Poštnina plaiana v gotovini
LJUBLJANA, 12. DECEMBRA 1934
LETO 47 - Štev. 60
'BOMOLJJUn
Dopise in spise sprejema uredništvo »Domoljuba«. - Telefon 25-49. Prostor ene drobne vrstice v inseratnem delu stane 10 Din. — Naročnina
Stane 58 Din za celo leto, za inozemstvo 60 Din. Posamezna številka I Din. inserate in reklamacije sprejema uprava »Domoljuba«. — Telefon 2'(-92.
Cenjenim naročnikom!
Naši cenjeni stalni naročniki, predvsem oni, ki prejemajo »Domoljube naravnost na svoj naslov, dot>e v današnji številki
položnico
ta obnovitev naročnine za leto 1935. V svojo lastno korist naj se te položnice posluži vsak najkasneje do konca januarja, ker le v tem slučaju mu bo nudil »Domoljub« za primeroma malo vsoto 38 Din poleg obilice koristnega lu zabavnega beriva še zagotovilo, da prejme v najhujši nesreči — če mu pogori stanovanj-»ka hiša — takoj po naznanilu
1000 Din podpore.
Preudaren gospodar radi lega ne bo odlašal s plačilom naročnine, ampak bo to nalogo postavil pred vse druge opravke. Za »Domoljuba« se mora v vsaki naši hiši najti potreben denar vsaj do konca jauuarja.
Kdor pa nikakor ne zmore celoletne naročnine, plačuje isto seveda lahko tudi polletno (Din 19.—) ali četrtletno (Din 10.—), toda tak naročnik ne more biti deležen ugodnosti, ki smo jih prej navedli.
Za kraje izven države velja »Domoljub« na leto Din 60, m pol leta Din 30.
Skupni naročniki, ki prejemajo list pri domačem poverjeniku, plačajo celoletno 9amo Din 36, ker s tem uprava nekaj prihrani na poštnini. Skupne naročnike še prav posebno prosimo, naj gredo domačim poverjenikom in poverjenicam kar največ mogoče na roko in jim g tem olajšajo težavno delo pobiranja naročnine iu agitaiije za list. Vsak naj plača, če le količkaj možno, celoletno naročnino v znesku Din 36 takoj ob novem letu.
Kako se izpolni položnica, je pač vsakemu našemu naročniku dovolj znano. Za našo upravo je glavno to, da vsak dosedanji posamezni naročnik zapiše vrhu srednjega dela položnice besedo »Star«, morebitne spremembe v naslovu: nove hišne številke ali novo bivališče pa na hrbtu srednjega dela. Samo ta del položnice sprejme naša uprava. Ker se plača pri vsakem plačilu s položnico pristojbina 50 (Mir, vam za pismena sporočila na zadnji strani položnice ni treba plačati posebne poštnine.
Položnice smo priložili vsem poštnim naročnikom brez izjeme. Ako bi kdo imel naročnino za leto 1935 že plačano, naj odda pok«-nico svojemu znancu, ki še nima »Domoljuba«, in ga nagovori, da si naroči ta prekoristni list.
Kdor hi pa položnice pomotoma ne prejel ali bi jo izgubil ali pokvaril, lahko stopi na doanačo pošto in prosi, da mu po uradni položnici odpošljejo znesek Din 38 na številko 10.688 - Uprava »Domoljuba«. Taka položnica velja samo 25 par, torej še vedno
manj kot pa dopisnica, s katero bi zahteval od uprave novo položnico, vrhutega pa ima še uprava nove stroške za pošiljatev položnice.
Vsem našim dosedanjim naročnikom je popolnoma prosto, da si sami izbere način prejemanja lista, to je, da kdo prestopi od posameznih k skupnim, ali pa narobe. Treba je samo upravo pravočasno obvestiti o tej spremembi. Naročnik, ki je doslej prejemal list pri poverjeniku, bi v tem slučaju napisal: Doslej sem prejemal list pri poverjeniku N. N., odslej mi ga pošiljajte na tu navedeni naslov. — Nasprotno bo pa dosedanji posameznik prosil, naj se črta njegov dosedanji naslov, ker bo »Domoljuba« prejemal pri pover-jeništvu domače župnije. — Vsaki tozadevni
želji se radevolje u streže, če jo naročnik lo pravočasno sporoči.
Pa se nekaj prav važnega vam moramo povedati. Kot je že vsem dobro znano, bo prihodnje leto o sv. Petru, in Pavlu v Ljubljani evharistični kongres zia vso državo. S pripravami so že pričeli. Vse to pa je združeno z mnogimi stroški. Pripravljavni odbor je naprosil uprave vseh naših časopisov, naj potrkamo ob novem letu pri naročnikih. Naj bi vsak, kdor količkaj zmore, priložil nekaj v namen kongresa pri plačevanju naročnine. 50 par je tudi že dar. Vsak pa naj na vrhu srednjega dela položnice zapiše, koliko bi bilo zn stroške kongresa.
Vsem in vsakemu pa naj velja:
Posvetim« vse dneve okolu Božiča ia vega leta našemu »Domoljubu«, ki ga naj ae pogreša nobena naša hiša!
Darilo Mohorjeve družbe
Dobra kujiga je dragocen zaklad. Narod, ki mnogo čita, bo ostal zvest sam sebi, veren in pošten, če bo to. čtivo dobro. Slovenci smo tabo srečni, da imamo dobrega čtiva na izbero. Glavno zaslugo za to veselo dejstvo ima nedvomno Družba sv. Mohorja, ki je v času svojega 83 letnega delovanja dala narodu že milijone in milijone izvodov dobrih knjig, ki so našlo pot do zadnje gorske koče. Sam Bog ve, koliko dobrega so te knjige med našim ljudstvom storile! Saj so bile Mohorjeve knjige dolga desetletja edino čtivo, ki je prišlo v roke preprostemu ljudstvu.
Družba sv. Mohorja svojo odlično nalogo še dandanes v polni meri vrši. Dan, ko pridejo njene knjige v župnijo, je nekaj posebnega. Ljudje kar tekmujejo, da bi prišli prej ponje iu potem romajo v dolgi zimi knjige iz rok v roke, dokler po večini končno ne najdejo prostora v skromni domači knjižnici, kjer bodo svojo dragoceno vsebino hranile one. ki bodo prišli za nami.
Letos je dobil vsak član Družbe sv. Mohorja za članarino 20 Din petero lepili knjig, katerih vsaka je med brati vredna toliko, kolikor stanejo vse skupaj. Toda, knjig ne sinemo ceniti po številu, ampak po vsebini. In vsebina vsakoletnih moliorskih knjig je neprecenljiva.
Vsakdo najraje seže po »Koledarju«. Poznamo ga. Leto za letom prihaja v naše hiše. Letos je posebno imeniten, kakor lepo urejen »pušeljc«. In njegova vsebina je verna slika življenja in vrvenja okrog nas in v tujem svetu. Lahko rečemo, da se Mohorjeva družba s svojim Koledarjem postavi bolj, kakor katerakoli druga.
Poleg Koledarja nam je dal« družba še dve povesti: v Slovenskih večernicah drugI del zgodovinske povesti »Beli menihi«, ki za-
nimivo opisu je življenje naših pradedov v okolici stiškega samostana, in »Graiučarje«, zgodbo trpljenja naših bratov-onkraj meje.
K velikemu delu Zgodovina slovenskega naroda se je letos pridružil nov snopič, v katerem je nazorno in podrobno opisana doba našega r.arodnepa prebujenja, doba, ki so jo naši dedi še sasru doživljali. Ko bo vse ogromno delo do\ ršeno, bo Zgodovina slovenskega naroda predstavljala dragocen zaklad za \sa-ko slovensko hišo, zaklad, ki bo trajne veljave. Prav je. da zlasti posamezne snopiče skrbno hranimo in jih po nekoliko skupaj damo vezati, da bodo bolj trpežni.
Kot peto knjigo so člani prejeli prvi del življenjepisa velikega Antona Martina Slomška, lavantiuskega škofa in narodnega budi-telja. Kot je znano, se vrše resne priprave, da hi Cerkev Slomška prištela med svetnike. Zato bo ta življenjepis, ki je sestavljen iz škofovih dnevnikov in zapiskov, gotovo z zanimanjem prebral vsak Mohorjan in bo komaj čakal na-daljevanja prihodnje leto.
Poleg rednih knjig lahko dobe člani aa skromno doplačilo se sledeče knjige: Slovenske pregov-ore, Hlačkovo sestrico. Pastirja » belo palico iu 10. zvezek Življenja svetnikov.
Tudi za prihodnje leto nam družba v Koledarju obljublja krasna knjižna darila.
Danes je kriza. Huda je za vsak dinar. Omejiti je treba izdatke na vseh konceh. Toda pomnimo: Zadnji izdatek, katerega bomo v stiski omejili, naj bo oni, ki smo ga določili za dobro čtivo. Če se je za kako stvar vredno žrtvovati, se je gotovo vrodno za dober tisk. Zato, ostanimo Mohorjevi družbi vsi zvesti in poskusimo še druge pritegniti v svoj krog.
v vsako hišo »Domoljuba«!
i*
gtrjra 614	__»DOMOLJUB«, dne decembra 1934.
RAZGLED PO SVETU
Kako so zažgati nemški parlament
Sedaj je prišlo na dan pismo, ki ga je sestavil eden najvišjih voditeljev narodnega socializma samega, Ernst, ki je bil tajinstve-4K> ubit dve 3tX junija pri tistem pokoiju, ki
nam je še vsem v spominu, ko so padli R&hm. general Schleicher, 4 katoliški voditelji in veliko drugih (Hitler je priznal 77 usmrtitev!). Ernst opisuje, kako je on sam zažgal državni zbor in sicer po sklepu, storjenem na kopferenci. kjer sta sedela tudi sedanji predsednik Prusije general GSring in sedanji propagandni minister Gobbels. Ernst pripoveduje, k-.iko si je vodstvo stranke belilo glave, da bi dobilo povod, da udari po komunistih. Najprvo da so sklenili, da uprizorijo sami atentat na Hitlerja ter za to obdolžijo komuniste ln jih za tem strejo. GSring je na to predlagal, naj >komunistk zažgejo predsednikovo palačo, ali pa naj kakšen >komunisU vrže bombo v notranje ministrstvo. Toda tudi lo so odklonili. Slednjič je prodrl predlog Gobbelsa, naj se zažge državni zbor. To je bilo Bprejeto in Ernst je dobil nalogo, naj to izvsde. K sreči se je pojavil v Berlinu siromašni nizozemski komunist van der Lflbbe, ki so ga takoj poiskali, ter mu vtepli v glavo, ;
Koncem minulega tedna je bil na Dunaju svečano otvorjen novi državni zbor. Sestavljajo ga poslanci, voljeni iz zveznega gospodarskega, kulturnega in državnega sveta. Pred zasedanjem so se poslanci in člani zvezne vlade udeležili sv maše v stolnici sv. Štefana. 7-asedarije se je vršilo v parlamentu. Po otvoritvi je povzel besedo kancler dr, Sohuschnigg, ki je uvodno podal pregled dosedanjega vladnega dela. 0 bodoči avstrijski zunanji politiki je dejal, da hoče država zanaprej živeti v miru in prijateljstvu s so-
Po strašnem umoru kralja Aleksandra v francoskem Marseju, je Francija v zvezi z Jugoslavijo uvedla natančno preiskavo, da dože-ne krivce. Nekaj sokrivcev so ujele francoske oblasti, drugim se je posrečilo pobegnili v sosednje države. Sokrivci se nahajajo zlasti v Madjarski, pa tudi v Avstriji in Italiji, tod« te države o izroditvi nočejo ničesar slišati.
Glavno obtežbo je naperila naša država proti Madjarski. Naš zunanji minister je navedel kraj, kjer so se na Madjarskem jugoslovanski l>egunci s pomočjo madjarskih častnikov pripravljali na umor našega vladarja, in je zahteval primernega zadoščenja.
Naša pritožba je napravila v vsem svetu velik vtis, posebno zaradi smrti vladarja, ki je potoval v Francijo zato, da za jamči mir in napredek naši Jugoslaviji.
Predstavniki Madjarske so zavzeli v švicarski Ženevi, kjer te dni razpravljajo o obtožbi, kaj enostavno stališče. Madjarska hoče zastopnikom raznih držav dopovedati, da vse skupaj na nič ree, kar Jugoslavija trdi, in da je Madjarska glede izvršenega marsejskega 2'
naj zažge parlament. Ernst sam pa in njego vi pomočniki so šli po podzemeljskem hodniku iz GSringove palače v državni zbor, ki so ga oljliii a petrolejem ter nastavili samo vžigalne snovi. Liibbeja pa so izstočasuo porinili skozi okno, da se je nahajal v palači, ko je požar izbruhnil po! ure potem, ko so Ernst in njegovi pomočniki po podzemskem hodniku izginili nazaj k GOringu. Palača je zgorela. Liibbeja so seveda isti ljudje, ki so ga prej porinili skozi okno, aretirali, vlada pa je s silovito pestjo udarila po komunistični in socialistični organizaciji, češ, da hoče streti pokrete, ki požirajo parlamente. Liibbeja so pa naposled po ■ procesu, ki ga še nismo pozabili in kjer je Gdringu predla slaba, umorili. No in 30. junija letos je bilo treba spraviti s sveta še Ernsta in njegove pomočnike, ki so za prave povzročitelje te krvave komedijo vedeli. Ernst je bil s svojima adjutantoma ubit v noči 30. junija na povelje pruskega ministra GOringa. — Tako delajo fašizmi. Ni jim ni več sveto, ne božji, ne naravn zakon. Dobo fašizmov bo zgodovina imenovala kulturo '
sedi, da si ta omogoči zdra razvoj notranji. Nadaljeval je:
»Nadalje je samoobsebi umevno in niti ni treba omeniti, da bomo v Avstriji smatrali za častno dolžnost — rekel bi skoro s časti-željnostjo —- da nudimo manjšinam, ki so nam ostale, vzorno pravno in kulturno zaščito.«
V nadaljnem govoru jeJkancler med drugim omenil šolstvo, ki mora mladino vzgajati v duševnem, moralnem in verskem oziru. Vzajemno s cerkvijo bo država skrbela za to, da vzgoji mladino v dobre državljane.
zlodejstva nedolžna kot angelček. Madjarska priznava sicer, da je bilo na Madjarskem na neki kmetiji okrog 30 do 40 jugoslovanskih beguncev in tudi ne izključuje, d« so se ti begunca pečali, s hudimi deli, ki pa so se jih naučili — tako pravi Madjarska — v Jugoslaviji. Madjari torej nastopajo v svoji obrambi zelo drzno in samozavestno
- —. , je pri umoru kralja Aleksandra tako ali tako tudi sama prizadeta.
Zveza narodov je Madjaruko postavila pod kontrolo in naročila, da mora kaznovati oblastnike, ki so zločince podpirali.
BANKA BARUCH
15, Rnc Lafagette, Pari*
Oc5premiJ«s «S«sn«r v Jugoslavilo najhitreje In po najboljšem dnevnem kurzu.
