ZELEZAR Leto XVIII. 1978 JULIJ Št. 7 Minevajo leta, toda žar plamenice tistih julijskih dni ne pojenja. Drugače tudi biti ne more. Saj imamo borce narodnoosvobodilne vojske, ki zvesto sledijo Titovi misli, da so doživljenjsko dejavni borci revolucije, začete 22. julija 1941. Povedali in pokazali so nam, kako je treba ljubiti domovino. Imamo pa tudi mladost, mlado generacijo, ki zanosno in z vso pripadnostjo prevzema revolucionarne tradicije naše slavne zgodovine in jih nadaljuje. V tem pa je tudi poroštvo, da bo Jugoslavija, socialistična in samoupravna, neuvrščena in svobodna, vsak dan lepša in bogatejša. toPmarnogorska partizanska skupina je 22. julija 1941 oddala iz gozda v Pšatnikp pri Tacnu več strelov. Tako se je tega dne rodila naša partizanska vojska. To pomeni prelomni trenutek v zgodovini slovenskega naroda, pomeni začetek revolucije za nacionalno in socialno osvoboditev človeka. Do konca julija 1941 so že po vsej Sloveniji odmevali partizanski streli. Takrat je bilo v\ Sloveniji že 25 partizanskih skupin in čet. Slovensko narodnoosvobodilno gibanje, ki je imelo močno oporo v Osvobodilni fronti, je z gibanji' ostalih jugoslovanskih narodov kmalu preraslo ne samo v močno armado temveč je s sočasno organizacijo ljudske oblasti po narodnoosvobodilnih odborih izvedlo na vsem jugoslovanskem ozemlju največji družbeni prevrat v zgodovini naših narodov, Zato je bilo treba velikih naporov in najboljših sil; CK KP Slovenije se je zavedal, da lahko postane le v Osvobodilni fronti trdno in enotno povezani slovenski narod prava hrbtenica slovenski partizanski vojski in vsem osvobodilnem gibanju in revoluciji. Do konca julija 1941 je z razširjanjem in utrjevanjem Osvobodilne fronte rasel pogum in samozavest slovenskega naroda, kar so prve uspešne partizanske akcije samo še stopnjevale. Dan vstaje slovenskega naroda Dvaindvajseti julij pomeni s svojimi velikimi dejanji in svetlimi spomini uresničitev sanj neke generacije o svetu poštenih in delovnih ljudi, radosti in tovariškega stiska rok, dosti več kot samo praznično razpoloženje in veselje. S seboj nosi dragoceno izročilo, ki nas povsod in vedno znova navdušuje in hkrati navdaja s ponosom, da ta revolucija, začeta pred sedemintridesetimi leti, ni usahnila, ker je imela in ima prave revolucionarje. Ta revolucija še traja, spremenila je samo ime: to je boj za dosledno uresničitev socialističnega samoupravljanja, v katerem smo borci prav vsi. PROIZVODNJA SLOVENSKIH ŽELEZARN V JUNIJU IN PRVEM POLLETJE 1978 Z junijem je zaključeno prvo polletje in za nami je polovica časa, ki je na razpolago za izpolnjevanje nalog letošnjega gospodarskega načrta. V preteklih mesecih smo ugotavljali, da nas doseženi proizvodni rezultati ne zadovoljujejo, da nekatere delovne organizacije zaostajajo za planirano realizacijo in dane izpolnjujemo nalog izvoza. Po takih ugotovitvah tudi v juniju niso mogli nastati preobrati, ki bi stanje bistveno popravili, čeprav je treba posebej podčrtati nekaj odličnih dosežkov. Na jeseniških plavžih so imeli naj večjo mesečno proizvodnjo in pri odličnem delu elektro plavža v Štorah je bila dosežena tudi največja mesečna proizvodnja surovega železa v Slovenskih železarnah. Tolikšna proizvodnja pomeni 19 % presežka mesečno planirane količine in realno upanje, da bi do konca leta lahko še ujeli plan proizvodnje. Zaostanek ob koncu polletja znaša nekaj več kot 3.000 ton. Junijska proizvodnja je bila okoli 2.200 ton nad mesečnim planom. Če bo v drugi polovici leta poprečna mesečna proizvodnja 17.190 ton, približno tolikšna je bila v maju, bo letni plan dosežen. Razumljivo, da v Železarni Štore ne bodo mogli nadomestiti dvomesečnega izpada proizvodnje, ki je nastal zaradi okvare transformatorja na elek-troplavžu. Njihova izvršitev polletnega plana znaša 68%. Jeseniški plavži so proizvedli v šestih mesecih 5 % več, kot znaša načrt tako, da je skupni zaostanek za polletnim planom 3 %. V tovarni traktorjev železarne Štore so junija izdelali 420 komadov traktorjev, kar je doslej daleč največja mesečna proizvodnja, ki pa zaostaja še vedno 6 % za linearnim planom, njihov operativni plan je bil pa še za okoli 4 % višji. Hladni valjarni v Železarni Jesenice sta izdelali 9.617 ton proizvodov, kar je tudi doslej naj-večja mesečna količina. Za poslovni rezultat prvega polletja -je pa gotovo razveseljivo, da imajo v juniju praktično vse delovne organizacije realizacijo vsaj blizu planiranih vrednosti; večina jo pa visoko.presega. Dosežena je bila doslej daleč naj višja vrednost mesečne prodaje izdelkov. Železarne so prekoračile plan vrednosti prodaje v juniju za 20 %, posebno izstopa Železarna Jesenice z realizacijo 128 % plana. Predelovalci žice so dosegli 104% planirane realizacije vrednosti prodaje in najboljši med njimi je Tovil s 124 %. Skupen rezultat za sestavljeno organizacijo je 118 % izvršitve mesečnega plana in polletni plan «je realiziran s 106%. Dobra prodaja daje upanje za dobre rezultate v polletnem obračunu poslovanja. Če primerjamo letošnje podatke ob polletju z dosežki odgovarjajočega obdobja iz preteklega leta, potem lahko ugotovimo, da je dosežen zaznaven napredek in da so ugodni rezultati. Pri proizvodnji surovega železa je letošnja proizvodnja za 6% večja od lanskoletne v enakem obdobju. Proizvodnja jekla je večja za 1 %. Blagovna proizvodnja je v železarnah letos večja ža 6 %, pri predelovalcih je malenkosten zaostanek tako, da je skupna izvršitev v SZ v primerjavi «s prvimi šestimi meseci lani še vedno okoli 106 %. Letošnja realizacija vrednosti prodaje je za sestavljeno organizacijo 26 % večja od lanskoletne. Pri nekaterih delovnih organizacijah je sicer samo po 1 ali 2% višja, v Štorah pa celo 36 % nad lansko realizacijo. Ob polletju je realizacija večja od lanskoletne prav v vseh delovnih organizacijah. Čeprav ne pri vseh delovnih organizacijah, je pa tudi skupen izvoz za Slovenske železarne po šestih mesecih letos po vrednosti večji za 6% od lanskega dosežka po enakem obdobju. O proizvodnji surovega železa v juniju je bilo že vse povedano, kakšni so pa drugi podatki? Razen že običajnih težav v proizvodnih obratih s predčasnimi remonti, pomanjkanjem delovne sile, ki nastaja, vsako leto junija in preko poletnih mesecev, neustreznim asortimanom ali ponekod zaradi pomanjkanja naročil in nezadovoljive oskrbe z vložkom,, so imeli v juniju še večjo okvaro pri Leetromelt peči v jeklarni Železarna Jesenice. Mesečni plan proizvodnje surovega jekla so izvršili 91 % in v tem je izvršitev linearnega mesečnega plana proizvodnje elektro jekla le 67 %. Podatki izvršitve mesečnega operativnega plana se nekaj razlikujejo lili po njem imajo na Jesenicah izvršitev proizvodnje jekla 92,7 % in v tem proizvodnje SM jekla 99,1 % ter proizvodnje elektro jekla 81%. Jeklarna Železarne Ravne je izvršila mesečni plan s 102%, v Železarni Štore pa. 117 %. Skupna izvršitev mesečnega plana proizvodnje jekla znaša za Slovenske železarne 96 %. Zbirni plan proizvodnje je po šestih mesecih skoraj dosežen, za-nadaljevanje na 3. strani 20. JULIJ - PRAZNIK CELJSKE OBČINE Krajani celjske občine praznujemo občinski praznik 20. julija, v spomin na ustanovitev I. celjske čete, 20. julija 1941, torej dva dni pred dnevom, ki ga Slovenci štejemo za dan vstaje. Okrožni komite Komunistične partije v Celju je že v prvih dneh okupacije po nacističnih hordah organiziral Vojni komite za Celje in Savinjsko dolino. Sekretar okrožnega komiteja je bil Franjo Vrunč. Ob pripravljanju oboroženega upora se je Vojni komite opiral na mrežo javk, postavljenih že pred vojno. Celjska četa je bila formirana na terenu vzhodno ščeni žandarji in policisti so 27. avgusta obkolili mlin in ga zažgali, ker se partizani niso hoteli predati. Zgorela je tudi stanovanjska hiša. Iz plamenov je skočil eden izmed partizanov in smrtno ranil žandarja, nato pa se sam zrušil pod streli. V mlinu je zgorelo 5 borcev. I. celjska četa je bila aktivna torej od 20. julija do 27. avgusta. Žrtvovala je polovico svojih borcev. Potem je razpadla. Pomembno pa je, da je v skrajno neugodnih razmerah in pogojih pokazala veliko hrabrost in požrtvovalnost. Živih je ostalo 7 borcev. Ta četa je dvigala odpor in pogumnost v našem ljudstvu, širila strah med izdajalci, okupatorjevimi funkcionarji in priseljenimi folksdojčerji in tako. kot naša prva partizanska enota častno, izvršila svoje poslanstvo. R. U. od Celja. Na to mesto se je naslanjala zaradi močnega industrijskega delavstva. V Celju je sekretar Tone-Grčar vodil organizaciji Komunistične partije in Osvobodilne fronte. S predelov med Voglajno in Savinjo je bilo mogoče nadzorovati strateško važno železniško progo Zidani most—Celje—Maribor, hkrati pa si odpreti zvezo s Hrvatsko. Prirodno zavetje je nudil borcem I. celjske čete težko prehodni teren; žal pa prebivalstvo tod okoli ni bilo dovolj politično zavedno, kot je bil primer z gospodarsko krepkejšim življem v Savinjski dolini. Celjska četa je bila osnovana blizu hriba Resevna pri Šentjurju, kjer si je uredila taborišče blizu kmeta Muleja, po domače Resenška. Ob ustanovitvi je borce nagovoril komandir čete Franjo Vrunč-Buzdo in zaključil nagovor z dvignjeno pestjo in vzklikom »V boj za svobodo!