezone in pa da na de-
bec*. Pri tem pa ga ni popolno- }ejj navadno drame ne vlečejo, ma nič oviralo dejstvo, da si je o vsem tem je bil Koblar po-
~,**l*A*m1 nn Inntnnm nrtTimnJii ..2 —	____l.i ______________I_
ogledal po lastnem priznanju samo eno dejanje.
Naj se še dotaknem dramatizacije, ne da bi se pri tem spuščal v vprašanje literarne vrednosti povesti same. To prepuščam za to poklicanim strokovnjakom. Na mojo odločitev, da delo dramatiziram, je vplivalo edinole dejstvo, ker povest obravnava odlomek iz pestre ter bogate zgodovine krškega mesta in pa razmere v Valvazorjevi dobi, ki je bila polna suženjstva in mračnjaštva, kamor spada sežiganje čarovnic.
S tem pa seveda nisem Imel namena ustvariti novo samostojno umetniško stvaritev, kar naj bi bila po mnenju tov. Koblarja vsaka dobra dramatizacija. To svoje mnenje je omenil ne le v članku, ampak je to trdil v osebnem razgovoru z menoj ter mi v dokaz svoje trditve postavil za zgled film Jara gospoda, ki ga je baje temeljito predelal ter pregnetel po povesti Janka Kersnika, tov. Bojan Stupica. Od povesti je ostalo tedaj samo in edinole ime. Pri tem pa je pozabil tov. Koblar, da pri Jari gospodi ne gre za odrsko delo, temveč za filmski scenarij in pa — kar je najvažnejše —, da je pisatelj Janko Kersnik že davno mrtev, pisateljica Uka Vasletova pa še živi. Zato močno dvomim, da bi bila ona zadovoljna
učen in verjetno prepričan, le da vsega tega v članku ni hotel upoštevati ter se je zato raje skril za izposojeno ime.
Novoustanovljeni občinski ljudski odbori rešujejo v svojem območju vse gospodarske in družbeno politične probleme svojega področja. Vidno se čuti čedalje večji porast čim demokratične jšega upravljanja v naši ljudski oblasti. Ljudje se vedno bolj zavedajo potrebe po takem uveljavljanju svoje volje, kar pričajo pogosti zbori volilcev, ki se vršijo tudi v občini Cerklje ob Krki. Odborniki, katerim je ljudstvo poverilo nalogo, da bodo pri nas oblasti čim dosledneje realizirale njihove težnje, se sami zavedajo važnosti nalog, ki jih imajo. Najbolj pereči problemi pri našem kmečkem prebivalstvu nastajajo pogosto v zvez; z davki, ki so prilično visoki, vendar bi se s pravilnimi odmerami posameznikom le nekako zadovoljivo uravnovesili. Težko pa si je pri odločevanju posameznih davkoplačevalcev po njihovem dohodku in gospodarski zmogljivosti ustvariti vedno jasno sliko, na podlagi katere bi pravično obremenili vsakega državljana.
Ljudstvo kakor tudi naši nižji oblastni forumi si želijo, da bi zato čimprej prišlo do odmere davkov po katastru Vse kaže, da se bo mogel ta pereči in težko izvedljiv) problem končno le rešiti že v bližnji bodočnosti.
Kapitalna izgradnja naše do-, movine se zaključuje, zato pa
Srečko Staut. oblast posveča vedno več pozor-
Frolnfa tovarišem
in tovarišicam!
Občinsk,- odbor ZB Stari trg pri Rakeku namerava postaviti monumentalni spomenik; ki bi dostojno počastil spomin padlih borcev in žrtev fašističnega terorja. Spomenik sam bo 13 m visok in bo stal na hribu Ulaka v Loški dolini na kraju, kjer so italijanske fašistične horde v letu 1942 poklale nad 50 talcev.
Občina Stari trg pri Rakeku šteje 3500 prebivalcev, Id so za časa narodnoosvobodilne borbe žrtvovali skupno 420 žrtev, ali 11 odst. vsega prebivalstva. Od tega je padlo kot aktivni!) borcev v partizanskih edtnicah 122, pobitih je bilo 131 talcev, večina terenskih delavcev, 76 ljudi je umrlo v sovražnih internacijah, 6 je bilo ubitih pri
ljudi, požganih in porušenih je bilo 287 hiš in 266 gospodarskih poslopij. Vse to je dokaz velike aktivne udeležbe ljudstva Loške doline za novo Jugoslavijo. Izredno krvave okupatorjeve represalije niso mogle zatreti revolucionarnega delovanja zavednih notranjskih drvarjev, lesnih delavcev in kmetov.
Gradnja spomenika v vrednosti 5 milijonov dinarjev pa mnogo presega finančne sposobnosti tamkajšnjega prebivalstva. Člani ZB Loške doline in ostalo prebivalstvo je že z osebnim delom ogromno prispevalo in še prispeva pri gradnji spomenika, vendar mu manjka še tretjina sredstev. Zato se obračajo na vse tovariše in tovarišice v globokem prepričanju,
Bolgarski delavci so se uprli zaradi brezposelnosti
Konec junija in v začetku Julija je prišlo v Plovdivu in Sofiji do novih nemirov zaradi težkega položaja tamkajšnjih delavcev.
V Plovdivu so delavci tobačnih tovarn ponovno stopili v stavko, ker niso ugodili njihovim zahtevam po izboljšanju delovnih pogojev. Delavc; tobačne tovarne so zahtevali zaposlitev, ker so zaradi izvoza nepredelanega tobaka v ZSSR, bili mnogi delavci brezposelni. Podpredsednik vlade Jugov je interveniral osebno, delavce pa je uspel pomiriti šele takrat, ko jim je obljubil novo zaposlitev. Vlada pa teh obljub ni izpolnila. Zato so pričeli ponovno stavkati. Vlada pa teh obljub ni izpolnila. Jugova, vendar tokrat ni bilo mogoče prevarati delavce. Intervenirati je morala milica, ki je večje število stavkujočih aretirala.
Do podobnih demonstracij je prišlo tudi v tovarni kablov »Georgij Dimitrov« in v zavodu za šibki tok »Kliment Voroši-lov« v Sofiji. Tudi tu je milica
bombardiranju, a 65 je pogrešanih. Vseh aktivnih borcev vida jih bodo plemenito podprli brigadah in odredih je bilo 452,1 pri gradnji in jim po svojih s tem, da bi mi za dramatizacijo interniranih je bilo preko 600 močeh pomagali.
Odgovor na članek* „Kie so vz oki za nazadovanje Dobove ?“
družnem domu je lepa spominska plošča, ki spominja vsakogar izmed nas na borce, ki so dali svoja življenja za našo svobodo. To pa je premalo. Prej ko slej bomo morali postaviti spomenik, ki bo opozorilo vsem nam, da je naša svoboda priborjena z dragoceno krvjo naših borcev. Žalostno je, da tega še nimamo in to je naša krivda.
Sindikalna podružnica v vozovno tehnični delavnici je delavna tudi v kulturnem pogledu. Uspela je organizirati tambura-
(Nadaljevanje s 1. strani)
priredilo skupno s KUD Krška vas in Brežice zelo uspeli vokalni koncert, bilo pa je tudi več uspelih proslav s krajšimi kulturnimi programi. Ene izmed teh se je udeležilo blizu 500 ljudi, tako da so morali stati ljudje na hodniku in zunaj na stoonicah
V Dobovi obstaja društvo Partizan, ki pa še ni pokazalo nobenih uspehov. To je res, in tega ne morem zanikati. Dobova, z bogato fizkultumo tradicijo, bi lahko bila v tem pogledu prva v krškem okraju. Da pa ni, je temu kriva nezainteresiranost v prvi vrsti komunistov, ki bi morali dati vzgled ostalim. Krivda pa leži tudi na tistih nekomunistih, ki mislijo, da brez njih ni nič mogoče in zaradi tega ne sodelujejo, temveč samo kritizirajo. To velja za tako imenovane »kulturnike« in »fizkulturnike«, ki jih v Dobovi ne manjka. Tako Kežmanu nihče ne odreka pravice, da ne bi smel sodelovati na kulturnem področju. On namreč trdi, da v Dobovi ni več pravega kutlumega življenja in če to njega boli, naj tudi on pomaga, da bo čimprej vzniklo to življenje. Tudi Kovačič vidi zastoj na tem področju, toda tega ne bo odpravil s svojo pasivnostjo, ki jo kaže do kulturne dejavnosti v Dobovi. Vsi, ki vidijo mrtvilo, naj ga pomagajo odpraviti. Kultura je last vsega delovnega ljudstva in osebne razprtije ne smejo biti vzrok njenemu mrtvilu ...