Vrši vse banfna posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksem-burgu »prejemajo plačila na naše čekovne račune: BM«IM: lis M(IWI Srnici]«. FRAKCIJA; X« 1UJ-M P trla. H8i,A*. MJA: Ks !«MS ML meart. lUKSMBBKG: d« 59»? laioibniirr. gjjabtevg peljemo brezplačno naše iek. nakaznic«.
fitev.Kfl,
albanija	^
s Pritožba Msličanev Zvezi narodo? Albanski katoliški begunci so viožili pri Zve! ii narodov pritožbo proti krivicam, ki s« g^. de katoliški cerkvi in njenim vernikom ? Albaniji. Pred dvema letoma je albanska vlada zaprla vse svobodne katoliške šole ln to na podlagi sklepa albanskega parlament«, 2e tedaj so storili albanski katoliški škofje protest im Zvezo narodov. Katoliške uradnike pošiljajo v pokoj in katoliške učitelje nado-meščajo s pripadniki drugih veroizpovedi Katoliške dijake pri akademskih izpitih na nezaslišan način pritiskajo, dočim gledajo drugim dijakom skozi prste. Celo po svojih eerkvah duhovščina nc sme svobodno učiti. Tako so duhovnika Marlaskaja, ki je v pri-digi zahteval za cerkev pravico, da svoje vernike svobodno uči, zaprli in je še vedno v ječi. Zatvoritev verskih šol pomenja nravni in duševni propad katoliške mladine.
avstrija
s Ugibanja ali dejstva? List sVanguar-dia< prinaša vest, da je bila na sestanku med predsednikom italijanske vlade Mussolinijera in avstrijskim zveznim kanclerjem »ir. Schu-schniggom, ki se je vršil It), novembra v Rimu, sklenjena avstrijsko-italijanska pogodba o vojaškem sodelovanju. Po tej pogodbi ima Italija pravico, da v gotovih slučajih lahko pošlje svoje čete v Avstrijo, da branijo sedanji režim, medtem ko avstrijska vlada jamči Italiji neoviran prehod italijanskih čet čez avstrijsko področje za primer, če se poka/e potreba, da Italija pošlje svojo vojno pomoč Madjarski. Ta tajna vojna pogodba je že podpisana od italijanske in avstrijske vlade. Av-slrijska vlada je odobrila pogodbo istega dne, ko je madjareki ministrska predsednik maršal Gombtis nenadoma prispel na Dunaj in v lovski gradič v Murzstegu. GSmbos je imel v to pogodbo vpogled in ko jo je odobril, jo je avstrijska vlada podpisala. Liflt trdi dalje, da je slična pogodba o vojnem sodelovanju sklenjena tudi med Madjarsko in Italijo, in da obe pogodbi, ki jih je napravila Italija s svojima zaveznicama, soglašata.
Češkoslovaška
s 150 gledalcev je popadalo v globino. Dne 2. decembra 1034 je na igrišču >Slavije< v Pragi prišlo do težje nesreče. Nogometni igri med kluboma »Viktorija Žižkove in »Slavijo? je prisostvovalo toliko ljudi, da je morala policija zapreti vse dohode. Nekako v 15. minuti igre se je nenadoma zrušila velika tribuna na desni strani igrišča. Tribuna je bila 5 metrov visoka in je njena pioščina obsegala 30 do 40 kvadratnih metrov. Na tej tribuni je bilo 150 gledalcev, ki so vsi popadali v globino. Kmalu se je zaslišalo stokanje in vpitje in priti so morali gasilci, da so lahko ograjo tribune tako razdrli, da so lahko pobrali ranjence izpod razvalin. Približno 50 oseb jo lažje ranjenih in tisti so se lahko sami na avtobusih in drugih vozilih odpeljali v bližnjo bolnišnico. Osem oseb pa i« težko ranjenih. Do nesreče je prišlo zaradi tega, ker so ljudje preveč vneto ploskali i" z nogami tolkli, da bi podprli svoje igralce.
s Za starine so se stepli. Glasom postave češkoslovaške države bi imela minuli teden najstarejša nemška univerza v Pragi predati častne starinske znake svojih predstavnik0'
Da hi besedam sledila dejanja
Naša obiožba pred Zvezo narodov
češki univerzi. Pred prodajo pa so priredili nemški visokošolci demonstracije, na katere so burno odgovorili češki visokošolci. Vzporedno s praškimi demonstracijami so se vršili nemiri tudi med nemSkim dijaštvom na Dunaju in v Nemčiji. Častni znaki so bili končno predani, nemška univerza dobi zanje nove, izdelane po načrtu nemških umetnikov. Nemiri bo potihnili, le visokošolske božične počitnice so se v Pragi prej pričele in pobita so okna uredništev treh dunajskih dnevnikov.
TURČIJA _
s ŽenHke bodo volile in bodo lahko izvoljene. Vlada je predložila parlamentu zakonski osnutek, po katerem se daje volivno pravico ženam. Zene bodo imele aktivno in pasivno volivno pravico. Preden pa bo predlog izročen, je treba spremeniti sedanjo turško ustavo, ki daje volivno pravico samo moškim. Splošno se misli, da bo zakonski predlog sprejet in da bodo na prihodnjih volitvah, ki je bodo vršile v kratkem času, kandidirale tudi žene. Turki so napredni!
amerika
s Tri revolucije. V treh južnoameriških republikah so te dni izbruhnili revolucionarni upori. V Peruju so revolucijo v krvi zatrli, sledil je Urugvaj, kjer je predsednik Terra nenadoma poslal vojaštvo nad upornike, ki so mislili istega večera udariti. Na stotino jih je že zaprtih, na tisoče jih beži v notranjost države, da bi se mogli prebiti čez mejo in si rešiti življenje v inozemstvu. Sedaj je prišla na vrsto še Bolivija, ki jo je strašno pretresel popoln poraz njene vojske v Oran Chacu. Vojna med Bolivijo in Paragvajem, ki traja »edaj že tri leta, bo s tem bržkone le končana. Predsednika Bolivije so nezadovoljni uporniki zaprli in ga bodo postavili pred revolucionarno sodišče, ker mu očitajo, da je barantai 3 krvjo državljanov za zlato petro-lejskih kraljev Severne Amerike. Paragvajska vojska pa nadaljuje svoj zmagoviti pohod po Oran Chacu in podi prpd seboj v dveh ogromnih stebrih paragvajske čete v divjem neredu. Zadnje bolivijske postojanke v V i 11 a Mantes so padle, sedaj je odprta svobodna pot.
DROBNE novice___
Nemčija in Francija sta se sporazumeli glede Posaarja; če pripade Posaarje Nemčiji, plača ta Franciji 900 milijonov frankov.
Ustavo v Egiptu so odpravili in razpustili parlament v imenu — >narodne volje«.
Eden miljon ljudi je nepismenih na Ma-djarskem. Za 8 milijonov prebivalcev pač visoko število.
8000 km dolg teleionski kabel so položili med San Frančiškom na zapadu Amerike in japonskim Tokiom.
53 delavcev je bilo ubitih v nekem rudniku blizu japonskega Nagasakija.
Oboli 100 milijonov šilingov sta veljali Avstrijo obe letošnji revoluciji.
137 milijonov železniških pragov hoče Rusija obnoviti v drugi petletki.
Prvo sladkorno tovarno v Albaniji ustanavljajo v Skadru.
Češkoslovaške državne železnice hočejo dati v zakup zasebni družbi.
68.800 redovnih učiteljic je v Združenih državah severne Amerike. Gotovo ne v škodo i države!	i
Ail $o pUuine bolezni ozdravljiv*!
To nad vic vat no vprsSenfe zanima naravno vse, ki bolehalo na aatnil, katarju na pljučih, zastarelem kastju. Mutusenju. dolgotrajni hrlpavostt la hrtpt, pn dostei niso naill zdravita. Vsi taki bolnik! dobe od r.as
popolnoma brespSafffio ksnjigo s sSlkami,
izpod peresa iiosp. dr. med. Gultiiiamia. bivftega ftet-zdravuika v zavodu za tlnzcnkuro, o temi .Ali so pljučne bolezni ozdravljive?'. Da omogočimo vsakemu Takemu bolniku,da spozna vrsto svc|e bolezni, smo ae odloČili v interesu splošnega btagra. odposlali to knjigo nn zahtevo popolnoma zastonj In po&tnlne prosto. Napisati |e samo dopisnico (frankirano z Din i'75) In [o odposlali na __»UHIMJINN a Ce., MMIN Ml MUaaaiatrsm«* H*. as-asa.
Odobreno od ministrstva socialne politike, samtetsko odeleu|e s. Br. «16 od 12 xii it»3
1' s		,'. ■ - -j- ■	
			
Jubilej moža
Danes pišemo o šestdesetletnici duhovnika, ki res zasluži, da se ga spomnimo. Je to gospod Jožef K 1 e k 1, bivši narodni poslanec in župnik v pokoju v Črensovcih v Slovenski krajini.
Župnik g. Jožef Klekl je bil rojen dne 13. oklobra 1874 in je torej letos šestdeaet-letnik.
Kot pravi vodilelj svojega naroda je postavil g. jubilant že od samega začetka vse svoje neustrašeno in plodonosno delovanje na trdno katoliško podlago. V tem oziru ne pozna in ni poznal nobenih kompromisov. In ni se varal. Narod je v Slovenski krajini kakor skoraj nikjer v Sloveniji pri vsaki, ludi težavni priliki in pri vsakem javnem nastopu vse do današnjega dne z ogromno večino pokazal in dpka/al ne samo svojo državno, ampak tudi svojo katoliško in slovensko zve«lol>o. To je v prvi vrsti zasluga g. župnika Klekla.
In koliko je on sloril za svojo ožje rojake v prosvetnem pogledu! Pisal je narodu slovenske knjige, učil ga je slovenskega jezika, poslavljal slovenske prosvetne domove, dijaški dom itd.
Gospod Klekl je s svojim nastopom pri razdelitvi agrarne zemlje prihranil prebival-

Pridna gospodinja skrbi, da so čiani njene družine vedno krepki in zdravi. Zalo jim nudi za zajtrk skodelico kakaoa. Posebno slasten in lečen je Mirim kakao, ki ga dobile pri vsakem trgovcu. Zavilek Mirim kakaoa za šilrl osebe velja samo Din 1" —.
Jože! Klekl s svojima roditeljema.
ceni Slovenske krajiue uad sto milijonov, kei je preprečil pri izvedbi agrarne reforme razne špekulacije bankirjev.
Tudi za katoliški tisk se jo g. Klekl žrtvoval. Njegove »Novine« iu drugi njegovi nabožni listi so ohranili nešteto Slovencev Cerkvi in narodu.
Madjari, kii so hoteli, da bi Slovenska krajina po vojni pripadla njim, so g. Klekla smrtno sovražili, ker so vedeli, da je on glavna ovira njihovih prol i jugoslovanskih načrtov. Večkrat po vojni so ga hoteli nasilno odpeljati na Madjarsko, da bi ga tam ubili. Enkrat celo pod pretvezo, naj gre obhajat nekega bolnika. Ob desetletnici osvobojenja so mu v nekem pismu grozili z bombo itd, itd.
Odkod jemlje g. Klekl moč iu pogum za vsa svoja velika in požrtvovalna dela? Iz žive vere v Boga, iz molitve, iz gorečega češčenja oltarnega Zakramenta. Znana je njegova izjava: >Ne bodo me premagali, ker jaz molim, oni pa ne molijo.c
Šestdesetletniku g. župniku Jožefu Kieklu izraža prisrčne čestitke tudi »Domoljubov«« armada. Saj je njegovo delo naše delo, njegove skrbi naše skrbi in njegovo veselje naše veselje. Gospodu jubilantu daj Bog tudi nadalje ljubo zdravje in moč, da izvrši vse, kar narodu treba!
17.052 kg mleka jc dala v 342 dneh neka krava na Zgornjem Bavarskem v Nemčiji.
40 ur jc divjala velika nevihta v delu Avstralije; 2000 ljudi brez strehe in več človeških žrtev.
Nova velika ležišča zlata so odkrili v pokrajini Mojave v Kaliforniji; ljudje drve tja od vseh strani.
Komunističnega prvaka Kirova so ubili v Ljeningradu. Za kazen so boljševiki ustrelili nad 70 »prolirovohtcijonarjevc
Poprečno pot samomorov na dau je bilo v novembru na Dunaju.
Kruh se je podražil v ruskem boljševiškem raju.
2000 oken ima neka palača v španskem inestn Toledu. Največja na svetu!
15 let je že vladar Madjarske admiral Nikolaj pl. Hortliy.
VINA
Za teško delo Vam z dobrim vinom postreže Cintralna vlnim* v LJubljani 8'
Štren 016	__»DOMOLJUB«, <lne ilj2. decembra 1934._
KAJ JE NOVEGA
Ker ni verske vzgoje...
V vasi Salki pri Slavonski Požegi se je na pravoslavni praznik izvršil strašen zločin, ki je razburil vse prebivalstvo. Popoldne sta potrkala na vrata župnišes tamkajšnjega pravoslavnega duhovnika, 60 letnega Spirido-na Spasiča, dva brata Branko in Jane Ivnn-ževeč. Gospodinja ju je spustila v Župnijsko pisarno, kjer sta izrazila željo, da bi na vsak način rada govorila z župnikom. Pravoslavnega župnika ob tem času ni bilo doma. Vrnil sc je po eni uri in potem takoj stopil k bratoma Ivančevič v pisarno. Brata sta ga naprosila, naj bi jima prečital časnike, kar je župnik takoj storil in pričel čitati časopis. K mizi je tedaj prisedla župnikova gospodinja Jelena Satirovič, ki je imela v naročju dveh tno vnukinjo Dušanko Vraneševič. Gostoljubni pravoslavni župnik je oba brata pri-drial tudi na večerji in se z njima razgovar-ja!,ne sluteč, da pripravljata umor. Sredi razgovora sta oba brata hipoma potegnila izpod sukenj dve ostri sekiri in pobila najprej
Iz Krapine poročajo: 55 letna .lelica Mu-žai žena posestnika, mati 8 otrok, je bolehala že 10 let za sušiio in neko boleznijo v želodcu. Zdravilo jo je že več zdravnikov. Dne 27. novembra t. 1. ponoči pa je umrla. Domači je niso ttmili po vsem telesu, ampak samo po obrazu, jo preoblekli v čisto perilo in ji glavo prevezah' z robcem, da so ji bile oči in usta zaprla. Nato so jo položili v krsto. Dne 29. novembra popoiodne so jo, potem ko je minulo 41 ur od njene smrti, pokopali na žnoneni pokopališču v Petrovskem. Ker je bil pri pogrebu že mrak, grobar ni povsem zagrebel jame. ampak je zmetal na krsto le toliko prsti, da je pokril krsto. Ko je drugo julro ob 8 prišel, da bi zmetal na krsto še oslalo zemljo, je na svoje presenečenja zaslišal iz groba zamolkel ropot. Isto so slišali
OSEBNE VESTI
d Deset let že plodonosno deluje med katoličani Južne Srbije prevzvišeni sk(»pljanski škof dr. Ivan Gnidovec. Prosimo Boga, da spremlja z blagoslovom še nadalje jubilantova misijonska pota in da mu da dosti dobrih sodelavcev!
d 80 let je dopolnil g. Nikolaj Trefner v Planini pri Sevnici. Bog ga živi!
d 75 letnieo rojstva je obhajal upokojeni železniški zvaničnik Ivan Nagode, rojen na Vrhu pri Postojni. Na mnoga leta!
d 60 let jc dopolnil vrl mož Škofic Franc z Brezi j.
d 60 let je dopolnil g. Andrej Žmavc, ravnatelj vinarske in sadjarske šole v pokolu v Mariboru.
d Akademski slikar Jakac, naš rojak, je naslikal na belgrajskem dvoru romunsko kraljico mater, romunskega princa Nikolaja in našega zunaujega ministra Jevtlča. Njegove umetnine vabujajo Splošno pOBsoraoet.
