Št. 1.
V Ljubljani 8. januvarja 1889.
Leto IV.



NIK
Političen in strokovnjašk list za obrtni stan.
„Obrtnik izhaja 8. in 24. dne vsacega meseca in velja celo leto s pošiljanjem na dom vred 3 gld. — Za pol leta 1 gld. 50 kr.
is? l^f1 kr. Posamične številke 15 kr. — Uredništvo Preširnov trg št. 3 — Naročnina in inserati sprejemajo se v „Narodni liskami" Gospodske ulice št. 12. — Dopisi in poročila sprejemajo se v slovenskem i nemškem jeziku. — Inserati
se računajo Sstopna vrsta za Ikrat 4 kr. za večkrat ceneje.
Vabilo na naročbo!
Pogoj trajnemu obstanku vsacega podjetja je, da potrebščino pokrivajo redni dohodki. Pri slovenskem časopisju se to sicer težko doseže in brez požrtvovalnosti posameznikov bi imeli gotovo mnogo manj časnikov nego jih imamo. Tudi nam godilo se je tako. V preteklem letu nismo izhajali z rednimi dohodki in pokriti je bilo precejšnjo svoto s pomočjo ustanoviteljev tega lista.
Istotako zgoditi bi se moralo v letošnjem letu, ko bi bili naš list izdavali v prejšnji obliki; ker se nam ni nadejati da bi, — kakor se je s početka pričakovalo, — dobivali inseratov za jedno stran. Naglašalo se je pa vže v 1. št. da smo zategadelj napravili večji format listu; da bodemo lehko sprejemali inserate. Naši č. naročniki pa vedo da je bii list večinoma od prve do z a d n j e strani napolnjen z gradivom; kar ni pro-vzročilo samo zmanjšane dohodke, marveč napravljajo uredniku lista preogromnega dela.
Nadaljevanje lista v prejšnji obliki bilo je tedaj iz omenjenih dveh vzrokov nemogoče in vsled jednoglasnih izjav izmej našega obrtništva, za na-daljno izdavanje, odločili smo se list postaviti popolnem na lastne noge s tem, da mu za sedaj brez da bi znižali naročnino, nekoliko zmanjšamo format.
Tako bode list še vedno v polni meri zadostoval našim sedanjim potrebam, in če nam vsi dosedanji č. naročniki zvesti ostanejo; ter le količkaj storijo, da nam pridobijo nekaj novih naročnikov dobil bode list trdno podlago; to je izhajal bode z rednimi dohodki naiočnine brez da bi trebalo jednemu donašati višje žrtve nego drugimu. Obljubilo nam
benili stroškov stavila pogoj, da se more v muzeju napraviti velika sobana za per-namentno obrtno razstavo, če se je v kakem dodatku pozneje dostavilo, da bodo smele razstavljati le „umetne" obrti, tega ne vem. Kranjski hranilnici gre tedaj v prvi vrsti zasluga, da smo dobili prostor za razstavo. Tega dosedaj nikjer še nisem bral in če ni res prosim popravka po § 19. tisk. zakona. Toraj čast komur čast!
Da se je pa tudi pozneje vse ravno tako vršilo, kakor bi kranjska hranilnica edina z istim prostorom razpolagala bodi mimogrede — pozabljeno! Kar pa mene in gotovo tudi slovenske razstavljalce, ki so bili tako srečni da so se vrinili v skrbno zakrito svetišče, najbolj veseli je, vsestransko priznanje, da so razstavljeni izdelki izvrstni in prelepi, tako da kaj tacega človek od domače obrtnije niti pričakoval ne bil. Ta razstava tedaj, ki je bila pač najpohlevnejši pojav naših obrtnikov, ki so vsled izvrstnih dispozicij kar vrat na nos pripraviti morali svoje razstavne predmete, odprla
Ponedeljsko pismo.
Dragi prijatelj!
Tedaj zato, ker mi priznavaš, da ne spadam mej tisto vrsto pisateljev (če si ta naslov sploh prisvojiti smem), ki delajo konkurenco g. Maksimilijanu Patatu, izročil si poročevanje o našem obrtnem ali prav za prav umetno obrtnem muzeju meni.
To me veseli, kajti priliko dal si mi udariti na „drugo plat zvona, da se čujeta glasova oba"; kar je tembolj potrebno, ker so bila dosedaj vsa objavljena poročila o tem predmetu vpiljena po jedcem samem kopitu, kakor je pri nas vže navada, tako da se človek nikomu ne zameri, nikomu ne škoduje, — pa tudi ne koristi!
