Natisov 15.000. ~2Bt& „Štajerc" izhaja vsaki petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. Naročnina velja za Avstrijo : za celo leto 3 krone, za pol in četrt leta razmerno; za Ogrsko 4 K 50 vin. za celo leto; za Nemčijo stane itcelo leto 5 kron, za Ameriko pa 6 kron; u drugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-rom na visokost post-Bine. Naročnino je pla-Citi naprej. Posamezne Wev. seprodajajo po 6 v. Uredništvo in uprav-nittvo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za Vi strani K 32, za '/» strani K 16, za >/« strani K 8, za >/i« strani K 4, za Vsa strani K 2, za »/«» strani KI. — Pri večkratnem oznunilu se cena primerno zniža. Štev. 39. Y Ptuju v nedeljo dne 26. septembra 1909. X. letnik. Blede se jim „Wic sich der kleinc Moritz das .vorstelH" ... Mi se ne smejamo radi, kajti časi so pre-resni. 0j,mi smo zelo resni in prideti mora že kaj posebnega, kar nas spravi iz ravnotežja in nam prisili bučni smeh na lice . . . Doživeli smo že mnogo bedarij, ki so se pojavile v prenapeti prvaški politiki. Videli smo že prvaške „tabore" in shode, na katerih se je cepilo dlako in gromek) zaradi dvojezičnih občinskih pečatov. Vsak hribovski poštni voz, star kot barka Noeh, postal je velevažni činitelj v prvaški politiki. Veselice in slavnostne komerze so prirejali prvaški poslanci, ako so „v dolgoletnem boju" dosegli, da se je napisalo na kakšnem stranišču poleg besedice „bier" tudi „ tukaj" . . . Vse to smo doživeli, ne enkrat, stokrat doživeli, — in nismo se smejali. Pustili smo počivati prvaške poslance na teh straniščnih lovorikah in šli smo resni svojo pot naprej . . . Ali zadnjič enkrat so nam pa le živce razburili. Gitali smo, — in kar nakrat nam-je-zlezlo nekaj prijetnega v srce, čez obličje nam je skočil prvi smehljaj in potem smo se pričeli krohotati in smejati v krasni zabavi . . . Kaj se je za božjo voljo zgodilo ? — V mariborski „Straži", katero slovenska javnost malo pozna in vsled tega ne zna prav ceniti, brali smo nove prvaške zahteve. In ko smo jih brali, prišli smo res do prepričanja, da je krasno na tem veselem svetu in da se temni gospodi v „Stražinem" uredništvu blede . . . Ja, blede se jim, blede ... Mi gotovo ne zahtevamo, da bi klerikalni ali narodnjaški prvaki za gospodarske potrebe ljudstva brigali. Kaj bi tudi ta ali oni prvaški pisar ali kaplan o gospodarstvu revnega našega ljudstva zastopil ? Zajec ne zna bobnati ... Ali potem naj bi prvaki vsaj molčali, — molčali zlasti o „slovenskih zahtevah". Kajti edina poštena .slovenska' zahteva je in mora biti: zboljšanje gospodarskega položaja. Vse drugo je ,larifare", prazna pena. Seveda, o gospodarstvu prvaki ničesar ne zastopijo in o gospodarskem delu nočejo ničesar vedeti. Zato prihajajo s tistimi bedastimi „zahtevami", katerim se mora vsak resni človek smejati in ki nimajo razven humorja nikakor-šnega pomena. „Pesek v oči" bo te „zahte-ve" in nič druzega. Kakšne pa so? Povedati jih hočemo našim čitateljem. Glasom modrega Članka v „Straži" zahtevajo prvaki sledeče : 1. Posebne slovenske oddelke pri deželni vladi, deželnem šolskem svetu, c. k. kmetijski družbi in deželnemu odboru. — Kaj pomeni to ? Bedarija . . . Štajerska dežela je posebna avstrijska kronovina, ki ima eno deželno vlado, en deželni šolski svet. Prvaki pa hočejo dve vladi, dva šolska sveta in menda tudi dva namestnika. Ali ni to bedarija ? Ko bi se ta otroška zahteva tudi uresničila, ne bi bilo druzega uspeha, nego da bi se število uradnikov in vsled tega velikost davkov podvojilo. In v tem tiči nekaj resnega : prvaški voditelji hočejo svojim sinovom- lepe, mastne službe pripra- viti, ljudstvo pa naj bi jim to s svojo krvjo plačavalo. Seveda se to nikdar ne bode in ne more zgoditi, nikdar, dokler bode obstajalo cesarstvo Avstrija. Kajti to bi bil prvi korak v uničenju, v razbitju cesarskih kronovin. — in ta korak diši zelo po panslavističnem veleizdajstvu . . . Kar se pa tiče kmetijske družbe, so prvaki pač že dostikrat dokazali, da so njeni hudi nasprotniki. Kdor hoče v tej družbi delati, ta ima- tam prostor, pa naj bode potem Slovenec ali Nemec. Kdor pa hoče lenariti, ta naj ostane doma za pečjo . . . 2. Popolno slovensko uradovanje v državnih in deželnih uradih; slovenske tiskovine; nastavljanje edino slovenskih uradnikov, kateri se do-padejo prvaškim voditeljem. — Torej zopet uradniško vprašanje! Prvaki nočejo, da bi rjih 6inčki kot kmetje ali obrtniki delali; oni jih hočejo v pisarnah preskrbeti. Noben narod nima toliko študentov in uradnikov, kakor slovenski. Zato pa p r o p a d n f a kmetijstvo in obrtništvo med So v ene i. Slovenske tiskovine in slovensko ura lo.anje je nespametno, ker je na Avstrijskem --v "i š i ipa ura d u i jezik in ker bi to le velikanske svote denarja koštalo. Take »zahteve" dokazujejo le plitvost in nevednost dotičnikov. 