4'
60 letnega pravoslavnega župnika, potem gospodinjo Jeleno Safirovič in dveletno vnukinjo Dužauko Vraneševič. Razbojnika sta na vsak način nameravala oropati župnijsko blagajno. V trenutku, ko sta razbojnika pobila dveletno Dušanko, se je vrnila v župnišče služkinja župnišča. Razbojnika sta se takoj pognala za njo. Posrečilo pa se ji je pobegniti v sosednjo sobo, katero je zaklenila. Skočila je skozi okno na cesto in klicala vaščane ua pomoč. Razbojnika sta jo zasledovala in jo hotelu pobiti, da bi spravila s sveta pričo, ki ju je dobro poznala. Na begu je eden izmed razbojnikov udaril služkinjo samo enkrat s sekiro, gotove smrti pa so jo rešili vaščani, ki so na njene klice prihiteli na pomoč. Služkinja je nato vaščanom povedala imena morilcev. Orožniki so brata Ivančevič že prijeli in oba sta tudi že priznala svoj zločin. — Samo neizprosno izpeljana globoka verska vzgoja bi mogla preprečiti take in podobne zločine.
tudi trije kmetje, ki so šli zjutraj mimo groba. Grobar je takoj odšel k župniku ter mu sporočit, kaj je slišal. Tnkoj nato šb odkopali grob in odprli krsto. Ko so dvignili pokrov, so našli pokojnico v čudnem položaju. Obraz je bil obrnjen na levo stran, okrog ust in nosu je bila krvava, spodnja ustnica pa je bila ranjena. Leva roka ji je ležala na prsih, desna pa ob telesu. Usta so bila odprta, obraz pa v strašni grozi iznakažen. Zadevo so takoj prijavili okrajnemu načelstvu v Krapini, ki je poslalo zdravniško komisijo. Zdravniki so pregledali truplo pokojnice in ugotovili, da jo je zadel verjetno mrtvoud in da je bila v takem stanju pokopana. V grobu pa te je zadušila in umrla. Ko se je komisija prepričala, da ne gre za zločin, so pokojnico pokopali nazaj.
bomace novice
d Božična številka »Domoljuba« bo v zelo povečani obliki izšla v petek, 21. decembra in ne v sredo, kakor navadno.
d Po vseh deželah Jugoslavije je zanimanje /a II. jugoslovanski Evharistični kongres v Ljubljani zelo veliko. Ljubljanski Pripravljalni odbor je dobil poročila iz Dalmacije, iz Hrvatske, iz Bosne in iz Srbije, odkoder pišejo, da je verno ljudstvo z veseljem sprejelo novico, da bo lota 1935. v Ljubljani Evharistični kongres za vso Jugoslavijo. Tudi Slovenci v Zagrebu in Belgradu ao so pričeli že pripravljati, prav tako tudi katoliški Slovenci in Hrvati v inozemstvu.
d Pripravljanj odbori za Kvharistični kongres so se začeli snovati. Vsi župnd uradi ljubljanske škofije so prejeli okrožnico z listkom za kartoteko e prošnjo, naj v vsaki župniji ustanovo pripravljalni odbor. Ti odbori so zelo potrebni in njihovo delo bo važno. Skrbeti bodo morali, da ee bo župnija aiačela takoj pri-
____ Slov, so.
previjati. Ta priprava bo bližnja in daljnja notranja in zunanja! Za notranjo pripravo bo! do služili osnutki verskih govorov kot n. pr. govor za 2. adventno nedeljo, katerega so tudi župni uradi »prejeli. Pripravljalni odbor v Ljubljani bo pošiljal tudd osnutke predavanj katera naj hd se vršila vsaj mesečno po dva bodisi kot prireditev Pripravljalnega odbor$ ali pa pri shodih Marijine družbe in A posilstva mož.
d Senatne delne volitve bodo v januarju, ker je potrebno, da je za proračunsko razpravo senat neokrnjen. V Sloveniji je kandidatov za senatorje nič koliko.
d Sporazum glede odkupa vojaških pcslo. pij sta sklenili celjska občina in državna uprava. Država plača občini za vojašnico in skladišča na Glaziji 450.000 Din v dveh letnih obrokih.
d Zbirajte darove 1 Evharistični kongres in priprave zanj bodo mnogo veljale. Zato katoliškim vernikom toplo priporočamo, da po možnosti kaj darujejo, da bo slovesnost Kri. stusa Kralja v Ljubljani leta 1935. bila čim bolj veličastna in za vso Jugoslavijo, posebno pa za nas Slovence, kar najbolj častna. Prvi so se spomnili potreb Evhartstičnega kongresa vrli Mohorjani, ki so nabrali in poslali Pripravljalnemu odboru: Podhrezje 40 Din, So-dražiea 45.50 Din, Mavčiče 50 Din, Preddvor 70 Din, Selca nad škofjo Loko 70 Din, Vsem darovalcem Bog plačaj! Priporočamo se še drugim! Darovi naj se pošiljajo na Ljudsko posojilnico v Ljubljani, štev. 10647.
d 25 letnico obstoja je praznovala te dni dijaška Marijanska kongregacija v Novem mestu,
d Gsperante, glej oglas!
d Bata gre v višino. Zagrebški listi poročajo, da je tvrdka Bata kupila prostor na oglu Ilice in Bana Jelačiča ulice, kjer namerava
— Pri zaprtju, preobilici krvi v spodnjem delu telesa, pritisku krvi, bolečinah v boku in ob straneh, pomanjkanju sape, utripanju srca, migreni, šumenju v ušesih, omotici, slabem razpoloženju povzroči naravna »Franz-Josef« grenčica izdatno iz-praznjenje črev in osvoboditev tesnobnost-nih občutkov. Mnogi zdravniki uporabljajo »Franz-Josef« vodo z zelo zadovoljivim uspehom tudi pri težkočah v letih menjave.
zgraditi 16 nadstropno trgovsko palačo. Dve nadstropji bi bili pod zemljo, ostalih .14 pa nad zemljo. Stavba bo zgrajena iz železa, jekla in stekla in so predvideni stroški nn 10 da 12 milijonov dinarjev.
d Kupujte razglednice Katoliške akcije! Katoliška »kcija v Ljubljani je založila za božične praznike serijo krasnih božičnih razglednic v večbarvnem tisku. Osnutke za razglednice je napravil arh. inž. Ivan Pengov in nam predstavljajo ljubke prizore iz božične dobe, tako na pr. lepo navado, oh ranjeno v naših kmetskih hišah: »Kajenje na sveti večer«, »Angel oznani pastirjem na betlehem-skih poljanah veselo vest o rojstvu Gospodovem«, »Približalo se je bož.je kraljestvo zemlji«. Uporabljajte izključno razglednice Katoliške akcije, katere vam nudi Osrednja pisar na, Miklošičeva cesta 7. Trgovci in prodajalci dobe običajen poipust, ako vzamejo vsaj sto komadov. Cona je kljub krasnemu delu 1 Din.
d Izreden lovski blagor. Gamsa — okoli 40 kg težkega - je ustrelil pretekle dni na Gorjancih g. Ivan Recelj iz Št. Jerneja. To je v teku zadnjih par let že drugi primer, da se j«
V groba ie zaslišal ropot
Stev. 60.
>DOMOU(JB<, dn« iJ2. decembra 1934.
Strem 617
Ia plaha žival priklatil« iz gorenjskih planin Ui našla amrt v gorjanskem lovskem okrožju d Nova bohsišnifa. Te dni otvorijo v Bio-gradu na morju v Dalmaciji novo bolnišnico, katere stavbe je bila dograjena že pred štirimi leti. Bolnišnica ima zaenkrat prostora za 60 bolnikov. Prišla bo v poštev za prebivalstvo severne Dalmacije, ki se je do sedaj radi prevelike oddaljenosti bolnišnice v Šibeniku hodilo zdravit v zadersko bolnišnico. Z računal i so, da so od prevrata znosili bolniki v italijansko jsadersko bolnišnico okrog 15 milijonov dinarjev.
d Da se ne bomo gledali... Italijanske oblasti so iadale nalog, da se zgradi na reški strani ob tako zvanem kanalu zid, ki bo visok 8 m. Zid bo štel od luke do konca Mrtvega kanala. Po nalogu italijanskih oblasti mora biti zid dograjen v teku 20 dni.
d Za priključitev Most Ljubljani je ogromna večina tamošnjih prebivalcev.
d Poštni promet se je v letii 1833 zmanjšal za 26.2 milijona Din, in to kljuh povišanim pristojbinam. Naj bi tudi davčna uprava upoštevala, d« so vei posli nazadovali in da je zato tudi možnost, zaslužka manjša.
d Vsi slovenski javni is kulturni delavci, pa tudi vei slovenski gospodarski krogi so se izjavili m ustanovitev popolne gimaaaije v Murski Soboti v Prekmurju.
d Pri ntgsesjia b maščobi, pratinu, sladko-sečnosti izboljšuje neravna »FraiiaJaselova« grončica delovanje želodca ln črevesa in trajno pospeši prebavo.
d Oltar v Selški telovadaiai. Dne L decembra je celjski opat g. Jurak alovesuo blagoslovil novi oltar v šolski telovadnici in i m«! pri tej priliki sa čoki ko mladino prav lep nagovor. Službo božjo je opravil p. D km hi; pri sv. maši je šolska mladina prav lepo prepevala. Kar je pa slovesnost nad vse povzdignilo, je bilo, da je petje spremljal orkester Glasbene Matice pod vodstvom ravnatelja g. Sancina.
d Gasilska zveza Jugoslavije ima devet zajednie, 105 žup, 2220 gasilskih čet Izvršu-jočih članov 66.227, podpornih članov 56.470, skupaj 122.706. Gasilskih domov je 606, skupno premoženje znaša 109,500.000 Dia. V vseh organizacijah, ki »padajo pod ministrstvo za telesno vzgojo naroda, je bilo stanje člasstva v letu 1934 Bledeče: Delovaih Saaov: 279.616 moških, 65.400 ženskih; podpornih članov: 224.540 moških, 18.687 ženskih, skupaj 588.232 članov. Delovnih edinic 7121, vežlvališč 2060 s površino približno 7,144.000 kv. metrov, 1115 društvenih domov, 1420 društvenih zdravnikov, 8496 pred telovadcev, oziroma trenerjev.
d Ali fesčejo e revolverji kriti svoje napake? V ljubljansko bolnišnico je prišel g. Josip Oale, 44 letni posestnik z Ravnega brda in žtrpan trebeljevske občine. Tega je neznanec skozi okno obstrelil v desno roko. Gale pripoveduje, da je zvečer brusil no-žiček. V tistem hipu, ko se je nekoliko sklonil in dvignit desnico, je ugasnila petrolejka, sam pa je čutil v desnici ostro bolečino. Bila je njegova sreča, da ga napadalec, ki je streljal z revolverjem skozi okno, ni zadel v glavo ali v prša. Napadalec je izginil v noči, orožniki pa poizvedujejo za njim. Gale je bil dolga leta poprej župan trebeljevske občine ter mu je ljudstvo kot odličnemu katoliškemu možu popolnoma zaupalo vodstvo občine. Zadnja le.tr. so prevzeli občino drugi, pa zadnjih volitvah pa je bil Gale zmagal s prepričevalno večino. Nasprotniki so skuSali s pritožbami onemogočiti Galet«, kar pa se jim ni posrečilo, ker je
upravno sodišče v Celju dalo Galetu prav. Kakor čujemo, pa je Gale kot župan odkril pri vodstvu občine neke stare nerednosti. Morda so ti notranji boji v občini o&adje napada. Prt- j čakujemo, da bo preiskave popolnoma pojas- s nila ta, za naše kraje in razmere nenavaden surov in zahrbten napad, ki bi lahko veljal uglednega g. Galeta življenje, d Nemščina, glej oglasi d Volčja nadloga. Na Velebitu in okolici je zapadel visok sneg. Nastopa tudi ostra burja. Te dni so se spet pojavile v vznožju Vele-bita velike trume volkov, ki povzročajo kmetom velikansko škodo. Tako so nekemu kmetu pod Velebitom volkovi v teku treh dni poklali 50 kosov drobne živine, med njimi več telet. Kmetje že leta ne pomnijo, da bi bilo toliko volkov, in so zaradi tega v velikih skrbeh. Oblasti so dovolile kmetom nošenje orožja, da se lahko branijo pred zverinami.
d Bolgari nam sapojejo. V nedeljo, dne 16. decembra -/»poje v veliki unionski dvorani v Ljubljani eden najboljših bolgarskih pevskih zborov »Gusla« iz Sofije. Poleg društva »Rodine«, katerega člani so po večini iz opernega zbora sofijske opere, je »bor »GuekK. najboljši bolgarski moški zbor.
d Koozumno društv« za Slovenijo r. z. s o. z. v Ljubljani je prodalo svoje posestvo v Ljubljani, Zibertova ulica št. 27 Učiteljskemu domu r. z. z o. z. v Ljubljani za kupnino 950.000 Din. Od nas zadnjič navedena kupnina 1 080.000 iorej ne odgovarja dejstvu.
d Veliki tatvini so prišli na sled v kočevski tkalnici »Triglav«. Storilci so sami mladi fantje, ki so dobljeni denar zapravili v lahko-mišljenih družbah po gostilnah. Cerkev in njene družbe ter društva ne vzgajajo tatov.
d Pri ishijasa sledi na kozarec naravne »Frans-Josefove« grenčice, popite zjutraj na tešce, brez truda izdatno iztrebljenje črevesaj kar povzroči ugoden občutek olajšanja.
d Po načrta novega iavalidskega zakona bo aiopet prejemalo invalidsko podporo do 5000 onih ljudi, ki so izgubili to podporo po odredbah iz leta 1929.
d Slaba Er-amflnja, Kmetje v mariborski okolici pripovedujejo, da je pričela odganjati trla, da se kaže ua drevju prebujajoče popje mladega brstja in ss> celo začeli ponekod travnik« znova zeleneti. Od decemberske lepote si obetajo slabe čase, ker »e bojijo kasnejše po-zebe.
d Komaaiete pregaMjsje. Drfavmo tožilstvo je iztožilo vsega skupaj 21 ljudi radi komunističnega delovanja. Obtoženi 90 v dveh skupinah, v eni jih je 18, v drugi 5. Večina obtožencev je v zaporu.
d Se je premisli!. V poštni urad v Vus©-nici je nekdo vlomil ter si nabasal žepe s drobižem v vrednosti 1000 Din. Pravočasno m pa dejanje opazili ter začeli vlomilca zasledovati. Da bi lažje bežal, je zmetal ves drobiž iz žepov
ter res srečno ušel, pošta pa je tudi prišla nazaj do ukradenega denarja.
d Zaostanke invalidske podpore bodo invalidom, ki so se za te podpore pravočasne prijavili, izplačali še pred Božičem.
d Za nedotakljive narodne parke bodo po zakonu proglašeni: Plitvička jezera z okolico* A vala, Lipovica, Triglavska jezera, Bele stene v Veliki kapeli, Špirovača in Velika Zakle-nica v Velebitu ter Trebevič in Grdan v okolici Sarajeva.
d Člani društva za raziskovanje podzemskih jam so letos izvršili 98 raziskovanj, od teh povsem na novo 89 v logaškem in planinskem jamskem okolišu. Vseh preiskanih jam ob koncu leta 1938, odkar obstoja drnžtvo, je bite 407. Leto« je osredotočilo društvo svoje delo na Križno jamo, posvetilo pa bo svoje delo tudi podzemskim jamam v cerkniškem in loškem okolišu. Predsednik omenjenega društva je vseučiliški profesor dr. Hadži, tajnik pa šoiski nadzornik g. Ivan Mihler.
d »Kulturbund« v Novera Sadu je imel te dni letno skupščino, ki je dokazala, da so vse nemške kulturne organizacije v Jugoslaviji dotno razvijajo ir» da raste Število podružnic Kulturbunda. Koroški Slovenci o enakih pravicah ne smejo niti sanjati.
d Kad 609 vagonov grozdja je šlo leto« i z smederevske okolice v Nemčijo, na ' 'oško in v Avstrijo.
d Kmečki magazin, nova manufaktuma
trgovina v Ljubljani, Krekov trg tO (nasproti Mestnega doma). Ako hočete dobro blago in poceni, potem obiščite nm in prepričajte se. Naše geslo je: Mal dobiček — vehi k promet!
nesmmCM
d Ognjeni srsblji g® Bsičili poslopje g trgovini^ last Janeževih v Zgornji Kostrivnici pri Rogaški Slatini.
d Baraka je zgorela na cesti Radeče—Litija. V baraki so stanovali delavci. Ker so bili med požarom pri deiu, jim je zgorela »sa obleka. Pred zimo so brez dela m obleke
d Pogorela je dne 4. t m. zjutraj stanovanjska hiša Marijane Mlakar, Goropeke 8, v župniji žirovski. Pogorelo je popolnoma vse: hifia, hlev, skedenj, kcraolec in vsa zaksga živeža, krma, stelja. Pri gatenju se je zelo »polt la tudi lastnim sajna. Kako je naetsl ogenj, se ne da ugotoviti. Bržkone j» bilo sažg&uo.