Toda k stvari. Obrtni muzej napravil se je vsaj kolikor je meni znano na predlog in zahtevanje kranjske hranilnice, ki je v svoji obvezi, da prevzame polovico stav-
je pa še posebej mnogo prijateljev; da si bodo naročili po dva iztisa kar je najbolj pripravni način podpirati list. Če se to zgodi mogoče bode tudi nam, onim obrtnikom, katerim je težko celo naročnino plačevati, jo znižati; in tako razširiti naš list v vse kroge obrtništva. Posebno pa pričakujemo, da se oglasijo letos tudi obrtniki iz dežele v obilnejem številu, kakor do sedaj in da nam olajšajo breme z marljivim dopisovanjem in s poročili o napredku vže osnovanih okrajnih zadrug.
Pogrešamo mej našimi naročniki dosedaj tudi še mnogo čitalnic in bralnih društev h katerim obrtniki gotovo toliko donašajo da bi smeli zahtevati naročevanje svojega lista.
Vabimo tedaj vse obrtnike kakor tudi prijatelje našemu teženju da z obilo naročbo pomorejo okrepiti list, ki bode neodvisen na vse strani; kakor dosedaj vedno bojeval se s pošteno besedo za opravičene interese delavskih stanov!
Naročnina listu znaša s pošiljanjem na dom vred za celo leto 3 gld. za pol leta 1 gld. 50 kr. kdor želi znižanje naročnine oglasi naj se pri uredništvu, ki mu bode če mogoče rado ustreglo.
Uredništvo „Obrtnika".
O novem letu.
Na političnem obnebju mirno. Tako smemo opi-novati sedanji položaj. Kjer je navada o priliki novega leta imeti politične govore, tam se je povsod povdarjala izredna miroljubnost in nada, da se ohrani v sedanjem letu „dragi" mir. Mi smo že večkrat povdarjali, da mir ne visi ravno na tako tanki nitki, kakor nam je to opisovalo časopisje, ki „dela" v javno mnenje. Naglašali smo, da je smoter vznemirjenja ves drugačen nego ga
slikajo, in gotovo bode sedaj, ko jo večji del „Gechafta11 že storjenega nastopila vsaj v židovskem časopisji mir-neja doba. Tudi ta pa bode donašala koristi kapitalistom in nadejati se smemo, da bodo začeli sedaj loviti človeštvo na kake nove ustanove. Vsaka stvar vleče en čas! In zato je pričakovati v novem letu popolnega prevrata, kajti židovstvo, ki po svojih časnikih največ upliva na javno mnenje; ve zmiraj pravočasno zasukati plašč po vetru.
Pa tudi vlade bodo mirovale, kajti dovolilo se jim je v preteklem letu v novič toliko krvnih in materijalnih žrtev, da si jih več niti želeti ne morejo, ker bi jih hitro porabiti ne mogli. Miru nadejati se je tedaj od vseh strani. Ministerstvo je previdno odložilo neke nameravane šolske in jezikovne predloge na dolgo klop, in ker so ti predlogi jedini, ki prebujajo naše jako hladnokrvne poslance iz sladkega dremanja, ostali bodo tudi ti slednji v vrlo zasluženem pokoju in miru!
Kaj pa delavsko ljudstvo, ki si pridobiva po negotovih dogodkih svoje preživenje? Napoči li za to tudi mirovna doba? Da! Nastopila je že davno v vseh naših obrtih, mir in pokoj občutimo čedalje bolj; — a mir v pridobninskih razmerah ne pomeni nam blaženo veselje in zadovoljstvo, — marveč ljuti boj za vsakdanji kruh!
Liberalizem vzrok uničenja obrtnije in kmetije.
Kakor nam kažejo neovrgljive fakta postavila si je liberalna postavodaja tako rekoč za nalogo, da uniči srednji stan, ki je podlaga sedanjega državnega in socijalnoga reda. V onih državah, kjer liberalizem že dalje gospodari, zginil je že skoro popolnoma srednji stan in so sedaj samo veliki bogatini in pa ubožni delavci, ki si komaj toliko zaslužijo, da prerede družino svojo. Za na stare leta in pa za one čase, ko bi prišla bolezen, ali pa ko bi zgubili delo, pa ničesar ne ostaja. Od tod prihaja, da je po tacih krajih toliko nevarnega proletarijata, ki je pripravljen za vsake prekucije, vsaj svojega obupnega stanja več shujšati ne more, temveč vsak prevrat, ki bi se posrečil, utegnil bi le zboljšati njega stanje. Kaj pa tudi dene temu, ki ne ve s čim bi se živel, če pride v ječo, vsaj je nekaj časa brez skrbi za živež, obleko in stanovanje.