3. Popolne slovenske gimnazije v Mariboru, Celju in Ptuju, slovenske spodnje gimnazije v Ljutomeru, Brežicah, Slov. Bistrici, slovenske realke v Ormožu, Rogatcu, Slov. Gradcu, slovenske meščanske šole v vseh trgih, (Laško, Žalec, Vitanj, Središče itd.) . . . Ako čita človek te »zahteve", mu postane res slabo. To je na vsak način dokaz, da se tej gospodi blede ... V nebovpijoči svoji nevednosti zahtevajo torej prvaki le za spodnji Štajer deset srednjih in deset meščanskih šol! Koliko m i 1 i-jonev kron bi to koštalo, tega si ,Stražini" pisač niti izračuniti ne zna. In kdo bo hodil v te šole ? Ali bodejo odslej vsi kmetski in obrtniški sinovi študirali ? Ali bodejo Slovenci postali narod samih farjev in advokatov ? Ali ni pomanjkanje poslov in kmetskih delavcev že preveliko ? Na 10.000 slovenskih prebivalcev pride že 400 gimnazijcev; ali to še ni dovolj ? Slovenskih učnih knjig za srednje šole sploh še nimamo, slovenskih profesorjev tudi ne! Na Kranjskem nimamo niti polovico srednjih šol, kolikor jih zdaj za Spodnji Stajer zahtevajo . . . Ali kdo bi resno o taki neumnosti razpravljal! Za smejati, edino za smejati sejeto . . . In mi se tudi smejimo! Kajti n a jv e čj a nesreča bi bila, ko bi se te.zahteve za pol leta uresničile! Koštalo bi to seveda milijone in milijone kron. Vbogo slovensko ljudstvo, ti pač nisi krivo, da to tvoji poslanci v javnosti smešijo ! AH zdaj vsaj vidiš, da prvaki za tvoje gospodarske potrebe nimajo niti ene besedice. Edino za svoj žep, za svoje sinove, za svojo bodočnost delajo. In ta brezplodna prvaška politika se bode nadaljevala. Pri otvoritvi deželnega zbora je ostal kaplan Korošec in je zahteval, da se — morda mislite, da bi se po toči ali drugih ujmih prizadetim pomagalo ? — oj ne, ne, Korošec je zahteval, da se v deželnem zboru tudi slovensko govori... Zdi se nam, da so prvaki bolj zlobni nego neumni !Oni hočejo, da ostane ljudstvo beraško! Kajti le tedaj jim žitje cveti . . . Mi pa smo prepričani, da jih bode ljudstvo izpoznalo in — sodilo! Ali si se že naročil na edini kmetski, neodvisni koledar, ki izhaja zdaj že tretjo leto pod imenom „Štajerčevi kmetski koledar4. Ta koledar ima največ vsebine (krasne slike, izvirne gospo-*darske članke, lepe povesti, seznamek sejmov, kalendarij), stane pa razme-remo najmanj. Cena mu je namreč samo 60 v., s poštnino vred pa 70 v. Kdor hoče torej ta koledar zanesljivo dobiti, naj vpošlje to malo Bvoto ali v gotovini, ali pa v markah. Kdor proda 10 izvodov koledarja, dobi enega zastonj. Naprednjaki! Na delo za vaš koledar! Politični pregled. Politični položaj je postal zopet zelo temen. Vlada je upala, da bode v češkem deželnem zboru red napravila. Ali to ni šlo, kar je že prva seja dokazala. Vsled tega je bil deželni zbor češki zopet zaključen in se bode bržkone razpustil. Istotako je pričakovati, da se bode državno zbornico razpustilo, ako ne poneha neumestna obstrukcija prvakov in Čehov. Položaj je torej ta, da stojimo pred novimi boji in novimi volitvami. Deželni zbor za Štajersko pričel je 16. t. m. s svojim zasedanjem. Otvoril je sejo deželni namestnik grof Clary in Aldringen z daljšim govorom. Dejal je m. dr. : Ona politična uprava je najboljša, ki ima odprto oko in vroče srce za potrebe ljudstva. Naznanil je tudi, da je cesar grofa Attemsa za deželnega glavarja in dr. Jankoviča za njegovega namestnika imenoval. Potem je govoril deželni glavar grof Attems, ki je zlasti omenil, da tiči glavno delo deželnega zbora v pokritju potrebščin. Potem so poslanci zaprisegli ter so se zapisnikarji izvolili. Takoj nato je ostal dr. Korošec in pričel slovensko govoriti; hotel je takoj izzivati. Po dvorani so se začuli „fej "-klici, ki niso veljali slovenščini, marveč farškemn hujskanju. V ostalem se je KorošČevi komediji vsa zbornica smejala. Prvi seji se je predložilo tudi razne stvari, tako računsko poročilo deželnega odbora za 1. 1908, proračun za 1. 1910 in razna druga poročila. Računski zaključek 1. 1908 obsega sledeče številke: Izdatki 29,394.862 K, dohodki 16,969.410 K. Primanjkljaj se je pokril z deželno doklado na pivo (l1/« milij.) itd. Nepokritega je ostalo 588.987 K. Kar se proračuna dežele za 1. 1910 tiče, kaže sledečo sliko: skupne potrebščine znašajo K 33,884.000; pokritja pa je le 18,371.000 K. Več kot 15'/. milijonov se bode moralo torej z davki poravnati. To pokritje pa je odvisno od finančne preosnove v državni zbornici. Treba torej na te sklepe čakati. — Druga seja (17.'sept.) je bila že bolj živahna. Narodnjak Kukovecje predložil namreč neki predlog glede šol v Celju. Ta predlog so mu bili socialisti podpisali. Zato so se prvaški klerikalci s Kukovcem hudo skregali. Tako je bil prvi prepir v deželnem zboru prepir med Slovenci. Klerikalni prvaki so seveda zopet vpeljavo splošne volilne pravice predlagali, čeprav vedo, da bi to cesar nikdar ne potrdil. Potem so se vršile razne volitve v odseke. — Tudi tretjo sejo so porabili prvaški poslanci v svoje narodnjaške namene. Znano je, da je v štajerskem deželnem zboru nemščina obravnalni jezik. To je tudi naravno, kajti slovenskih poslancev je komaj peščica in še ti znajo vsi dobro nemško. Vendar pa je nastopil dr. Verstovšek in zahteval prečitanje neke neumne interpelacije v slovenskem jeziku. Glavar je dal interpelacijo ednostavno Verstovšeku, češ da jo naj ta sam prečita. In mož je to tudi storil. Pri temu je prišlo do burnih prepirov, ker je zlasti Korošec vedno izzival. No, slišati je moral marsikatero pikro besedo. Tako