d Gesjpadavsks jj^depje je igorei« v Pa-rižljah pri Braskmiah. Lastnik g. Kepnik m Polzele — V Ločka pri Pobeli pa je postalo žrtev ognja Barbasikovo in Jašenčevo gospodarsko poslopje.
d ®a	0?v> noč je na Drav-
skem polju zopet gorski, ia sicer fear n« treh krajih. Posestniku Ludovi&u Frasu v Gibini, občina Dertotiaei, je zgorelo gospodarsko poslopje is precej lijakih pridelkov, teko, da
5l
znaša šikoda okrog 10.000 Din. — Drugi požar je bil v Hvaletincih, prav tako občina Derbe-tinci, pri posestniku Antonu Germini. Tudi temu je zgorelo gospodarsko poslopje do tal z vsemi pridelki vred in znada škod« okrog 25.000 Din. — Tretji požar pa je izbruhnil v_ Pongercih, občina Cirkovce, pri posestnikoma Baumanu in Belci. Obema je gorelo gospodarsko poslopje z vsemi objekti d« tal, tako, da imata vsak nad 50.000 Din fekode, ki je krita le deloma z zavarovalnino.
d Ko so se drsali po led«, se je ta udri. Pri tem je utonil Mestek Alojzij, učenec tretjega razreda v Cerknici. Otroci, bodite pri drsanju pazljivi!
d Na bregu Gradaščice na Viču so naši) utopljenega občinskega reveža Alojzija Klie-ra, n dom iz Gradca.
d V škaf vrelega kropa je padel enoletni Franc Kolar iz Laz pri Planini. Nevarne opekline!
d Ko je cepil trske, si je presekal piščal-no kost trgovski vajenec P. Krničar v Ljubljani.
d Huda nesreča je zadela mariborskega pekovskega mojstra Toneta Horvata. Podrl ga je s kolesa neki voznik, ki je peljal po napačni strani ceste. Horvat si je pri padcu zlomil obe nogi.
d Zaradi megle je nasedel. Parnik Jadranske plovbe »Slavijac, ki vzdržuje redno zvezo nu\i Sušakoni in Aleksand rovom na Ktku, je takoj, ko je odplul iz sušaškega pristanišča, zaradi megle nasedel na plitvini blizu Inke same. V parnik, ki se mu je pokvarilo dno, je začela vdirati voda, nakar je zaprosil pomoč.
novi grobovi
ČLOVEŠKO TELO IN NJEGOVO NARAVNO ZDRAVLJENJE.
Prišla j« zima. Treba je posebno paziti na zdravje. Nofie telo je onemoglo. Kadi tsga mu moramo pomagati in ga očistiti nakopičenih škodljivih tvarin ter mu dovajati nove oživljajoče soke Priporoča se naravno zdravljenje z zdravilnim PLANINKA-iajsm, Ui je pripravljen večinoma iz najboljših planinskih zelišč In je njegovo koristno delovanje že priznano v znanstveni medicini.
PLANINKA zdravilni čaj je dober regulator za čiščenje in obnavljanj« krvi ter učinkuje 9—12 tedensko zdravljenje s FLANINKA-žaJam izredno dobro:
pri slabi želodčni prebavi in zaprtju, pri slabem In nerednem delovanju črevesla, pri napetosti telesa,
pri omotici, glavobolu, nespečnosti in zgagi, pri obolenlih sečne kisline In hemoroidih,
pri obolen.u leter, pri nervozi In živčnih boleznih,
PLANINKA zdravilni čaj pospešuje tek. — Zahtevajte v lekarnah izrecno 1'LANINKA-čaj BAHOVEC za Din 20 — paket, ki vsebuje samo tedaj pravi PI.ANINK A-čaj, kadar je paket zaprt in plombiran ter nosi naslov:
Apoteka Mr. BAHOVBC, Ljubljana, Kongresni trg 12. «,.„. k.
Izreden uspeh v mlekarstvu. Vsak re-sen živinorejec skuša pri kravah dvigniti množin« in kakovost mleka na najvišjo stopinjo, ki je mogoča. Seveda je treba vedeti, da »krava pri gobcu molze'. Veliko je odvisno ludi od dobre pasme. S »motrenim delom se dosegajo presenetljivi uspehi. — Neki zgomjebavanski kmetovalec ima kravo, ki je v 312 dneh dala 17.052 kg mleka ter je tako dosedanji kravji rekord prekosila za 1000 k«. Krava daje petkrat več mleka, kakor ga povprečno dajo druge krave. Priporočljivo in posnemanja vredno!
G. Janez Brunček iz vasi V naj na rje št. I. nad Litijo je prvo deccmbersko sredo na ljubljanskem sejmu prodal vola, ki je zbujal splošno pozornost. Kakor orjak se jo dvigal na sejnin izmed črede rogatih tovarišev. Na vagi je potegnil 714 kil. Ce bi bila cena živine taka, kn-koršna bi po pravici morala biti. bi bil g. Bruii-čeik potegnil zanj prav Ipijki vsoto, tako pa je vrgel samo 3213 Din. kar pa je še vseeno redka vsota, ki jo v današnjih časih more iztržiti naš živinorejec. Pridnem« posestniku k njegovemu gospodar?!,• mu uspehu čestitamo.
d 0, Usmiljeni, po milosti ravnaj! V Mekinjah pri Kamniku so pokopali Katarino Ani-brožič. — V Rušah je umrl 80 letni posestnik Ali.jz Glaser. — V Kamnici pri Mariboru je umrla 44 letna soproga trgovca Olga Zohar. — V Trzinu je zaspal v Gospodu posestnik Franc Žankar, brat .frančiškana p. Pija in usmiljene sestre Pelagije. — V zagrebški bolnišnici je zaradi hude operacije odšel v večnost župnik y pokoju g. Ivan Renier. — V Soimboru je iz^ dihnil 31 letni Rojnik Teodor, naredili.k-vod-nik pri 51. pešpolku. — V Ribnici na Dolenjskem so položili v grob Luko Burjo, posestno plačilo znani narodni borec Mirko Bauvnan. — V Mostah pri Ljubljani je umrl mesar in
ka Miklošič, soproga finančnega uradnik« trna Kovačič, roj. Leutgeb, vlakovodja državnih železnic Jakob Osternian, vdova požarnega čuvaja 74 letna Marija Svetel, Jakob Potokar, verkvenik in Čevljarski mojster je umrl v Slepariji vasi. Naj počivajo v miru!
Tudi francoskim kmetom trda prede. Te dni ee je v Pariizu zbralo na veliko zborovanje nad 10.000 kmetov. Ker so glasno dajali duSka svojemu nezadovoljstvu, je policij« s silo razgnala njihov de-
iiKmsti oeiteki sprevod.
Naročajte in čitajte naše katoliške liste: »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«! - V vsako katoliško hišo katoliški časopis!
nika in trgovca. — V Selcah pri Krškem je umrl Vinko Voglar, bivši predsednik Kmet-»ke zveze. — V Sma rinem ob Paki se je preselila v večnost vrla žena Lucija Kandus-Mun-ko. — V štepanji vasi pri Ljubljani je zapel mrtvaški zvon tamkajšnjemu cerkovniku 79 letnemu Jakobu Potoka rju. — V Zagrebu se je poslovil od tega sveta Ju raj tačkoviič pl. Ve-hovinski, polkovnik v pokoju. — V št. Ilju v Slovenskih goricah je odšel k Gospodu po več-posestnik Ivan Rode. — V Ljubljani so umrli: Anica Maiekovič, roj. Hribar, žena sodnega vratarja Frančiška ZrimSek, 70 letna Jožefa Zore, hčerka železniškega zvaničnika Hedvi-
PO DOMOVINI
Z občnega zbora „Boja"
Na praznik, 8. decembra sc ie vršil v Ljubljani red,ni občni zbor »Boja« (Združenja borcev Jugoslavije), ki ga je vodil predsednik Avgust Kuster iz Tržiča. Zborovanje so nekate.ri z napetostjo pričakovali, ker mnogo bojevnikov ni bilo zadovoljnih s staro upravo in načinom poslovanja. Zanimanje je bilo tudi zato precejšnje, ker so stopila v veljavo nova pravila »Boja«, ki odstranjujejo kolektivno članstvo, ampak so podružnice »Boja« le krajevne organizacije, ki se bodo imenovale po novih pravilih »Skupine bojevnikov«. Zbralo se je okoli 300 delegatov iz vseh krajev Dravske banovine. Od 8—10 je trajala verifikacija pooblastil in se je žt> tedaj opazilo, da so mnenja za novi odbor deljena. Nato se je pričelo zborovanje in se je predsednik spomnil tragične smrti Nj. Vel. kralja, nakar je bila odposlana pozdravim brzojavka Nj. »is. kneiz.u namestniku Pavlu. Name-rto, da bi se sedaj začelo .s kratkimi in stvarnimi poročili, sta pa predsednik Kuster in tajnik iabjančič razpravljala v dolgih govorih o vseh mogočih stvareh, ki so bile delegatom že itak znane. Vsem se je zdelo, da hočejo vse zl»o-rovanje nekam zavleči, da bi bila zmaga sturegu odbora pri vol it v i tem sijajnejša. Oba nista povedala nič bistvenega, ampak samo stvari, ki jih propupirajo stari bojevniki že desetletja. Nismo culi, kaj je »Boj« v preteklem letu storil za oiniljenjo gospodarske krize in z« blaginj« svojih članov. Ker je bilo predlaganih več kandidatnih lisi, so zborovala sklenili, naj se predstavniki raznih kandidatnih list zedinijo za skupno in enotno listo. Nato .so se predstavniki Jtiiih predloženih kandidatnih list zbrali \ i>o-sebni sobi k posvetovanju, kjer jc imel g. 1 or-ger zopet daljši govor, samo, da se je s tem tratil čas. Menda je hotel vso stvar tudi on zavleči, da ja ne bi prišlo do kompromisa, ker so hoteli na vsak način priborili zmago listi starega odliora. Končno sta bila dva predloga za predsedstvo. Predstavnik liste starega odbora je zahteval kandidaturo g. Kustra. dočim so se
predstavniki vseh treh ostalih list zedinili ila g. Vidmarja. Glavni vzrok je bil ta, ker g. Kuster ne biva v Ljubljani, kar je z« predsednika nujno potrebno. Ko je predstavnik odborove liste uvidel, da ne prodre, je kratkojnalo zapustil posvetovalno sobo in odšel. Nato se je čez kakih pot minut vrnil s sporočilom, da je zborovanje zopet otvorjeno in <la naj vsi predlože .,voje liste Taiko ni nil dosežen sporazum. Med-tem so bivši člani osrednjega izvršnega odbora začeli z agitacijo za Kustra. Prišlo se je k volitvam, ki so bile javne. Od oddanih glasov jc dobil g. Kuster 142, g. Vidmar pa "130. Tudi za ' druge odbornike se ni sklenil kompromis, tem-' več se je glasovalo z,a vsako listo posebej, j Zmagala je seveda lista bivšega odbora. Zna-j čilno je bilo, kako se je glasovalo za odbor! Delegati 6o za posamezne liste dvigali svoje listke in par gospodov je hodilo po dvorani ter štelo (!) glasove. Razume se, da se pri takem glasovanju vsaka objektivnost in prava demokratičnost, ki so jo odborniki »Boja« vedno |>ro-glušuli, nehu. Pet ur zavlačevanja z volitvami, neprimerna agitacija in pritisk na delegate z najrazličnejšimi uamigavanji, kakor, da bo ; »Bojt oblastno ra/puščen, ako se ne izvoli lista starega odliora, vse to je vrglo zelo, zelo čudno luč n« vse zborovanje. Tudi nastopanje nekaterih gos|>o,'lov za prejšnji odbor je bilo neumestno. saj so zahtevali, naj se predstavijo osebno nekateri kandidati z drugih list, kakor bi bili manjvredni in nemogoči elementi, dasi sn bili no zboru kol delegati skupin. Poleg tega je g. Fabjančič skoro tričetrt ure govoril v pri-lo'- kandidatne liste starega odl>ora, ravno tako g. šk rl>i'< in nato še g. I/»iger, dočim predsednik ni pustil do besede predstavnikom drugih list, du bi dovoljno obrazložili svoje mnenje. Omenjamo, du jc lista starega odbora sestavljena tako. da imajo veliko večino znani generali iz Ljubljane, dežel« se ni skoro nič upošle-vala. dočim so imele ostale liste sorazmerno pravično razdeljena odbornjška mesta in je
Zgode in nezgode
slikarja Verhana
Priredila Lea Fatur
Grof Furtin n.i vedel, da so besede, ki so fiviginile mirno njegovega ušesa, nn.ooved za boj. Zamišljen se napoti v parter, kmalu stoji pred njim upravitelj, se globoko pokloni iil vpraša osorno: »Kaj ste žalostni, gospod grof? Mladenič se zdrzne in vpraša: • Kaj hočete?«
,»Naduta knežji hči vas je sorei--'- „e, milostno?« pravi Martin zdušno- Mladenač nasmehne bridko. »Po zaslugi, gospod,« se obrne in vrne v ložo. Martin strmi za njim. Kar se mu porogn stari glas: »Taka je mladina! Nehvaležna in jezična. Kaj ne, gospod TiretaT«
Gostlničar se obrne pri prvih besedah vsiljivega starca, da gre svojo pot. Ko pa čuje svoje ime, obstane, prime starca za roko: »Motite se. Jaz sem Martin Poripež...«
»Že mogoče,« pokašlja Mališ. »Toda pred osemnajstimi leti...«
»Motite se! iconavlja Martin in drži starca trdo za roko. »Koko mi izpustite,« krikne, »Povem vam vse.« Martin ga izpusti, Mališ krene v temno ozadje pri stopnicah. Tam se ustavi in vpraša zaglušeno: »Sablja je bila ostra in voda globoka, zakaj je torej še živ grof Pavel Furtin?« Martin plane na starca in ga vklešči za vrat. Pa trde pesti so udarile po njem in mu iztrgale starca. Mož je stal in- nI prav vedel, kaj se inu je bilo zgodilo-
Igralka Golobica je naročila Didjerove-mu hišniku, naj preskrbi večerjo za petnajst *wb. Na sprehajališču in v gledališču pa je
srečala igralka toliko znancev, da se je nabralo zvečer v Didjerovi hiši okoli trideset oseb. Igralci, pevci in pisatelji s« čakali na večerjo in se jezili, da ni gospodarja od nikoder. Slednjič pride Didje in pozdravijo ga z glasnim hrupom: »Devet je proč, čas, ko večerja Pariz.« Didje se prikloni: Gospoda moja prosim vas, oprostite. Bolniki... Ves dan ... Ubit sem. . poživela me bo vaša ljnbeznjiva družba.«
Med duhovitim prerekanjem so prinašali strežaji jedi. Leta 1780 je bila večerja zelo važno opravilo. Pri nji si pokazal bogastvo svojega duha. pri nji so se rodile popevke .in šale, ki so krožile drugi dan po Parizu, pri nji so se začela ona modroslovna razglabljanja. ki so vodila končno do revolucije- Shajanje znancev in neznancev pri večerjah je povspeševala svoboda, ki je vladala v občevanju že izza Ljndovika XV. Ta ali oni gospod, gospa, sta priredila dvakrat na teden večerjo. Povabljen je bil vsak mama in ta je pripeljal seboj lnhko svojega ■/., anca. Dolžnost vsakega gosta je bila, da pokaže svojo duhovitost. Dobra šala za dobro jed je bil tihi dogovor. Kjer je bilo vino prekislo, so gostje izostali, a tudi tam, kjer gostitelj ni bil priljubljen. Didje jo bil torej laliko ponosen, ko se je zbral okoli njega tako lep krog pesnikov in igralcev. Ni poznal vseh gostov, kar ga pa ni nikdar motilo, a nocoj se mu je oko ustavljalo pogo-stoma na gostu, ki ga je bila privedla Golobica, in ki je sedel poleg nje. Didjern je bilo nekam neprijetno, ko j« pogledal tega gosta, ki je bil oblečen okusno, a ne prekri-čeoe. Bržčas je bil sxtspod, ki občuje v boljših krogih.