Zveza komunistov in Socialistična zveza v Dobovi nista odigrali tiste vloge, ki bi jo morali. Politično življenje res ni več tako živo kot je bilo prva povojna leta, navzlic temu da živi v Dobovi več kot 50 komunistov. Le-ti so preveč odmaknjeni od političnega življenja in preveč zaprti sami vase. To moramo vsi skupaj lepo priznati. Pri nas komunistih ni tiste revolucionarnosti in po-| Iitične razgledanosti, ki bi jo
pravi borci za socializem in če bi hoteli biti zares idejni usmerjevalci vseh ostalih delovnih ljudi Preveč smo se ukvarjali z osebnimi razprtijami, življenje pa je šlo mimo nas. Bili so primeri, da so se sklicevale seje občinskega komiteja samo zato, da bi le-ta razpravljal o tem ali onem. ki je bil trenutno brez službe. Na drugi stvari pa nismo videli stvari, ki so se dogajale okoli nas. V mlinu v Rigoncah so kriminalni organi odkrili razne nepravilnosti, v Pletilnici niso, orkester "in to z ljudmi, ki bili pravi odnosi med direktor- nis0 še nikoli igrali Lahko pa jem in delavskim svetom itd. b; imeli tudi Svobodo. Za tako Vse to je šlo mimo komunistov društvo so dani vsi nogoji in ali pa so nekateri izmed njih morali bodo misliti na "to.
celo zagovarjali nekatere nepravilnosti, namesto da bi jih pomagali odpravljati
Tudi iskrenosti ni bilo pri nekaterih komunistih. Nekdo ima n. pr. nekatere komuniste za pokvarjence, za ljudi s slabo preteklostjo, ki ne zaslužijo, da so v ZK, to na samo tako dolgo, dokler ni ugodeno osebnim željam. Recimo, da njegove izjave držijo?! Ali nimamo sodišča in končno, ali nismo komunisti, da si to povemo iz oči v oči? To pomeni, da nismo odkriti in ker nismo, s tem škodujemo sami sebi. S takimi nepreverjenimi izjavami ustvarjamo pri ljudeh nezaupanje in nezdravo razpoloženje. To pa so tudi vzroki za nazadovanje v političnem pogledu.
Komunisti smo mislili, da je dovolj, če obiskujemo sestanke, premalo pa smo čutili odgovornosti za izgradnjo socializma. Ta odgovornost bi nas morala gnati med ljudi, ki potrebujejo nekoga, da jih politično usmerja. To pa morajo biti komunisti. ljudje, ki so priljubljeni pri ljudeh, pošteni in resnicoljubni, ne pa naši razredni sovražniki. Na sestankih smo preveč govorili in sklepali, premalo pa delali.
In končno še nekai odgovorov na Potočnikov članek. Ni
Mladinska organizacija obstaja v Selah Mostecu in Pletilnici. V Dobovi je ni niti na papirju, ker ni zadosti mladine, lahko pa bi bila v ostalih vaseh, kjer te ne manjka. Tudi tega smo krivi komunisti, ker smo prepustili mladino samo sebi. Mislili smo, da je dolžnost kvečjemu mladih komunistov, da delajo z mladino, ostali komunisti pa te dolžnosti niso čutili. V prvi vrsti pa bo treba ustanoviti Svobodo in poživiti delo Partizana.
Vse te slabosti niso prišle na dan šele danes in nanje nas ni opozoril šele članek v Slovenskem poročevalcu. O njih smo razpravliali že nekajkrat. Na zadnji občinski partijski konferenci smo tudi rekli, da bomo napravili prelomnico v svojem delu. Sprejeli smo vsebinsko dobre sklepe, ki jih pa nismo izvedli. O slabostih pa smo razpravljali še večkrat pozneje in je tudi ostalo pri besedah. Sele zadnja seja občinskega komiteja, na kateri so bili prisotni tudi sekretarii osnovnih organizacij, daje več upania. Na tej seji so namreč sklenili, da se bodo izključili iz ZK vsi. ki ne spadajo vanjo in ki samo zaviralo njeno delo. V kratkem bo sklicana občinska partijska konferenca, ki bo morala o vseh namreč res. da nimamo snome- ! teh slabostih od!o*no sr>r»«ovo-
nosti našemu kmetijstvu. Ljudje z zaupanjem pričakujejo, da bo naše vrhovno vodstvo kos tudi tej težkj nalogi. Nujna je obnova sadovnjakov, ki jih večji de ogroža sadni škodljivec — ameriški kapar. Škropljenje sadnega drevja, katerega se je z malenkostnimi izdatki poslužilo precej gospodarstev tudi v naši občini, že zaznava prav občutne uspehe. Dobro je bilo tudi obvezno uničevanje koloradskega hrošča Letošnja pozeba, ki je uničila celoten pridelek vina, in podobne vsakoletne elementarne nezgode, vsiljujejo našim kmetovalcem resno prepričanje, da je mogoče vse te neprilike preprečevati le z uspešnimi agrotehničnimi ukrepi ob skupnem sodelovanju in podpori kakor tudi razumevanju in pomoči naše oblasti. Lanska suša je povzročila občutno pomanjkanje osnovnih živil. Krušno moko, ki se je racionirano prodajala v naših trgovinah, so kupoval' tudi prilično premožni kmetje Pri takem pomanjkanju so bili prizadeti šoloobvezni otroci, oa katerih je bil le redek, ki bi imel kos kruha za malico. Prilično dobra letošnja letina, iz-vzemši vina pa daje upanje, da bo hrane za vse leto, posebno, ako si bodo posamezniki znali porazdeliti živila po mesecih dovolj.
Zaradi preklica živinskega sejma v Bušeči vasi je okoliško prebivalstvo precej nejevoljno. Kljub temu da so sejmi prepovedani in prestavljeni v Cerklje, se še ljudje vedno zbirajo. Vaški odbor Bušeča vas je s priporočilom občinskih ljudskih odborov Cerklje, Podbočje m Čatež poslal na OLO v Krško prošnjo, za ponovno uvedbo tega tradicionalnega sejma, ki je bil potreben ne le ljudstvu tu-
kajšnjih občin, pač pa enako tudi ljudem iz obmejnih hrvaških naselij. Prednost bušečkih sejmov je v tem, ker so si tu izmenjavali živino ljudje hribovskih krajev in se je tako vršila selekcija neke pasme, katera se obnese na gorjanskih kmetijah. Tako n. pr. so voli (buše) g hribovite sosednje Hr-vatske dobro utrjeni in najbolj primerni za delo na gorjanskih kmetijah. Iz zgoraj omenjenega si tudi razlagamo originalni naziv za Bušečo vas.
Vaščani Sušeče vas; se tru-, dijo, da bi se mogli oskrbeti s \ pitno vodo, katero dobivajo se-i daj v edinem studencu nad vas-! jo, kar pa ne zadostuje in je za I nekatere silno oddaljena. Vprašanje napeljave vodovoda v tej vasi je že večleten problem, pa se zaradi nesložnosti ljudi, kljub izdatni pomoči, katera jim je bila nudena že pred vojno. ni mogel rešiti. Vaški odbor Bušeča vas je v tej zadevi ponovno odposlal prošnjo za pregled možnosti napeljave vodovoda. Ljudje so se sedaj končno zedinili v misli, da je napeljava vodovoda res potrebna, in sklenili, da bodo k temu čimveč prispevali.
Kulturno-prosvetna dejavnost se je na pobudo učiteljstva močno razgibala Precej mladine, tudi iz širše okolice, se je vključilo v novoustanovljeni mladinski aktiv Bušeča vas, ki se sestaja v šoli. V okviru m.a-dinskega aktiva sta se osnovala na šoli kmetijsko-izobraževalni in gospodinjski tečaj. Ravno tako je mladina v igralski skupini Bušeča vas naštudirala Golarjevo komedijo »Vdova Roš-linka« ter z njo uspešno gostovala v Cerkljah, Podbočju, Krški vasi in Šentjerneju. -d-
Fzptedl sodišča
Leto in pol zapora za tatvino kole a
namreč niso mogli verjeti ofo-toženčevemu zagovoru, da on ni pravi storilec in da je le slučajno močno podoben onemu, ki je kolo ukradel v Brežicah in ga obtožencu prodal za 6000 din v Zaprešiču. Obtoženec je po rodu Slovenec, živi pa v Zagrebu in je brezposeln nameščenec, v zagonu pa ločen. V zaporu čaka sedaj, kako bo razsodilo višje sodišče o njegovi pritožbi, v kateri uveljavlja svojo nedolžnost, dokazujoč alibi.
*
Po 6 letih odkrit umor
Organi kriminalistične službe v Trbovljah so lani ugotovili, da je neki morilec leta 1947 ubil dva hrvaško govoreča moška v | vasi Razborje. Sled je vodila k Francu Amaršku, kmetu iz Raz-
Ne gre več drugače. Sodišče v Brežicah je pričelo dajati eksemplarične kazni kolesarskim tatovom, ki opravljajo, kakor da b, tekmovali, svoj odvratni posel vedno pogosteje. Posebno nevarno je v tem oziru v Brežicah ob sobotah, ko je zaradi stalne velike udeležbe ljudi na sejmišču in s tem v zvezi tudi velik obisk v trgovinah, promet na naših cestah tako živahen. da se razni sumljivi tiči prav lahko pomešajo med poštene ljud; in še laže neopazno opravljajo svojo tatinsko obrt.