mu je zaklical posl. Wastian : „Vi vendar niste izdelo-vatelj bojnih rokavic, Vi ste vendar duhovnik!" Popolnoma pravilno je tudi Wastian rekel: „De-lajte to v ljubljanskem deželnem zboru in ne tukaj!" Cela stvar se je tičala neke zastave (!), ki je bila v Gradcu (!!) razobešena. In ti ljudje pravijo, da so zastopniki slovenskega ljudstva. Popolnoma pravilno so napredni poslanci vprašali: „Ali je Korošec slovensko ljudstvo? Slovensko ljudstvo odločno protestira proti narodnjaški gonji in zahteva gospodarsko delo v deželnem zboru. Deželni glavar je dal hujskačem tudi takoj pravi odgovor. Tri seje in dva škandala, — to je plod prvaškega dela! — Pri seji dne 22. septembra je nemški klerikalec Schois-wohl govoril in tudi škodljivost prvaške obstruk-cije v državni zbornici omenil. Nato je prišlo seveda do prepira. Prvo besedo je imel Roškar, ki zna tako dobro streljati. Potem so' se sprli slovenski poslanci s socialisti. Torej četrta seja in tretji škandal. Volitev v deželni odbor je imela ta-le uspeh: dr. Link, pi. Feyrer, grof Attems, dr. Hofmann pi. Wollenhof, M. Stallner, Hagenhofer in Robič. Koroški deželni zbor zbral se je pretekli torek k rednemu zasedanju. Ta zbor je po zadnjih volitvah prav malo spremenjen in šteje skupaj 4JS poslancev. Razmerje strank v koroškem deželnem zboru je sledeče: 6 upravozvesti in 4 nemško-narodni veleposestniki; 10 nemško-narodnih poslancev mest in trgov; kmetijske občine imajo 11 nemško-naprednih, 2 nemŠko-klerikalna in 2 slovensko-klerikalna poslanca; v splošnem volilnem razredu zastopajo ljudstvo 3 nemški naprednjaki in 1 socialni demokrat. Nemških naprednih poslancev je torej 28 in imajo ti vsled tega veliko večino v deželnem zboru. — Prva seja se je vršila 21. t. m. Otvo-ril jo je deželni predsednik baron Hein. Prvi nagovor jo imel novi deželni glavar pl Aichel-burg-Labia. Njegovemu izvajanju glede koroškega šolstva posnemamo : Število šoli podvrženih otrok na Koroškem je od 39.468 na 63.302 naraslo. Le 702 otrok ni hodilo v šolo. Ljudske šole so se povečale od 318 na 376, število učiteljev od 373 na 995. Lastnih šolskih poslopij je zdaj 344, medtem ko jih je bilo 1. 1889 le 137. Poleg tega ima Koroška zdaj 12 meščanskih šol. Govornik je tudi zgradbo taverske železnice omenil in končal z „hoch" -klici na cesarja. Potem so bili poslanci zapriseženi. Da bi napravili nemir, storila sta Grafenauer in Ellersdorfer to v slovenskem jeziku. Ta dva možaka hočeta torej tudi v koroški zbornici narodnostni prepir udomačiti. — 2. seja se je vršila 22. t. m. Posl. Ellersdorfer je že .3 dnevni „urlaub" zahteval, katerega se mu je prav rado dalo. Vršila se je daljša debata o volitvah v odseke. Zlasti Gra-fenauerja se je zaradi nesramnega hujskanja za-časa deželnih volitev oštelo. Potem so se vršile volitve v odseke. Prihodnja seja se vrši 23. t. m. Zalogo bomb so našli v ruskem mestu Baku. Zanimivo je, da so bombe — policaji naložili. Šef policije je že v sodnijski preiskavi. — 2 — Srbski Jurček bode šel v Afriko. Dobil je namreč letni dohodek 100.000 frankov, Med afričanskimi divjaki se bode mož na vsak način dobro počutil. Nemška šola v sy. Lenartu si. g.! Stariši, ki hočejo svoje otroke v novo nemško šolo v sv. Lenartu si. g. pošiljati, naj se najkasneje do konca meseca septembra t. 1. pri g. zdravniku dr. T. Z i r n g a s t u v sv. Lenartu oglasijo. Po tem terminu se ne bode nobenega otroka več sprejelo. Tukajšni župnijski urad se je izjavil pripravljenim, da prevzame katoliški verouk na nemški šoli. Stariši! Oglasite se pravočasno in ne pustite se od nasprotnikov preslepiti! Dopisi. Brežice na Savi. Ko je korakal Johan Režinan iz Gaberja št. 9 ob 5. uri popoldne iz živinskega sejma v Kapeli proti domu, napadla sta ga dva fantalina in mu oropala okroglo 500 krou, katere je mož od prodanih volov dobil. Sumljiva tega ropa sta neki Blaževič po domače Vapot in Jurman; zaprli so ju že. Ta rop, kakor se že desetletja v našem okraju ni prepetil, napravil je veliko vznemirjenja. Kdo je kriv posurovelosti ljudstva? Mislimo, da v prvi vrsti tisti, ki bi morali mladino vzgojevati, ki jo pa le v političnem hujskanju podivjajo . . . V nedeljo dne 26. t. m. se bode vršil v Brežicah veliki mladinski shod. Po celi dekaniji se je raz prižnice oznanjevalo, da naj vsi fanti od 14. leta naprej gotovo pridejo. Seveda, na takih priredbah se mladino navadi pijančevati in potem, ako ji zmanjka denar, gre tudi ropati. Govoril bode na kmetskem shodu seveda vse-modri dr. Benkovič. Mož je znan, v vsakem oziru znan. Svoj čas je. sicer izjavil, da ne bode nikdar „klerikalec"; aij. to svojo besedo je hitro požrl. Danes je kolovodja te gospode. Cela priredba je komedija. Gospodje prvaki potrebujejo zopet kmetskih grošov . . . Sv. Lenart Si.; g. Neka prvaška pisarska duša iz sv. Lenarta se zopet pridrzne, objaviti lažičlanke v „Fihposu" z dne 9. t. m. in huj-skati proti tukajšni nemški šoli. Dotični pisaČ, ki menda sploh ne ve, kaj dela, se tudi ponaša, kakor da bi on kmete „rešil". Seveda, s tvojimi lažmi ne bodeš dopisun kmetom ničesar pomagal. Le škodoval jim bodeš na ta način. Mi, ki smo kmetom zastonj nemško šolo dali in s tem