Ko so gostje o tolažili lakoto in žejo, se je začela živahna besedna bitka. Vsak je hote! pokazati svojo duhovitost, ki je le pre-rada prešla v zbadanje in norčevanje. Ple-
bila na njih večina kandidatov z dežele, kar je čisto pravilno, suj je z dežele večina bojevnikov. ro volitvah so se izvršile še druge točke dnevnega reda, nakar je j?. Kuster zaključil zborovanje. To zborovanje je bilo jasen dokaz, da tudi v »Boju« gotovim osebam ni za stvarno in objektivno delo, temveč samo za premoč in nadvlado. Mnogi delegati ki so še zaupali v objektivnost uprave pri »Boju«, so odhajali iz dvorane Trgovskega doma razočarani ter so uvideli, da tudi v >Boju< ne. pride resnični glas ljudstva do veljave. Slovensko ljudstvo je pri tem zborovanju že spregledalo in bo tudi po tem usmerilo svoje ravnanje. Treba bo pa še Irobnejše spregovoriti, da naše ljudstvo ne nasedal« lepim besedam in obljubam.
Smrtna kosa (Žigrškl vrh) Nedavno je po dolgem in hudem trpljenju zapustil to «o!z,bo dolino Jakob Lončar z ZigarŠkega vrha pri Sevnici ob Savi. Dolgo let ga je mučila nadiuha in jetika. Zapušča ženo in deset otrok ki še niso preskrbljeni. Dva bodita še v šolo. Družina je uboga in vredna vse tolažbe in pomoči. Naj rajni počiva v miru!
Smrtna kosa.
(St. Gotard.)
V torek, 4. decembra se je preselila v večnost po dolgem in hudem trpljenju g. Julijama Toni — mati g. kaplana Franca Toma, ki sedaj službuje v Toplicah. Veliko vernikov, ženska Marijina dirmžba, gasilska čet« iz Čemšenika in trije duhovniki so spremili pokojmeo na zadnji poti. Pevski zbor je zapel pri hiši žalosti in na pokopališču žalostiinke. V veliko tolažbo je bilo očetu, sestrama in vsem sorodnikom, da Je mogel priti na pogreb sin-duhovnik g. Franc iz daljine Dolenjske, kjer ie zadnje tedne veliko trpel. Njemu in vsej rodbini naše izskreno s* žal je!
Adventne novice.
(Šmartno pri Litiji.)
Miklavž je letos bogato obdaril otroke, zlasti revnejše. Dobili so to, kar rabijo zlasti za zimo: čevlje, nogavice, jopice, srajce, obleke, plašče itd. Vseh skupaj je bilo oibdarjenih blizu 100 otrok. Rekel pa je, da se drugo leto ne bo oziral samo na revščino, ampak tudi na pridnost in bo lenuhe, četudi so revni, kair pozaba!. Otro-
meniti gospod Murva je bil zložil nekaj stihov na čast igralki Adeli, in Golobica je zahtevala, da jih pove. Gospod Murva se je sramežljivo branil, češ da ne zna pravilno naglašati stihov. Golobica zahteva, da pove kdo drugi Murvove pesini, pa vsak se opravičuje. Naenkrat zapazi Didje, da šepeče tujec Golobici nekaj na uho, kar povzdigne Golobica glas in priime gosta ob svoji desni za roko. Nastal je splošen molk, ki je legel Didjeru mučno na dušo. Čutil se je kakor preplašena zver, ki jo je iztaknil lovec v brlogu. Golobica predstavi svojega soseda: »Grof Scelheim iz Švedske, ki se mudi že teden dni v Parizu- Prosti me je, da ga uve-dem v našo slavno družbo. Grof je tako lju-beznjiv, da nam odkrije zločin gospoda Murve.« Šved se prikloni omizju in spregovori nekaj laskavih besed. Didje strmi vanj: »Kje, za vraga, sem že videl te ostre oči in slišal ta glas«.
Najbolj radoveden in zadovoljen je bil gospod Murva. Bil je plemič in pesnik, la-komen časti pa je bil do konca svojih nohtov. Švedski grof deklam tra z dobrim naglasom Murvove kitice, ko konča, mu ploskajo ko nori. Pesnik molči potuhnjeno, kakor v zadregi. Kri mu plane v glavo od veselja, ko pravi: »Gospod grof je povedal moje uboge kitice na način...«
»Ki jim je dodal, kav jim je manjkalo«, zbode Goba pesnika. Didje opazi, da je gospod Murva užaljen. Zato nagovori grofa: »Čudno, gospod grof, da govorite tako i zborno francosko, morate vendar biti že dlje časa v Parizu: kakar da vas nisem še doslej srečal.«
Šele pred tednom »eni dospel v Pariz«, odgovori uljudno Šved. Nocoj sem bil prvič v vašem gledališču. Imel sem srečo, da se poklonim najbolj očarljivi vseh igralk. Njena ljuheznjivost me je počastila, da uživam
«s
ci, ki sie doi>iii darove, zdaj pa le knjigo in katekizem v roke, Čc ne dru^e leto ae bo nič. — Praznik Brezmadežne smo lepo orauznovalii mladina, zlasti kong relacijska je polnoštcvilno prejela sv. zakia mente. Predvsem je omembe vredno troje: sprejem 32 novih članic v dekliško kougregacijo, sprejem 25 novih članov v fantovsko kongregacijo in skupno sv. obhajilo moških, katerega »e je udeležilo 500 mož in fantov. Poglejmo pa še naprej. Ne pozabimo, da je v nedeljo, 16. dec. važno, zanimivo zadružno predavanje ioi da trka na vrata novo leto, ko bo treba odkupiti prijatelja »Domoljuba«, da nam ne bo odpovedal in nas zapustil, ravno tako pa tudi drugih katoliških časopisov ne snieimo pohabiti.
Iz dolenjskih Benetk.
(Kostanjevica.)
Miklavž je nosil. Pa je tudi neikaj prinesej. In komu? Skoro smo že poaabili, da je NSkolaj svetnik ribičev, Letos nas je pa sam domislil na to, ker je prinesel Kofttanjevlškira ribičMn 36 k« težkega soma. To vaan je nvi-crn«, drugačen kot oni psi, ki jib j« Frtavčkov Gosti naročil za LjwHiaanico! Pa Se drugih lepih ribic so nalovili za Miklavžev večer, da »o dobili zanje lepe denarce. — Ta teden ie odpotovala v večnost 95-letna Ana Strojin iz Prelcope. — Miklavž je prinesel, parkelj pa odnaša. Pa kar na debelo. V zadnjem času so kar na hitro poginila tri goveda. Tudi ži»iwiikovi štaii se nesreča ni izognila. Pobrala je 700 kg tež«ga vola. Ugotovljeno je, da bolezen ni najealjlva. Žival je nedvomno »ibolete od poplavljenega nema.
Ram«
(Soatro.)
Marija je utrga la v naši mladi gredi komaj raBcvelo rožo Mlei Novakovo in jo vrela a oeboj, da t nebesih počasti ujen pruranHi. BiU Je večletna Sanica prosv. društva; tiha hi mirna j« vedno priskočil* društvu v pomoč. Vee jo je spoštovalo i« cenilo. Skoraj leto dni je mirno in vdano jirena-fotla bolezen. Ogromna udeležba pri pogrebu je pričala, da je bila priljubljena w<1i pri drugih IjwMi. Ob odprtem arateu ae i« Ssn -prors, društva poalovU od nje. Z {Mostnimi srci «imt sapužSaU po-koptdiiče ia nehote ae nam Ja vrinila misel, da tudi mladi Vodje moramo bili rodno pripravljeni na amrt. — de nI dobro utihnil, pa ie je zopet nanovo oglacH mrtvaški zvon. lO.deoeatbra
le po kratki bolezni umrl upokojeni tovarniški de-lawc, 76 letni Janaa Maček. BM je značujen katoliški mož in dolgoletni naročnik »Domoljuba«. Bodi Jima blag »pominl — V nedeljo, 10. decembra, ate vsi vabljeni ob pol 4 popaldn« v DruStvenl dom n« prosvetni večer. Prav urnim ivo bo predavanje o japonski ženi. Prodava Japonka gospa Mar. Skušek. Tudi ostali spored je dobro iabrau. Upamo, da boste prav asadovoljni I Vabljeni!
Smrt in življenje. (Mekinje.)
Tu shuo 4. decembra pokopali g. Katarino Autbrožič, ki je bila rojena 1. 1866 v tej župniji na Kržiču pri Repiču iu je umrla na Turjaku, pri svojem siiiu-dubovniltu g. dr. Fr. Ami>ro~ žiču. Rajna je bila blaga krščanska žeua, usmiljeno?« srca in dobrih rok. N. p. v m.! — Po pretek u dobrega leta m> Erjavakov jez, ki ga je vzela lanaka povodenj, nanovo postavili letošnjo jesen. Izdatno je pomagala banska uprava, > veliko lesa so oa darovali dobri ljudje. Sedaj oba mlinarja Iskra in Martine lahko tneljeia in žagata.
Is MgrebSke tsrhe
(Z&jfT«t>)
Drugo predavanje Slomškovega društva, ki le bilo v nedelja, 2. decembra, po litaiiijah, je bilo lejK) c/biskano kakor prvo. Medicinec Herfort Je povedal nokaj veselih iz lovskega življenja, predsednik prosvetnega odseka pa je dodal še nekaj resnih misli ob izseljenski nedelji. Bodimo zveeti evojt katoliški veri iai skrvmaki materi! — Tudi Miklavžev večer, k! je bil pri Sloinškarjih. letoa prvič, je bil zadosti lep. Otbdarovauih je biilo veliko revnih otrok. Drugo leto mora brti pa Se lepše t — Pa še tega naj nihče ne prezre, da bo v nedeljo, 16. decembra, Ob pol 4 popoldne v Jerontmakl dvo-i rani silno lepa igra, ki ae imenuje »Revček An-i drejček«. Za zdaj povemo, da bo tudi petje vaneel Več pa bosie videli, ko pridete gledat Zato prl-■ dite le vsi la še znance in prijatelje pripeljite a seboj I Gotovo n« bo nikomur žal t
:	Proslava praaatk« UrMasadefta«
(Višnja gora) Letfl&nii pramHc Brezmadežne Je bil tako lep, da bo ostal vsem ▼ iti vem spominu. Najprej je bil sftlep duhomih naj za fante in dekleta. Nato je bil sprejem v Mariji no drmSbo. Po končanih cerkvenih aioveantietih Je bila proslava v dvorani. Gospod
srečo najbolj Imenitne drnžbe, ki jo more nuditi Pariz.«
Šved počaka, da se mn priklonijo obla-ekani gostje iu nadaljuje, obrnjen k Didje-ru, z nekim posebnim nasmehom r »Pojasnim vam. gospod doktor, zakaj aem pri lično natanko poučen o vsem, kar se piše in govori Po Parizu, včasih oelo bolje kakor Parižanl sami. Imam prav dobro znanje z nekim ple-me ni trnkom.
Didjeru postaja Šved vedno bolj zoprn: Morda vpliva, gospod grof, prav to znanje, da govorite po naše.«
Nisem nesel, da ne bi bil nikdar poprej na Francoskem«, se nasmohna Sved.
»Zdaj je vse jasno,« se zadovolji Didjc, O oba pa sprašuje radovedno: »Ako veste vse tako natančno, pa nam povejte kako skrito zgodbo o komu iz te družbe!«
Šved se skromno nasmehne. Goba vpraša; »No. povejte, kdo j« pripomogel, da sem bil sprejet v kraljevo gledališče!«
»Kraljica in gospa Kampon,« mu postreže Šved.
Goba ostrini kakor da ga je prizadelo. Vse svoje življenje je skrival to skrivnost. Igralke in igralci se ploskali kakor zbeaneli, vpili so: »Glejte čarovnika! Kak užitek nam je preskrbel naš dobri gostitelj!« Povejte še od nas kaj!t
Didje se odločno upre. »Na mojo vero, gospoda moja! Sam sein najbolj iznenadeni gospoda grofa nisem še videl svoj Živ dan.«
»Drugič, ča dovolite, gospod doktor!« odmaja Sved.
»Se oiaeiu torej varal,« meni Didje kakor razsvetljen. »Toda prosim vas, gospod, kje?«
»V naši posvetovalnici. Nisem pa bil po kroju ebleeen in se vam nisem predstavil,« reče porogljivo Šved. Didjera strese. V kabinet »o prihajali samo Kmošeti, ki so prihajali po «krtta poti skozi pod rime., Nihče
ni zapazil, kako je prebledel in se naslonil na mizo; vsi so obkolili nabavnega gosta in vpili: »Na dan s tajnami! Najbolj svete nam odkrite!«
»Najbolj svetel Saj nlanio pri spovedi,; ugovarja igralka Mllon, ki je bila znana po svoji ne vošči]! vesti,
Mllon se boji! Kdo ve, kaj ima na vesti!« so zagnale njene tovarišice-
»Nič se ne bojim,« reče užaljena Mllon. Sodimo kar po vrsti na zatožno klop tn gospod grof naj pove, kaj ve od nas!«
Mllon sede jirava na klopico pri oknu, sklene roke in povesi glavo. Šved se priklone in obtožuje: »uospica Mllon je na zatožni klopi, ker je d;<la ta teden trem postreščkom po dvajset frankov, da so izžvižgali go«pico Ternel.« Bučen smeh je sprejel odkritje. Drag za drugim so posedli na klop: igralci, pisatelji, meščani in plemiči. Švedski groi jim .ie odkrival grehe, o katerih so mislili, da ne ve zanje živa duša. Gospice bi bile najrajše izpraskale Švedu oči, pa niso smele pokazati, da so užaljene.
Didje se je stiskal v ozadju. Že so bili vsi gostje na zatožni klor)! in švedski grof se je krepčal z vinom.. Didje je menil, da je Že minula nevarnost. Kar zaženojo gospi-oe krik: »Didje še nI bil na klopi!«
Didje se ne gane, Šved namaka pecivo v vinu in vpraša: »Slišite, gospod doktor? Vašo glavo zahtevajo. Gotovo smo vas zmotili v premišljevanju, kako pomagati, da bo narod dober in sdrav.« Didje se požira v jozi in strahu. Kar čuti, da je to kak vohun goepoda Sarttneaa,
»Didje bo jutri »Iravnlk,« se oglasi gospod Murva, »nocoj pa mora biti tak kakokr njegovi gostjo.
Didje se prikloni: Oj>ozarjain vas, ljubeznivi prijatelji da sem hude krvi. Ce bi gospod grof, ki vse ve, rekel beoodo, ki*
kaplan se j« najprej zahvalil voditelju duhovnik vaj In raetožfl občšuatvu duhovno i$ro »TheopbUo«. ki je bUa ua sporedu. Za njim ja nastopil g. l<,|J Erjavec s krasnim govorom. Sledila je igra »ThC philoer, ki naj bi poglobila in utidlta v ljudeh I«, kar ao pri duhovuih vajah slišali. Kaj takega Vii jhja gora še ni videla. Doslej smo bili navajeni gledati saan« lahke, vesele ln napete igro, »Theo-pbik»« pa j« duhowii» igra, vse se godi le v ju-nakovl notranjosti. Hkrati pa Je ta igra tako živs in resna, da so nun sikoga trt)lile solze Igrali m zelo dobro in tudi od«r je bil odlično oprejnljcn. Takih iger nam dajte še, eaj Ime občinstvo zanj« razumevam je, bar Je pokazala obakrat pobia dvo. rana.