«, borci pa so mu odgovorili »V boj«. Žal pa je četi primanjkovalo orožja in municije, razen tega je bila nenehno izpostavljena okupatorjevi obveščevalni službi. V noči na 4. avgust 1941 je četa izvedla sabotažno akcijo s požigom velikega kozolca na Catrovem posestvu v Bukovžlaku pri Celju, polnega pridelkov in strojev. Ko sta si 11. avgusta 1941 hotela ogledati položaj okoli slivniške žandarmerijske postaje Franjo Vrunč in Peter Štante, so jima žandarji postavili zasedo. Štantetu se je posrečilo izvleči se, Vrunča pa so žandarji ujeli v strugi Voglajne in ga v besnem spopadu ranjenega odvedli v celjski Stari pisker (zapori); dva tedna pozneje so ga v Mariboru ustrelili. Komandir čete je postal Peter Štante-Skala. Odredil je takojšen premik čete na bližnji hrib in prihodnje jutro so Nemci zaman napadli izpraznjeno prejšnje taborišče. Četa si je nato pripravila novo bivališče v težko pristopnih Lan-gerjevih pečinah pod Javornikom. Toda 16. avgusta so jih zopet napadli nemški vojaki, vendar so se partizani po močnem obstreljevanju umaknili iz obroča in se umaknili proti Dramljam. Peter Štante je ob umiku padel čez skalovje in se močno poškodoval. Nekateri člani čete so odšli proti Ljubljani, druga skupina se je ustavila v gozdu nad javko, ki je bila pri Jožetu Farčniku, blizu Pocajtovega mlina pri Teharjih. Komandirja Stanteta je nasledil Vile Šlander, brat heroja Slavka Šlandra. Vilč je ukrenil vse potrebno za združitev vseh članov čete, kar pa je bilo ob budnosti okupatorja in njegovih vohunov zelo otežkočeno. Po nekaj dneh je Šlander s skupinico kakih 7 borcev krenil proti Bohorju, pri Pustih njivah pri Planini so obračunali z vodjo žandarmerijske postaje, ki jih je zasledoval in zavili nazaj ter se ustavili pri Zavškovem mlinu blizu Brez (Šentruperta). Po izdajalcu obve- Glasovalno mesto valjarne I Ce bi želeli primerjati še s kakšno zavestjo so se delavci odločali za posamezni samoupravni akt, bi lahko ugotovili, da se je odločilo v povprečju kar 89,6% glasovalcev. To nam potrjuje, da se delavci za-vedajop omembnosti nadaljnje graditve samoupravne organiziranosti ter uveljavljanja določil zakona o združenem delu. Če smo že enkrat zapisali, da s tem naše delo ni končano,'zapišimo tudi tokrat, da se delo pri uveljavljanju zakona o združenem delu še nadaljuje in ne bo končano tako dolgo,- dokler ne bomo dosegli vseh tistih vrednot, ki jih zakon nalaga DO oziroma TOZD. Referendum uspel Delovni kolektiv se je letos že drugič zbral na glasovalnih mestih, da bi se z osebnim izjavljanjem izrekel za samoupravne akte, ki dopolnjujejo našo samoupravno organiziranost in samoupravno dogovarjanje v obveznostih in pravicah. O čem smo se odločali in odločili na referendumu 30. 6. in 10. 7. 1978: 1. Z odločitvijo delavcev tovarne traktorjev, da postanejo temeljna organizacija v sestavi delovne organizacije Železarne Štore je bilo potrebno sprejeti dopolnitve samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo in prav tako statut delovne organizacije. Za dopolnitev samoupravnega sporazuma se je izrekla 74,9 % delavcev. — Za dopolnitev statuta 74,4 % delavcev. 2. V razpravi, usklajevanju in nato na referendumu sprejeta sta bila samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih pri ustvarjanju skupnega dohodka in prav tako sporazum o prihodku. — Za Samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih pri ustvarjanju skupnega dohodka je glasovalo za 74,8 % zaposlenih; — za Samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih pri ustvarjanju skupnega prihodka pa 75,4 % zaposlenih. 3. Najbolj živahna je bila razprava novega Samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za stanovanjsko gradnjo in enotnem urejanju stanovanjskih vprašanj delavcev temeljnih organizacij in delovnih skupnosti Železarne Store, ki je doživel največ dopolnitev in sprememb. S tem sporazumom so »dokončno« predebelo dileme o pravičnosti dodeljevanja posojil in stanovanj. — Za sporazum je glasovalo 73,6% zaposlenih. Kot že rečeno, se je tovarna traktorjev oziroma delavci tega kolektiva odločili, da združijo svoje delo v temeljno organizacijo in prav tako v delovno organizacijo. Na referendumu so glasovali za svoja temeljna samoupravna akta in sicer: — samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v temeljno organizacijo, glasovalo za 75,9% zaposlenih; — za statut temeljne organizacije je glasovalo za 77,4 % zaposlenih; -— za združitev v DO je glasovalo 78,1% zaposlenih in — za Statut DO 77,8 % zaposlenih. Pričuj oči'rezultati so. izredno ugodni, saj je bilo na dan referenduma kar 16,8 % odsotnih delavcev. MM PROIZVODNJA SLOVENSKIH ŽELEZARN V JUNIJU IN PRVEM POLLETJU 1978 nadaljevanje s prve strani ostanek je približno 2.400 ton nasproti planirani količini, kar se pa da nadoknaditi. Proizvedena količina v prvem polletju, ki je večja -kot 400.000 ton daje dobro osnovo, da bi letos; ob koncu leta končno enkrat le dosegli in presegli našo doslej nedoseženo mejo 800.000 ton. Da bi izpolnili letni plan, bi morali v drugem polletju izdelati povprečno; mesečno 67.660 ton, kar gotovo ni nedosegljivo. Da bi presegli 800.000 ton zadošča že nekaj nižja proizvodnja in sicer 66.448 ton. Naš Cilj je predvsem doseči letni plan in zagotoviti čim več vložka za nadaljnjo predelavo. Blagovna proizvodnja je bila v juniju blizu načrtovane, železarne so dosegle 99 % mesečnega plana in v tem Železarna Jesenice 102 %, Železarna Ravne 86 % in Železarna Štore 1D4 %. Glavni zaostanek pri realizaciji blagovne proizvodnje v železarni Ravne je nastal v valjarni, kjer so izpolnili le 72,3 % plana. Za osnovni vzrok zaostanka navajajo neustrezen vložek. Ob polletju v no-beni železarni niso dosegli plan blagovne proizvodnje ih zaostajajo na Jesenicah 3 %, na Ravnah 5 % 'ih v - Štorah 5 % odnosno skupno v .vseh treh železarnah okoli 4 %. Zaostanek okoli 16.500 ton, nekaj pomeni za proizvodnjo in še več za trg, kateremu ti proizvodi manjkajo in jih ne bo ali pa jih bodo morali porabniki uvoziti, če bodo hoteli izpolniti svoje plane proizvodnje. Podrobnej ši pregled izvrševanj a polletnega plana po grupah proizvodov kaže ponekod na prekoračitve plana, drugje pa neželjene zaostanke.. Surovega železa je. trg dohil okoli 7.400 ton manj_ od predvidevanja. . Valjane žice je bilo prodano 6.260 ton manj od planirane količine. . ■ , . Pri .'vlečenir:.'žiei je. zaostanek manjši, samo okoli 70.0. ton, vendar v” tem okoli 60'ton visoko legi rane kvalitete. Hladno valjanih trakov in pločevine je prišlo na tržišče okoli. 8.000 ton manj od planirane količine. V.tem imajo precejšen, de.-lež nedobavljene količine nerjavnih, .kvalitet in - pločevine za potrebe elektroindustrije,-. Zaostanek. -za. -planirano. količi? no traktorjev-, v . Železarni' Štore' do kohca leta ne bodo mogli, uje? ti, prodali bi jih lahko daleč več kot j ih pf Oizvedej o. Čeprav ; so količine zaostankov pri nekaterih izdelkih manjše, -so vseeno pomembne tam, kjer šo to izdelki najvišje stopnje predelave in največjekvrednosti". To velja za strojne dele -. v - Železarni. Štore,, kjer je polletna izvršitev zbirnega. plana 61%,. konfekcionirane izdelke Železarne Jesenice; kjer imajo 51’% izvršitve piana im re-zilho ’ orodje v Železarni Ravne kjer je izvršitev 82 % plana. Pri izdelkih finaližacij e ' botruje Izkazanemu stanju ponekod tudi pomanjkanje naročil . Ge je tako', potem je vprašanje -ali je bil plan izdelan -ustrezno realnim potrebam': trga. Če naročila so, potem jih je treba izvršiti in kar ni bilo narejeno v prvem polletju je treba čim prej popraviti. Dogaja sc seveda, kar zadene predvsem izdelke finaližacij e namenj ene jz- vozu in blagovni menjavi, da se ne sklenejo predvideni dogovori ali so enostavno odpovedani dolgoročni dogovori, kar povzroča velike težave pri možnosti preusmeritve prodaje in s tem tudi proizvodnje. To zadene še močneje predelovalce žice, ki. imajo manj možnosti prenosa programa proizvodnje na druge izdelke, kot je to primer v železarnah. Takšne težave so prisotne tudi letos pri Plamenu in Verigi, zato so tudi proizvodni rezultati v polletju slabši' od lanskoletnih in to je tudi vzrok, da nasproti polletnemu planu zaostajajo v Plamenu 7 %, v .Verigi pa 13 %, V juniju je izvršitev blagovne proizvodnje v Plamenu 93 in v Verigi 95 %. V Tovilu so mesečni plan izvršili 104 %; v Žični' Celje pa celo 146 %. Predelovalci so v juniju skupilo dosegli 108 % izvršitve, v polletju: pa 98 % izvršitve plana. Stanje izvrševanja blagovne proizvodnje je skupno za sestavljeno organizacijo ob koncu junija; izvršitev v juniju 100 %, izvršitev v polletju 96 %. Količinski zaostanek bo. v šestih; mesecih težko nadoknaditi, vsaj za železarne skoraj ni možnosti, da. bi, še . lahko ujeli do konca leta planirano blagovno proizvodnjo. Predelovalci bodo letni plan verjetno iz- 1. Proizvodnja: Planirana količina skupne pro- • izvodnje je bila za TOZD jeklarn ih valjarn v prvih 6 .mesecih planirana v višini 106.227 ton. Planirana količina je bila prese-žena za 9.469 ton ali 8,9 Presežena je tudi količina proizvodnje po dinairiienem planu. Stroški proizvodnje so sicer; naraščali, vendar ne v .