Tako se je neko soboto pred dvema mesecema pojavil v Brezi vah postopač, ki je postal ljudem že na prvi pogled sumljiv in so ga pričeli s pomočjo LM še predhodno zasledovati.
V trenutku pa, ko se je šel	...__	......_____
miličnik preobleč v civil dru- , b)2.‘ Na^vefer'umorale"bil gi zasledovalec zasebnik pa |
“ rruftf i B^HEEPS
obrtnega prostora tam prosto	a™
prislonjeno kolo in jo popihal hlse Franca Amarska. Nad žrt-
“ °	. -i    ir*3rvin cta mori Ion lal/nnolo z-lv-\ 
z njim prti vzhodu. To kolesarsko veselje pa ni trajalo dolgo. Že čez dobri dve uri je LM v Podsusedu prijela kolesarja, ki se je popolnoma ujemal z opisom, ki ga je sporočila brežiška milica. Še isti dan je mož s kolesom vred — v primernem spremstvu kajpak — bil zopet v Brežicah Lastnik je dobil kolo nazaj. Sodišče pa je kliub temu obsodilo Antona Govedni-ka, kakor se piše obtoženec, na IR mesecev zapora. Sodniki
aretirala večje število delavcev, morali imeti, če bi hoteli biti nika padlim borcem. Na za- riti.
Franc Šetinc
Morilec Mehle v rokah pravice
Mestno prebivalstvo Ljubljane je globoko pretresel uboj 14-letnega dijaka Saša Pavlina, sina krojača iz Rožne doline. S pomočjo prebivalstva je organom ljudske oblasti uspelo zločinca izslediti.
Morilec in ropar Mehle Alojz, delavec pri Mestni vrtnariji v Ljubljani, je star 24 let, doma iz Tržiča, je bil zaradi tatvin že kaznovan. Dne 7. t. m. si je hotel prisvojiti kolo 14-letnega dijaka Saša Pavlina, ki se je pa postavil v bran. V borbi je Mehle uporabil nož in z njim osemkrat zabodel dečka v hrbet, da je ta na mestu v mlaki krvi izdihnil. Po gnusnem umoru je ubijalec vzel aktovko in kolo, kar je pa na begu skril. Po umoru se je Mehle skril v gozd, zvečer pa je odšel v gostilno, od tam pa spat na neki kozolec v Tomačevem. Drugi dan proti 10.
vama sta morilca zakopala domačega psa. Varnostni organi so našli le še kosti in strohnelo denarnico.
Zanimiva je izpoved mlajšega morilca, ki je izjavil, da se je leta 1949 pred svojo poroko odpeljal na Brezje, da bi tam opravil spoved. Spovedniku je priznal, da je ubil dva človeka. Ta pa je grešnika odvezal s tem, da mu je naložil za pokoro, da mora sedem dni trikrat dnevno izmoliti rožni venec. S tem se je morilec čutil očiščenega grehov' in se poročil.
Okrožno sodišče v Celju je ugotovilo, da sta morilca zakrivila dvojen umor ter ju za to obsodilo na smrt z ustrelitvijo, znanjenj vsemi spremembami.
Slovenijo je otfskalo nad 22.000 turistov
Od januarja pa do konca julija letos je obiskalo Slovenijo nad 22.000 turistov. Največ turistov je prišlo iz Zahodne Nemčije. Avstrije, Francije, Belgije. Nizozemske in Švedske. V prvih sedmih mesecih je bil obisk turistov iz inozemstva za 90°/;o večji kot lani.
V	Baranji bod' izsušili 9500 ha orne zemlje
V	kratkem se bodo začela pripravljalna dela. za izsušitev kopače vačkih močvirij, s čimer bo
uri zvečer je prišel v gosti!n> ■ agroindustrijsk; kombinat Belje »Korošica« na Titovi cesti. Pri 1 večerji je svoj obraz skrival za časopis, vendar so ga prepoznal; in obvestili organe ljudske oblasti.
pridobil okrog 9500 ha nove orne zemlje. To področje se razteza ob tesni obali Donave; po izsušitvi bo vključeno v sistem umetnega namakanja.
KMETIJSKI RAZGLEDI
10 letni plan živinoreje okraja Krško
(Nadaljevanje)	i krmljenja, samo 60 odst. njiho-
Delni vzrok za opuščanje po- | ^c^^^vzroid pomanjkljivi murskega goveda je njeg v prehrani so: že omenjeno eks-preozko pasemsko področje. Iz- tenzjvn0 poljedelstvo in preve-podnvajo ga produktivnej e, jiko število živine na malih po-zlahtnejše, bolj razprostranjene sestvtj1) za tem pa neustrezna pasme, vendar nazadujejo v k jn časovno neenakomerno konstituciji m produktivnih ,	.
lastnostih, ker nimamo od kod J J več dobiti plemenjake za osvežitev krvi.
Danes gradimo temelje boljši živini s sivorjavim govedom, ki je v srednji Evropi eno najbolj razširjenih pasem. Pri nas je že preizkušeno (skozi 50 let na Dolenjskem) in se je od vseh pasem najbolj obnesla. Odlikuje jo rana zrelost, produktivnost, dobro izkoriščanje krme, ustreza tudi po teži, okviru in ni prezahtevna, sc dobro aklimatizira in je čvrstega zdravja.
Sivorjava pasma je v 10-letnem planu predvidena za vse področje južno od Save v vsej državi. V našem okraju je že precej razširjena, v zadnjem času pa tudi zajeta v selekcijo. Nadalje so vse ukrenili za pretap-ljanje sposobnega materiala v sivorjavo pasmo.
Tudi v svinjereji je vprašanje pasme prepuščeno slučaju, čeprav imamo precej razširjeno nemško pežlahtnjeno svinjo (pri nas jo poznamo kot belo), mestnega tipa, katero bi lahko s pomočjo malekcije razmeroma hitro dvignili. Ljudje imajo sicer rajši »pasaste« — krško-
Krma ne ustreza, če ni v celotnih obrokih pravilnega razmerja v hranljivih snoveh Posebno mlada živina ne izkoristi hranljivih snovi v krmi, če ni v njej dovolj beljakovin, vitaminov in rudnin. Na splošno gre pri nas na ta način v zgu- j bo precej krme. Slabo, pozno' pokošeno in izprano seno vsebuje samo še nekaj škrobnih hranljivih snovi in rudnin, be-ljakovin in vitaminov pa ob- j čutno primanjkuje
Neenakomerno krmimo, če j pokladamo živini čez leto na pretek, od zime na spomlad pa morajo živali stradati.
Pri svinjah trpimo dosti škode, bolezni in poginov, zaradi prekuhavanja vseh obrokov, j Zgubimo na kurjavi in na ne- j obhodnih snoveh za normalen j razvoj živali.
Kokoši se morajo pri nas ve- I činoma same pobrigati, da ne j stradajo.
Naenkrat ne bomo mogli me- j n j ati strukture poljedelstva in ; občutno dvigniti donose Ima-1 mo pa precej drugih možnosti, 1 da bi izboljšali prehrano, a jih dostikrat naši kmetovalci radi
Novice in dopisi iz našifi krajev
poljske svinje. Čemu tako? Svi- | odbijajo. Tako bi z zgodnjo nje krškopoljske pasme so pri- , košnjo pridobili v krmi mnogo mitivnejše, manj zahtevne za dragocenih beljakovin ki so
meso in mast. Vendar so pozno zrele in počasne rasti, medtem ko so požlahtnjene bele svinje bolj zahtevne, toda mnogo produktivnejše (hitro rastejo).
Iz zgodovine živinoreje je znano, da so slabi živinorejci pogosto menjavali pasme Zaradi slabe reje in neprimerne nege in drugih slabih pogojev nam nekatere pasme nazadujejo, propadajo, zato pa iščemo boljšo pasmo, češ dosedanja se ne obnese. Vendar ni nikjer takšne pasme, ki bi ob pomanjkljivi hrani in zanemarjeni vzreji bila produktivna. Zato se pri nas dogaja, da na področju pasemske svinje iščejo bele, v področju belih pa pasa-ste (pogosto so temu vzrok pogini svinj, ki niso bile cepljene); vendar se ne bo obnesla nobena pasma dokler ne bomo spremenili načina vzreje in se pobrigali za zdravje živali
Pasmam perutnine ravno tako ne pripisujemo nobene važnosti. Težko odkrijemo po vaseh že kakšno čistokrvno kokoš. Večinoma so kokoši produkt neštetih križanj. Posamezniki so vnašali vse mogoče sorte kokoši ki so v začetku pokazale večjo produktivnost.
Kmalu pa so se živali izrodile, ker je malokdo upošteval, da živali z izredno produktivnostjo zahtevajo tudi izredno hranjenje1 in nego ter vzrejo v tisti krvi fda parimo živali iste pasme).
V znd^em čn«m uspešno deluje v Ločah (celjski okraj) se-lekciiska postaja za štajersko kokoš, ki je v vseh ozirih za naše razmere najprimernejša.