Obrtni stan uničili so z uvedenjem obrtne svobode. Res ob proglašenji obrtne svobode si je marsikdo obetal zlate gradove. Vsaj bode lahko postal mojster ter mu ne bode treba poprej tolike sitnosti, da doseže obrtno pravico in to še le, če se je rokodelstva res izučil, dosti časa bil pomočnik in je zadostil še mnogim drugim zahtevam. Kmalu se je pa dokazalo, da je stvar bila drugačna. Veliki kapitalisti so se začeli polaščevati jedne obrtnije za drugo. Otvorile so se velike tovarne in prodajal-
nice za razne rokodelske izdelke. Mali obrtnik, ki ne razpolaga z mnogimi tisoči, ali morda celo z milijoni, spoznal je kmalu, da ž njimi tekmovati ne bode mogel. Ta in oni obrtnik je moral zopet nehati obrt, katero je začel, drugi ni mogel več imeti toliko pomočnikov kakor poprej. ' Tako je marsikdo, ki si je poprej obetal od obrtne svobode boljših dnij, moral iti delat v, tovarno za malo plačilo, postal je suženj velicega, največkrat židovskega kapitala.
Kakor je obrtnijo uničila liberalna zakonodaja z obrtno svobodo, ravno tako je pa kmeta z dovoljenjem prostega razkosavanja zemljišč. Res lepo se je marsikomu zdelo, da je postal popolen lastnik zemlje svoje, da je smel prodati, če je hotel, ali pa zadolžiti. Marsikdo si je mislil, zdaj si bodem pa lahko pomagal. Prodal bodem to njivo in travnik, pa bodem prost dolgov. Drugemu, ki je imel več otrok se je pa tudi zdelo prijetno, da je lahko razdelil svoje posestvo mej vse otroke, vsaj vse jednako ljubi, vsi so njegovi. Pa kmalu so se pokazali slabf nasledki tacega počenjanja. Zemljišča so se razkosala v take male kose, da se na njih rodbina več živeti ne more, da mnogi niti živine ne rede. Nastala je splošna beda, kakor jo vidimo na Dolenjskem, še bolj pa v nekaterih krajih na Nemškem in v Italiji.
Ker mali posestniki neso mogli več shajati, zadolžili so se pri oderuhih, ki so jih kmalu pregnali od koče. Tako so nekateri bogatini si vedno povečevali i svoja zemljišča s prikupovanjem novih zemljišč, samo-I stojni kmetje so pa zginjevali. Ker pa kapitalist na-! vadno sam ni delal, bodi že žid ali kristijan, obdelovati mu je moral zemljo prejšnji lastnik. Tako so nastale one neznosne razmere, ki jih vidimo v Istri, še bolj pa v ; Italiji, ki se imenuje kolonstvo. Kaki so nasledki kolon-stva, vidimo v nekaterih primorskih krajih, kjer razsaja znana bolezen pelagra, katera izvira le iz stradanja.
Obžalovati je pa, da si tudi staro plemstvo po-množuje vedno svoja posestva z nakupovanjem kmetskih zemljišč. Tako je poslednja leto državni zbor dovolil po-vekšanje raznih fidejkomisov. Tako nakopiči si jedna rodbina neizmerno zemlje, na katerej bi lahko živelo veliko nezavisnih kmetov. Zato bi bilo morda primerno, da bi se uvel Grahov rimski zakon, da nikdo ne sme nakupiti zemljišč čez neki določeni obseg, naj bode že plemenitaž ali navaden plebejec.
Po nekaterih deželah so se pa jeli nekateri ljudje pečati posebno z razkosavanjem zemljišč. Tako na Češkem največ odvetniki in beležniki kupujejo zemljišča in je zopet na drobno prodajajo. Pri tem navadno veliko prislužijo. Na ta način se je že razbilo mnogo kmetij, gotovo ne v korist prebivalstvu sploh in državi.
Tudi vlada je spoznala, da je razkosavanje zemljišč škodljivo, in je zatorej državnemu zboru predložila zakon, s katerim se bode to omejilo.
Žalibog ima tudi ta zakon dosti pomanjkljivosti,
je oči tistim, ki doslej niso hoteli videti, da tudi domači, mali, in če prav slovenski obrtnik nekaj zmore, kar bi mu donašalo čast in prislužek tudi v tujini.