-takšni meri, da bi ogrozili pidnirano ekonomiko .in, končno. ostanek, dohodka. H Začetek leta smo v vseh obratih pričakali; š.-primernimi količinami osnovnega inspremljajoče-ga gradiva.: Pogodbe z, naročniki , so bile v glavnem sklenjene .že, v . preteklem letu. Energetska situacija j e, sicer bila večkrat kritična; I m, polnili, ker se za Verigo za drugo polovico leta obetajo ugodnejše možnosti prodaje, pri drugih treh delovnih organizacijah pa tudi pričakujejo vsaj enake, če ne ugodnejše pogoje. Že v uvodu je omenjeno, da rezultati izvoza niso zadovoljivi. V juniju so poprečni količinski mesečni plan izvoza dosegli samo v Verigi, vrednostno pa v nobeni^ delovni organizaciji niso dosegli plana. Količinski plan izvoza je skupno za slovenske železarne v polletju izvršen 73%, vrednostno pa 72'%. Železarne izvršujejo plan količine izvoza 75 %, vrednosti pa 74%,' predelovalci pa 66 po količini in 63 % po vrednosti. V polletju nas zanimajo tudi medsebojni odnosi in stanje izvrševanja - programa medsebojnih menjav. V letnem planu je predvideno,- da bi morala Železarna Jesenice dobaviti drugim delovnim organizacijam 29.000 ton izdelkov. Delovne organizacije so za to • količino dale doslej 13.166 ton specificiranih naročil in doslej je bilo odpremljeno odnosno dobavljeno 8.745 ton ali 66 °/o'specificiranih naročil. Železarna Ravne. naj bi letos dobavila ¿23.180,ton izdelkov, spe- vendar s prizadevanjem vseh, ki so odgovorni ¿za oskrbo z- ener? getškimi mediji ni povzročila večjih zgstqjev,.Z delovno silo v pričetku leta nismo; imeli posebnih težav. Te pa so-se-pojavile že v mesecu aprjlu in maju, predvsem v valj arnah. Sodelavci iz hrvaškega Zagorj-a-so nam to situacijo izboljšali, vendar ne popolnoma odpravili,- Še vedno imamo težave s pomanjkanjem- delovne sile v jeklarnah. Delovni pogoji so bili z ozirom -na prejšnja leta boljši,.-»saj sijiO: imeli -v prvih 6 mesecih le kratkotrajno nadpovprečno zunanjo temperaturo. -Osebne ' dohodke,- - katere smo izplačevali v prejšnjem -letu po možnostih,- -te* pa-z ozirom na finančno situacij o niso bile zadovoljive, smo že v pričetku letoš- eificiranih naročil je za 15.038 ton dobav, doslej dobavljeno 8.315 ton ali 55 %. Železarna Štore naj bi letos dobavila 7.530 ton, doslej imajo specificiranih naročil za 3.261 ton; dobavili so 1.780 ton ali 54 %. Podani pregled sicer malo pove. Pri nekaterih izdelkih je delež dobav sorazmerno visok, pri drugih komaj blizu 20 %.. Pri nekaterih delovnih organizacijah :se pohvalijo I z boljšim oskrbovanjem, drugi, se zopet pritožujejo, kar je pa zopet odvisno od programa proizvodnje, pogojev dela in vrste problematike, ki se med delom pojavlja. Polletje je torej za nami. Kot vidite je večina rezultatov boljših, od doseženih v prvem polletju lani. Izvrševanje letošnjih planskih nalog ni najboljše, vendar je vrednost prodanih proizvodov v prvih -šestih mesecih zadovoljiva, kar daje upanje na sorazmerno ugoden poslovni rezultat za prvih šest mesecev. V drugem polletju lahko pričakujemo ugodnejše rezultate proizvodnje in s ,tem tudi vrednosti prodaje. Danj;;so pogoji, da bi se pri večini postavk gospodarskega plana do konca leta vsaj približali postavljenim ciljem,-če že ne dosegli in presegli zadane naloge. njega leta povečali. V prvem trimesečju pa smo se dogovorili, -da z ozirom na poslovne rezultate povečamo osebne dohodke po posebnem programu, ki je bil prek informatorja posredovan vsem. zaposlenim. Politika izplačevanja osebnih dohodkov, ki ne, prizadene samoupravnih, spor azpmb v-v branži - .in v republiki, S& imela, ugoden vpliv na proizvodnjo, na medsebojne, odnose in tudi fluk-tuaci ja - v prvih šestih mesecih ni bila velika. - Izmečki pri proizvodnji so pod normativi,- odpadki pa ž ozirom na nekatere težave v proizvodnji in; na ' povečan nivo -kvalitete v manjši meri odstopajo od predvidenih normativov. V prvem polletju smo osvojili nekaj specialnih profilov in nekaj novih .-kvalitet^ ¿ki-jih trg potrebuje. V mesecu aprilu je bil zelo uspešno'izvršen-- remont v: valjarni 11-, kjer smo skupno s podjetjem »RADE KONČAR« Zagreb izvršili rekonstrukcijo ¿izvora; in ‘-regulacije enosmerne elek-tro energije-za pogon eh;motorja 2500 KV. Zahteven-remont je bil izvršen tudi v valjarni IX, kjer je bila zamenjana zobniška dvojka Krupovega reduktorja za pogon pred in fine proge. 2. Investicijska dejavnost:, V TOZD jeklarne in valjarne so' se v jetošnjem letu pričela pomembna investicijska dela. Gradnja temeljev za elektro obločno pec II v jeklarni II so v polnem teku. .Vsa ostala;dela z.a ta objekt potekajo vzporedno, Oprema za samo peč je naročena oziroma je v končni fazi izdelave. Z ozirom na pogodbe in na potek pozamez-nih del ocenjujemo, da bo in- nadaijevanje na 4. strani S pričetkom izkopov in betoniranjem temeljev se kažejo že tudi obrisi aneksa žarilne peči Kako smo sledili družbenim obveznostim v TOZD jeki&im in yaljarn Kako smo sledili družbenim obveznostim v TOZD jeklarn in valjarn nadaljevanje s tretje strani vesticija zaključena v prvi polovici naslednjega leta. Po velikih prizadevanjih so tudi dela na objektu »žarilnica« ob južni steni valjarne II v polnem teku. Oprema za žarilno peč je že uskladiščena v valjarni II, dobavila pa jo je firma Ebner iz Avstrije. Za gradbena dela, montažna in ostala dela so pogodbe sklenjene tako, da vsa 'dela potekajo plansko in predvidevamo, da bo poizkusno obratovanje konti žarilne peči možno že v prvem kvartalu prihodnjega leta. rili lastno bazo za proizvodnjo valjanih, vlečenih in brušenih izdelkov, proizvodnja toplotno obdelanega jekla pa nam bo omogočila obstanek med proizvajalci kvalitetnih in plemenitih jekel. Zmanjšanje zaposlenih je za TOZD jeklarn in valjarn pomembno predvsem zato, ker imamo stalno prisotno pomanjkanje delovne sile v vseh obratih TOZD. Z intenzivnimi vlaganji pa bomo dosegli tudi ekonomske učinke, ki nam bodo zagotavljali boljšo. osnovo za pokrivanje naših in družbenih potreb. Deli žarilne peči EBNER vskladiščeni v adjustaži valjarne 3. Samoupravna in družbena dejavnost v TOZD: V preteklem letu smo v glavnem sprejeli vse zahtevne dokumente po zakonu o združenem delu, uresničevati pa smo jih pričeli v glavnem v letošnjem letu. Eden od glavnih sporazumov je bil samoupravni sporazum o razporejanju in delitvi sredstev za osebne dohodke in sklada skupne porabe. Pravilnika na tej osnovi še sicer nimamo, smo pa v glavnem vsa izhodišča, ki izhajajo iz samoupravnega sporazuma že uvedli v prakso. V temeljni organizaciji ni delavca, ki ne bi bil 1. .januarja nagrajevan po načelih plačila po delu in rezultatih dela," Skupne akorde obračunavamo po izmenah in manjših skupinah, ki tehnološko nišo, deljive. Uvedli smo normative za posamezna ' opravila, kot dodatni kriterij uspešno uporabljamo.ocenjevanje opravljenega dela, prizadevnosti pri delu in uspešnost dela. Tiste delavce, katerim ni mož-' no' racionalno meriti delovne naloge in opravila, pa po veljavnih kriterijih njihovo uspešnost ocenjujemo. Samoupravna dejavnost se iz prejšnjega leta živahno nadaljuje. Obravnavali smo vse osnovne' samoupravne akte, nekatere od teh pa smo tudi potrdili na ■ referendumih. Obravnavali Smo več : samoupravnih sporazumov, ki urejajo odnose v delovni organizaciji, v SOZD SŽ in v širši, družbeni skupnosti. JEKLARJI EV GRADBENIKI NA SKUPNEM DELOVIŠČE Proizvodnjo v jeklarni I bomo popolnoma Ustavili konec meseca decembra letošnjega leta. Z ustavitvijo jeklarne pa bo nujno potrebno ustaviti