Je dobra nesnica, doseže primemo težo. ima kvalitetno meso in kar je najvažnejše — je odporna, skromna domača sorta. Tako nam je omogočeno
nabaviti čisto pasmo, ki bi se ,	.	,
s pravilno vzrejo in odbiro hi- : opore. Kralj A.kohol si je utiral tro razmnožila.	I pot v glavi tega »okajenca«.
Najbolj kritično je pri naši S1“ča5 j® h°teI> df. scm rav”° v živinoreji vprašanje prehrane,	trenutku prišel do njega,
ki je odločujoča za donosno ko le hotel stopiti v prazno in rentabilno rejo.	?astl v ®.avo- Pndrza' sem ga
Povprečno izkoriščamo pri m Prepeljal čez most na drugo naši živini, zaradi nezadostnega stran, tako da je laže meril ee-
potrebne za rast živine posebno mlade.
Namesto z ajdo bi strnišče bolje izkoriščali s setvijo j krmnih rastlin, kot so: kolera-' ba, krmni ohrovt, razne travne in deteljne mešanice predvsem pa s koruzo za siliranje
Z napravo silosov, od poskusnih enostavnih do betonskih, bi v veliki meri olajšali stradanje živine v spomladanskih mesecih, pri molznicah pa ne bi bilo pozimi, ob sveži krmi. upadanja mlečnosti.
Nadalje karakterizira zaostalost naše živinoreje način vzreje in nege domače živali. Poglejmo samo po vaseh goveje hleve in svinjake. Marsikje bi se zgovarjali s pomanjkanjem sredstev, dejansko pa bi nekatere pomanjkljivosti lahko odstranili samo z malo prizadevanja. Dosti bolezni bi preprečili pri živini z rednim beljenjem hlevov in svinjakov, z odvodom gnojnice in predelavo oken, da bi bili prostori čim bolj zračni in svetli. Še večje so sledeče vzrejne napake: pripuščanje nedozorele in nerazvite živine, nepravilno
krmljenje visoko brejih živali, pred telitvijo ne pustimo, da bi krave pravočasno presušile, prehitro odbijemo pomladek za pleme in ga nato ob prehodu z mleka na krmo nepravilno hranimo. Redno čiščenje živine je malokje v navadi, V marsikaterem hlevu še danes ne najdemo čohala Da je treba živini, ki ne hodi na pašo obrezovati parklje, mnogi niti ne vedo. Veliko imamo nesreč pri kotenju zaradi nestrokovne pomoči. To je samo nekaj od niza napak, v pomanjkljivosti, ki občutno prizadeva našo živinorejo in ki bi jih lahko odstranili samo z malo razumevanja in dobre volje.
Največja vseh slabosti naše živinoreje pa je predelava, trgovina, odkup in promet z živino in njenimi produkti. Dandanašnji sejmi so ogledalo pre-ppščenosti producentov na milost in nemilost vsemogočim mešetarjem. prekupčevalcem in špekulantom Na drugi strani tudi dosti kmetov išče v prekupčevanju in prepogostem menjavanju živine znatne uspehe, v resnici pa le zapravljajo čas, ki bi ga na kmetiji bolj koristno uporabili
V trgovini in prometu z živino ne odločajo producenti, temveč si lastijo pravico razni samozvanci, trgovski strokovnjaki in Specialisti, ki se smatrajo za veščake. Trgovina v takih rokah teži k monopolu in umetnemu zadrževanju konjunkture v težnji za zanesljivimi in večjimi dobički. Veliko oviro pospeševanja živinoreje predstavlja slab odkup in pomanjkljiva organizacija zbiranja mleka na terenu. V vseh oddaljenejših krajih, od koder je dovažanje mleka v večje centre nerentabilno, se to neracionalno izkorišča. potrošnikom mleka primanjkuje, kmetje pa ga krmijo prašičem. Takšnemu nasprotju je v veliki meri vzrok nepravilna politika določevanja odkupnih cen. Možnosti in predelava mleka tudi niso izkoriščene. Dokler ne bodo pri vseh teh problemih sodelovali in tudi odločali sami producenti ni upanja za bistveno izboljšanje. Iz vsega navedenega je jasno, da je v splošni zaostalosti našega kmetijstva živinoreja na prvem mestu. Umna in rentabilna vzreja živine zahteva več znanja, skupnega organiziranega dela in strokovnih sposobnosti, skratka, višji kulturni nivo. Živinorejci. prepuščeni sami sebi, vsak zase, vsak po svoje ne bodo prišli nikamor. Pogoj za napredek živinoreje je organizira-| nje živinorejcev in temeljita ! strokovna izobrazba.
(Nadaljevanje sledi)
Kap pravile m k leraiu!
Pred nekaj dnevi sem se okoli 11. ure zvečer s kolesom vračal proti domu. Nisem se malo začudil, ko sem videl, da je Krško popolnoma v temi, prav tako tudi most, ki je speljan preko Save. Vozil sem počasi, čeprav imam luč na kolesu, in zavil na most. Vem, da je sedaj v popravilu in vozil sem zelo previdno. Nekako na sredini mosta opazim senco, ki se je sumljivo zibala z leve na desno in iskala
sto. Kdo bi mogel ugotoviti, na kakšen način je ta človek prišel ob svoje življenje in koga bi klicali na odgovornost?
Naj bi se tisti, ki so odgovorni za razsvetljavo mestne občine Videm-Krško zdramili in tudi ponoči pogledali, kako je z razsvetljavo. Dovoljujem si s tem predlagati, da bi osvetlili tudi Cesto stare pravde, ki je v globoki temi, na križišču Kardeljeve in Prešernove ceste pa svetita kar dve svetilki. Železniški prelaz pa je osvetljen samo takrat, kadar se zljubi obrniti stikalo službujočemu kretm.ku.
Prizadeti pomislite! Kaj porečete k temu? Mesec namreč ne sveti vsako noč in noči so včasih tudi temne.
Lavrenčič Olaf:
Krško in Krško polje v loči zgodovine
(Nadaljevanje in konec)
Vse Krško polje s Krškim in okolico je spadalo v preseljeniški pas in vse prebivalstvo je bilo v mesecih oktobru in novembru 1941 preseljeno v Nemčijo. Hudo je bilo takrat in vsem so ti jesenski dnevi 1941 še prav živo v spominu. Neusmiljeno in kruto se je takrat postopalo in vsakdo je imel takrat priložnost spoznati poslanstvo najčistejše rase in nositelja novega reda v Evropi. Krško polje je delila umetna črta, ki so ji rekli meja. Toda to, kar je naše, ne more nihče dehti m omejiti. Tega se je okupator na obeh straneh meje prav dobro zavedal in zato tudi obdal z bodečo žico in minami. Tudi
Veliko Krčanov in okoličanov bodisi iz pregnanstva ali doma se je odzvalo pozivu Partije in pomagalo uničevati okupatorja in ga preganjati do osvoboditve leta 1945. Vračali so se izseljenci, interniranci in begunci in začelo se je novo življenje v novi, svobodni domovini. Krško polje je bilo precej razdejano po okupatorju, . mnogo strelskih jarkov in bunkerjev je bilo treba zasuti oziroma podreti. Kaj kmalu se je to zgodilo, tako da je dežela dobila novo, lepše lice, kot ga je imela kdaj prej.
Z decentralizacijo ljudske oblasti sta se spojila MLO Krško in KLO Videm v novo upravno enoto Mestno občino Vadem-Krško, ki pa ima prav lepe možnosti gospodarskega
to mu ni nič pomagalo. Vez se je razvoja. Krško se je rešilo stare
s tem le še bolj utrdila. Povezava je bila še tesnejša in mož nost akcije še večja.
navlake, podrte so stare stavbe, ki so kvarile zunanjost mesta ( in ovirale vse bolj naraščajoči!
promet. Kot pravijo, namerava Mestna občina v prihodnjem letu zidati večjo večstanovanjsko hišo. Vsa komunalna dejavnost je usmerjena v olepšavo mesta.
Na Vidmu grade novo naselje, tako da bo prav kmalu to eden najlepših krajev Posavja, a tudi največji. Spomladi se bo začela gradnja nuve tovarne rotacijskega papirja.
Tujski promet je pred vojno bil precej razvit, a se zopet obnavlja m prav kmalu bo presegel predvojnega. Nujno je, da se reši vprašanje Save, kajti v poletnih mesecih, ko se staro in mlado hladi v Savi, ki je precej gosta in umazana, tako da človek skoro ne ve, ali ga je ožgalo sonce ali je res od vode rjav
Posebna odlika ljudi tega dela Slovenije, ki žive na obeh straneh Save je, da so zelo gostoljubni in prijazni. Vsakdo, ki se je že kdaj tu mudil, se prav rad vrne, da ob kozarčku rajnega sremčana malo pokramlja in prebije nekaj prijetnih uric, polnih šale in lepega domačega petja, ki je značilen za nas Slovence.
Z raketami bomo preprečili točo
Dne 5. avgusta je zaščitna služba DOZ v Ljubljani prejela poročilo iz centra za obrambo proti toči v Dobrovem-Brda pri Gorici.