Jaz sem to sicer vže davno vedel. Znano mi je bilo vže od nekdaj da se slovenski rokodelci po vsem svetu kamor zaidejo na svojih potovanjih čislajo i z-vrstnim pomočnikom, da povsodi ložje najdejo svoj kruh nego doma. Znano mi je, da se naši izdelki odlikujejo pred velikomestnimi po solidni izvršitvi; da mi ne delamo le za oči, temveč tudi za porabo. Obžalovali bi bili vže davno iste domače veljake, ko bi bilo kaj koristilo, ki so zunaj naročali v trdnem prepričanju da slovenski obrtnik ne bi znal napraviti cerkvenih vrat, lepega pohištva in modne obleke. Popravljali smo mnogokrat izdelke iz tujine da so bili za rabo in molče opazovali, kako skrbno so se prikrivali in zagovarjali tuji pogreški!
Omenim naj v izgled izmej mnogih le jedno do-godbico ki se je vršila vže pred par leti. Bori slovenski
rokodelec napravil je nekomu, ki je zahajal v najele-| gantnejše družbe, obleko. Znano je bilo, da je isti gospod dotlej mnogokrat naročal v tujini. Kar se jeden-| krat pokaže v novi obleki mej mnogimi iz njegovih krogov. Občno občudovanje njegove obleke in povpraševanje po dunajski firmi, ki je to izvršila. No gospod bil je kar primoran povedati, da je obleko napravil neki j dvorni krojač na Dunaju. Da je bila sodba jednoglasna, da domači rokodelci človeka, ki hoče kaj posebnega imeti niti obleči ne znajo, je umljivo; in to je napravilo istemu gospodu, kakor tudi domačemu krojaču mnogo veselja — ker se nista izdala — sicer bi „dunajsko" delo veljavo zgubilo!
Ker se dosedaj za razvoj domače obrtnije v to poklicani krogi niso mnogo brigali, misliti so seveda morali, j da so slovenski obrtniki Bog ve, kako daleč za tujimi, da nič ne vedo in ničesar ne znajo.
Topaje pravi vzrok, d a j e „s 1 e h e r n i ( branjevc" na zid obesil nemško firmo; ! kajti le na ta način privabil je narod-
ravno tako kakor nov obrtni zakon, ki baš zaradi pomanjkljivosti obrtnikom ni donesel zaželjenih koristij. Polovioastvo je sicer signatura sedanjega zakonodajstva, pa vendar znamenje, da odločilni krogi spoznavajo, da tako dalje ne gre.
Mi smo o tej zadevi izpregovorili, če tudi se ne tiče obrtnije, ker so kmetske razmere nekoliko podobne obrtniškim in ker pogubo obeh stanov provzročuje prevlada liberalno kapitalističnih načel.
Obrtniki napravite red v svojih obrtih.
Vže lansko leto smo v obširni razpravi „Obrtnikom v obrambo in pomoč" povdarjali potrebo vpeljave reda v različne obrtije. Tudi danes zopet naglašamo to potrebo, ker smo po mnogih izkušnjah prepričani, da je sedanji nered in pomanjkanje merodajnih za vse obrtnike jednega stroka veljavnih običajev; mnogo kriv nepovoljnemu stanju rokodelcev in obrtnikov. Neredni dohodki o novem letu prepričali bodo slehernega o velikih izgubah, katere imamo vsled nerednega poravnanja dolgov od strani naših odjemnikov. To godi se pa le vsled tega, ker rokodelci nimajo veljavnih običajev po katerih bi se imeli brezizjemno vsi ravnali. Pri sedanjem za-stanku obrtnije ležeče je gotovo slehernemu mnogo več na tem, da dobiva o gotovem času plačila, kakor takrat, ko je še bilo prislužka in dohodkov na izobilje. Z golim tarnanjem ne bodemo opravili ničesar; treba je radi ali neradi sodrugom stopiti skupaj, skleniti veljavne običaje, jih razglasiti in po njih se ravnati. Če bodejo vsi jedini škode, ne bode imel nihče pač pa korist vi in vaši od-jemniki. Na delo torej; vsaka zamuda donaša vam toliko škode; da jo lehko preračunite. Pomislite le, kako strogo postopajo kupčevale! z vami!
I


Domače in razne stvari.