generatorje, ozkotirni promet, preurediti cestni promet in izvršiti rekonstrukcijo v valjarni I. Projektne naloge in delno tudi projekti so že izdelam. Ta dela opravljamo v glavnem v železarni. Ogrevna koračna peč za potrebe valjarne I je že naročena V podjetju »CER« Čačak, za ostale naprave kot sp priklopniki vlačilci pa se intenzivno iščejoi ponudbe. Sredstva za nabavo teh pa so zagotovljena. V jeklovleku bomo v letošnjem letu aktivirali dva nova brusilna stroja in ravnalni stroj. Trem obstoječim brusilnim strojem pa bomo dogradili dodaj alne in odvzemne naprave. Za gradnjo hale jeklo.vleka imamo v obdelavi ponudbe, intenzivno pa še iščejo vse za finančno konstrukcijo, ki je potrebna za zagotovitev sredstev pri realizaciji projekta. Gradnjo objekta predvidevamo v naslednjem letu s pričetkom v prvem polletju. Kljub intenzivnemu delu strokovnih delavcev TOZD jeklarn in valjarn pri,velikih investicijah, ti ne zanemarjajo manjših investicijskih del in uvajanja inovacijskih predlogov. V letošnjem letu je bilo za TOZD jeklarn in valjarn prijavljenih 17 inovacijskih predlogov. Z dokončanjem srednjeročnega investicijskega programa, ki sicer ne bo v celoti izvršen, bomo v TOZD jeklarn in valjam povečali proizvodnjo surovega jekla in si tako ustva- Ob gradnji II. Elektro obločne peči, ki teče intenzivno pri gradbenih delih, poteka tudi metalurški proces, ki je sicer delno oviran, si znajdljivi jeklarji ne dovolijo predaha. Prostor, ki je bil na ¿razpolago za odlaganje žlindre za čiščenje ponovc in druga dela je močno omejen. Transportna pot ob prenosu bremen v livni hali je zaradi varnosti strogo odmerjena. Na predlog jeklarjev smo organizirali novi prostor za. odlaganje in na- kladanje žlindre ter čiščenje ponovc. Poti tehnologije ter poti gradbenikov se v glavnem ne križajo v proizvodni hali, tako, da v obeh procesih potekajo dela hkrati. Gradbena dela pri izkopu temeljev za drugo elektro obločno peč, potekajo sicer z 2-mesečno zamudo, po dogovorjenem načrtu. Zagatnice še zabite v globino 7 in 9 m. Dosežena je izkopana globina približno 7 m. Končna globina iskopa bo 8,3 m. Iskop IMH—iB tSBS»' s : Temelji bodoče elektro peči dobivajo z izkopom dokončno obliko V letu kongresov in volitev delegatov so bile družbenopolitične organizacije izredno aktivne tako, da je bil sleherni v temeljni organizaciji aktivno vključen, predvsem po interesnih področjih, v družbeno delo. Vse večje družbeno osveščanje neposrednih proizvajalcev, dobra obveščenost vseh zaposlenih ter dosledno izvajanje dogovorjenih načel nam je v preteklem obdobju omogočilo dobre proizvodne in ekonomske rezultate temeljne organizacije, v medsebojnih odnosih pa stabilnost in zaupanje med vsemi zaposlenimi v TOZD. Ferdo HALER, ing. org. Že res, da smo pogruntali, da tudi prazen sod karbida pride prav; vendar bi bilo le varneje narediti stojalo! Kajti ko postaneš astronavt in zletiš pod strop najbrž ni prijetno... * I. bo končan do 1. 8. 1978. Med iško-pavanjem je bila zavarjena že zgornja podporna enota zagatnic, drugi nivo pa bo izdelan pijed končnim izkopom. Pričetek betoniranja bo predvidoma 1. 8. 1978 to je takoj po končanem izkopu; ta dela bodo trajala približno 2 meseca. Gradbena dela bodo predvidoma končana do takšnje stopnje, da bo možna montaža opreme v decembru mesecu. Gradbeno podjetje »Ingrad« si prizadeva ob najbolj sodobnih gradbenih metodah opraviti delo kvalitetno, varno in ob dogovorjenih terminih. Vseskozi je bila prisotna dilema ali bo možno v času iskopov obratovanje elektro obločne peči I. Predvideno je, da bo obstoječa peč obratovala nemoteno. V primeru nepredvidenih situacij pa bo vsekakor potrebno omejevati gibanje livnega žerjava. Vodja TOZD »B« - Ferdo HALER, ing. org. Priznanje samoupravljanju Minulo praznovanje 27. junija — Dneva samoupravljalca je prineslo tudi našemu delovnemu kolektivu priznanje, saj sta iz naših vrst bila nagrajena naša sodelavca Frido Gradišnik in Ivan Judež. Frido Gradišnik je prejel republiško Priznanje samoupravljalca, medtem, ko je Ivan Judež prejel občinsko priznanje samoupravljalca. V nadaljevanju sestavka priobčujemo intervju s tovarišem Gradišnikom in obrazložitvi za oba nagrajenca. Izrečenemu priznanju se pridružujemo tudi člani kolektiva, z željo, da bi tudi v prihodnje dosegala nagrajenca prav takšne uspehe in s tem vzpodbujala tudi ostale sodelavce v kolektivu. Čestitki se pridružuje tudi Uredništvo glasila Štorski železar. Frido GRADIŠNIK, vodja službe za organizacijo in AOP Podelitev priznanja ob Dnevu samoupravljalcev tovarišu Fridu Gradišniku Tako v svoji organizaciji združenega dela kot širšem celjskem območju je tovariš Frido Gradišnik znan in priljubljen kot predan sindikalni in družbenopolitični delavec. Že leta 1945 se je, star 18 let, vključil v SKOJ in tri leta pozneje postal član komunistične partije. Opravljal je vrsto odgovornih družbenopolitičnih zadolžitev, bil je predsedni okrajnega komiteja LMS v Celju, član okrajnega komiteja ZKS Celje in dvakrat član okrajnega odbora SZDL. Ves čas je aktiven in predan samoupravljalec tudi v svoji organizaciji združenega dela. Bil je član centralnega delavskega sveta Železarne Store, večkrat je bil član raznih samoupravnih organov, bil je sekretar OO ZK, predsednik osnovne organizacije sindikata, podpredsednik sindikata Železarne Store in predsednik konference osnovne organizacije odbora sindikata delavcev kovinske industrije, podpredsednik ustreznega občinskega odbora sindikata v Celju in predsednik kluba samoupravljalcev 'v tej občini. Je tudi član predsedstva občinskega odbora ZRVS in predsednik kadrovske komisije. Od številnih družbenopolitičnih zadolžitev, ki jih je vedno vestno opravljal, velja posebej poudariti njegovo delo v klubu samoupravljalcev. Ta je pod njegovim vodstvom v kratkem času zaživel in se uveljavil v vseh samoupravnih sredinah. Njegov osebni delovni prispevek je, da je kot predsednik kluba samoupravljalcev tvorno sodeloval v snovanju izhodišč za pripravo samoupravnih aktov za vse samoupravne sredine. Kljub svoji veliki angažiranosti pa je vselej našel čas in se odzval vabilom za% številna uspešna predavanja s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite v temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih v občini Celje. Tovariš Gradišnik: Kaj ti pomeni visoko priznanje samoupravljalca za leto 1978? To priznanje mi pomeni življenjsko priznanje za moje 33-letno stalno družbenopolitično delovanje. Hkrati pa me obvezuje, da še v naprej vlagam vse umske in fizične sposobnosti za nadaljnji razvoj samoupravljanja. Priznanje samo je odraz našega skupnega dela v Klubu samoupravljalcev.občine Celje in nas tudi obvezuje, da bomo pričeto akcijo uveljavljanja Zakona o združenem delu tudi v prihodnje dosledno vodili in dokončali. To priznanje mi je med ostalimi najbolj dragoceno. V njem se odraža priznanje moje pripadnosti samoupravnemu socializmu v vsem obdobju mojega družbenopolitičnega delovanja na amaterski podlagi. Obrazložitev v predlogu občinski komisiji je glasila: Tovariš Judež je družbenopolitično in samoupravno začel delovati že v mladinski organizaciji v železarni in v občini. V železarni je opravljal funkcijo sekretarja mladinske organizacije delovne organizacije. Bil je tudi predsednik delavskega sveta livarna I in livarna II, podpredsednik DS in podpredsednik osnovne organizacije sindikata Železarne Štore. Sedaj opravlja funkcijo namestnika sekretarja osnovne organizacije ZK TOZD livarne strojne litine;.je predsednik komisije samoupravne delavske kontrole in delegat samoupravne interesne skupnosti za kulturo in izobraževanje. Ivan Judež, v. d. Skrbnika objektov, opreme in orodja v livarni II X!. kongres Zveze sindikatov Slovenije Štiri leta je minilo od osmega kongresa zveze sindikatov Slove-, nije, ki je bil v Celju in pred nami je IX. kongres zveze sindikatov Slovenije ki bo v Mariboru 25. in 26. oktobra 1978. Bližnji slovenski kongres,¿zveze sindikatov ne bo' revolucionarna sprememba, temveč nadaljnje poglabljanje in oživljanje tistih določb zakona, ki govorijo, da mora delavec imeti v rokah vse vzvode politične oblasti. Zato se mora v predkongresne priprave vključiti najširši krog delovnih ljudi — članov sindikata, saj je to priložnost, da se temeljito oceni celotno delo in vloga sindikata: v obdobju med VIII. kongresom zveze sindikatov Slovenije in IX. kongresom zveze sindikatov Slovenije. Za zadnja štiri leta je značilno nadaljnje utrjevanje položaja delavca v združenem delu. Sindikati šo se zavzemali za takšno Vlogo sindikata v političnem ^sistemu, ki bo omogočil čim večjemu