napravili priložnost, da se otroci nemščine priučijo, mi pač mislimo odkrito in pošteno o kmetu, mi mu na ta način zboljšamo njegov gospodarski položaj. Ako govori kmet le slovensko, pride nemški kupec s svojim tolmačem; kupec mora tolmača plačati; ta denar pa trpi kmet pri ceni. Naš kmet prodaja tudi svoje pridelke (vino, sadje, živina, perutnina) izključno Nemcem. Od tvojih sohujskačev, črni dopisun, ki jih imaš v Ljubljani, ne more naš kmet živeti. Zato išče tudi naš kmet pošteno in lepo sporazumljenje z nemškimi odjemalci blaga in zato se hoče tudi kmet nemščine priučiti. Vidiš, klerikalni dopisun, zato smo ustanovili nemško šolo, da kmetu pomagamo. To je naša poštena in odkrita politika. Ti in tvoji gospodarji pa hočejo kmetu le žepe izprazniti. Prvaški hujskači rabijo seveda vsa sredstva v boju zoper nemško šolo. Črni kibic, ki je vsak dan v farovžu, ve čisto dobro, da bode na nemški šoli tukajšni župnijski urad verouk prevzel; vkljub temu pa laže, da je nemška šola protestantovska. Za nemško šolo imenovani nadučitelj je rimski katolik in eden najbolj kvalificiranih učiteljev. Tudi to ve dopisun prav dobro; in vendar laže ta podlež naprej, da bodejo kmetje deco protestan-tovskim učiteljem izročili. Dopisun „Fihposov", št. lenartska občina je pripravljena, da ti preskrbi prosto mesto v Feldhofu pri Gradcu; tam se bodejo tvoje od alkohola pokvarjene možgane spočile ! Izvrstno občinsko gospodarstvo in zgradba hiše za požarnike na najprimernejšem prostoru je dopisuna grozno razburilo. Pokažite, kmetje, da ne verujete takim plačanim lažnikom! Po- šljite svojo deco v nemško šolo, kjer jo bodejo katoliški duhovniki in učitelji podučevali, da se nemščine priuči in da ji bode enkrat bolje šlo. Pridite. dne 3. novembra z vašimi otrocmi k nemški šoli, da bode dopisun videl, kako Be je lagal. Vsi za nemško šolo ! Kako se duhovnike preganja. (Izvirni dopis). Št. lij na Dravi (Koroško) dne 17. avgusta 1909. Več posestnikov nam piše : Prvaški časnik „Mir" od 21. avgusta tega leta se peča z našim splošno priljubljenim župnikom. Po vzoru prvaških bratov ga pogumno sramoti in zaganja se tudi do kneza Lichtensteina, zakaj se je pri razpisa naše fare poslužil svoje pravice in se ni dal na vekomaj pod škofovo kuratelo. Revers, ki ga je naš žnpnik podpisal, je postavno neveljaven in nemoralno je, če se tirja, kar je zoper postavo. Našemu župniku se je že davno poprej od škofa samega prigovarjalo, naj prosi za vsako župnijo, ki bo razpisana. Morda le zato, da se mu morejo prošnje vrniti in da bi ne zamudil, ko bi se razpisala kakšna župnija v Sibiriji. Dasiravno na petem mestu, vendar je bil kot vreden med vrednimi. Kdo je začel gonjo proti njemu prej in potem, ko je bil že prezentiran ? Nedostojna so bila sredstva, a katerimi se je poskušalo župnika izpodriniti. Šele odločna beseda je zamašila obrekovalcem umazana usta. Odkod so začele zoper Župnika prihajati pritožbe, se še danes prav ne ve in se tudi župniku v obraz povedati noče. Ti tožniki se bojijo c. kr. sodni je kakor hudič križa. Naš župnik je ponižno prosil škofijstvo, naj se mu pove kdo, kaj in kdaj ga je tožil, da more tožnike pred c. kr. sodnijo tirjati in se opravičiti. Vse zastonj! Tožniki se ne smejo lesketati na solncu posvetne oblasti, ker bi je isto ožgalo. Ali je naš župnik bedak in suženj, ki se mora udati na vsako klepetanje? Tudi pri škofijski vizitaciji so mu bile na odločno vprašanje klepetulje zatajene. Predstojniki pa so. dolžni dati-podložnim čas in priložnost, da se morejo opravičiti. Oče ne zatajuje pred svojimi otroci njihovih obrekovalcev, ker ne sliši rad obrekovanja svojih otrok in ker hoče svoje otroke vzgojiti za može in ne za hinavce. Kdor govori.resnic o, se ne skriya pod škofijsko suknjo in tudi ne trepeta pred posvetno gosposko. Ali še zdaj vse velja, kar se je pri vizitaciji žnpnika tožilo in celo mrličem v usta polagalo ? Dokazi mrličev so medli dokazi, in kdor se jih poslužuje, vreden je Kaj-novega značaja. Zakaj se je od verodostojnih prič popolnoma opustilo, s čim bi se moralo pečati c. kr. državno pravdništvo in še več drugih stvari? In te verodostojne priče so vendar pod prisego izpovedale! Koga je naš župnik kdaj zasmehoval, da se je vnel pretep, ki bi se ga bil sam vdeležil? Saj je to sodnijsko dognano. Kje je cele noči rajal ? Župnik je prosil iz prižr. nice, naj se vendar oglasijo ženske, s katerimi se je tako poglavitno pregrešil in povsod tiho, kakor v cerkvi. Kdaj je šel iz gostilne pijan v cerkev ? Strašno nalit je moral biti vedno, ker mežnar tega nikdar ni zapazil, dasiravno ni slep. Nasprotniki, ki so župnikovo vino srkali, so ga vendar enkrat po polnoči vjeli in ga tudi iz same hvaležnosti zatožili. Kdaj je slabo opravljal božjo službo ? Tudi peščica sovražnikov mora v tem oziru pripoznati popolno zadovoljnost. Ali ni hodil v šolo ? Kako je potem mogoče, da so otroci pri škofijski vizitaciji tako izvrstno znali, kakor nikdar poprej ? Kdo more reči, da je župnik oče rajnega kuharčinega otroka? Povsod zadostuje izpoved ženske, a župnikova kuharica je lažnjivka, ker njena izpoved izpodbija v nasprotnem mnenju z velikim veseljem se valjajoče