NAZNANILA
n Šmihel pri Novem mesta. Na izrecno željo deklet bodo po božičnih prazniki!), t. j. od 26. decembra do 50. deembra 1954 zjutraj zaprto duhovne vaje za dekleta v samostanu Ubogih šolskih sestor. Katera bi e«; jili želelo udeležiti, naj to takoj po dopisnici sporoči vodstvu šmi-helskega samostana, da se čč. sestre vedo ravnati. Oskrbnin« za ves čas stane 100 Din. Z no-vimi inoomi in sklepi v novo letol
n Prikrojevalne tečaje za krojače in šiviljs v Ljubljani priredi banska uprava jkm! vodstvom ož>rtnega učitelja g. Knaflja v začetka novega leta. Interesenti naj prigla.se svojo udeležbo do 5. januarja 1955 pri referatu za pospeševanje oforta v Knafljevi ulici 9, soba 22 levo, kjer se dolio tudi podrobne informacije.
n Ljudski odri. ki še niso uprizoril znane ljudske tere »Carski sel«, naj pišejo ponjo na naslov: Ivam Redenšek, Domžale. Igro priporočamo.
n Sne.berje—Zadobrova. Dramatični odsek »Pevskega društva« uprizori v nedeljo, dno 16. decembra ob 5 popoldne dramo v Mirih do-jan jih »A njega ni«. — Vabljeni!
n Kmetska dekleta vabi ravnateljstvo dr. Krekove gospodinjske šole v dlSkl pri Ljubljani aa drugi »Troueaafei gospodia^ifcn-kaiiaroki lučaje, ki se bo pričel 2. januarja 1805. Pojasnila d&je ravnateljstvo vsak dan osebno ali pismeno. Sprejemajo ce notranje la zunanje ufanfea.
Božji blagoslov in kmetska reka vedrta)«. ta vso domovino.
bi me užalila, mislim, da Re zna sabljati, kakor se znatno mi Parižani, Hieer bo v mojih očeh strahopetec in klepetavec.«
Didje položi svojo sabljo na mizo in sede- Glasna družba umolkne. Gostitelj žali goste in še tujca na tako surov način! Pan! Tudi tujec je žalil dražbo ln Didje se upa, česar si ni upal nihče. Šved kar oclskoči, ko ga žali Didje, seže pod suknjo, vsi so v strahu pričakovali dvoboja. Pa izvleče namesto sablje tobakiro in si mirno naflači tobaka v nos bi re6e: »Gospod doktor, nimate glave na pravem koncu.«
Skoraj bi bile popokale šijie, tako hrupno so se smejali. Jasno je: Šved je bojazlji-vec! Je mož duha, a nI mož poguma. Šved pa premo tri mimo roga j oče ae goste ln vpraša: »Kar sem rekel, jo potemtakem zelo smešno, kaj f«
Didje ne brani s smehom: »Prav nič smešno. Pri nas v Parizu ne vprašamo za glavo, kadar nas žali kdo, ampak poiščemo sree.«
Mirno jo ponjuhal Šved.
»To je zla navada. Stokholmci živijo gotovo dlje kakor Pariiami,« ustavi Didjera, ki mu je obrnil hrbet in hoče iditi z gosti.
»Še besedo, doktor!«
Želite?« je prezirljiv Didje. Sved se prikloni: »Zahvalim se vam in gospodi za pouk, ki sem ga dobil. Vedite pa. da nisem strahopetec. Udarim se z vami. roda poprej naj se ljubezniva gospoda nasmeji na vašo kožo.«
Didje so roga; »Ste se torej domislili« gospod grof?. Dajte naj se nasmejejo go-spioe, ali ne pozabita...«
»Da me ubijete, če vas zbodem- Dobro!«
»Toda hitro!« sili Didje, sicer bom mislih da se vaa palašča nov strah.«
»Mene? Strah?« se zakrohota Svod. l<«-
B-ski;
Ob dvajsetletnici
svetovne morije
(Nadaljevanje)
Dne 2. oktobra 1914 sem se zopet sprehajal po mestu. Skoraj pri vnalti hiši vidim krmilnico ta stradajoče ptičke. Divji golobi frfotajo sem ter tja. Neka gospa nemške narodnost: me vpraša, je je ujetih tali kaj avstrijskih žensk. Rekla je, da bi jih preskrbela z obleko. V preproste vozičke vprezeni konji imajo zvonce, kakor pri nas v ineženi zimi, kadar so vpreženi v eajii. Voz gre po peeku skoraj neBlišno, zato je zvonček potreben iz varnostnih razlogov. Kadar sibirski voznik poganja, večkrat zažvižga, ustavlja pa z »hrrrt. ie zgodaj zjulraj prodaja nekdo — mleko? — ne — mazilo (Šmir) za voaove, drugi pa ponuja po trgovinah in drugih hiSah »kirasint (petrolej). Pre-prosti mož mi toži, da srednje šole v Sibiriji obiskuje radi visoke šolnine samo bogataška deca potem pa 5e oficirski in popovtfki otroci, ki jim je Imnina znižana, oziroma eo je sploh oproščeni.
Dne 8. oktobra sem se znašel y prodajalni neki ta »lectarjat. Na razpolago je imel p'»leg razne >pi«kotarije« tudi mleko, nalilo v posodah, podobnih našim cvetličnim loncem, seveda brez — lukenj. Bila je sobota, zato so leotarjevi poribali vso hišo. Kuhinja je imela velika okna, če.mur eem se zelo čudil, zakaj celo mnoge naše- šolskoupravi-tejske kuhinje, narejene po učenih inženjerekih načrtih, se običajih ne ponašajo s preveliko svetlobo. Na miz: že deluje velik samovar. Lectarjeva soproga, gospa Kovjezen, mi pojasnjuje, da je samovar podedovala po očeAu. Otroci sede okrog mize in jedo kruh s soljo, nazadnje dobi vsak še cu-kerček. V prodajalno stopi gospa Serjenkova e svojim očetom, da nakupi jabolk. Pozdravimo ee kot stari znanci. Serjenkova da tudi meni jabolko, njen oče pa mi podari zavojček 7, 20 cigaretami.
Dne 4. oktobra 1914 sem b!l prvič v svojem življenju v ruski pravoslavni cerkvi. Hiša božja je bila polna ljudstva, ki je stalo, zakaj klopi ni bilo. Mnogi, zlasti mladi ljudje, so prišli k bogoslužju prepozno, drugače pa «e mi je zdelo, da kažejo pravoslavni vernik: na splošno svojo pobožnost dokaj čustveno. Med preprostimi in izobraženimi sem opazil tudi lepo število ruskih oficirjev. Kakor drurji, eo tudi častniki kupoval: v ozadju cerkve eveče in svočice in Jih prižigali pred Mkonamk
(pred podobami Matere božje). Neredko pa kupo-valec sveče ni prižgal pred »ikono« sam, ampak je svečka romala od rok do rok od ozadja cerkve pa tja spredaj do podobe, kjer je svečko pri Ikoni eloječi prižgal in postavil na določeno mesto. Tako sem bil ta dan tudi jaz, ki eein stal bolj sredi cerkve, za nekakega posrednifea med darovalcem in Materjo božjo, kateri v čast je bila sveča namenjena.
Nekaj izredno lepega je zlasti v ntesIniJi pravoslavnih cerkvah petje. Prekrasni solospev: basista dijakona ter odgovori in hvalnice zbora, včasih celo dveh zborov, ki stoje ob oltarju, to je nekaj, kar te tudi v pravoslavni hiši božji, če ei res kristjan, dvigne visoko k Bogu.
Naj omenim še nekaj, n« videz temu ali onemu smešnega, kar pa je napravilo name globok vtis. Vsi vemo, kako težko je pri nae pripraviti staro in mlado do tega, da bi pred Najsvetejšim pokleknili na obe koleni. Še z enim gre težko. Lahek priklon glave « hitro opravljeni križem s: mislimo, da zadostuje. V Barnaulu in tudi drugod po Sibiriji in Rusiji pa sem neredko videl, kako eo ee pred sveto podobo mnogi najprej prekrižali in globoko klanjali, nato opetovano pokle-kovali na obe koleri in ®e pri vsem tem »ma tla metanju« večkrat dotaknil: tal tudi s čelom.
Skoraj bi bil pozabil, da mi je ta dan lectarjeva žena naštela imena nekaterih cvetlic, ki jih je gojila pri hiši. Napisal sem jih tako-le: jeram, tukcija, palma, rtraa, levkoj, astra, bismertrik, oleandra, lukeviča, petunij, tikus. filadern, begonij, valkamirje in celetrop.
Darežljivo«! Barnaulcev obeh spolov je bila v tistih dneh res velika. Tam okrog šolskega poslopja. kjer smo bili nastanjeni, so bili številni ujetniki redni gostje mnogih družin. Meščani so radi postregli s kropom za čaj, z mlekom, s sladkorjem, s kruiiom in drugim pecivom in celo z obedom.
Dne 5. oktobra 1914 popoldne sem se napravil v hišo, cenjenim čitateljem že omenjene Ma-irone Serjenkove. Kmalu sem dospel do male lesene hišice. Poleg ite je bila še ena, na videz bolj skromna, kjor sta živela Serjemkina oče in mati.
Gospa Matrona me je prijazno sprejela, zakaj štela se je še vedno za učiteljico, torej sem bil prav za prav njen stanovski tovariš. Hiša ima poleg kuhinje čedmo predsobo, okrasno urejeno Bprejemnico in lepo spalnico. V sprejemni sobi sem opazil tri lepo pogrrijehe mizice, mnoge podobe, cvetlice, dve razglednici Napoleona in primerno število mehkih sedežev. Ni trajalo dolgo in
prod mano je bil kakao, piškoti, torta, mleko, ja-godova mezga hi še kaj, »Zakuaka« eo je pričela, ko je gospa Matrona izrekla besede: »Čast mi je piti z varni čaj.c
Nato mi je pripovedovala povest svojega življenja. Zajionunil sem .ei med drugim sledeče: Deset let je že poročena, a brez otrok. Bila je učiteljica z vsem srcem. Rada bi bila še dalje študirala in postala vzgojiteljica na meščanski šoli, a starM so bili revni. Ko je dofila ienitbena ponudba, ee je poročila in prenehala s poučevanjem mladine. Poznajo jo vsi otroci bližnje itn daljuje okolice. Ce ee kdo udari, priteče k Serjenkovi, ki mu obveže rano po vseh zdravniških predpisih. Poleg vsega dobi ranjenček seveda še kaj dobrega za želodček. Goepa Matrona je zelo korajžna, ne tako njen možiček, ki je menda mehak, preveč mehak, eitoroda »šlapca«.
Od 0. do 9. oktobra 19(14 je minul čas, ne da bi se pripetilo kaj navedbe vrednega. Vendar naj omenim, da naš Petek ni bil skoraj nič doma. Vedno je kolovratil po mestu in po hišah. Neki večer je naletel na veselo družbo in plesal do devete. —■ Srb, zidar po poklicu, je kaj lepo zidal •pri nefkem hišnem gospodarju v mestu. Pa najbrž ga je kdo naznanil in brate je moral za nekaj časa v ikatalaško« (v zapor). — Kor;tnik je prodal srajco za 60 kopejk; najbrž mu je, ko! marsikomu drugemu, zmanjkalo denarja za tobak. — »Ruakoje slovo« (Ruska beseda) pffie, da bo Rusija zahtevala 150 milijard vojme odškodnine in da sta padla v zadnjih bojih dva nemška princa.
Zopet se sprehajam po ulicah. Srečam pogreb.
Spredaj gre eden e prižgano svečo, za njim neseta dva pokrov, nato sledi rakev z mrličem in nazaduje navaden voz z vencem. — V neki ulic: vidim mesarja, ki daje beračem miloščino v mesu in sicer precejšnje kose, gotovo po četrt kilograma. Ce le ni sekal kakšne »krepaninet! — Telegram iz bojišča poroča, da so Rusi prodrli čez Karpate.
Dne 10. oktobra 1914 sem opazoval karavano 80 voz, ki so več sto kilometrov daleč pripeljali v Barnaul pre-<!ivo. — Omenim naj še večerniee, ki eo trajale ta dan v pravoslavni cerkvi od 6—8 zvečer. Zborovo petje kakor o prazaikih. Večkratno pokadenje svetih podob. Prod oltarjem je na mizici velika evangeljska knjiga e križem v sredi. Koncem večernlc v»i navzoči v vnetnem redu poljubljajo evangeljsko knjigo, nakar podeli duhovnik z njo vernikom blagoslov. Mod bogoslužjem so tisti večer kar trije pobirali za cerkev in Rdeči krit
(Nadaljevanje.)
spoda bo priča, kdo od naju prvi prebledi. Na zatožni klopi ste. ker...«
»Ker...« ponovi Did.ie kar tako. v smrtnem strahu.
»Ker ste v noči petnajstega majnika ...«
»Molčite!« zatuli Didje ln se vrže na Šveda. —
Gosti vpijejo: »Kaj je naredil petnajstega majnika? Ali te umoril svoje dekle? Ali je prebodel tekmeca?« Šved miri prepudenega Didjera in miri goste: »Žal mi je, da vam ne smem povedati. Povem doktorju na samem.«
Nepopisen trnšč nastane: »Ta tujec se norčuje i?, nas. Pove naj, kur ve! Ven z besedo!« Didje pokaže Švedu stranska vrata, potegne prt z mize, sveče ugasnejo, med ropotom in krikom skoči Didje za Švedom in ga vodi v skrit kabinet. Šved se vsede, otrese tobak s čipk na telovniku in poudarja: »Umirite se, gospod! Verjemite mi, da nisem vaš sovražnik.« Didje poskuša, da bi se nasmehnil, toda ustnice se mu tresejo. Čuti, da je ves v oblasti tega človeka, ki se igra z njim kakor mačku z miško. Šved povzame l.iubeznjivo: »Najprej pride zaupanje, če se človek le malo pogovori s prijateljem. Kajne, gospod navadno delate tukaj?« Vseh svojih bolnikov pa ne sprejemate tukaj?«
»Kaj me mučite, gospod?« sc trga v Dt-djeru. »Ce in kaj veste, vprašajte kar naravnost.«
Šved spremeni takoj svoj glas in zapove: »Pokažite mi kraj, kjer sprejemate Emuše-te.« Didje prebledi, skloni glavo in odgrne zastor pri kaminu. Šved pogleda v prehod, se vrne, migne Didjeru, naj sede in prasi v smeh: »Ne držite se tako kislo prijatelj! Takoj vam vse povem. Upam, da ste pre-vdarni in nam boste na uslugo. Spadam k Sartinesa.«
prime za sabljo -pa pade na-
osebju gospoda. Sartinesa,« Didje plane.
, zaj v naslonjač. Potne kaplje mu stopijo na čelo. Torej je res: izvohan zajec... Zoprni so mu bili ves čas Emušeti, še bolj zoprn mu je ta človek, ki se sjdazi pod tujim imenom v hišo in ga zalezuje, zajca. Policijski agent prekriža roke in pripoveduje malomarno: »Da, gospod doktor! Policiji je znano vse. In prav jaz sem odkril vaša raz-bojništva. Je že tako: če zanemarja fant dekleta, si poišče drugo zabavo. Ženske, doktor, so naša poguba Drobni kočijaž, ki ga zdravite nemara vi, ni molčal pred svojim dekletom, dekle mi je povedalo vse. Gospi-ca Golobica ,ie bila takoj uslužna, da me je pripeljala sem, ko me je poznala komaj par ur. Rekel sem ji, da pleše kakor vila, in kupil sem ji zaponko za pitnajst liver. Povem vam odkrito, da so te izsleditve mnogo več vredne in da vam gospica Golobica' kvari obrt.«
»Proklete ženske!« sikne Didje.