Javljajo, da so v točino meglo spustili dne 30 julija Italijani raketo. Čez pol ure je spustila v oblake nekaj raket še naša zaščitna služba, nakar se je vlil dež brez toče. Cez dve uri se je ponovno pooblačilo. Padala so že prva zrna toče, oudni strelci pa so po nekaj izstreljenih raketah. ublažili nevihto, da je med dežjem padala samo sodra v velikost; riževih zrn.
Tudj v . našem okraju nameravajo postaviti odbor, ki Do delal na tem, aa se prepreči toča, zlasti tam, kjer bi bila škoda največja. V odboru bodo zastopniki OLO, OZZ. DOZ, KZ in vinarske zadruge, to je tisti, ki imajo največji interes in ki bodo to tudi finansirali. Odbor bo organiziral sredstva za preprečevanje toče posebno v tistih vinogradniških predelih, ki so največkrat prizadeti zaradi toče.
Upamo, da bo odbor marljivo delal in uspešno izvrševal svojo dolžnost ter s sredstvi, ki jih imamo .že danes na razpolago, v prihodnjih letih blažil občutno škodo, ki našemu gospodarstvu povzroča toča.
IZ LESKOVCA
V torek je bila v Leskovcu seja občinskega odbora SZ. Razpravljali so o pismu CK ZKJ in o jesenskih volitvah. Sklenili so, da bodo v kratkem organ'
IZ BREŽIC
Urejanje javnih prostorov.
Do nedavna je bil najbolj žalosten pogled sredi Brežic na bivši hlev, last splošnega ljudskega premoženja na Cemelče-vj cesti blizu bolnice. Odkar pa je dobila v svojo upravo vsa tamošnja poslopja Kmetijska zadruga, se je lice celotne okolice docela spremenilo. Na tem mestu nemogočo hlevsko stavbo so podrli, prostor splanirali in ga ogradili z lepo leseno ograjo z betonskimi stebri. Manjšo stavbo so pa v celoti prenovili in preuredili za skladišča ter garaže.
Kmetijska zadruga je na svojem polletnem zboru zadružnikov sklenila, kupiti za sedaj štiri plemenske krave mešane montafonsko-sive pasme, dva rodovniška bika ter dva merjasca. Tako bodo pospeševali živinorejo in poskusili selekcionirati in ustvariti enotno pasmo, ker bo zadruga sklenila s kmeti primerne rejne pogodbe.
Novo veliko mlatilnico smo pred kratkim opazili na naših cestah. Kombinirana je z vejni-co in čistilnico; nabavila jo je Kmetijska zadruga iz naše domače tovarne v Vojvodini. Od prej pa je že imela KZ manjšo mlatilnico inozemske tovarne. Trenutno sta obe močno zaposleni.
Med nevarnimi boleznimi je
zabeležila naša bolnišnica v zadnjem času en primer trebušnega tifusa in en primer otroške paralize. Prvi bolnik je iz mesta, drugi ‘pa iz okolice.
Gradbena dejavnost je postala zadnje čase živahnejša. Na Hrastincu je pričelo več za-
zirali večje zborovanje, na ka- j sebnikov kopati temelje za no-
terem bodo tolmačili nov volilni zakon, da bodo ljudje sezna- '' njeni z vsemi spremembami.
Člani SZ so pričel; z organizacijo pohoda na proslavo 10. obletnice ustanovitve v rimorskih brigad na Okroglico. Iz občine Leskovec se je že prijavilo 300 udeležencev.
ve stanovanjske hiše. Prav tam gradi tudi vojaška uprava še nekaj stanovanjskih poslopij. Na Kardeljevi cesti tik grada pa obnavlja podjetje Vino-Sađ-je dosedanje skladišče. Poslopje bo tako preurejeno, da se dozida Prv0 nadstropje, kjer bodo pridobili šestero stanovanj,
Tssit© sis gre
naprej
medtem ko bodo pritlični prostori primem-; za restavracijo ali kavarno
*
IZ KRŠKEGA
Pred dnevi je bila v Krškem seja občinskega odbora SZ. :• dnevnem redu je bila organizacija pohoda na proslavo 10 obletnice ustanovitve primorskih brigad. Sklenili so. da s« bo iz Krškega udeležilo te proslave 300 ljudi
Govorili so tudi o jesenskih volitvah. V kratkem bodo :mele osnovne organizacije SZ sestanke, kjer bodo razpravljali o novem volilnem zakonu *
Ali bo že enkrat red v naših pekarnah?
Dnevno prihajajo pritožbe, da peki prodajajo kruh. ki nima predpisane teže. Namesto da bi tak kruh stehtali in ga zaračunavali po stvarni teži. ga prodajajo po ceni, ki je predpisana za kg. Tako je Omarzel iz Krškega prodajal kruh. ki je tehtal samo 95 do 100 dkg. Vu-dopivc pa kruh, ki je tehta! celo samo 90 dkg. Res je. da se lahko zgodi, da kakšna štruca ne more tehtati točno 1 kg. toda v tem primeru se mora tal: kruh zaračunavati po stvarni teži. Tega se morajo pek: navaditi, ker sicer bomo zahteval: da se jim odvzame pravica do izvrševanja obrti. V naši socialistični domovini naj imajo mesto samo pošteni obrtniki, ki dajejo potrošnikom tisto, kar zahtevajo.
Iz pisarne trg. inšpekcije
*
Obiralci hmelja, poz:r!
V lanski sezoni obiranja hmelja se je dogajalo, da so prihajali na slepo srečo v Savinjsko dolino obiralci iz raznih krajev Slovenje, ne da bj se prej sporazumeli s hmeljarji :» r.a ta način zagotovili delo Zaradi tega so s.; mnogi napravili sa'ir.o nepotrebne stroške, ker n:so dobili zaposlitve in so ?e morali zopet vrniti domov.
Čutimo se moralno odgovorne, da letos preprečimo takšne nevšečnosti, od katerih ima obiralec samo izgubo. Zaradi tega opozarjamo vse one> ki -nameravajo priti obirat hmelj v Savinjsko dolino, da se prc ps-smemo obrnejo na one hmeljar-
Dne 5. t. m. je bil v »Borbi« j Pri isti zadrugi niso usiuž-objavljen članek pod naslovom:: benci za mesec junij in julij še »Tudi mi bi radi legitimacije za j do danes prejeli plač, niti po
popust na železnici«. Imenovano! zakonu zajamčenih minimalnih j je. pri katerih so že obira., od-podjetje pa ni edino v Slove- i plač. Ko so uslužbenci zahteval; niji. Tudi v našem okraju ima- plače, jim
m0 zadrugo, katere uslužbenci že dve leti niso prejeli omenjenih legitimacij, kljub temu da redno plačujejo sindikalno članarino. Uslužbenci so pr: poslovodji, ki je istočasno upravnik zadruge, ponovno zahtevali, da naj jim preskrbi legitimacije za popust na železnici. Toda vse zaman. Odslovil jih je z besedami: »Saj se nimate kam peljati.«
je odgovoril upravnik, da mu Narodna banka noče dati gotovine, ker še ni predložil polletne bilance, svetoval pa je uslužbencem, da naj si j vzamejo denar, kolikor ga po-1 trebujejo, iz blagajne. Komentar, k temu menda ni potreben! j
nosno pri katerih računajo, da bodo dobil-; delo ter si na ta način zagotove deio in se izognejo stroškom ter nepotrebnemu izgubljanju časa
Hmeljarski odbor Okrajne zadružne zveze in Hmezad r.e bosta ‘posredovala pri dirigiranju obiralcev na delo k posameznim hmeljarjem, ker to za-delovne sile ni
Če si natančneje ogledamo navedeni primer, se nam pač j radi dovol jne ne sme zdeti več čudno, od kod j več potrebno, in zakaj tako pogosti primanj-	Hmeljarski odbor OZZ
kijaji pri naših zadrugah, cc I	Žalec
ST® 1

psi
.čSat£
jm
|P
friižf&si Itoficcit

Videmski gasilci so obhajali 65 letnice svojega delcvan a
Videmski gasilci so v nedeljo, dne 9. t. m., obhajali 65-letnico svojega obstoja. Dopoldne je bila svečana proslava. Ob tej priložnosti so položili venec na grob ustanovitelja in prveg predsednika Ivana Novaka Daljšj govor je imel tov. Uršič ki je opisal zgodovino in delovanje gasilskega društva od ustanovitve do danes. V imenu občinskega odbora je navzoče pozdravil tov Kukovičič in za stopnik JLA. Proslave se j c udeležil tudi tov. Koritnik iz Stare vasi, ki je že 65 let član tega društva. Po proslavi sc bile podeljene diplome častnim članom.