brezznačajneže. Kdo more reči, da otrok ni bil pokopan ? Kdor je to okoli trosil, je podli obrekovalec in tako dolgo prasečkar, dokler to dokazal ne bo. Kdo je slišal kdaj župnika peti nesramne pesmi? Oglasite se vi farizeji ! Tisti ki mu je vlezlo škropilo v glavo, naj se pusti operirati, ker nenadomestljiva škoda bi bila za njegovo vodene možgane. Kjer dvom že zadostuje, tam se človek ne vojskuje in da na misli še ni colnine, največ veseli verodostojne priče. Župnikove priče, ki se jih na noben način zaslišati noče, so seveda le »berači", »pijanci", »liberalci" in vsled tega lažniki. Kdor s župnikom nikdar ni občeval, samo zapriseže in škofijstvo je prepričano, da je verodostojen in' njegova prisega neskončno resnična. Na takšen način nič ne pomagajo vsi večkratni opomini in vse krivične suspenzije, tukaj pomaga edino le pravična ne pa enostranska preiskava, in pravilna razsodba. Imenitno je, da župnik je lažnik in peščica njegovih nasprotnikov tako verodostojna, da njena resnicoljubnost ne pripušča niti sence dvoma. Izvrstno je tudi, da mi farmani, ki se nas noče zaslišati na noben način, in tudi, če zato osebno ponižno prosimo, ne smemo v danem položaju plačati župniku sv. maš, prejemati od njega zakramentov in poslušati njegovih pridig. Sploh bi naš po nedolžnem preganjani župnik, ki mu je bila na. po čisti ljudskosti in človekoljubju dišeči predlog škofijstva že od 22. februarja t. 1. vstavljena plača, imel opravljati vse, kar je zastonj in komisar iz Št. Jakoba z kompanijo, kar je za denar. To je klerikalna humanita in klerikalna ljubezen. Res je, da ima duhoven pravico do pastirovanja od svojega škofa, res pa je tudi, da se pri posvečenju duhoven zaveže, da hoče biti škofu in njegovim naslednikom pokoren v vseh — pravičnih rečeh, ker drugače bi bil služabnik satanov. Neumno je že, da mi farmani moramo imeti škofovo prepričanje. Ali nas bo silil k temu naš, za naš dušni blagor tako vneti župan Jožef Schaller, p. d. Martin na Trebinji, ki je bil le na župnikovo prizadevanje po petkratnem opetovanju volitve izvoljen županom in zdaj 36 tako hvaležnim skazuje? Sam občinski tajnik je župnika opozarjal: „ Martina ne smemo voliti, ker se na njega, kot trgovca, ni zanesti". Nehvaležnost je znamenje surove misli. Naš župnik opravlja še dalje dela pastirovanja, ker krivična kazen v vesti ne veže. Št. Ilj ni slovaški Černilov in ne leži v madžarski veleoblasti kakega Parvyja. Naš župnik je obljubil dne 15. sušca t. L, da se bo do 1. majnika odpovedal župniji, če se mu bo pripomoglo do gotove pen-zije, in ne' brezpogojno. Ne zamolčujte, kar vam ne diši. Naš župnik pa se ni pustil vreči iz hiše kot berač. Govorite resnico in ne zavijajte! Su-spenzija se ni ponovila 16. sušča in zakaj seje pozneje ponovila, bo najbolj vedel povedati bivši komisar, župnik Ražun še s tremi pristaši. Župnikov rekurs od 12. maja t. 1. v Solnograd je bil zavržen poleg mnogih nepravilnosti v odloki posebno zato, ker si je škofijstvo šele dne 3. junija t. 1. od osmi neznanih prič pustilo zopet s prisego potrditi, kar je hotelo in kar nam dozdaj znano ni. Potem se lahko reče v odloku: „0 resničnosti izpovedij niti enega izmed osmi pod prisego zaslišanih prič od 3. junija t. 1. se niti v najmanjšem ni dvomilo". Kdo je mogel dvomiti? Žnpnik ? Saj 12. maja o zaslišanju od 3. junija vedeti ni mogel. O resničnosti enega pa je škofijstvo vendar samo dvomilo, dasiravno je prisegal. Nadškofijstvo, ker na vzvišenem stališču, ne dvomi niti v najmanjšem. Mi farmani tudi ne dvomimo, ker ne vemo, ktere priče so bile, kar so pripovedovale in prisegle. Že ta stavek, ki ga je g. kancler dne 17. avgusta t. 1. previdno izpustil, kadar je župnika v naši cerkvi na nedostojen način obdeloval, jasno priča, da se je med 12. majem in 3. junijem t. 1. nekaj godilo za kulisami in da se priče dobro počutijo v temi. Zakaj niso izpovedale pred župnikom in njegovimi pričami? Enostranske izpovedi in na podlagi njih izrečene obsodbe, slišijo v delokrog justice, ki se ji pravi lynch ali samomaščevanje in katera nikdar ne more imeti za nasledek nezmožnost do pastirovanja. Pravimo še enkrat, da krivična razsodba in kazen v vesti ne vezete. Autorita velja samo v verskih ročoh, v disciplinarnem ali kazenskem redu velja pravo. Prava autorita se mora posluževati pravnih sredstev, mora zaslišati obojne priče in šele potem sleparite ljudstvo z bogo-8krunstvom. To je naše opravičeno prepričanje, ki ga nam iz srca ne iztrga nobena oblast. Ali je krščansko sredstvo k spoznanju resnice zato-ženca, duhovna pitati z lakoto ? Naš župnik ni kakšen marokanski Bu Hamara — sin oslice — da bi bilo treba njegovo pokvarjeno fotografijo — sramotilno pismo od 15. avgusta 1909 — nositi po slugi župana Jožefa Schaller od hiše — 3 — do hiše, ali ga v »Mirovem" zaboju voziti po Koroškem. Ali je krščansko sredstvo, če se farmani na dozdaj nevslišah način šuntajo ,£ o-per svojega župnika, če se jim očitno od različnih podrepnikov dohaša kriv nauk? L_e pošljite te nauke v Rim, da sv. oče zvedo, kako se verno lj od stvona nekterih krajih Koroške od političnih petelinov in verskih nedoukov slepar i, vzgajajo verski hajduki in kali