številu delavcev — članov sindikata ustrezne politične pogoje za uresničevanje vpliva nad pogoji in rezultati svojega in skupnega dela. V ustavi 1974 je bil opredeljen'položaj sindikata, zato se delavci, prostovoljno vključeni v sindikat, kot najširšo organizacijo delavskega razreda, za tak položaj tudi borimo. Siqdikat je v medkongresnem obdobju delal na različnih področjih: skrbel je za demokratično predlaganje in določanje kandidatov za delegate v samoupravne organe, organe upravljanja organizacij združenega dela, delégate v družbenopolitične skupnosti in samoupravne interesne skupnosti'. Skrbel je za razvoj življenjskega standarda delavcev, zagotavljanje socialne varnosti in varstva pravic delavcev in usklajeval posamezne skupne in splošne družbene interese. Ena glavnih nalog pa je uveljavljanje zakona o združenem delu. Zakon o združenem delu predstavlja začetek graditve sistema samoupravnega združenega dela, sindikati pa morajo biti glavna gibalna sila v združenem delu in prevzeti velik del nalog pri nadaljnjem razvoju. Zato se bomo V prihodnje v praksi srečevali z Vrsto odprtih vprašanj, za katera moramo najti demokratične in najboljše rešitve. Poglejmo si, o čem bodo tekle razprave na IX. kongresu zveze sindikatov Slovenije,- iz katerih se bodo izoblikovali kongresni sklepi. Utrjevanje vloge in položaja delavca v družbeno ekonomskih odnosih in političnem sistemu socialističnega . samoupravljanja. Krepitev materialne podlage delavca, stabilizacije in razvoja proizvajalnih sil, razvoj družbenega in osebnega standarda ter smotrna ' izraba delovnega časa. Področje ljudske obrambe in družbene samozaščite, mednarodna dejavnost sindikata in delavsko gibanje v svetu, obravnava sindikata in delavcev, ki začasno delajo v tujini in utrjevanje organiziranosti in kadrovske usposobljenosti sindikatov. Vse delo in prizadevanje sindikata je bilo do sedaj in mora biti še naprej podrejeno poglavitnemu cilju, doseči moramo, da bo sindikat resnično družbenopolitična organizacija delavcev v najširšem pomenu besede; da bo politika zveze sindikatov odšev resnične volje delovnih ljudi in s tem prispevek svojega dela pri uveljavljanju oblasti deldvnih ljudi. Skupščina občinske organizacije zveze sindikatov Celje je dne 20. junija 1978 izvolila delegate za kongres. Sindikalno organizacijo celjske občine bo na IX, kongresu zveze sindikatov Slovenije zastopalo 13 delegatov, med katerimi bo tudi tovariš Žibret Anton iz Železarne Štore. Delegatom in IX. kongresu zveze sindikatov Slovenije želimo uspešno delo. Leskovšek Zlatko Vtisi udeleženca Po ključu, kriterijih in načinu volitev delegatov, ki jih je izdelal CK ZKJ na svoji peti seji, dne 9. februarja 1978, sem bil izvoljen za delegata 11. kongresa in sicer s strani občinske konference ZKS Celje, Delegati so bili voljeni po ključu: en delegat na vsakih 1000 članov ZK, poleg tega pa ZK republik na kongresih določile še vsaka po 60 delegatov, pokrajinske konference 40 delegatov in organizacije ZKJ v JNA 30 delegatov. 2e sam naslov referata »ZVEZA KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE V BOJU ZA NADALJNJI RAZVOJ SOCIALISTIČNE SAMOUPRAVNE IN NEUVRŠČENE JUGOSLAVIJE« nam pove vsebino, s katero ste bili podrobno seznanjeni preko tiska, radia in TV. Prav tako smo si vsi enotni v razmišljanju, da stabilnost naše družbe in njen sistem potrjujeta, da je socialistična samoupravna demokracija sposobna uspešno usklajevati množico raz- je nato imela na dnevnem redu sprejetje dveh resolucij. — Resolucijo o vlogi in nalogah ZKJ v boju za razvoj socialističnega samoupravljanja in za materialni' družbeni napredek države. ■— Resolucijo o nalogah ZK v boju za mir, enakopravno mednarodno sodelovanje in socializem v svetu. Obe predlagani resoluciji je kongres soglasno sprejel, prav tar ko pa tudi predloge za spremembe in dopolnitve statuta ZKJ, še posebej odločitev, da se s statutom določi, da postane tovariš TITO predsednik ZKJ brez omejitve mandata. V: sklepni besedi je nato tovariš TITO dejal, da je trdno prepričan, da bo 11. kongres ogromnega pomena za nadaljnji razvoj naše socialistične samoupravne skupnosti, da se je ponovno potrdila enotnost naših narodov, ki globoko zaupajp Zvezi komunistov. Potrebno je le od besed, ki smo jih spregovorili na kongresu, k dejanjem, to se pravi k uresničevanju sklepov, ki šo bili tu sprejeti. Z nepozabnimi vtisi na vse tisto, kar sem v času 11. kongresa doživljal skupaj s kolegi delegati, pa naj si bo to v kongresni dvorani, na ulicah Beograda, skratka na vsakem koraku bratstvo in edinstvo med narodi, .zaupanje V ZK posebej pa še v tovariša TITA, sem se skupaj z ostalimi vrnil nazaj na svoje delovno mesto v svojo osnovno organizacijo ZK. Tu v osnovnih organizacijah ŽK moramo nemudoma pristopiti k izdelavi programov za konkretne politične akcije, ki naj bodo odsev potreb in posebnosti okolja, v katerem živimo in delujemo. Vsak*član, vsaka organizacija ZK mora v teh dokumentih najti in konkretno določiti svoje naloge in cilje. Drago Stokovnik Naš delegat Drago Stokavnik na XI. kongresu ZKJ Na kongresu je torej sodelovalo 1.621 delegatov po načelu na vsakih 1000 članov en delegat, dodatno k temu pa še 470 delegatov izbranih na kongresih republik, konferencah pokrajin in JLA, kar vse skupaj pove, da je na 11. kongresu ZKJ sodelovalo 2.091 delegatov. K tej številki je potrebno dodati še vse vabljene goste, tuje delegacije, predstavnike tiska, .radia ih TV ter osebje, zaposleno v centru »SAVA« in številka ne bo veliko izpod 4.500. Na pot sem odšel skupaj z ostalimi delegati celjske regije, vsi skupaj pa smo se v Mariboru, odkoder smo 19. junija poleteli v Beograd, pridružili ostalim delegatom iz SR Slovenije. Takoj po pristanku v Beogradu smo se vkrcali v avtobuse, š katerimi nas je organizator popeljal ha izlet skozi Sremske Karlovce v Novi Sad. Tu smo se seznanili z vsemi kulturnimi znamenitostmi tega predela SR Srbije. V Beograd smo se vrnili okrog 18. ure zvečer, v kongresni pisarni uredili vse formalnosti, zateni pa so nas' razporedili po beograjskih hotelih, 20. junij 1978 Prvi dah kongresa ZKJ Ob 8. uri zjutraj so nas z avtobusi prepeljali do kongresnega centra »SAVA«, v katerega .veličastni dvorani je točno ob 10.00 uri predstavnik ZKJ JOSIP BROZ TITO, pozdravljen z burnim ploskanjem in skandiranjem, odprl XI. naj višje zborovanje jugoslovanskih komunistov. Precej časa je minilo, preden je tov. TITO sploh lahko pozdravil delegate 11. kongresa, tuje in domače goste, in vse navzoče. Vseh 4.500 prisotnih je nato strnilo glasove v besede Internacionale. To je bila zares enkratna podoba enotnosti, združena v pozdravu in podpori, ki jo ta partija ih to ljudstvo dajeta predsedniku TITU in opredelitvam, za katero smo se skupno odločili. Po izvolitvi delovnega predsedstva in določitvi dnevnega reda za štiri dni zasedanja kongresa je predsednik TITO stopil na govorniški oder. ličnih interesov in brez večjih pretresov reševati tudi najbolj zapletene probleme. Skratka, jugoslovanski komunisti so častno poravnali dolg do svojega delavskega razreda, do svojih narodov in narodnosti, do socialističnih, naprednih in demokratičnih sil v svetu. Referat predsednika TITA je integralni del in kažipot za bodoče delo nas vseh, od vseh organizacij pa do organov celotne ZK. Po dopoldanski plenarni seji se je popoldne pričelo delo ž razpravami v 6 kongresnih komisijah, ki se je nato nadaljevalo še. v sredo ves dan in pa v četrtek dopoldan. Veš čas sem prisostvoval delu komisije za »RAZVOJ SOCIALISTIČNIH SAMOUPRAVNIH DRUŽBENOEKONOMSKIH ODNOSOV IN VPRAŠANJ GOSPODARSKEGA IN DRUŽBENEGA RAZVOJA«. Slovenske železarne smo imele v tej komisiji svoj prispevek po delegatu iz Železarne Ravne. Referat z naslovom »POLOŽAJ SLOVENSKEGA ŽELEZARSTVA IN NJEGOVA VLOGA PRI UVELJAVLJANJU DRUŽBENOEKO -NOMSKIH ODNOSOV« smo skupaj pripravili delegati vseh treh slovenskih železarn in ga takšnega, kot je bil posredovan na 11. kongresu, tudi prilagam. Moram povedati, da je za vse delegate slovenskih .