Leta 1888 je bilo na Vidmu ustanovljeno gasilsko društvo, takrat imenovano »Frehvilliger Feuerwehr Videm«, ki je štelo 18 članov. Od teh je živ le še tov. Koritnik. V tistih letih so bili težki pogoji, tako materialni kot politični. Tov. Podjed iz Vidma je daroval društvu parcelo, na kateri so si zgradili svoj dom. Ob ustanovitvi so 1 nabavili tudi ročno brizgalno in
potrebno opremo. Za svoje požrtvovalno delo je dobilo 6 članov odlikovanja, prvi predsed-
galno. Ustanovili so tudi mladinsko desetino, v kateri je sodelovalo 14 mladincev, v letu 1938 je videmsko gasilsko društvo sodelovalo v postavi 'članov in naraščajnikov na velikem gasilskem kongresu, kjer so dosegli vidne uspehe.
Za časa okupacije je društvo izgubilo nekaj vrlih mladincev njihov dom in rekviziti pa so bili uničeni. Po osvoboditvi je jelo društvo ponovno agilno delovati. V lanskem letu so demo obnovili gasilski dom. Našli so tudj dve brizgalni, potrebne cevi pa jim je dala na razpolago JLA.
V 65 letih svojega delovanja je društvo sodelovalo pri 470 požarih in pr; velikih poplavah ki so bile v letu 1932. Društvo je delovalo tudj na kulturnem področju. V bivši Jugoslaviji je uprizorilo 6 iger. poleg tega so
nik tov. Novak pa je bil odlikovan z zaslužnim križem.
Ob izbruhu prve svetovne vojne je društvo štelo 34 članov. Po končani vojni se je društvo reorganiziralo, vodstvo pa je prevzela mlajša generacija, ki je sledila modernemu razvoju gasilstva. Leta 1932 je pa uspelo društvu nabaviti si iz lastnih sredstev motorno briz-
I6;
JLfl
imeli tudi lasten tamburaški zbor.
Po osvoboditvi se je znatno dvignila kvaliteta njihovega strokovnega dela. Prav tako pa niso pozabili na ideološko vzgojo članstva.
Danes šteje Prostovoljno gasilsko društvo na Vidmu 46 članov, 16 pionirjev, ima pa šc 1:;2 podpornih in 9 častnih članov.
Športne igre papirnih
industrij LR Sloven je
V dneh od 6. do 9. t. m. so se na Sladkem vrhu vršile tretje športne igre papirne industrije LRS. Tekmovanja se je udeležilo sedem delovnih kolektivov, med njimi tudi naša »Celuloza«, z nekaj manj kot 200 tekmovalci. Po tridnevnem tekmovanju je bil v nedeljo svečan zaključek z velikim delavskim zborovanjem in podelitvijo nagrad:
Prvo mesto so si priborili športniki tovarne »Celuloza« iz Vidma, ki so poleg pokala za
prvo, v namiznem tenisu tretje, v plavanju tretje, v šahu pa si dele prvo mesto s športniki iz Količevega.
Lep uspeh so dosegli tudi posamezniki: Preskar je bil prvi v skoku v daljavo, prvi v teku na 100 m in drugi v teku na 800 m; Judež je bil drugi v teku na 1500 m, tretji v teku na 800 m in tretji v metu bombe; Runovec je bil prvi v metu krogle, prvi v metu diska in drugi v skoku v višino; Dular je bil tretji v teku na 100 m;
Št er ii k e izžrebanih srečk
srcielofa pri OKrafnens odboru Bdečega urila flrifto
prvaka tretjih športnih iger ter pokala za prva mesta prejeli za nagrado še prehodni pokal Zveze sindikatov papirne industrije LRS, k: ga je do sedaj dve leti osvajal kolektiv Papirne industrije Vevče, kateri je letos zavzel drugo mesto. Na tretje mesto pa so se plasirali fizkulturniki iz Količevega.
Člani »Celuloze« so v posameznih disciplinah dosegli naslednji rezultat, v lahki atletiki so zavzeli prvo mesto, v odbojki drugo, v nogometu četrto, v streljanju prvo, v kegljanju
Petakovič je bil drugi v metu krogle; Demšar je bil tretji v troskoku; Gabrič je bil tretji v metu kopja; Stupar je bil tretji v kegljanju; Krošelj pa je bil prvi v streljanju.
Izven konkurence sta tekmovali ženski odbojkarski ekipi iz Vevč in Sladkega vrha. Za zaključek je bila odigrana še nogometna tekma med moštvom Količevega, prvakom športnih iger v nogometu, in med reprezentanco, ostalih kolektivov.
Z. T.
Potresi v Gr čili
Atene, 14. avgusta. Atenska časopisna agencija poroča, da se na Jonskih otokih ponavljajo potresi, ki zahtevajo nove žrtve in ustvarjajo paniko med prebivalstvom. S Kefalonije poročajo, da sta mesti Argostoli in Liksuri popolnoma porušeni. Težko je opisati paniko prebivalcev tega otoka, ki zahtevajo, naj jih oblasti zaradi bojazni pred novimi potresi preselijo na varnejša mesta. Prebivalci tega otoka pošiljajo brzojavke, v katerih prosijo za pomoč v ladjah. Vrh planine Ajnos se je na številnih mestih razpočil. Velike skale so po pobočjih te planine drvele v ravnino in zasule bližnje ceste. Pod ruševinami je še veliko število žrtev. Pr kade te otoke bosta obiskala tudi grški kralj in kraljica. Da- . nes bodo prispeli v Kefalonijo '
britanski rušilcj z zdravstvenim materialom, da bi pomagali, prebivalstvu.
Predsednik grške vlade maršal Papagos je preko radia pozval grško ljudstvo, naj po svojih zmožnostih prispeva odboru za medsebojno pomoč. Združenje atenskih časopisov je darovalo v ta namen 25 milijonov drahem, a sindikat grški-h novinarjev 33,400.000 drahem. Tri ladje z moko, sladkorjem, mlekom, gradbenim materialom, obleko in zdravstvenim materialom so odplule v Kefalonijo.
Poročajo, da so se zaradi potresa razmaknila tla v treh jonskih mestih in je prebivalstvo ostalo brez vode. Na otokih pričakujejo ladjo-cistemo, ki bo pripeljala 10,000 ton pitne vode. Ponesrečencem pošiljajo kruh in drugo hrano s padali.
1.	24749	24.	19319	47.	25810	70.	10573	93.	6142	116.	23892
2.	11041	25.	16019	48.	17920	71.	17150	94.	7711	117.	21159
3.	12714	26.	8232	49.	21144	72.	8998	95.	8194	118.	14389
4.	12445	27.	8732	50.	8387	73.	3231	96.	15709	119.	29610
5.	17701	28.	8111	51.	3377	74.	20813	97.	12943	120.	8215
6.	8977	29.	18985	52.	29208	75.	19116	98.	21862	121.	20777
7.	14989	30.	23814	53.	6146	76.	16313	99.	7822	122.	26519
8.	21326	31.	21197	54.	14526	77.	15331	100.	5503	123.	529
9.	20388	32.	12025	55.	824	78.	7857	101.	29710	124.	11874
10.	22220	33.	21551	56.	8503	79.	28569	102.	21005	125.	8671
11.	12192	34.	6394	57.	8206	80.	5268	103.	22710	126.	2400
12.	29731	35.	6007	58.	2149	81.	15726	104.	27377	127.	16388
13.	8093	36.	2992	59.	7823	82.	14194	105.	23638	128.	15917
14.	16468	37.	17337	60.	3933	83.	624	106.	6288	129.	29696
15.	22103	38.	14287	61.	21223	84.	7199	107.	14556	130.	23717
16.	28298	39.	17470	62.	25600	85.	11032	108.	625	131.	28191
17.	14585	40.	853	63.	15304	86.	27376	109.	29417	132.	18202
18.	8960	41.	11751	64.	23019	87.	28638	110.	7930	133.	11220
19.	2035	42.	13709	65.	16355	88.	21811	111.	8245	134.	11010
20.	26040	43.	14602	66.	2792	89.	21203	112	25444	135.	72
21.	21702	44.	27298	•67.	22771	90.	21204	113.	4478		
22.	4006	45.	14751	68.	2536	91.	14992	114.	20125		
23.	15376	46.	14518	69.	5893	92.	14074	115.	15710		
Žrebanje je vršila				dne	9. a v-	dne	17.	In 18. avgusta			1953.
gusta 1953 javno v kino dvorani v Krškem posebna komisija s sodelovanjem zastopnika Drž. loterije, filiale za LR Slovenijo ter pod nadzorstvom organa Uprave za dohodke pri OLO Krško. Predlagatelji izžrebanih srečk prejmejo pripadajoče dobitke na podlagi zapisnika žrebanja in seznama dobitkov pri Okrajnem odboru RK Krško
Srečke so izžrebane po zgoraj navedenem vrstnem redu — srečka, ki je bila izžrebana prva, dobi dobitek, ki je v seznamu dobitkov pod zaporedno štev. 1 itd. Prvi dobitek v seznamu dobitkov je radijski aparat in ga prejme prva izžrebana številka, t. j. 24749. drugi dobitek kuhinja štev. 11041 itd.
SEJMI
V	okraju Krško: 16. avgusta v Sevnici; 17. avgusta v Kapelah; 20. avgusta v Brestanici.
V	okraja Samobor: 17. avgusta v Budinjku.