»Kaj hočete!« se nasmehne agent- »So sicer ljubke n nezanesljive stvari. Že dve leti si gospod Sartines beli glavo, kako bi razdrl in uničil razbojniško gnezdo Emuše-tov, ki so potaknjeni j>o vseh stanovih in vseh okrajih Pariza. Komaj tri mesece bivam v Parisju pa sem že našel pravo sled. Seznanil sem se z dekletom častitega kočl-jaža, jo napojil in razodela mi jo, dn ima fanta, ki stika zvečer nn več ali manj prijazen način po žepih imovitih Parižanov. Fanta je prav tiste dni sunil surov meščan in zdravil ga je neki zdravnik, ki je v službi roparjev. Ta zdravnik je velik jn-ijatelj z nekim Mališem, ki je poglavar te čedne družbe. Vidite, gospod, človek sem, ki bi rad proslavil ime. Sem Franc«'/,, sem služil po velikih mestih v tujini. Gospod Sartines me je pozval v Pariz, ker sam ni mogel v razbojniški brlog. Emušeti so postali prav« nadloga našega mesta. Prisegel sem, da se
postavim s tem in uničim to družbo. Ali zapazil sem, da jih je mnogo preveč. V praskah ranjeni so se vračali zopet na delo, ni stotek, ki ga je pobrala navadno bolezen, ni
Sadal več... Pa iskal sem in iztaknil.-. raredil sem si načrt ki ga Izvedeni z vašo ljubeanjivg pomočjo.«
Didje plane nestrpno: »Kak junak naj bom v igri, gospod komisar?«
»Ostanete na svojem mestu, če mi ugodite, če pa ne, ste zgubljeni.«
»Govorite, gospod,« jeea Didje, »če je v moji moči...«
»Kdo vam brani, d« ubogate policijo, jaosebno, ko je vase življenje v nevarnosti? Poslušajte, doktor! Koliko časa ste zdravnik? Pet let? Koliko bolnikov ste agubili v tem času, mislim, koliko vam jih je umrlo?«
Didje pogleda začudeno komisarja in odmaja v zadregi: »Ne mogel bi navesti točno število, gospod.«
»0, nič vam ne očitam. Gotovo ste nadarjeni in vestni, vendar ste zgubili ta čas, recimo, petnajst bolnikov. No, kako je vplivala na vas vest, da je umrla žena, mož ali otrok, ki so se bili zaupno izročili vaši oskrbi?«
»Oh, gospod! Navajeni smo, da gledamo smrti v oči. Pa zakaj to vprašanje?«
Komisar skomizgne z ramami: »Lahko Lahko bi uganili. Družba Emušetov šteje približno kakih tisoč mož. Ječe so prenapolnjene. Domislil sem si, kako so jih rešimo, da jih Parižan ne bo srečaval več po ulicah. Na vas je, da izvedemo ta načrt, zdravniku ne more biti žal, če umrje bandit, ki je človeštvu v škodo in sramoto. Razgrnil sem svoj načrt gospodu Sartineau in odobril ga je. Vi imate popolnoma prosto roko. Zmotite se! Razumete? Zmotite se! Zlato, ki ga zgubite iz ene roke. vam povrne bogato druga roka.«
Današnja sovjetska Rusija
(Nadaljevanja.)
N a č e i n i k i skoraj vseh uradov so vedno komunisti, kjer pa zaradi potrebnega strokovnega znanja ne morejo dobiti sposobnega človeka v lastnih vrstah in morajo zasesti tako mesto tudi z uekomuni-atom, mu je pa prideljen vedno zanesljiv komunist za nadzorstvo. Razen tega vzdržuje na eni strani stranka sama še posebno »Centralno kontrolno komisij ot (CKK, o kateri smo ie govorili), pri svetu ljudskih komisarjev je pa organizirana posebna »Delavska in kmečka inšpekcija« (RKI), ki budno pazita na vsak korak in ua vsako besedo vsakega posameznega funkcijonarja, urada in ustanove, tako da se ne more nihče niti ganiti brez vednosti in dovoljenja diktatorjev. Končno morajo podajati še vsi uradi podrobna poročila tudi stranki kot vrhovni gospodarici vse države. Tako je današnja SSSR izrazita strankarska despotija in tiranija, kakršno bi zaman iskali v vsej človeški zgodovini. Delavstvo in kmetje tudi sami dobro čutijo popolno brezpomembnost vseh volitev, zato se udeležuje volitev navadno komaj po polovico vseh volivcev. Čeprav je volivna udeležba za člane strokovnih organizacij obvezna. Ves sovjetski sistem, kakor v SSSSR dejansko posluje, je le prosto varanje in slepilo domačega in inozemskega proletari-jata. Marksizem je obljublja! uničenje države, toda uvedel je v resnici najnasilnejšo. kar jih pozna zgodovina. Boljševiški oblastniki se izgovarjajo, da je to stanje le prehodnega značaja, potrebno zaradi razrednega boja, toda razredi so bili v Rusiji že davno uničeni, država je pa od leta do leta bolj policijska.
SSSR je danes najizrazitejša država »močne roke«, ki ne priznava nobenih osebnostnih pravic, temveč le pravo »delovnega ljudstva«, za čegar edinega zastopnika se smatra komunistična stranka, zato morajo biti tudi njene pravice neomejene. Komunizem je izprva obljubljal najširše svoboščine, toda Lenin je kmalu spoznal, da tudi »proletarska država« ne more živeti brez discipline, zato so začeli t&mošnji diktatorji hitro nategovati vajeti, dokler niso uvedli v armado in v tovarne, v mesta in na kmete vprav železne discipline, ki je uklenila vso prebivalstvo v nezlomljive verige in ki temelji deloma na nasilju, deloma pa na propagandi. Uveljavljenju komunističnega družabnega reda in boljševiške diktature ae mora ukloniti in umakniti vse: pravica, vera, kultura, morala, rodbina, življenje milijonov itd.; skratka: vse, vse. Treba je bilo uničiti do korenin izročila in dobrine stoletij, da so postavili potem na te razvaline »diktaturo proletarijata«, katero dosega po svojem barbarizmu le malo dosedanjih vladavin človeške zgodovine. Taka država »močne roke« je morala tudi odpraviti zopet ločitev zakonodajne, upravne in sodne oblasti, ki tvori za ostalo človeštvo eno najvažnejših pridobitev moderne dobe. S tem je pa seveda padlo tudi vsako pravno varstvo državljanov in država se je povrnila nazaj v despotijo.
b) Prav« In pravosodje.
»Pravičnost je temelj držav«, so dejali že stari Rimljani in ta stavek velja v polni meri še danes ter bo veljal do konca sveta, kajti samo na načelu pravičnosti je mogoče trajno in znosno urediti medsebojne odnošaje v človeški družbi. Res je, da se je pojmovanje
pravičnosti v posameznih dobuh človeške zgodovine in v podrobnostih večkrat menjavalo, toda vsaj neko vodilno merilo za presojanje pravice in krivice najdemo vendarle v vsej človeški zgodovini nespremenjeno. Vsajeno jo že v človeško naravo (vest) in izraženo je bilo že pred dveini tisočletji v evangeliju, češ, da ne stori svojemu bližnjemu ničesar, kar ne želiš, da bi storil drug tebi.
To načelo je pri vsem kulturnem človeštvu že tako ukoreninjeno in samo ob sebi umevno, da pač ne potrebuje nobenega posebnega utemeljevanja. Toda kakor so boljševiki radikalno prelomili z neštetimi drugimi izročili človeške kulture, tako so tudi s tem. ?,e z odlokom z dne 24. novembra 1. 1917 so bile kratko in malo odpravljene vse dotedanje ruske pravne ustanove, kmalu nato odpuščeni iz služb vsi p o k 1 ic n i sodniki in nižje sodstvo je prišlo v roke na 1 leto izvoljenih izrazitih strankarjev brez vsake pravne izobrazbe. Ta je bila za komuniste tudi popolnoma nepotrebna, kajti resničnega in v vseh okoliščinah veljavnega prava po boljševiškem pojmovanju sploh ni, temveč so potrebne le nekake okvirne določbe za izvajanje razrednega boja, to je za utrditev diktature proletarijata s pomočjo policijskih sredstev. Komunizem »ploh zanikuje pojem prava kot neodvisne dobrine, temveč mu je le sredstvo za vzdrževanje politične oblasti. V uvodu h kazenskopravni naredbi pravosodnega komisarijata iz 1. 1919 je bilo to tudi izrečeno in uradno povedano, rekoč: »Pravo jc sistem družabnih odnošajev, ki odgovarja koristim vladajočega razreda in ga varuje organizirana sila.« In vrhovni sovjetski državni pravdnik K rile n-k o, oče sovjetskega pravosodstva, je izrečno dejal, da je namen sovjetskega kazenskega prava samoobramba proletarijata od nasprotnih mu razredov in od nezanesljivih elementov med delavstvom. Boljševiška država pozna eno samo pravo, to je pravo ohranitve oblasti vladajoče stranke, zato je pojem zakonitosti In prava tam nepoznan in nepriznan.
Po pojmovanju boljševikov je država zgolj sredstvo za prisilno in splošno izvedbo komunističnega programa, zato je treba tudt brezpogojno In za vsako ceno zavarovati gospodstvo komunistične stranke, ki je nad državo. In glavna značilnost sovjetskega sodstva je v tem, ds ae tudi čisto odkrito priznava le za politično sredstvo, za orodje boljševiške diktature. Zato v boljševiški državi tudi nihče nima pravice zahtevati kakih trdnih pravnih določb in pravnega postopka, pri katerem bi obtoženca varovali neprekršljivi zakoni. Država ima zgolj z upravnimi sredstvi (OPU) pravico neomejeno postopati proti vsem, ki so ji v napotje. Sicer so tudi boljševiki že zgodaj uvideli, da vendarle ne morejo izhajati sploh brez vsakega, čeprav še tako v njih svrhe prikrojenega prava, zato so bili tudi oni prisiljeni uvesti nekak svoj pravni sistem (njegov ustvaritelj je najznamenitejši sovjetski jurist S t u č k a) ter že dne 12. decembra 1. 1919 izdati najprej »Vodilne osnove kazenskega prava«, 1. 1923 pa še popolno kazensko pravo. Toda kljub temu kazenskemu pravu se oni niso nikoli odrekli pravici neposredno, to je brez rednega sodnega postopanja, obračunavati z vsemi, o katerih so menili, da ogrožajo njih gospodstvo. In na takem pojmovanju prava temelji tudi odkrito boljševiško priznavanje terorja (nasilja kot rednega državno-političnega sredstva in ki je ena najvidnejših, obenem pa tudi najodurnejših značilnosti te proletarske diktature.
RAZNO
Moskva — mesto urednikov in delavcev. najnovejšem šteju Stejg glavno mesto sovjetskih republik 8,600.000 |juj| Med njimi je 823.000 d* lavcev, 650.000 uradnikov in 100.000 dijakov.
Poljska socijalifdUnt stranka je sklenila, d« odklanja vsako sodeiovj. nje s komunisti in z vsako stranko, ki je v zvezi s Iretjo internacionaio i boljševiki).
Noče več tujih delavce*. Francoska vlada je akle-ni!a" S! ozirom na to. rtu imamo v Franciji zaposle. nih 800.000 inozemrev, medlem ko je 850.000 domačinov brez dela, je vlada odredila nove predpse glede nadaljnjega Izdaja-nja delovnih kart (carte d identit£ de Iravailleur), ki je za bodoče popolnoma ustavljeno Karte delavcev, ki še ne prebivjo in delajo v Franciji dve polni leli, se bodo le izjemoma podaljšale. Nadalje se bo zelo poostrilo tudi nadzorovanje prehodov na me|ah francoska države.
V	nekaterih madjar*kih »aseh fe odprava plodov zavzela tako velik obseg, da letos niso »tvorili prvega razreda ljudske šole ker ni otrok, ki bi jo obiskovali
Kakšne naj bodo piis-čet Najprikladncjša toplota za pijače, kadar nam najbolj ugajajo, le vobče sledeča: pitna vodi 12 do 13* C: wla-voda
14	do 16» C; pivo 12 do 15* C; črno ali rdeče vino 17 do 10' C; belo vino, lahko 15' C; belo vino, težko 10' C; šampanjec 8 do 10" C; mrzlo mleko
15	do 18* C; kava ali čaj 25 do 40* C; mesna juha 38 do 45* C
V	Indiji tiri neka vrsta orjaških pajkov, ki so tako močni, da spravijo lahko večjega kuščarja v svojo mrežo in ga tudi lahko naenkrat požrejo.
Sveta devica Orleanski je bila na grmadi sežgana lela 1431.
Prve viftitnice so začeli tiskati in rabit! Nemci v 16. stoletju.
Nad štiri milijone prebivalcev imajo: Newyork, London, Tokijo tn Berlin.
Pred 100 leli ni štel noben dnevnik v Ameriki nad 0000 naročnikov, danes jih imajo milijone.
M&r!jivemn je delo » zabavo, lenuh pa že zabavo smatra za delo.
Ime japonske držav* znači po našem »Vzhaja* joče solnce«.
DROBNO ČTIVO
Čoln aa pogon x nogfofli, G. Kerambrun, francoski mehanik s francoskega severa, jc zgradil 5 metrov dolg in 50 kg težak čoln »kanu« na vijak, ki ga poganja po istem načinu, kakor dvo-kolo (bicikl), S tem čolnom je sam v 16 urah pre-jplul rokavski preliv
Najvišje priznanje. Ono leto je najvišja kulturna ustanova v Franciji, francoska akademija, podelila veliko nagrado šolskim sestram, ki so čla-. niče Brezmadežnega spočetja. Ta kongregacija je i bila ustanovljena 1836 za pomoč misijonarjem. Se-I sire z veliko ljubeznijo poučujejo otroke, pceebne I zasluge imajo pri poučevanju francoskega jezika. 1 Zanimivo pa je pri vsem leni dej3tvo, da se«!re, ki
eo prejele največje francosko odlikovanje, ne smejo imeti v Franciji svojih šol; brani jim to zakon, katerega so izglasovali framazoni.
Prvi žanopia v kitajski pisavi. V šanghaju /• pred kratkim začel izhajati prvi kitajski časopis, ki je tiskan s pravimi kitajskimi znaki, kakor jih ima kitajska pisava. Kljub temu, da izhaja časopis šele dobro leto ima že 60.000 naročnikov
drobtine
TaSvtUgali m K« M » Var&avi vprleorlll Ma«tolIn.ijeTO dramo »Sto dnl< v tamkašnjem narodnem geldeliSču, je ie t«boj r priče t-ku predstave prišlo & burnih protHa-^tetlčnlh manifestacij in SemonntraeiJ. 7. galerij eo metel! letake s pozivom na borbo proti leftlzmu. Kljub odločnemu postopanju policijo eo »o demonstracije nadaijevulo ln vstal tega niso mogli dc kraki igrati te drame. Policija je zaprla več oseb in jih kaznovale s denarno globo, da sadovoljl italijanskega poslanika, ki je wled teh deinooatracdj protestiral pri poljski vladi.
Stanjol in sir. Splc&no je udomačena navada, da ee zavijajo v etanjol razni predraeli, ki dobe s tem niikavnej&i videz za ruzpečavanje. Med tem: predmeti eo tudi ne.katera živila, a. pr. čokolada. Toda medtem ko je čokolada suha in ji »tanjol ne škoduje, eo ugotovili angleški kemiki, da stanjol močno Škoduje- elru, ki »e onesnaži a kositrom in postane mradi tega življenju nevaren. Angleška vlcda je na podlagi !e izjav« prepovedaks prodajati takšen sir, da ae bi bilo ogroženo življenje nlenih državljanov.
Nevarna kača. V Italiji te je dogodil v kraju Forza d'Agio čuden slučaj, da sta napadli kači otroka in mater. Neka mati ie Sla s svojim 6-let-rjira sinčkom počivat pod senco velikega kostanja. Ko se je za nekaj trenutkov oddaljila od sinčka, je dišala kako otrok joka. Ko je prihitela nazaj, je zapazila, da se jc dolga črna kača zagrizla v ustnice otroku in se mu ovila večkrat okoli vratu, tako da le je otrok že dušil. Ko je hotela kačo odtrgati od otroka, m ji to ni posrečilo, pač pa je kačo pretrgala. Takoj nato pa je iz skrivališča v bližini, Švignila proti materi druga kača in jo močno obgrala. Mater so prepeljali takoj nato z že mrtvim sinčkom v bolnišnico.