železarn to veliko zadoščenje, saj je bilo k diskusiji prijavljenih preko 190 delegatov, da pa- je diskutiralo vsega 90 delegatov. Tudi v vseh ostalih komisijah je bilo enako delovno vzdušje, rezultati vsega tega-pa so razvidni iz druge plenarne' seje; ki je bila v petek, 23. junija 1978 na zadnji dan kodgresa. Na tej seji so bila podana poročila vseh 6. komisij. Skupno je na vseh komisi-, j ah govorilo 412 delegatov, medtem ko je 251 delegatov dalo k razpravi pismene - prispevke. Sprejeto je bilo tudi okrog 40 amandmajev h kongresnim doku-, mentom. Sklepna plenarna seja, ki ji je predsedoval član predsedstva CK ZKJ Petar STAMBOLIČ, Prispevek voznikov k ohranitvi okolja Celjane že dolga leta spremljajo prizadevanja po ohranitvi čistega ozračja in okolja. Industrijska mesta, kakršno je tudi Celje, si po vsem svetu prizadevajo preprečiti zlo v zvezi z zastrupljevanjem ozračja in okolja. Prizadevanja po ohranitvi čistega ozračja in okolja zasledimo tudi v prometni zakonodaji. Prav gotovo ste že na tehničnem pregledu svojega železnega konjička spoznali pomanjkljivost, da z vašim motorjem nekaj ni v redu. Predpisano je namreč, da iz izpušne cevi ne sme pri segretem motorju v praznem teku izhajati večja količina ogljikovega monoksida od 4,5 volumskih odstotkov. Ogljikov monoksid je strupen in množice avtomobilov zastrupljajo naše ozračje. Da bo nevarnih plinov v , ozračju čim manj, lahko k temu pripomore vsak voznik motornega vozila, če bo večkrat in redno kontroliral nastavitev vžiga in tako zagotovil čim boljše izgorevanje pogonske zmesi v svojem motorju. V zvezi z odvajanjem izpušnih plinov naj priporočam tudi zamenjavo izpušne cevi, kadar ugotovite, da je vaš motor preglasen. V izpušni cevi so dušilci Zvoka, ki zvok ekplozije pogonske zmesi v motorju dušijo. Dušilci zvoka sčasoma ne opravljajo več svoje funkcije popolno in tako dovoljujemo, da glasnost motorja povzroča prevelik hrup, ki nam precej nažira živce. Še huje bo, če bo . izpušna cev, predvsem lonec, počena ali nažrta od rje. K zmanjšanju hrupa na naših cestah pa lahko voznik pripomore tudi z načinom svoje vožnje, če je blizu elastične, umirjene, lahko bi rekli v nekem smislu defenzivne vožnje, odvisne deloma tudi od~Značaj nostnih lastnosti voznika. V smislu zakonitih določil zlasti ne smemo: — brez potrebe pustiti motorja. v teku, kadar vozilo stoji*, — močno dodajati plina, kadar vozilo stoji ali sunkovito speljevati z močnim dodajanjem plina; — kadar vozilo stoji pred zaprtim prehodom ceste čez železniško progo, moramo motor izklju-: čiti; — v ovinkih ali pri zaviranju v križiščih ne smemo voziti s; premočnim pospeškom ali brez potrebe premočno zavirati; —preglasno tudi ne zapirajmo vrat vozila ali pokrov prtljažnika in motorja. Poleg preprečevanja onesnaženosti zraka in odvečnega hrupa, moramo poskrbeti tudi za čisto površino, po kateri vozimo — torej cesto. Odmetavanje kakršnihkoli predmetov na cesto je prepovedano, saj bi utegnili ovirati ali celo ogrožati promet. Predmete, ki padejo na cesto z vozila, moramo odstraniti. Z vozišča, ali bolje-že prej z vozila, moramo odstraniti tudi blato, če smo se z neke blatne kolovozne poti vključili v promet na cesto z utrjenim voziščem. Veliko nevarnost za varno vožnjo pomeni tudi olje, če ga motor pušča ‘zaradi slabe zatesnje-nosti, saj morebitni oljni madeži na vozišču znatno podaljšujejo zavorno pot in povzročajo zanašanje vozila. Narava je danes ogrožena zaradi več vzrokov.. »Nazaj k naravi!«; nam naj ne bo le fraza. Celotna družbena stvarnost je u-smerjena k prizadevanju po ohranitvi čistega okolja. Svoj prispevek tem prizadevanj am lahko dodamo tudi-mi vozniki s spoštovanjem omenjenih določil, kar pa nam narekujejo tudi moralno-e-tične lastnosti, pogojene dobremu vozniku. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu SG Celje. Položaj slovenskega železarstva in njegova vloga pri uveljavljanju družbenoekonomskih odnosov Večstoletna jeklarska tradicija na Slovenskem in nove možnosti samoupravnega organiziranja, so pogojevale združevanje železarn in predelovalcev jekla tako, da se je v letih 1969-1973 združilo osem delovnih organizacij v SOZD SŽ s skupno zaposlenimi nad 17.000 delavcev. V novi samoupravni organiziranosti v sestavljeno organizacijo SZ smo v letu 1977 izdelali 760.000 ton jekla in finalnih proizvodov, kar je v primerjavi z začetkom združevanja v letu 1969 za 47 % več. Od skupno izdelanega jekla smo v lanskem letu izvozili za 40 milijonov dolarjev vrednosti blaga, od tega polovico na konvertibilno področje. Skupni delež izvoza slovenskih železarn predstavlja pomemben delež v celotnem slovenskem izvozu, saj beležimo v tem času porast izvoza z indeksom 637, Kljub naglemu razvoju železarstva v Jugoslaviji, kjer smo v svetovnem merilu dosegli nadpovprečno stopnjo rasti proizvodnje jekla, pa smo pri porabi 250 kg in proizvodnji 150 kg jekla na prebivalca letno, še vedno med manj razvitimi deželami. Ne glede na skromne dosežke porabe, jekla, pa jugoslovanski kpvinsko-predelovalni kompleks raste hitreje od proizvodnje jekla. Primanjkljaj je dosegel letno okrog ,2 milijona ton polizdelkov iij valjanega blaga,, za kar mora Jugoslavija še vedno odšteti V2 milijarde dolarjev. 'Vzrokov za to je več, tako objektivnih kot subjektivnih znotraj republik, med katerimi je najpomembnej ši neusklaj en proizvodni program v izgradnj i črne metalurgije ter kovinsko predelovalne industrije. Posledice se kažejo v povečevanju uvoza polizdelkov, višjih stroških in nizki; akumulativnosti. Ge ob vsem tem upoštevamo, da je jeklo osnova ekonomske samostojnosti in samoobrambne sposobnosti, potem morata tako Slovenija kot Jugoslavija z optimalnimi in racionalnimi naložbami v proizvodne zmogljivosti, razvijati metalurške kapacitete . s takšno proizvodnjo,'' ki- bo zadostila potrebam kovinsko predelovalne industrije. Raz-- voj lastne baze pomembno vpliva ne samo na; znižanje zunanjetrgovinskega priman j kij a j a,' temveč predvsem na rast primarne, sekundarne iti terciarne dejavnosti. Zato' mora- biti- proizvodnja jekla družbeno spodbujena in vgrajena V gospodarsko politiko celotnega jugoslovanskega območja in nikakor ne sme biti odvisna od loka-lističnih ambicij. Iz- tega izhaja, da se moramo komunisti aktivno Vključiti v pospešitev oblikovanja dogovora o planiranju o kontinu-; iteti izgradnje, i črne metalurgije po- 1980. letu.- V nasled- njem petletnem obdobju naj bi Jugoslavija dosegla optimalnejši razvoj s proizvodnjo 7,5 milijonov ton jekla v štirih integralnih železarnah (RMK Zenica, MK Smederevo,-Žel. Skopje in MK Sisak) in, z dvema proizvajalcema kvalitetnih in plemenitih jekel z letno proizvodnjo 1,5 milijona ton ob prednostni halogi izboljšanja kvalitete in pospešene finalizacije (SOZD SŽ fig Žel. Nikšič). Sedanji tehnično — tehnološki proces črne metalurgije v Sloveniji zahteva vse širše povezovanje in združevanje dela in sredstev. Ustava, Zakon o združenem delu in Zakon o temeljih družbenega planiranja so podlaga za obvladovanje protislovij, ki vladajo na tem področju. Žal pa se do sedaj tudi v slovenskih železarnah ne moremo pohvaliti z urejenimi razmerji pri pridobivanju dohodka iz skupnega prihodka in skupnega dohodka. Namesto dohodkovnih soodvisnosti so še vedno prisotni predvsem kupoprodajni odnosi oz. odnosi na podlagi cen. Vsa svoja prizadevanja moramo usmeriti v hitrejše in širše razvijanje združevanja dela in sredstev na takšnih dohodkovnih osnovah, da bo vzpodbujen interes delavcev TOZD za gospodarno upravljanje s svojim in družbenim minulim delom v enotnem slovenskem in jugoslovanskem merilu, brez prisotnosti občinskih, regijskih ali republiških teženj po lastnem oz. zaprtem razvoju. Nerentabilne in neusklajene naložbe v nove investicije nosijo previsoko ceno, da bi jo preneslo naše gospodarstvo. Dosedanja nedisciplina in premajhna angažiranost za družbenoekonomsko preobrazbo pogojuje ohranjanje nekaterih starih od-, nosov ki počasnijo dojemanje dohodkovne miselnosti. To vzpodbuja uravnilovske težnje in nas odvrača od akcije za prisvajanje osebnega dohodka, ki bi bil rezultat dobrega dela in gospodarjenja. Še vse preveč prisotni kreditni odnosi ne motivirajo proizvajalcev k združevanju dela in sredstev, saj razdrobljene investicije v naložbe ne dajejo večjih učinkov. Komunisti se moramo zavzemati, da bomo pospeševali sprejemanje programov velikih in usklajenih naložb iz združenih sredstev, ker si bomo s tem hitreje odpirali perspektive in krepili socialno varnost vseh delavcev v združenem in medsebojno povezanem delu Slov. Železarn, povezanih v jugoslovanskem prostoru. Za takšne obveznosti pa morajo biti pripravljene ustrezne samoupravno zasnovane oblike finančnega poslovanja, ki bodo na principu delegatskega 'sistema jamčile delavcu vpliv na ustvarjeni dohodek, njegovo delitev in njegovo nadaljnje usmerjanje. Zato smo se v posameznih DO v okviru SOZD SŽ odločili in organizirali finančno poslovanje' prek internih bank, v povezavi s temeljnimi in združenimi bankami. Pomembne naloge tudi beležimo pri izboljševanju oskrbovanja jugoslovankega tržišča z lastnimi izdelki, Z doslednejšim povezovanjem,s trgovino, sprejetim skupnim načrtovanjem in