mir božji, ki je k zveličanju tako potreben. Kjer ni pogojev za greh, greha ni. Ktera božja in cerkvena postava ukazuje, da se mora človek podvreči krivičnim sodbam ? Dobro znamo svojega župnika, ker ž njim občujemo kot s svojim bratom in ne pustimo ga blatiti po krivičnem od' nobene strani. Dan 17. avgusta t. 1. naj priča, da se pravni čut tudi v priprostem, kmečkem srcu probuja, in "da tudi mi priprosti kmetovalci in bajtarji znamo ločiti dobro od hudega, prijatelja od sleparja, odkritosrčnega od hinavca in pospeševalca svojega blagostanja od grobokopa, hijene, da mi, ki se nam nalagajo dolžnosti, hočemo tudi svoje pravice. Toliko se nam je zdelo potrebno pojasnila tudi od naše strani, da ne bodo dobro misleči ljudje zbegani, kakor da bi objave v »Miru" bile sv. evangelj. Novice. ..Štajerčevi kmetski koledar" za leto 1910 bode izšel v pravem času. Lahko že danes trdimo, da bode ustregel vsaki zahtevi in želji. Že prva dva letnika sta nam dokazala, da smo zadeli z izdajo tega koledarja v črno. Kajti ljudstvo na spodnjem Štajerskem in Koroškem potrebuje ednostavno knjige, v kateri je vse to, kar se tekom leta išče in ki je poleg tega za-bavno-podučna. »Mohorjevi koledarji" mlatijo vedno prazno slamo; namenjeni so le pokleri-kalnjenju ljudstva. „Pratike" so olikanemu kmetu vendar premalo. Torej je bila izdaja našega, v naprednem, gospodarskem duhu pisanega koledarja res velepotrebna. In v dveh letih se je ta naš koledar res tako udomačil, da zamoremo letos že 6.000 komadov tiskati. Kar se tega letošnjega našega koledarja (za leto 1910) tiče, obsegal bode zopet vse, kar je koristno in potrebno. V prvi vrsti bodemo objavili veliko g o-spodarskih člankov o modernem kmetijstvu iz peresa najboljših naših domačih strokovnjakov. Zabavni del obsegal bode celo vrsto lepih povest i j, pesni, šaljivk in sroešnic. Nadalje bode prinašal popolni kalendarij z vsem potrebnim, seznamek sejmov po Štajerskem in Koroškem, poštne tarife itd. Opremljen bode naš koledar tudi z lepimi s 1 i-k a m i. Toliko naj povemo za danes. Prijatelje in somišljenike opozarjamo, naj se čimpreje na koledar naročijo. Cena mu bode kakor lansko leto (60 vin.), s poštnino 10 vin. več. Najbolje je, da se koledar ali v gotovem denarju ali pa v znamkah naprej plača, kajti poštno povzetje je drago. Kdor proda 10 izvodov koledarja, dobi enega zastonj. Torej, prijatelji naprednega koledarja, na delo! Ljubljana in Beligrad. Prvaški listi še vedno tajijo zvezo z Srbi, to pa vkljub temu, da se je prvaško časopisje vedno za Karagjorgeviče navduševalo. Dokaz te zveze pa je zdaj očividen. Neki Plut, mlad človek, ki je sedel svoj čas v uredništvu tržaške »Edinosti", katerega je potem vlada zaradi srbske agitacije iz Hrvatske izgnala, prišel je zdaj v Ljubljano. Možicelj je nastavljen od srbskega tiskovnega biroja in bode trajno v Ljubljani ostal. On je tudi „S1ot. narod" z srbskimi članki zalagal. In zdaj vprašamo: zakaj ostane Plut v Ljubljani ? Druzega namena ne more imeti, nego da dela »štimungo" za Srbe in da agitira med Slovenci za srbske ideje. Kaj pravijo prvaški listi k temu ? Iz Spodnje-Stajerskega. Korošec je pričel! Mariborski dr. Anton Korošec je katoliški duhovnik. To dokazuje njegova tonzura, debeli njegov trebušček in njegovo pobožno ravnanje. Mariborski dr. Anton Korošec pa je tudi žurnalist in šef-redakter. To dokazujejo nesramne, podle laži v klerikalnih listih, to dokazujejo tudi razni sodnijski akti. Mariborski dir. Anton Korošec je tudi — političar prve. vrste. To dokazuje že dejstvo, da je državni in deželni poslanec in bogve kaj še vse . . . Kot državnega poslanca tega moža že itak tako dobro poznamo, kakor ga pozna velecenjena gospodična Ida. Kot deželnega poslanca pa smo ga šele zadnjič spoznali. V prvi seji deželnega, zbora, ko bi moral še molčati in poslušati pametne može, kako se i dela, je Korošec namreč že nastopil. Vstal je in' se-pritožil, da — deželni namestnik ni tudi slovensko govoril ... Veste kaj, ljudje božji, lepo je, prav lepo, ako človek kaj na svoj materni jezik drži. Ali deželni zbor je za gospodarsko delo in. ne za vaje v raznih jezikih. In ako se mora res že povsod vpoštevati slovenski jezik, no, potem naj kaplan Korošec tudi že enkrat zahteva, da se bode v cerkvi mesto latinščine slovenščino rabilo . . . Korošcev nastop pri prvi seji nam je dokaz, da hočejo prvaški poslanci tudi v deželnem zboru edino narodnostno gonjo uganjati. In to si je treba že zdaj zapomniti! Sicer pa še nekaj vprašamo: Kaj se stori z uradnikom, ki ne izvršuje svoje službe ? Reče se mu: adio, hodi tvoja pota. Kaj se stori s hlapcem, ki hodi po krčmah, mesto da bi svojo dolžnost izvršil? Da se mu brco! In Korošec? Ali izvršuje on svojo duhovniško dolžnost? Ali bere sv. mašo vsak dan ? Ali posluša spoved ? Ali gre bolnike tolažiti ? Ali čita svoj brevir ? Ne vemo, ne vemo! Pač pa vemo, da uganja dan za dnevom in leto za letom politiko. In zato pravimo: Korošec, sleči tvojo duhovniško suknjo, kajti po vsem človeškem pravu nimaš pravice jo nositi! 