G. Josipu Gorupu v Reki, ki je o priliki 40-letnice cesarja napravil visoke ustanove in bode brž ko ne tudi omogočil, da se odpravi sedanja bolnišnica iz mesta, tako da se smemo nadejati na prostoru sedanjega bolnišničnega vrta novih stavb, kar bode dalo ljubljanskim rokodelcem novega prislužka — podelil je mestni zbor jednoglasno častno meščanstvo ljubljanskega mesta.
Magistralni svetnik g. Zamida prestopil je v deželno službo. V obče se obžaluje, da je zopet izvrstna delavna moč za mesto zgubljena in da ravno v višjem mestnem uradništvu nobene stalnosti več ni. Stranke, ki imajo na rotovžu posla, pri tem največ trpijo in smo prav radovedni, bodejo li oni, ki se mnogokrat o tem predmetu pritožujejo, kaj zinili o priliki bodočih volilnih shodov za mestni zbor.
Mestni zbor ljubljanski sklenil je v seji dne 28. decembra m. 1., da se bode hiša v kolezeji popravila ter napravilo še 8 novih lesenih kabin za kopanje. Pod tivolskim gradom napravil se bode rastlinjak in toplinjak, kar bode stalo 4550 gld. Iz poročila policijskega odseka
njake, ki slovenski firmi nebi bili zaupali, k sebi! Nemci čislali so vže davno reelno delo slovenskih rokodelcev in opomogli so marsikomu toliko časa, da so dobili i narodnjaki pozornost do domačih ljudi.
Stvar godila se je pa tako. čeravno se učeni gospodje z raziskavanjem pogojev napredka domače obrt-nosti niso pečali, so vendar domači rokodelci pridno segali po, seveda nemških strokovnih knjigah učeči se iz njih za napredek svojih strokov. Nadarjeni od narave, priučili so se po svetu mnogega, kar dosedaj doma niti porabiti niso mogli. Ljubezen do domovine gnala jih je pa vendar v domačo deželo nazaj, in hvala bodi Bogu. zori se! — Domači slovenski obrtnik toliko časa v kot postavljen, služeč tujim podjetnikom s svojim znanjem; zapuščen in pozabljen od lastnih rojakov; prihaja na dan! Bog mu daj srečo da v domači hiši ne bode več tlačan!
To bodi prvo novoletno vošilo.
Tvojega prijatelja X.
je razvidno, da je za časa osepniške epidemije zbolelo vsega vkup (543 osob, ozdravelo pa 503 osob.
Kranjska hranilnica izvolila je svojim predsednikom g. Jos. Luckmanna in podpredsednikom g. dr. pl. Schreya.
V	Bolnišno blagajno mojstrov uplačuje se za naprej pri društvenem blagajničarju g. Leopold Tratniku, pasarju na Št. Peterskem predmestju. Upamo da bodejo v kratkem vsi zavedni obrtniki pristopili k pre-koristnemu društvu.
Načrt zakona za upeljavo delavskih zbornic
objavili bodemo v prihodnji številki. Enketa, h kateri je povabljen tudi urednik tega lista, sešla se bode meseca februarja na Dunaju.
Revščina in pomanjkanje mej delavci v Ljubljani je čedalje večja, ker ne najdejo prislužka. Obrtni gospodarji ne odslovljajo sicer nikoga, čeravno mu nimajo dati opravila, a brez zaslužka biti je težko posebno tistim, ki imajo skrbeti za družino. Tistim, ki trdijo da vsakdo lehko živi, če le hoče delati, nudi se zdaj prav ugodna prilika, da komu ponudijo dela za poskušnjo, se ga Jbode li poprijel ali ne!
Židovska naselbina v Ljubljani polagoma napreduje. Otvoril je namreč neki Moizes prodajalnico z zalogo usnja v židovskih ulicah. Mi ne rečemo druzega nego to: Držite se gesla „Svoji k svojim,, sicer jih bode kmalu še več!
Naša kupčija z lesom v Trst propala je mnogo zaradi tega, ker je vožnina iz Galicije bila tolikanj nizka, da je les od ondod poslan, za isto ceno prišel v Trst, kakor s Kranjskega. Po novem letu povikšal se je pa vožnji tarif za les iz Galicije za 30—40 gld. na vagon
Za bukvoveze. Graško namestništvo je v spora-zumljenju s kupčijsko in obrtno zbornico odločilo, da so bukvovezi opravičeni prodajati na drobno popir in drugo pisalno orodje, ne da bi se jih zato posebej obdačilo.
V	Brazilijo odpelavajo se navzlic vsemu svarenju vedno novi izseljenci. Dokaz da svarečim poročilom ne vrjamejo in da je beda tudi doma tolika, da se slabejega ne nadejajo.