programiranjem ob združevanju dela in sredstev, moramo prevzemati skupni rizik, s tem pa postati združeni bolj odgovorni in disciplinirani. Ob vse čvrstejši in širši dohodkovni povezanosti, bomo prisiljeni izenačevati proizvodne stroške, pospešeno izkoriščati kapacitete in notranje rezerve, in s tem ohranjati svojo reproduktivno moč, krepili in trajneje zagotav- ljali pogoje za obstoj in razvoj lastne dejavnosti. Vzporedno z razvojem osnovnih dejavnosti, moramo pospešiti prizadevanja za odpravljanje slabih pogojev dela, ki zlasti v železarstvu povzročajo prekomerno invalidnost, slabijo delovno in življenjsko sposobnost zaposlenih. Zato je pri novih investicijah nujno upoštevati tudi naložbe v boljše delovne pogoje, ki ne bodo odvračali delavcev od zaposlovanja v tej panogi. Ne samo to — vzporedno moramo dati poudarek na delovna mesta, kjer se bodo lahko zaposlovale tudi ženske, saj bomo s tem krepili osebno in družbeno življenjsko raven. Za razliko od drugih dejavnosti pa pomeni to za črno metalurgijo dodatno večje finančno breme, katerega bomo ob sedaj slabih osnovah morali prenesti v naslednja leta: Uspešni pri tem bomo le, če bomo del sredstev v ta namen prihranili z varčevanjem tako pri materialih, energiji, kot pri vloženem delu na podlagi večje produktivnosti dela. Za realizacijo hotenj pri izvajanju uresničevanja družbenoekonomske preobrazbe v vsaki sredini in na vseh ravneh, pa bomo morali komunisti poiskati vse možnosti in oblike delovanja, s katerimi bomo z akcijsko enotnostjo ZK utrjevali vlogo delavca — ustvarjalca nove vrednosti in borca za boljše samoupravne odnose v naši družbi. RAZVOJ BREZ LOKALNIH MEJ Naložbe v črno metalurgijo predrage, da bi si lahko privoščili nerentabilnost. VAŽNEJŠE TELEFONSKE ŠTEVILKE 122 - prva pomoč Store I* 222 - prva pomoč Štore II« 333 - gasilci- reševalci Pridobivanje jekla bi morala družba spodbuditi in vgraditi v gospodarsko politiko celotnega jugoslovanskega prostora, zato ne bi smeli v nobenem primeru dovoliti, da bi bilo odvisno od krajevnih ambicij, je poudaril Rudi Lepe j, delegat iz Slovenije. Zato se moramo komunisti dejavno vključiti v pospešeno dogovarjanje oziroma načrtovanje kontinuirane graditve zmogljivosti v črni metalurgiji po letu 1980. V naslednjem petletnem obdobju bi morali v Jugoslaviji izdelati 7,5 milijona ton jekla v štirih metalurških kombinatih. Prednost bi morali dati izboljšanju kakovosti in povečanju proizvodnje končnih izdelkov. Sedanji tehnično tehnološki proces črne metalurgije v Sloveniji terja vedno več povezovanja in združevanja dela in sredstev. Ustava, zakon o združenem delu in zakon o temeljih družbenega plana so osnova za premagovanje nasprotij na tem področju. Na žalost moramo ugotoviti, da se tudi v slovenskih železarnah še ne moremo pohvaliti z urejenimi odnosi na področju dohodka. Namesto dohodkovne povezanosti so še vedno navzoči predvsem kupoprodajni odnosi. Vse Svoje napore moramo komunisti usmeriti v hitrejše in širše razvijanje združevanja dela in sredstev na načelih dohodkovnih odnosov. V teh odnosih ne sme biti navzoča težnja občinskega, območnega ali republiško zaprtega razvoja, o čemer je posebej govoril tovariš Tito v svojem referatu. Nerentabilne in neusklajene naložbe imajo previsoko ceno, da bi jih naše gospodarstvo lahko preneslo. Dosedanja nedisciplina in premajhna zayzetost za družbeno gospodarsko preobrazbo sta vzrok, da se stari odnosi še vedno pojavljajo. Rudi Lepej Železarna Ravne Pri delu s karbidom moramo biti posebej previdni in upoštevati vsa varnostna navodila VZDRŽEVALCI O SVOJI Na 3. redni seji delavskega sveta delovne organizacije Železarne Štore, dne 8. junija 1978 je delavski svet TOZD Vzdrževanje predložil delegatom DS DO povzetek investicijskega programa, katerega v celoti objavljamo in s, tem seznanjamo ostale delavce kolektiva. Na koncu sestavka pa so objavljeni še sklepi DS DO na predloženi investicijski program. TOZD Vzdrževanje sodeluje v proizvodnem procesu Železarne Štore, v okviru svoje vzdrževalne dejavnosti, s ciljem in namenom zagotoviti nemoteno in kvalitetno delovanje vseh sredstev za proizvodnjo. Z ozirom na nenehno večanje obsega proizvodnje v DO po količini in kvaliteti pa TOZD Vzdrževanje zaostaja v svoji opremljenosti. Ob pripravah in sprejemanju srednjeročnega načrta za leto 1975-80, so bile ponovno vključene in upoštevane potrebe po posodobitvi in razširitvi njenih kapacitet. Do sedaj so bile izvršene naslednje predpriprave: — investicija' je bila vključena v srednjeročni načrt 1975-1980 Železarne štore; — sprejeti ustrezni sklepi v samoupravnih organih; — izdelana projektna naloga; — izvršena pripravljalna dela: proučene variante, raziskave, analize, upravičenost, določena lokacija, opravljena raziskava tal, itd.; — izdelan idejni projekt tehnološkega procesa; — izdelan idejni projekt objekta; — pridobljena lokacijska dokumentacija, lokacijska soglasja in lokacijsko dovoljenje; — s Projektivnim birojem Velenje sklenjena pogodba, »za izdelavo projekta za izvedbo« V vrednosti 1.100.000,- din; pogodbena vrednost je bila nakazana v aprilu 1977. leta in trenutno je izdelava izvedbenega projekta v zaključni fazi. Investicijski program, katerega povzetek je trenutno pred vami, je že drugi z namenom, da bi se izvedle investicije tudi v vzdrže- valno dejavnost. Prvi je bil že pripravljen 1. 1961 v okviru 47. natečaja in je zajemal iz področja vzdrževanja izgradnjo mehanične delavnice, v velikosti 95x30 m in ž aneksom 95x6 m ter rekonstrukcijo elektro delavnice. Ta investicijski program ni bil izveden, kljub temu, da je bil ravno tako odobren, kot ves ostali del investicijskega programa. V poročilu komisije Sekretariata za industrijo zveznega sveta, je bilo k temu zapisano naslednje pojasnilo: »Pogoni za održavanje (meha-nička i elektro radionica) pro- siruju se u skladu sa prosirenjem proizvodnih pogona. Ovi če se pogoni postaviti na hovoj lokaciji«. Od skupne investirane vrednosti je bilo za izvedbo projekta »In-vesticioni program rekonstrukcije i izgradnje pomočnih pogona i ostale investicije« predvidenih sredstev v višini 7,8%. Da pa iz tega dela investicijskega programa ni bilo ničesar narejenega, je verjetno odveč omenjati. Dejstvo je, da je bil v zadnjem obdobju zgrajen celoten industrijski kompleks Štore II in istočasno izvedenih nekaj malih izpopolnitev v opremi obratov v Štorah I. Vzdrževalni obrati so v celotnem obdobju te faze izgradnje DO sodelovali v izdelavi najrazličnejših vrst opreme, montažah in pri stavljarjjj» y obratovanje pravzaprav vseh sredstev za proizvodnjo. Strojna delavnica obrata mehanične delavnice pa je še zraven tega vršila precejšnji del obdelave ulitkov. Večina strojev strojne delavnice je še iz reparacij. V smislu enostavne reprodukcije je bilo v zadnjem obdobju nabavljenih nekaj lahkih stružnic iz »Prvomajske« in trije stroji iz uvoza, iz naslova investicij. Tako izgleda opremljenost vzdrževanja danes in na to skromno opremljenost je prišla ogromna obremenitev iz vseh novozgrajenih obratov z vsemi svojimi kvalitetami. V letih od 1961-1977 smo kot delovna organizacija uvozili ogromno najrazličnejše opreme iz vseh evropskih industrijsko razvitih dežel. V grobem to izgleda takole: — mešalna postaja za tekoči plin in čistilne naprave za ind. vodo iz Avstrije; — elektro peč jeklarne II iz Anglije; — konti naprave jeki. II iz Švice; — valjarna II iz Poljske;. — oprema za tovarno traktorjev iz Italije; — oprema za livarno II iz ZRN; — obdelovalni stroji za TOZD mehanska obdelava iz ČSSR, DDR in SSSR; —- obdelovalni stroji za jeklo vlek iz CSSR ih Švedske, itd. Iz vzhodnoevropskih dežel smo uvozili '31,6 % in iz zahodnoevropskih dežel: 68,4% vse uvožene opreme. To poudarjamo zato, ker je vsa nova oprema izdelana z večjo natančnostjo, oz. vsi njeni sestavni deli šo izdelani v vedno ožjih tolerancah. Tu ne zaostaja niti. naša strojna industrij a obdelovalnih strojev in industrijske opreme. Sam razvoj natančnosti v zgodovini znanosti in tehnike zelo napreduje. To kar je na primer leta 1800 pomenilo 0,25 mm, pomeni danes 2,5 milijoninke mm. Zlasti v zadnjih letih gre ta razvoj hitro naprej. Oprema vzdrževanja pa še tisto natančnost, ki jo je imela pred leti, izgublja:. Tu prihaja čedalje bolj do razkoraka med kvaliteto uvožene opreme, izdelane po najsodobnejših postopkih in nezmožnostjo delavnic vzdrževanj a,; da bi lahko izdelovali ■ temu primerno kvalitetne sestavne dele. Ker smo prisiljeni precej rezervnih delov uvažati naj povem to, da nam podatki uvoznega oddelka dokazujejo, da od vseh uvoženih rezervnih delov dobim® le 2,2 % rezervnih