V	okraja Klanjec: 16. avgusta v Tuhelju; 17. avgusta v Luki.
Jugoslovanski elektromotorji za izvoz
V Zagrebu izdelujejo v tovarni »Rade Končar« trenutno 140 elektromotorjev, katere nameravajo izvoziti v Egipt, Sirijo in Grčijo.
Letos bo tovarna »Rade Končar« izvozila na osnovi dosedanjih pogodb okoli 400 elektromotorjev in 10 transformatorjev v Turčijo, 740 elektromotorjev v Paragvaj in okoli 160 elektromotorjev v Libanon. Kupci v teh deželah so s prvimi pošiljkam; elektromotorjev in transformatorjev zadovoljni.
★
Trgovinska pogodba Slovenija—Koroška
Gospodarska podjetja LR Slovenije in Koroške so sklenila pogodbo o zamenjavi blaga v vrednosti 3 milijonov šilingov ali več kot 30 milijonov dinarjev za vsako pogodbenico. To jc najvišja pogodba, sklenjena na letošnji gospodarski razstavi v Celovcu. Slovenija bo v glavnem izvažala sadje in vino, Koroška pa poljedelsko orodje, stroje in drugo blago.
ZAHVALA
Iskreno zahvalo izrekam poslovalnici DOZ Krško, ki mi je ob nezgodni smrti mojega sina Antona Šepetavca nudila večjo pomoč z izplačilom zavarovalnine.
Zavarovanje šolske mladine vsem staršem toplo priporočam.
V Bizeljskem, dne 22. julija 1953.
ANDREJ ŠEPETAVO
Drenovec 27, p. Bizeljsko
KINO BREŽICE
15.,	16. in 17. avg. premiera barvnega velefilma: »Kapetan Horatio Homblower« — Gre-gory Pečk, Virginia Mayo. Predstave: v soboto ob 6. in
8.30,	v nedeljo ob 4. 6. in 8,30.
18.,	19. in 20. avgusta premiera
angleškega filma:	»Nepozab-
ljen« — John Mills, Elizabeth Sellars.
21.,	22. in 23. avg. premiera ameriške komedije: »Nevidni človek« — v glavni vlogi najpopularnejši ameriška komika Abott in Costello. Predstave v nedeljo ob 4. , 6. in
8.30.
KINO SEVNICA
15. in 16. avgusta ameriški film »Velika reka«.
MALI OGLASI
POSESTVO, 12 ha, z gospodarskim poslopjem, ugodno prodam za 800.000 din. Skušek Janez, Brege, Leskovec pri Krškem.
kokosi, Ciste »leghorn«
PASME ugodno prodam. Naslov v uredništvu.
»Spičl!
pripoveduje...
Olje je v poletnem času silno zaželena tekočina. Solata brez olja je kakor olje brez solate. V sedanjih vročih pasjih dneh si človek zaželi solate, da si z njo nekako ohladi želodec. Zato ni čudno, da me je Kuni-gundica neprestano nadlegovala, da naj že končno preskrbim olja. Končno sem zvedel, da bodo delili olje v Pišečki zadrugi, zato sem jo mahnil tjakaj opremljen s steklenicami. 2e na poti v Pišece sem srečal žensko, ki se je vračala iz zadruge, nesoč v roki večjo steklenico zavito v papir. Na vprašanje, ali imajo res v Pišečki zadrugi olje, mi po dolgem obotavljanju odgovori: »Seveda imajo olje, toda samo za člane KZ Pišece, in sicer ga vsak član dobi 25 dkg, nečlani se pa lahko pod nosom obrišejo!« Papir na steklenici je bil nekoliko raztrgan, zato ni čudno, da sem opazil, da ima ženska polno zelenko olja, zato sem jo začudeno vprašal: »Ja, kako pa to; da ste vi dobili skoro polno zelenko?« Čez neKoliko časa mi obotavljaje odgovori: »Veš Pep-če, to pa zato, ker je naš nekaj več pri KZ in tudi s trgovsko pomočnico sva si dobri in si greva na roke!« Nato mi je 5e svetovala, naj se požuriai, do pridem čimprej v zadrugo, ker bo sicer olja zmanjkalo. Ko sem stopil v trgovino, sem našel v njej polni ljudi. Težko in z muko sem se pririnil bliže trgovske pomočnice in potrpežljivo čakal če bo še za mene ostalo kaj olja. Pri tem sem marsikaj opazil. Tako je neka mlada ženska trgovski pomočnici nekaj pošepetala na uho, nakar se jr pomočnica nasmejala, prikimala in ji odvzela zavito steklenico, v katero je nalila skoraj dvakrat po pol litra olja. Mislil sem si, to je pa gotow Zena Kakega funkcionarja zadruge. Slednjič sem prišel tudi sam na vrsto. Prav lepo sem nagovoril tovarišico pomočnico in jo ponižno prosil, naj mi da vsaj pol litra olja, ker strašno rad jem solato. Nato mj ona odvrne: »Si član zadruge? Ako si. dobiš 25 dkg. drugače nič!« Obrisa! sem se pod nosom in odSel praznih rok iz zadruge Spotoma sem razmišljal o celi stvari in sklenil pristopiti kot član v KZ in se dati na prihodnjem občner zboru izvoliti za kakega funkcionarja, to pa zaradi tega, ker v vročih poletnih mesecih silno rad uživam solato.
V našem okraju blizu Krškega živi možicelj z imenom Ivačič
Albin, ki ne dela razlike med svojim in tujim. Mož je rabil 18 kosov cevi, dolgih 2.50 m, in dolgo časa študiral, kako bi prišel najceneje do teh cevi. Končno se je le spomnil, da so take cevi postavljene v stebričkih ob cesti, ki vodi iz Krškega v Brestanico kot ograja na nevarnih mestih. Neke noči se je Ivačič odpravil s potrebnim orodjem in začel razbijati stebričke ob cesti ter puliti iz njih cevi. Tako je razbil osem betonskih stebričkov, da je lahko dobil 18 kosov cevi. Posledice j seveda ne bodo izostale in ; upajmo, da bodo te cevi zrasle j Ivačiču čez glavo in mu napra-j vile nekaj sivih las.
j Na Blanci še nimajo električ-| ne luči, kljub temu da drogovi j že dolgo stoje. Tudi tam sem hotel poiskati vzroke in ugoto-: vim, da so Blančani prispevali za elektrifikacijo že nekaj de-i narja, okrog 40.000 din, ki so : ga deponirali na občinskem ; ljudskem odboru. Našel se je j odbornik odbora za elektriko, : Hlebec, ki je pod pretvezo, da bo nakupil električni material, dvignil omenjeni znesek ter ga vrnil ljudem, ki so prispevali. Na ta način bodo Blančani še dolgo časa čakali na električno luč. Kaže, da odborniku Hlebcu bolj diši smrdljiva petrolejka kot pa električna luč.
Rigonce poznate vsi. Veste pa tudi, da ima tam nekdo motor, s katerim mlati. Povsem pri-rodno je, da motor tu pa tam obstane, ker nič ni večno na svetu. In tako se je tudi temu gospodarju motor ustavil. Verjetno živi ta tovariš še v srednjem veku, ker, ako bi šel z duhom časa naprej, bi poklical mehanika, da bi ugotovil napako na motorju. Mož je bil prepričan, da je nekdo motor »za-copral«. Zato je skušal z »utapljanja viirke« ugotoviti ime tistega škodoželjnega soseda, ki mu je motor »zacopral«. Vendar kljub tej copmiji motor ni šei in, razumljivo, tud; mlatiti ni mogel; možakarju priporočam, da si dobi »viirko« v obliki kakega dobrega mehanika in motor bo spet šel, pšenica bo omlačena in jedel bo lahko dober domači kruh.
Pozdravlja Vas
Pepče.
Dobriča Cosič:
DALEČ JE $
24. poglavje
Kmet, pri katgrem je četa prebila dan, je delal v ilegalni organizaciji. Po njem je Pavle še isti dan vzpostavil zvezo z ilegalcem Maksimom in mu za večer napovedal sestanek. Po kmetovem opisu ilegalca se je Pavle takoj spomnil, da je to njegov šolski tovariš, s katerim sta skupaj študirala in delala v isti partijski organizaciji; zato ga je sestanek z Maksimom dvakratno razveselil Po vsem tem. kar je v zadnjih dneh preživel, je čutil nepremagljivo potrebo, da bi se s kom pogovoril prijateljsko in o najbolj navadnih stvareh. Želel si je olajšati duševno in živčno napetost in se umiriti v razgovoru s kakšnim znancem, bližnjim človekom, ki bi ga lahko dojel in razumel.