Boluišnili bliigajin vstanovilo se bode na Kranjskem v 16 okrajih. Zavarovancev se je naračunilo do sedaj 7557 delavcev. Gotovo jih pa bode več. Vseh okrajnih blagajin bode v Avstriji 586 in zavarovancev 51896-!.
Kavarnnrski pomočniki na Dunaji imeli so vže mnogo let svojo bolnišno blagajno. Po novem obrtnem zakonu osnovala se je zadružna blagajna, ki posluje vže od meseca septembra p. 1. Odbor stare blagajne sklical je vsled tega shod ter je predlagal, da se 1. stara blagajna razdraži; 2. društveno premoženje, ki znaša 21.200 gld., porabi se za vstanovo fonda v podporo onemoglih pomočnikov; 3 za izdelovanje ustanovnega pisma in pravil pooblasti se odbor. Vsi predlogi so bili sprejeti. Našim pomočnikom, ki ne vedo, kaj bi počeli s svojo blagajno v slučaju, ko bi se zadružna blagajna ustanovila, služi naj to v izgled.
Razsodba upravnega sodišča. Ministerstvo zavrglo je pravila zadruge mehanikarjev in izdelovateljev strojev na Dunaju, ker so v pravila sprejeli določbo, da bode zadruga skrbela za obolele vajence še le tedaj, ko bi stariši ali pa varuhi ne mogli za to skrbeti. Zadruga pritožila se je vsled tega na upravno sodišče, katero je pritožbo zavrglo z povdarkom, da po § 114. lit. f obrtne postave ima zadruga skrbeti za obolele vajence in se te dolžnosti ne more nakladati starišem in varuhom.
Pekovska zadruga v Trstu je v izrednem občnem zboru svoja pravila nekoliko prestrojila. Po novih določbah je dovoljeno pekom peči in prodajati kruh v istej obliki, kakor doslej. Kruh na drobno sme se prodajati le po 2 kr. in fino pecivo po 5, 10, 15 in 25 kr. komad. Nobeden pek ne sme prevzeti od stranke kruha preko 21/2 kg. za peči. Za pečenje plača se 4 kr. za navadni kruh in 8 kr. za pecivo z merodijami. Prodaja kruha na zdravju škodljivih krajih, kakor n. pr. v vežah, v pro dajalnicah mirodij in v takih prodajalnicah, kjer se prodaja petrolej, itd., je od 24. februvarja 1889 dalje prepovedano. Izjemno se dopušča ta prodaja onim, katerih najemnina steče še le dne 24. avgusta 1889. — Delo traja 10 ur, izjemno 12 ur na dan. Nova pravila stopijo v krepost z 1. januvarjem 1889. Natanko izpolnitev nadzoruje poseben odbor, obstoječ iz G gospodarjev in 6 pomočnikov.
Podinžcnje piva. Vsled povikšanja deželne naklade na pivo, sklenili so graški pivarnarji od 1. janu-varja 1. 1. povikšanje cene. Hektoliter piva, ki je veljal 12 gld. 80 kr., velja sedaj 14 gld. 80 kr.
Postava o nedeljskem posvečevanju izvršuje se, kakor znano na Dunaju, precej strogo. Vsled tega čuje se posebno o praznikih silno jadikovanje po listih,
ki zastopajo interese dunajskih „Traugott Feitelnov" in talmi bazarjev po 27 krajcarjev. „N. Wr. Tagblatt" toži vže dve leti zaradi tega, ker vlada noče in po postavi tudi ne more — privoliti, da bi bile pro-dajalnice v zadnjo nedeljo pred svetim dnevom celi dan odprte. Židovi napravili so letos radi tega razne demonstracije, seveda „en miniature", da jih niso mogli pripreti. Na zaprte prodajalnice so prilepili listke z napisom da je prodajalnica danes zaprta, in enake prav židovske neslanosti. Vrhunec vsega pa je pripovedovanje v omenjenem časniku, kako da so ljudje pri zadnjih vratih v prodajalnice hiteli ter koliko se je na skrivnem prodajalo, torej nepostavnosti zgodilo. Navzlic vsem prišli so pa Židovi ob svojo „zlato nedeljo" in marsikdo porabil je svoje novce na bolj pameten način, nego bi jih bil, ko bi zaslepljen po židovskih izložbah kupil stvari, ki ne trajajo niti čez sveti dan!