Po pomoti. Na občinskem uradu v Tortoni (Itnlija), se je primeril tale zanimiv dogodek. Neki 90-letni možakar po imenu Vittorijo Coscia je prijel po listine, dr, bi mogel v hiralnico. Pri tem ie uradnik odkril, da je mož v knjigah vpisan kot (enaka. Vse se je drugače skladalo z možakarjevi-mi podatki, le spol ne. V največji zadregi ga je uiadnik vprašal, - da-li mu ni znano, da bi bil kdaj rej — Jenska. Starček je dejal, da je pač pred afcSnlmi tO leti sliSai, da ga je bila babica pomotoma prijavila za dekle, a se za stvar ni dalje brigal. Ker nI Imel nikoli nobenega opravka z
t'
Najbolj praktižas in po ceni
nudi tvrdka
F. I. Gorižar, imim®
Petra cesta štev. 29
Teko na pr.: Flanela za perilo od 8 Din, barbtut za obleke od 8 Olss, blago za predpasnike od 1 Din, moške fa ženske triko hlače ln maje od 22 Din, moške la ženske vestjo od 48 Din, ženske nogavice od 8 Din, otroške nogavice od 2 80 Din, otroški dežniki od 30 Ola dalje, moški in ženski od 40 Din. Zimske rjuhe od 30 Ola, llanelaste deka od 32 Din, koci in razne plahte od 80 Din, kovtri od S0 Din. Dalje velika izbiro otroških ia ženskih predpasnikov, otroških in ženskih izgotovljenlh plaščev in zimskih obleke, kapic, baret, žepnih in naglavnih robcev, ročnih torbic, in še mnogo takšnih primernih stvari za božična darila po jako nizkih cenaii. Naše geslo je: nuditi svojim odjemalcem le prvovrstno blago, r cenah pa hočemo biti nižji kot povsod drugje.
oblastmi, ker ni nikoli obiskoval šole in ni bil
nikoli vojak ali poročen, je razumljivo, zakaj je do teka dne veljal pri oblasteh za — žensko.
Vino in rak. Franoo6ka zveza za pobijanje raka je objavila podatke, kje na Francoskem umira največ ljudi zaradii raka. Povprečno umori rak med 100 tisoč prebivalci 96 Francozov. Poročilo pravi, da je to število znatno manjše v pokrajinah kjer pridaljujejo vino, mnogo večje v severnih krajih, kjer.ni vinogradov. Na podlagi tega predlaga Mga, naj bi ee preiskalo, v koliki m že res ledno in zmerno uživanja bolj lahkih domačih vin preprečuje raka. Pa ne, da bi sedaj naši vino-pivci rekli, da je to že dognana reč. Vendar bi bilo dobro, ko bi kdo tudi iz slovenskih krajev izdal tako poročilo o raku. Sicer pa take številke ničesar ne povedo. Močnih vin navadno več popijejo v krajih, kjvr ne ra»le vino. Vinorejci za svojo potrebo pijo navadno šibkejša domača vina.
Prednost paradižnikov. Kakor poroča londonski Sunday Express, bo angleška vojna mornarica kmalu upokojila vse kanarčke in bele miške, ki so reSile toliko tisoč človeških življenj v podmornicah vsled izredne občutljivosti do strupenih plinov. Daljše poizkuinje v vojnih preizkuSevainicab so namreč dokazale, da s<4 lističi navadnega paradižnika še bolj dovzetni z« nevarne pline, kakor pljuča omenjenih živalic. Zato bo v najbližji bodočnosti dobila sleherna angleška podmornica poseben vrtec, leseni zabojček z nasajenimi paradižniki. Ce bi se pokvarili stroji za izdelovanje zraka in pričeli uhajati za moJtVo nevarni strupeni plini, takoj bodo rastline ovenele ia zvile lističe. Poprej so pazili mornarji, alj niso omedleli kaiiarčki
in miši. Paradižniki ovenejo dosti poprej, torej bolj zgodaj opozorijo na pretečo nevarnost, in v tem je velik pomen njih reševalne »lužbe.
Jozua pred Jeriho. Raziskovalci londonskega Britskega muzeja so pravkar našli v Tel-el-Amarni v Egiptu veliko število kamenitih tablic z zanimivo vsebino. To so poročila namestnikov iz različnih palestinskih most, med drugim tudi Jerihe, ki nujno prosijo faraona za pomoč, Rotijo ja, naj pošlje vojsko in pred vsem oklopae vozove (nekdanje tanke), ker ogrožajo deželo tolpe kočujočih rodov «habiru». Ti kabini, so egiptovska označba za Hebrejce, one Žide, ki so takrat pod vodstvom Josue Navinca napadaii Jeriho. Poročila so naslovljena na faraona Amenhotepa III., ki je zasedel prestol 30 let po smrti Amenhotepa II. Starinoslovci so že poprej zanesljivo ugotovili, da so zapustili Izraelci Egipt prav pod Amenhotepom n. Tablice, najstarejša ohranjena vojna poročila, vnovič dokazujejo popolno zanesljivost letopisa v Sv. pismu stare zaveze.
Koliko delov ima aeropla«. Ako pogledaš na hitro aeropkn, ee ti zidi, ko da je zlit in enega ea-niega kosa in niti zdaleč ne eluliš, koliko delov je treba, da sestaviš tat aparat. Za eno aamo motorno letalo potrebuješ 1S8.000 rožnih kosov in koščkov. Saj j« treba 85.000 delov, da eeeiaviš najmanjši aparat. In vendar se vsi ti neštevilni deli ne proizvajajo po nekem gotovem načrtu, kakor pri drugih aparatih, marveč se morajo za večino teh delov izdelati posebni načrti.
V vsako hišo Domoljuba!
DRŽAVNA niPOTfKARNA DANKA
I§tefi©¥lj£®» lela mn
Banko upravlja neodvisen Upravni odbor
KRALJEVINE JUGOSLAVIJE
(»1(3 MMM rOMV)
CENTRALA T BEOGRAD«
U§!&nO¥tf€8ilI ItM W2,
GLAVNE riUJALE: Zagreb, LluMDana, Skopjje, Sarajevo, Ni«, mn Sad, Celiiije ln Spit! AGCNCUC: Itragufcm, Valje*©, CaCak, Ženinu, Vel. SeCkerefe, mm, PrljepoUe lis imm isfea
Olavnl bančni posli: UoravlSa vse državne in javne fonde, pupilne, depozitne in cerkvene kapitale, občinski m samostanski denar, denar ustanov itd. - Emitira obveznice in založnice. — Sprejema hranilne vloge. Dovoljuje posojila na premičnine, a občinam in samoupravnim telesom na davščine in dohodke. Financira vodne zadruge. — Eskontira menice denarnih zavodov. Lombardira državne vrednostne papirje, akcije Narodne banke *n Privilegirane agrarne banke in blaga]-
niške zapise Ministrstva financ.	, ,,, ,	,	. ,
Eskontira nastopne kapone s svojih založnic dolarske emisije (Seligman), ki so nostrificlrane v kraljevini
mtmm hipotekama MnM sprejema hranilne vloge in plafa 37. obresti na Ido.
SSfa vse bančne obveae Jamči država.
Za vsa pojasnila se je obračati na naslov:
Državna hipotekama Danka - Beograd
tis m ii|ei€ tuifaie.
mam

Stran 984
»DOMOLJUB«, do« 12. decembra 1884.
fitev.M.
Tc2M (asi m lis ul mogoče piafctafl!
Tako se ponavlja venomer, kadar gre >a vprašanja zavarovanj.
Ali nI v tem morda nekoliko preveč malodušssosti? in zlasti — ali ni v tem nekoliko premalo gospodarske modrosti? Vprašajmo se samo:
Hdot je nesrečo Hujša? Ali v snEilli ali debeSIKt MU?
Kadar imaš vsega v izobilju, pa£ ne boš tako močno občutil izdatkov za pogreb, za bolezen« ali celo za posledice požarov, vlomov in drugih nezgod. V težkih dneh gospodarskega pomanjkanja je pa lahko vsaka taka nesreča za tvoje gospodarstvo pogin.
Za zavarovanje mora Mfl denar!
To je edino gospodarsko pametno geslo. Pa še to:
Zavarovonfe &o§ smodi le pri domaČi Vzajemni zavarovalnici.
Zlasti dobro premisli, če ni morda še skrajni čas, da se zavaruješ za primer smrti, pa tudi za stare dni ali pa za doto svoje dece pri njenem življenjskem oddelku „Karitas".
Ostilkp. Ko je pevka končala |>eti. so obkolili poslušalci njo in njenega deda ter obema navdušeno čestitali. »Zakaj pa tudi dedu?« -- »Ker je gin h. t
Meili oglasnik
Vsaka drobna vrstica ali 't te prostor velja ia 40krat Din 5. Naročniki ..Domoljub«" plačajo «mo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vaieneev tn narobe.
Iidirai ipaiifst,
orehovo vezano (Spe-rano) in češnjevo, proda poceni Vurnik Ign«e. mizarstvo, Vižmarje 36, (pred tovarno Hriber-nik).
Pratata hran Ct
dve breji svinji. Rako-vec, Notr. Gorico it. 8, Brezovica.
Illanra vajenega vseb 81906«, kmstsklh del sprejmem s 1. januar-4 jeai. Ponudbe upravi Domoljuba »Trezen« št. 13956.
ui,,., iz krščanske lllipM dru2ine - vzamem v Božiču na malo posestvo na Gorenjskem vajen mora biti samostojno voditi vsa poljska dola - prednost imajo oni, ki so izučeni kake obrti (kolarstva, mizarslva itd.) ki Imajo večletna spričevala. -Ponudbe upravi lista pod »Pošten« St 13.812.
litino ziipalhi,
ki poznajo peke in trgovce z moko. Pers-sona, Ljubljana poštni predal 307.
Hmr. pasoSaiita
prav dobro ieurjenega v sekanju mesa sprejmem takoj. Ponudbe oa upravo pod »Samostojen« št. 13878.
ČBBljapsIii itn]
cilinder, ceno naprodaj. Miklavc. Rudnik St. 84, p. Ljubljana.
Segali lesen in mla-BBp&M, tilnico prodam po nizki ceni. Naslov v upravi »Domoljuba«
pod St. 13,235
Pllrtllkl, "suknjiče, obleke itd. kupite najcenejše pri Preskerju, Sv. Petra cesta 14.
Šjdevi ping ,00nTov
Sroda A Jenko, Lipica L 2, p. Skotja Loka.
»it. liceocovan, mota-Ionske pasme, star 2 leti, naprodaj Košir Karot, Laze št. 7, p. Borovnica.
Hlnnru od ,71et da'le mapiiu sprejmem za
kmečka dela. — Sitar,
Zgor. Šiška 8.
Zdravnikova sreča. »No, ali si imel srečo s prvim bolnikom? — »Sem. vdova je takoj j>o-ravnala dolg.«
FIŽOL
vseh vrst kupujemo ali zamenjamo za žito in moko
FRAN POGAČNIK družba z o. z. r Ljubljani Javna skladišč1« (Balkan), Tyrtera (Daiaiiiksi r. SiS
Kako so gradili ladje v starem veku.
Osušitev Neinijskega jezera v Italiji sicer ni prinesla na dan tistih neprecenljivih zakladov, ki jih je pričakoval Mussolini s lem svojim delom, pač pa je z odkopom obeh v jezeru potopljenih Kallgulovih ladij prav znatno razširila naše znaaije v brodogradni umetnosti v starem veku. Našit so n. pr. železno sidro z gibljivim trupom, kakršnega je patentirala britska admiral i teta — šele 1800 let pozneje. Celo posebno obliko ladijskega gredlja, ki jo danes preizkušajo in ki daje ladji večjo trdnost in hitrost, so baje ugotovili na obeh ladjah. Med drugimi posebnostmi so našli tudi pravi krogelni ležaj in sesalko za črpanje vode iz ladijskega trupa. Rimljani so tudi Izvrstno poznali material za gradnjo ladij, kar dokazuje ui>ornba nasičenega lesa. brona, ki ni rjavelo itd.
Drevo smrti. V notranjosti Afrike so gozdovi, v katerih raste skrivnostno drevo smrti. Tako ga Imenujejo domačini. Po njih opisu je drevo zeio visoko in ima bele cvetove, ki izločajo močan vonj, ki najprej omami, končno, zlasti če trnja vdihovanje njegovega vonja dalj časa pa tudi usmrti človeka. Rastlmoslovci domnevajo, da je učinek, kakor ga opisujejo domačini, mogoč, to pa zaradi tega, ker proizvaja drevo strupo, ki omamljajo in uničijo človeka. Domačinom služi drevo smrti tudi v neko praktično svrho. Kadar obsodijo koga na smrt, ga enostavno privežejo na to drevo in ga prepuste usodi. Z vdihavanjem strupenega vonja se obsojenec najprej onesvesti, potem pa umre, baje brez bolečin.
Kri m kruh. Brezposelno«! ne šiba samo Amerike in Evrope, tudi na Japonskem je težko dobiti službo ki si iako zagotoviti vsakdanji kruh. Zato si pa ljudje na vse načine prizadevajo, kako bi dobili predsnoet pred drugim: prosilci. Stiska in pomanjkanje napravi ljudi izrndno iznajdljive. Iz Tofclju go namreč .poročjtli, da eo tam prosilci napisali prošnje i lastno krvjo, meneč da bodo na ta način prej in bolj gotovo uslišani. Zgodilo 6e je, da je železniška uprava v Tokiju razpisala službo za 1200 meet, priglasilo ee je pa 5000 pro-
Preprečite
ozebline
takoj
»otoki
C* Vas roka ali nog« začnejo srbeti ali peči, dodajte vodi toliko Saltrat Rodelia, <ia dobi videz mleka. Ce pomočit« potem noge ali roke v to mlečno kopelj, bo spro-ičeni kisik prodrl v znojnice ter pomirit in izlečil koio bi podkožno tkivo. Bolečine ln srbečice prenehajo le pred potekom »ne minute, krvni obtok pa se bo popolnoma obnovil in občutili boete največjo ugodnost. Kurje očesa se omehčajo tako, da lili lahko odstranite s koreninami, obtiskl zacelijo, otekline pa Izginejo. No ili boste lahko čevlje za celo Številko menile ter hodili ves dan ali plesali vso noč z najusodnejšimi občutki.
Saltrat R odeli se prodaja v vseh lekarnah, drogerijah in parfumertish. Nabavne cene je neznatne.
uilcev. Med temi, ki eo napisali svoje proSnje ji bilo osem prosilcev, ki so prošnje napisal: z lastno krvjo v muli in želji, da jint bo podeljena služba. Eden je celo piaal e čopičem, medtem ko je drugih sedem piBalo e peresom. Japonski listi so pripomnili, da ee kaj takega še ni dogodilo, odkar ljudje pomnijo.
Razstava vrtnic. V Londonu se je vršila, kakor vsako leto, razstava vrtnic, ki je prinesla mno^o novega in lepega. Razstavo je obiskale sama kr«-Ijica Mary, ki je strastna gojiteljica najlepših mtd cvetlicami. Posebno zanimanje i« zbudila nova pa-vrsta »Westfield Scarlett«, ki se odlikuje i posebnim vonjem in žarečo Škrlatno barvo. .Memo-nr« ima cvete s premerom 12 cm in je rožne bar«. Kraljica Mary ima krasne rožne nasade v Wind-soru in Sandrighamu, ki jih vsako leto obiskujejo tisoči. Lady Ilchester je javnosti otvorila naisJ v Hollamhousu. Vstopnina je namenjena dobrodelnim svrham. Poleg poklicnih gojiteljev rož, so razstavili v Londonu tudi Številni ljubitelji rot, ki so se izkazali z lepimi cveticami sUre|5lh ia čisto novih vrst.
Brinje in fige JSK vprr.»kokovo,H
FRAN P08AČNIK d. t o. z. - LJubljana ■ sedaj TjrrfcH (Dunajska) M. 33 Javita skladišča (Balksn!
Pošljite naročnino!
Izdalatel|i Dr. Oragoril Pečjak
Uredniki Jot« Kotiček