Ko se je spustil - večer in je pričakoval Maksima, je sedel za mizo. sam v sobi spustil glavo na prsi in se poglobil v nepovezano razmišljanje o vsem moeočem Prav takšnega ga je našel Maksim. Tiho kakor mačka se je privil skozi priprta vrata postal nekai trenutkov v senci svetilke in zašepeta’ ko je zagledal sklonjenega Pavleta:
»7dr?vo. politkomisar!«
Pavle se je zdrznil, njegov obraz je bil strog in resen, na prvi pogled tovariša ni prepoznal, nato pa je nenadoma oživel ter se kar stresel od smeha in veselja:	skočil je, j
odrinil svetilko, stopil k Maksi- j mu mu krepko stisni! roko, ga j hotel objeti, toda, ko je čutil,1
da Maksimu ni do tega, je precej glasno dejal:
»Zdravo! Zdravo, Rumba! Kako se imaš?« Pavle ga je potrepljal po rami, Maksim pa je bil nekoliko presenečen in v zadregi, ko je slišal svoj pozabljeni šolski priimek.
Vojna je v Pavletovem življenju napravila zareza in razdelila življenje na: »dokler nisem odšel v partizane« in »ko sem odšel v partizane«, kakor pravijo partizani, ko začno pripovedovati o sebi. Srečanje z Maksimom je bilo za Pavleta srečanje in sestanek s tistim prvim delom življenja, »dokler ni odšel v partizane«.
»Sedi, Vojo! Kako se imaš?«
»Nič posebnega, samo ...« in Maksim je pričel takoj govoriti o četnikih in njihovem terorju.
Pavletu je bilo neprijetno, ker je Maksim najprej s tem pričel razgovor. Kadar se sestaneta ilegalec in partizan, se partizan vedno rad pogovarja o najbolj navadnih stvareh, ilegalec pa samo o vojni in velikih političnih problemih. Pavle ga je prekinil:
»Dobro, na je tu kaj ljudi za odred. Treba je izkoristiti našo navzočnost in mobiRrirnri čim-več ljudi,« je dejal Pavle uradno in nekoliko razočarano, ker se pogovor ni začel drugače.
»Seveda so! Prepriča" =-em da bomo samo iz nekaj vasi zbrali za celo četo.«
»Naslednjo noč mislimo likvidirati nekai četniških štabov. se strinjaš?«
»Čisto «asno, politično bo to zelo važno.«
CIE . e .
Vstopil je Vuk in Pavle ga je predstavil Maksimu.
»Poznam ga po govoricah,« je Maksim tiho dejal in dalje pripovedoval o svojem predlogu za akcijo.
Spustila sta se v resen uraden pogovor o četnih akcijah.
Dva šolska tovariša sta takoj spoznala, da sta se drug drugemu zelo oddaljila, v njuno skupno doraščanje in prijateljstvo so se zarezala vojna leta: leto in pol življenja v partizanih in prav toliko težavnega ilegalnega življenja. Prvega kakor drugega je to spremenilo. Oba sta iskala in opazila te spremembe,
Potem, ko so se podrobno pogovorili o načrtu za akcije in se zmenili za sestanek prihodnjo noč. ko bo Maksim pripeljal prvo skupino novih partizanov in vodnike za napad na četniške štabe, je Pavle dejal Vuku, naj pripravi četo za pohod, nato pa se obrnil k Maksimu:
»Pripoveduj mi o noricah s fronte, že nekaj dni sem brez vsake vesti. Živimo ločeno od sveta.«
»To veš, da so Rusi v Stalingradu obkolili nemško armado. Imamo tudi .Novo vreme’, pa je sem in tja celo glasno bral naslove ter se prisiljeno smejal topoglavim neumnostim v mastnih naslovih. Ta številka je bila nolna vsakovrstnih naslovov. Poleg Hitlerjevega proglasa: .Po tej zimi bomo znova krenili v napad’, s podnaslovom .Komunistov ne bo več’, je stala Nedjčeva božična poslanica srbskemu narodu: .Kristus
med nami’ in .Bodite še naprej dobri Srbi’, ,Srbi, ohranite red in mir..Na drugi strani so se bleščali naslovi: ,Eden je že kaput’, ,Nihče lačen, nihče bos’ in film .Hočem živeti’, ob njem pa koncert: .Sevdalinke z balkona in balet... česar Beograd še ni videl’.*
JPavle je vrgel časnik stran in se zamislil.
»Jaz sem se na to navadil in jih pozorno prebiram,« je rekel Maksim.
»Kako sploh moreš brati?«
»Ves dan sediš, nekaj moraš brati. Kako pa je pri vas v odredu? Ničesar mi še nisi povedal. Mi iz zaledja mislimo o vas tako. kakor mislimo o Sovjetski zvezi. Zavidamo vam in vam ne zamerimo, da nas podcenjujete.«
Pavle se je namršil, kakor bi ugovarjal, nato pa ravnodušno dejal:
»Ni ravno tako idealno, kakor mislijo gimnazijske skojevke.«
Maksim ga je skoraj sramujoče in pozorno opazoval.
»Kako je pri nas vprašaš? No, preganjamo se z Nemci, streljamo. Uši. koruza ...« Pavle je začutil, da Maksima takšen ton žali, ter mu je začel resno in na široko pripovedovati o zadnji ofenzivi, ki so jo Nemci začeli z namenom, da bi uničili odred, in o načrtu štaba odreda, da se izmotajo. Dolgo je pripovedoval o vsem. Maksim ga niti enkrat ni prekinil niti dodal kakšnega vprašanja; sedel ie na stolu v novi kmečki obleki, se upognil naprej, držal med nogami puško in se igral z njenim jermenom. Od časa do časa se je z očmi zapičil, „v Pavleta, nato na spet raztreseno gledal navzdol pod mizo.
»Pusti vendar to puško, stre-
la božja, varuje te partizanska četa!« mu je Pavle očitajoče dejal h koncu: motilo ga je, ker Maksim ves čas med razgovorom ni izpustil puške iz rok.
Maksim ga je ostro pogledal in rekel:
»Pusti me na miru! Navadil sem se tako . Slišal sem, da si hraber. Ni treba, da se zdaj pred menoj...«
»Prav, še ljubiš Nado? Kako je bilo? Ničesar mi ne poveš.«
Nenadoma zasukani pogovor je Maksima začudil.
»No, nič ...,« je zlovoljno odgovoril.
»Lepa je bila... škoda!«
»Samo zaradi tega?«
»Seveda ne samo zaradi tega! To mi je še namrej prišlo na misel. Vem, da je bila komunistka ... toda lepa, ljubi, moj. Sicer pa. to je vojaška psihologija. Vidim, v tem se nisi nič spremenil.«
Pavle se je nasmehnil, ta pogovor o ženah mu je bil prijeten. Dolgo časa se že ni o tem pogovarjal. Ob tej priložnosti pa si je Pavle v razgovoru s svojim tovarišem, ki ga je dobro poznal, zaželel, da bi se male sprostil in kakor nekoč o tem neutesnjeno kramljal. In se je razgovoril. Toda ko je začutil Maksimov posmehljivi pogled, je naglo zasukal pogovor:
»Kaj je z najinima bivšima prijateljema Vasičem in Staji-čem? Slišal sem, da sta četnika?«
»Vasič je komandant četniške brigade v Levču. Grozovit krvo-lok. Londonski radio je javil, da je napredoval v poročnika. 1 Najbrž se boš z njim srečal. * Stajič pa je strahopetec. Zaradi družine si ni upal oditi v partizane in sedal je pri četnikih j štabni neromazec. Govori, da bo ! ostal do konca vojne nevtra-
len. Grozovito se je zapustil. Postal je hud pijanec.«
Pavle se je zamišljeno sprehajal po sobi.
».. .Osem let sva z Vasičem sedela skupaj. Oba sva navijala za BSIC. Drug drugemu sva nosila ljubavna pisma; prepisovala sva drug od drugege naloge, v šoli si drug drugemu pri-šepetavala, zaupavala skrivnosti. V sedmi sem postal jaz komunist, on pa pristaš Srbskega kulturnega kluba. Kljub vsemu mojemu prizadevanju, da bi vplival nanj, je kakor navkljub postal velikosrb In monarhist. Razšla sva se in postala, ideološka sovražnika. Od vseh naših nasprotnikov, se spominjaš, je bil on najbolj značajen. Mnogokrat mi je izsledil v knjigah letake, nas zatekel na sestankih in nas ni nikdar ovadil. Govoril mi je tedaj: .Nekega dne se boš sramoval svojih rnla-dostnih zablod’. Skoda! Močan človek je, poln energije. Nal-nevamejši je med njimi.« Pavle je obmolknil. V zidu se je oglasil cvrček. V peči je prasketalo. počasi se je ohlajala. — »Stajič pa je delal načrte, da bo postal znanstvenik — biolog. Naučil se je angleški in latinski jezik, nemški pa je znal z»1o dobro že v šestem razredu. Če bi njega našel, bi ga s silo odvedel z nami.«
»Kaj ti bo? Čemu te je prijelo, da toliko govoriš o njiju?«
»Nekdaj je bil naš razred družina šolskih tovarišev. Prepirali smo se. se sovražili, toda vendar... Prišla je' vojna, okupacija, vse to se je raztrgalo in razkropilo. Nekateri so postali najbolj navadni morilci in izdajalci. Ko razmišljam o naši generaciji, me spominja na r-1"«! «A«r| .ki se je varit