delov iz vzhodnoevropskih držav, ne glede na to, da smo uvozili 31,6% opreme iz teh dežel. ■Iz dežel zahodne Evrope je možno dobiti rezervne dele, vendar so zelo dragi. Ker je tu konkurenca bolj. razvita, so zaradi tega sorazmerno nižje cene nabavljenih strojev. Dobavitelji opreme pa si manjkajočo razliko največkrat nadoknadijo z izjemno visokimi cehami rez. delov. Z opuštevanjem, da iz vzhodno evropskih dežel praktično rezerv- nih delov ne dobimo, nas k uvozu rezervnih delov prisiljujejo še naslednji pogoji: zahodne evropske dežele 'načeloma ne dajejo dokumentacije za opremo, ki jo dobavljajo (ker niso pristopile k tozadevni mednarodni konvenciji) in je le~to potrebno posebej zahtevati pri sklepanju pogodb; — sklepanje pogodb ni bilo dosledno; — določeno količino tipskih rezervnih delov za opremo iz vzhodnoevropskih dežel je treba Uvažati iz zahoda, zato ker jih na vzhodu ni mogoče dobiti in ker jih v lastnih delavnicah nismo sposobni, zaradi pomanjkljive opreme, niti izdelati niti vzdrževati; — nova oprema lastnih delavnic je preveč zastarela in po kapaciteti premajhna. Razvoj DO"se ni ustavil po zaključeni izgradnji po 47. natečaju leta 1972, ampak je šla konec leta 1976 oz. 1977 v obratovanje nova Tovarna traktorjev. TOZD MO ima vsak dan več novih strojev. Tudi v jeklo vleku je montiranih že precej novih strojev. Potrebe po ulitkih livarne II so tolikšne, da je ta obrat praktično neprestano v velikih rekonstrukcijah in dopolnitvah. Za preskrbo z energijo so že zgrajene sodobne naprave, ki jih še kar naprej gradijo. To je le nekaj primerov, ki jih prav gotovo vsi dobro poznamo, našteli pa smo jih le zato, da bi se spomnili, da vsega'tega še ni bilo, ko je opremljenost vzdrževalnih obratov še bila na boljši višini, kot pa je danes-. Če smo leta 1962 lahko v DO našteli okrog 205 sredstev za proizvodnjo, jih je danes mogoče našteti že prek 800, kar pomeni, da se je opremljenost povečala za okrog štirikrat. In če smo leta 1962 imeli okrog 50 tisoč ton blagovne proizvodnje, je imamo danes že okrog 180 tisoč ton. Pri tem ne smemo pozabiti na proizvodni o traktor j ev. Ravno tako ne bi smeli pozabiti na povečanje proizvodnih kapacitet, ki so trenutno v izgradnji (el. peči v livarnah, el. peč v jeklarni II, ža-rilnica, predvidena rekonstrukcija livarne II in podobno). Da si po predstoječem razvojnem programu DO v TOZD vzdrževanje niti ne upamo govoriti, ker že do * • PERSPEKTIVI s tem povezani tudi časi zastojev in podobno. Ravno tako so mladi absolventi ŠKIMC-a raje zaposlujejo v drugih oddelkih in obratih. To velja še posebej za profile Notranjost mehanične delavnice Štore I, katere perspektiva je v novih vzdrževalnih obratih sedaj navedena dejstva nakazujejo prevelik korak. Dejavnost vzdrževanja ima sorazmerno dobro organizacijo dela in kvalitetne strokovne kadre. «L m Število zaposlenih v vzdrževanju je sorazmerno majhno, saj znaša le 13,8 % od skupno zaposlenih v DO. Čeprav podatek ni povsem primerljiv, ga vendar lahko primerjamo s povprečnim številom zaposlenih v jugoslovanskih železarnah, ki znaša 23,20 %. Pojavlja se_ problem pomanjkanja kvalificiranih, visoko- kvalificiranih: in tehnično-strokovnih kadrov za vzdrževanje. Vendar se hkrati pojavlja še: znatno hujši problem, ko ti sorazmerno dobrd kvalificirani in zavestni delavci nimajo možnosti oziroma primerne opreme, da bi lahko kvalitetno opravljali svoje delo. V letu 1977 smo dosegli zelo visoko stopnjo fluk-tuacije. Kljub vsemu prizadevanju je narasla na 13,6 %. Pri tem je 5,6% čiste fluktuacije (brez; odhoda V JLA, upokojitev in podobno). V tehnologiji vzdrževanja se ne da vse zapisati, predpisati m arhivirati, zato mnoge izkušnje, ki si jih delavci s težavo 'z leti pridobijo, odhajajo z njimi iz te dejavnosti. To predstavlja veliko škodo za vzdrževanje in za delovno organizacijo, saj so lahko strojne stroke. Seveda jim v vzdrževanju pravzaprav nimamo česa nuditi. Osebni dohodki so izenačeni, delovne pogoje imajo drugod ugodnejše, delovnih prostorov pa praktično nimamo. Naši delovni prostori sp posejani po celi DO, ki so le v nekaterih novih ’ obratih primerni.. Sicer pa so to stari prostori ih prostori,-ki jih drugi zapuščajo. O pogojih po HTV predpisih tu ne moremo veliko govoriti. Delavpi vzdrževanja imajo danes le 0,776 % sedanje vrednosti osnovnih sredstev, čeprav, j ih je nad 13 %. Konkretno to vrednost predstavlja 5,790 milijona din, kar tudi iz tega stališča dokazuje; da so že vsa sredstva za delo stara, odpisana in praktično neuporabna. V letu 1978 TOZD Vzdrževanje 'ima le 1,80 milijona sredstev amortizacije. Ob upoštevanju obveznosti pa to ne zadošča niti za enostavno reprodukcijo. ■Ker se zavedamo velike odgovornosti za nemoten potek proizvodnje v DO, s ciljem: — doseči boljšo opremljenost delavnic; — zagotoviti, možnost popravila in izdelave večjih sklopov; — pridobiti večje in sodobnejše delovne prostore; — skrajšati transportne poti; — zagotoviti delavcem boljše delovne pogoje in počutje; — pridobiti ustrezne prostore za garderobe in sanitarije; in da bi popravili zamujeno ter vsaj delno dohiteli razvoj DO, smo delavskemu svetu TOZD Vzdrževanje ponovno predložili investicijski program v obravnavo. DS TOZD Vzdrževanje je ob tem; zavzel naslednji sklep: »DS in IO OOS se strinjata s predloženim programom in .projekti;;, investicijske izgradnje, in . skleneta apelirati na DS DO, da se opredeli do investicijske izgradnje v TOZD Vzdrževanje, z ©žirom na zagotovitev finančnih sredstev in rok izgradnje«. Predlog' investicijskega programa TOZD Vzdrževanje Za predloženo povečanje in Izboljšanje tehnološkega procesa je predvidena izgradnja nove hale vzdrževanja z aneksom. Na področju Štore II, med centralno trato postajo in kotlarno je vnešeno v zazidalni načrt mesto vzdrževalnih obratov z aneksom in sicer: —t hala 5 ladij v velikosti 12,5x80 m in — aneks v 3 etažah 12,5x80 m. Hala in pritlični del aneksa sta namenjena izključno proizvodnji ter prostorom z energetsko opremo, tako kot to zahteva tehnologija. Na severni strani objekta je vanj speljan železniški tir z vzhodne strani in cestni dostop z .vzhodne in zapadne Strani. Na južni strani hale pa je v halo speljan samo cestni dostop z vzhodne in zahodne strani. V prečni smeri se transport vrši z mostnimi 'žerjavi nosilnosti 10 t. Velik del prostora v hali Vzdrževanja zavzemajo obdelovalni stroji, ostali del pa je namenjen montažnim prostorom, vzdrževanju žerjavov, tehtnic, varilnici, kovačnici, kleparski delavnici, inštalaterski delavnici ;in drugimi manjšim oddelkom. V tehnološkem delu aneksa pa so razvrščeni: kalilnica, oddelek za hidravliko in pnevmatiko ter orodjarne. V I. nadstropju aneksa so predvideni prostori za osebno higieno ter jedilnico s 150 sedeži in manjšo razdeljevalnico hrane. V 2. nadstropju so predvidene pisarne vodstva, strokovnih služb preventivnega vzdrževanja in priprave vzdrževanja ter obratovod-stev. •Skupno bi imela v tem objektu svoje delavnice in matične prostore izmena maksimalno cca 400 delavcev. Za halo in eneks sta predvideni jekleni konstrukciji z oblogami. Investicijska vsota Za gradbena obrtna dela po popisu š predimenzijami in predračunu. ANEKS: a) ; Gradbena dela b) - Obrtna dela 4.125.404,- 16.586.856,- HALA: a) Gradbena dela 7.114.168 b) pbrtna dela 18.572.640.- Skupaj: ; 25.686.808,- Za tehnološko opremo, ki jo je treba nabaviti in montirati: a) Tehnološka oprema 37.248.000.- b) Montaža 3.200.0C|0!.- Skupaj: 40.448.000.- Investicijska vsota za gradbeno obrtna dela, opremo in montažo: Skupaj: 86,847.068,- Na kraju, tega povzetka nam naj- bo dovoljeno spomniti še na naslednje. Tudi, če bi jutri že lahko začeli z izgradnjo novih vzdrževalnih obratov, lahko iz izkušenj vemo, da bi taka izgradnja v povsem normalnih okoliščinah trajala vsaj eno do dve leti. Ker pa se v ■ vzdrževanju rezultati dela pojavijo povprečno šele po dobrih dveh letih od časa vloženega dela; naš to opozarja na izredno časovno kritičnost. To, da se količina proizvodne opreme v DO nezadržno vsak dan povečuje in da šele po izgradnji vzdrževalnih obratov in uvedbi sodobnejših tehnoloških postopkov vzdrževanja lahko pričakujemo boljše rezultate dela vzdrževanja, predstavlja za nas- vse izredno resnost tega problema. SKLEPI delavskega sveta delovne organizacije1 na predloženi investicijski program: 1. Izdelani program'je osnova za investicijsko izgradnjo vzdrževanja v kompleksu investicij Železarne Štore po srednj eročnem programu. '2. Investicijska izgradnja vzdrževalnih obratov se prične realno z letom 1980 s tem, da je težišče izgradnje v letu 1981 in da se SAVez-i-