Ministerstvo je odredilo, da spadajo tudi lekarne oziroma lekarnarski pomočniki pod postavne določbe novega zakona za delavske bolnišne blagajnice. Slednji se isto tako kakor kupčevalski pomočniki nekako upirajo, da se jih, postavlja v jeden in isti red z drugimi delavci ali pomočniki.
O popačenju živil pisalo se je vže mnogo in države napravile so postave, da kaznujejo take sleparske kupčevalce. V novejšem času razširja se pa ta goljufija čedalje bolj. V Kolnu na Nemškem sta dve tovarni, ki se pečata izključno z izdelovanjem strojev za produkcijo umetne kave. Z žgane moke in neke sprijene tvarine (Dextrin) napravljajo se potem zrni, ki se mej pravo kavo pomešani težko ločijo. Na takem stroju zamore se neki 10 — 12 stotov kave na dan narediti, in stot ne pride dražji nego na 20 gld. Tedaj zopet novi kulturni napredek!
Potrjena i>ravila. Vlada potrdila je pravila čevljarske zadruge (predstojnik g. B. Žitnik) v Ljubljani; in pravila okrajne zadruge rokodelskih obrtij (predstojnik g. F. Verbič) v Logatcu,
Obrtnih podjetij, katera so po postavi o zavarovanju delavcev zavezana, da zavarujejo svoje delavce proti nezgodam, je v vsej Avstriji naštetih 71.570 z 870 488 osobami. Mej temi spada na Krajnsko 1032 podjetij o 6114 moškemi in 6794 ženskemi delavci. Pri nas presega torej število ženskega osobja, ki dela, po življenju in zdravju nevarnih podjetjih, število moških delavcev. To razmerje ni naravno, tudi ne hvalevredno. Dandanes ko moški delavci dela ne dobijo, rabijo tovarne toliko ženstva, da so le cene nižje. To je tudi kos socijalnega vprašanja; a kedo se briga za take malenkosti?
Plemeniti in neplemeniti uradniki. V ministerstvu vnanjih zadev je 63 neplemenitih in 92 plemenitih uradnikov, v državnem finančnem ministerstvu 6 plemenitih in 3 neplemeniti, v ministerstvu notranjih zadev 48 plemenitih in 13 neplemenitih, v naučnem ministerstvu 38 plemenitih in 22 neplemenitih, v pravosodnjem ministerstvu 17 plemenitih in 9 neplemenitih, v finančnem ministerstvu 41 plemenitih in 41 neplemenitih, v trgovskem ministerstvu 52 plemenitih in 21 neplemenitih, v brambenem ministerstvu 4 plemeniti in 4 neplemeniti, v poljedelskem ministerstvu 22 plemenitih in 7 neplemenitih, pri upravnem sodišči 12 plemenitih in 2 neplemenita, pri naj višjem sodišči 21 plemenitih in 25 neplemenitih, pri naj višjem računišči	3 plemeniti	in 4	neplemeniti, pri dolenje-av-
strijskem namestništvu 87 plemenitih in 51 neplemenitih, pri Dunajskem nadsodišči 10 plemenitih in 20 neplemenitih, pri Dunajskem deželnem sodišči 32 plemenitih in 52 neplemenitih uradnikov. Tu so šteti le konceptni uradniki.
Kako naraščajo državni stroški, kaže nam naslednji pregled. Stroški znašali so računjeno po milijonov mark:
Leta	Avstrija	Nemčija	Francija	Rusija	Italija
1877:	1160	690	1893	1339	1088
1888:	1470	1226	2455	1856	1541
Vse skupaj leta 1877: „ » „ 1888:
6170 milijonov mark
8548
77
Stalno nameščeni uradniki podržavljenih železnic dobili so 1. januvarja 1. 1. dvojno mesečno plačo, ker bodo odslej enako drugim državnim uradnikom plačo prejemali za naprej.