0 SOkolski veselici, ki se je vršila predzadnjo nedeljo v ptujskem »narodnem domu", smo že poročali in sicer resnično poročali. Povedali smo namreč, da ni prišlo do nobenih prepirov in pretepov, ker se od nobene strani ni izzivalo in ker ni bilo nobenih tujih hujskačev navzočih. Mislili smo, da je stvar s tem končana in da bodejo tudi prvaki zadovoljni, da se je vse v redu in brez kaljenja miru vršilo. Ali zmotili smo se, zmotili v prvi vrsti zato, ker smo upali, da bodejo prvaški listi poskusih enkrat resnico pisati. Naše prepričanje je zdaj, da prvaški listi sploh ne znajo več resnice pisati. Kajti toliko brezsramnih infamij, toliko podlega zavijanja in pačenja resnice, kakor so si ga prvaški listi ob priliki te sokolske veselice privoščili, videli smo pač malokedaj. Narod-njaški listi so že naprej hujskali, češ da- se ptujski Nemci na pretepe pripravljajo. Ko pa je veselična nedelja nekaljena in mirno končala, pisali so ti listi, da so se Nemci bali, da so se pred sokoliči poskrili, da je orožništvo onemogočilo vsako napadenje itd. Res je pa, da se živa duša ni za ptujske sokoliče brigala, da so meščani šli svoja pota; da ni bil nikdo na kolodvoru, ko je prišlo tistih 20 možicev iz Maribora in drugih krajev. Kdo bi se tudi za vse to brigal? Saj ni prišel noben „sokol" v garibal-dinski uniformi! Vse govorice o pripravah Nemcev itd. so torej gola laž, ki jo imajo celjski hujskači na vesti. Skoraj še bolj nesramen pa je bil to pot „Slov. Gospodar", v katerega odlagajo duhovniški hujskači svoje neslanosti. Ta „Fihpos" je lagal, da so stali „nemčurji" s polnimi žepi jajc na kolodvoru, da pa so se potem zbali, da so orožniki po gostilnah popivali in da je bila sploh vsa priredba »velikanska blamaža za ptujske nemčurje." — To zavijanje je |res že prehudo. Spisal je to laž neki blagoslovljeni mazač, ki je bolan, ako se ne laže. Blamaža? Ako je bila ta nedelja res kakšna ,blamaža", potem je bila to v prvi vrsti za prvake, katerih oklici nimajo nikakoršne privlačne sile več in »blamaža" za tiste plačane hujskače, ki so hoteli tudi to nedeljo prepire in pretepe. Klerikalci sami pa so se menda res zbali, kajti oni so agitirali proti tej veselici . . . Nam se to divjanje prvaških listov iz srca gnusi. Sram naj bode .1 ažnike! Ali. zdi se nam, da ima vso to pačenje resnice prozoren namen. V dnu svoje črne duše so namreč prvaški hujskači obeh strank upali in želeli, d,a pride, v Ptuju zopet do pretepa. Hoteli so te pretepe imeti! Kajti potem bi zopet lahko nesramno lagali, da so bili slovenski kmetje tepeni, da se je slovenstvo teptalo itd. To je resnica! To pot se prvaškim hujskačem seveda ni posrečilo, kajti nemško kakor slovensko ljudstvo je bilo prepametno, da bi se na te limanice vsedlo. Kar je bilo slovenskih kmetov, ki so se udeležili veselice, šli so mirno in trezno v „narodni dom" in mirno domu. In Nemci so istotako vzdržavali mir. Hujskači pa se zato iz vsega srca jezijo, kajti oni živijo le od prepira, od sovraštva in od divjanja slepe strasti. To jezo jim privoščimo! In povemo jim lahko že naprej, da bode tako v bodočo. Izzivači in hujskači v Ptuju ne dobijo tal! Ljudstvo pa želi samo mir in red! Več odgovora ne zaslužijo blagoslovljeni in posvetni lažniki prvaških strank! Kaj je z dobičkom? Predzadnjo nedeljo so priredili v Ptuju sokolsko slavnost. Najprve se je trdilo, da bode dobiček na 3 dele razdeljen; prvi del dobi Ciril-Metodova družba, drugi del ptujsko sokolsko društvo in tretji del po toči poškodovani posestniki. Potem se je zopet reklo, da bodejo poškodovani ves dobiček dobili. Več kmetov, kateri so se udeležili veselice v „na-rodnem domu", nam zdaj poroča, da bi tega ne storili, ako bi vedeli, da se denar v druge namene porabi. Ti kmetje zdaj vprašajo: Kaj je s. čistim dobičkom veselice? Ali ga bodejo dobili nepotrebni sokoliči ali pa poškodovani kmetje? Upamo, da se bode jasno povedalo, kako se denar porabi. Kajti drugače bi morali smatrati celo priredbo za goli švindel. Ljudje so prihajali na veselico edino zato, da bi poškodovanim kmetom pomagali. Zato zahtevajo ti ljudje tudi jasni odgovor na vprašanje: K a m se je dalo denar? Proti ..Štajercu". Dne 30. t. m. vrši se pred mariborskimi porotniki zopet tiskovni proces zoper naš list. Toži župnik Ogrizek našega urednika Karla Linhart zaradi žaljenja časti. Razprava bode velezanimiva in bode prinesla mnogo interesantnega na dan. 0 poslancu Ozmecu smo prinesli zadnjič novico, katero smo posneli nekemu drugemu slovenskemu listu. Ozmec zopet vse taji, kakor je to že navada pri resnicoljubnih političnih duhovnikih. Zato nam je poslal Ozmec sledeči „popravek", katerega moramo na podlagi § 19 objaviti: „Uredništvu „Štajerca" v Ptuju. V zmislu § 19 tisk. zak. zahteva podpisani, da sprejmete sledeči popravek z ozirom na vaše poročilo „0 poslancu Ozmecu" v št. 37. z dne 12., septembra 1.1.: Ni res, daje poslanec Ozmec „prodal svoja posestva potom javne dražbe za 3300 K", res pa je, da ni prodal nobenega svojega posestva; ni res, da bi po postavi moral mož gotove procente za vboge Obrežke občine plačati — tega se pa baje grozno boji in na noben način noče teh procentov plačati — res pa je, da se jih nikakor, ne boji, ker jih ni dolžen plačati; torej slednjič tudi ni res, da jih „noče plačati zato, ker