Socijalno-demokratične delavske stranke shod bil je dne 30. decembra p. I. v Hainfeldu. Udeležencev je bilo okolo 100, mej njimi bil je tudi zastopnik
ljubljanskih delavcev čevljarski pomočnik gospod Kor deli č. Predložil se je naslednji program, kateri je bil z vsemi proti 3 glasovi (radikalcev) sprejet. L Socijalno-demokratična delavska stranka je mej narodna. Ona obsoja vse predpravice, ki izhajajo po narodnosti, po rojstvu in posestvu. Boj proti izsesavanju delavcev mora biti mejnaroden, kakoršno je tudi izsesavanje. II. V razširjenje socijalno-demokratičnih idej posluževala se bode stranka vseh pripomočkov, katere daje javno življenje po časnikih, društvih in zborovanjih. Delovala bode na to, da se odpravijo vse zapreke, ki ovirajo izraz svobodnih mislij (izimne postave, tiskovni in društveni zakoni). III. Stranka se bode trudila doseči splošno, jednako in direktno volilno pravico z dieti za poslance, kot pripomoček v agitacijo in organizacijo. IV. Da se v okvirju denašnjega gospodarskega (socijalnega) reda raztoča beda delavcev nekoliko olajšuje, treba je ovesti pošteno in popolno zakonodajo za varstvo delavcev. (Krajšenje delavnega časa, prepoved dela otrok, itd.) ter neovirano organizacijo po strokovnih društvah in popolno zvezno svobodo. IV. V interesu bodočnosti delavskega stanu treba je uvesti brezplačni, obiigatorični in brezvirski (konfesionslos) pouk v ljudske in nadaljevalne šole, ter omogočenje brezplačnega obiska višjih šol. V to pa se more ločiti cerkev od države, ter proglasiti, da je vera privatna zadeva posameznikov.
Delavski shod v Hainfeldu zavrgel je tudi načrt postave za upeljavo delavskih zbornic. Neki dr. Adler in dr. Braun dva Židova, ki sta, kakor se vidi zbor vodila, rekla sta, da bi bile zbornice gola sleparija. Mi menimo, da tuji nedelavski elementi, ki se mej delavce vrivajo, ne bodo donašali delavcem koristi, pač pa škodo in pogubo, kakor so to vže mnogokrat storili.
Babilonski turn. Kakor nekdaj pri zidanju babilonskega turna, istotako godi se še sedaj. Inženir Eiffel v Parizu zida namreč velikanski železni stolp, ki ima služiti za razgled nad Parizom o svetovni razstavi v letošnjem letu. Sestavili so stolp uže do 200 metrov visočine, ko so delavci vstavili delo. Jeziki se jim sicer niso zmešali, kakor njih prednikom pri babilonskem stolpu, marveč zahtevajo le povikšanje plače — in Eiffel bode rad ali nerad prisiljen v to dovoliti, sicer razidejo se mu delavci na vse vetrove in novodobni babilonski turn zadela bode osoda bibličnega prednika.
Bolnišna blagajnica mojstrov vrlo napreduje. Oglasilo je pristop do sedaj nad 100 obrtnih mojstrov. Odbor preskrbel je pravila in knjige tako, da se prvo vplačevanje vršilo v nedeljo 6. januarja. Priobčevali bodemo redno imena onih obrtnikov, ki so blagajni pristopili po redu uplačevanja. Uplačali so gg: Matija Kunc, Leopold Tratnik, Dragotin Hribar, Franz Zdešar, Adalbert Kassig, August Repič, Mihael Paiser, Valentin Plehan, Leopold Slovša, Franc Šiška, Jakob Jesih, Josef Strauss, Alois Kunst, Franc Toni, Janez Luznar, Anton Preskar, Janez Somnitz, Valentin Jerin, Franc Jager, Vincenc Cirenstein, Franc Perko, Filip Fajdiga, Gustav Fischer, (podpornik) Ambrož Cirk, Gregor Košar, Franc Kaiser, Ivan Diinitz, Ferdinand Schaifec, Bartl Carli, Franc Bajc, Karol Krimer, Franc Pezdir, August Rumpel, Franc Podbevšek, Marka Špan, Matiaš Perne, Josip Vidmar, Josef v Lazeckj, Franc Sedlar, Ludvik Wid-mayer, Bartl Žitnik, Edvard Schlegl, Pavl Anderkohl, Jakob Martinčič, Leopold Bdgel, Anton Kastelic, Janez Krašovec, Karl Binder, Henrik Galle (podpornik.) (Dalje-prihodnjič.)
Denašnjo številko pošlemo vsim dosedanjim naročnikom. Prihodnjo številko pa le tistim, kateri nam bodo naročnino naprej uplačali. Tiste, ki so nam za lansko leto še na dolgu prosimo poravnanja.

„OTortnife'
letniki 1883, 1884 in 1888 po GO kr. letnik in
t
J
:
1 Poročilo o obrtniškem shodu |
«	na Dunaju 1. 1884.	♦
J po 15 kr. s poštnino vred dobi se pri j X	Upravništvu „Obrtnika". t
X	Prefiirnov trg št. 3. Ljubljana.	4
Izdajatelj in odgovorni urednik Matija Kunc
Tisek „Narodne Tiskarne.