je poslanec in ker slovenski poslanci sploh radi denar v lastni malhi hranijo, ali pa zato, ker je katoliški duhovnik, ki razumeva krščanstvo na moderni način ..." Sv. Lovrenc na Dravskem polju, dne 20. septembra 1909. Jožef Ozmec, župnik in dež. poslanec". — K temu „popravku" povemo le to-le: Odgovornost nosi „Narodni dnevnik", ki je to novico prvi prinesel. Upamo, da se bode ta list izjavil in da bode tako resnica na dan prišla. Veselica v Hrastniku, katere čisti dobiček je bil namenjen nemški šoli, je prav lepo uspela. Obiskalo je veselico nad 600 oseb. Za nemško šolo se je napravilo čistega dobička 720 kron. To je pač krasno! Cast prirediteljem! Kaj pravi Roševa ,,gospoda" k temu? Napred-njaki gremo naprej. Iz Hrastnika se nam poroča sledečo veselo novico: Ministerstvo za*poduk podelilo je tukajšni nemški šoli pravico do javnosti. To je pač velikanski uspeh! Kajti ta šola obstoji komaj 2 leti. Da se je "celo vlada za javnost te šole zavzela, je dokaz njene potrebnosti. Šolo obiskuje 150 učencev in ima lastno poslopje ter vsa potrebna učna sredstva. Doseženi učni uspehi so istotako lepi. Zdaj je torej ta nemška šola, proti kateri so se prvaki z Roševo bando tako bojevali, javna! S tem je nasprotnikom vsako agitacijsko orožje odvzeto. Šola je in ostane! V prvi vrsti se je treba zahvaliti hra8tniškim naprednjakom, ki se niso dali prestrašiti od nikogar. Vrli napredni nemški poslanec Marckhl pa je pridno deloval, da se je šoli javnost priznala. Čast mu! Nemška šola pa naj živi in cveti, sovražnikom v jezo, ljudstvu pa v korist! Pač smola! Prvaški listi so s škodoželjnim veseljem poročali, da se je na veselici za nemško šolo v Hrastniku ukradlo sodček pive. Tisti smrkavi pretepači, kateri dopisujejo iz Hrastnika v prvaške cunje, so hoteli s tem povedati, da je bil mod naprodnjaki kakšni tat. No, sodček pive je bil res ukraden. Ali ukradel ga ni noben na-prednjak, marveč neki prvaško-hrvatski potepuh Štefan Matošivič. Gotovo so ga dopisuni prvaških listov nahujskali, da naj krade. Morda so tudi znani ti tički pili od ukradenega pivk. Ali tat je že zaprt in ravno tako so zaprti gobci prvaških obrekovalcev. Plodovi hujskanja zlasti narodnjakarskih listov se v celjski okolici hudo kažejo. Pred kratkem enkrat se je vpeljal g. H. Fridrich skozi Pletrovče, ko so ga neki fantje nahrulili in izzivali. Mož se je obrnil in izpustil t. zv. „Hnndeschrecker". Prvaki pa so ga naznanili, da je z revolverjem streljal in nakrat se je oglasil tudi znani prvaški nadučitelj Slane prostovoljno za pričo. Ali g. Friedrich je bil vkljub temu oproščen. Slančevo pričevanje torej ni obveljalo. Pobite so pa zdaj tudi vse nesramne laži, ki jih je „Narodni dnevnik" v tem slučaju nakopičil. Fej hujskačem! Usmiljena kuharica. Piše se nam: Sveto pismo pravi, ljubi bližnega kakor sam sebe. V nedeljo 12. septembra t. 1. imeli smo v Dobovi pri Brežicah veliko cerkveno slavnost, h kateri je prišla prav velika množica ljudstva iz vseh krajev počastiti Mater Božjo Dobovsko. Solnce pripekalo je strašansko in tem potom povzročilo pri ljudstvu neznatno žejo, posebno sila trpeli so nedolžni otročiči, da so kar onemagali. V dotični vasi sta samo dva vodnjaka, eden stoji poleg ceste, mislim da je občinski, a drugi na ventil pa v farovškem dvorišču. Takoj po službi božji podala se je množica starišev z otroci kakor tudi drugih romarjev k vodnjaku na farovškem dvorišču, da bi si tam s požirkom hladne vode strašansko žejo pegasili; posebno glasno vpitje in prošnje za požirek vode razlegal se je od žeje mučenih otrok. Hrum privabil je k vodnjaku tudi farovško kuharico z besedami: ,Proč, idite si drugam vode iskat", in je takoj vodnjak pred nosom žejotrpečih zaklenila! Ali ni to postopanje vnebovpijoči greh ? Posl. Hans Woschnagg je vendar-le svoj mandat odložil. Gotovo obžalujejo to vsi njegovi volilci, ki poznajo napredno delavnost tega moža. Letni in živinski sejmi na Štajerskem. Sejmi brez zvezdic so letni in kramarski sejmi; sejmi, zaznamovani z zvezdico (*) so živinski sejmi, sejmi z dvemazvezdicama **) pomenijo letne in živinske sejme. Dne 25. s e p t e m b r e v Brežicah (svinjski sejem); v Lipnici*. Dne 28. septembra v Ormožu (svinj3ki sejem); v Mureku**; v Marijinem Celju*. Dne 29. septembra v Veržeju, okr. Ljutomer; na Vranskem**; pri Sv. Lovrencu na Drav. polju**, okr. Ptuj; v Piljštajnu**, okr. Kozje; v Šoštanju**; v Marenbergu**; na Ptuju (sejem s ščetinarji); v Imenem (sejem s ščeti-narji), okr. Kozje; v Arvežu**. Dne 30. septembra na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); v Gradcu (sejem z rogatino). Dne 1. oktobra na Spodnji Poljskavi (svinjski sejem, okr. Slovenska Bistrica;) v Gradcu (sejem z mlado živino). Dne 2. oktobra pri Sv. Lovrencu v Slov. gor.**, okr. Ptuj; v Kostrivnici**, okr. Rogatec; v Brežicah (svinjski sejem); v Strassu**, okr. Lipnica. Dne 4. oktobra v Žalcu**, okr. Celje; pri Sv. Heleni*, okr. Šmarje pri Jelšah; v Jurkloštru**, okr. Laško; v Celju*; pri Sv. Lenartu v Slov. gor.**; v Ormožu*; v Slovenjem Gradcu*. Dne 5. oktobra v Ormožu (svinjski sejem); v Radgoni*. Veselica otvoritve nemške šole v Sv. Lenartu si. g. se ne vrši dne 15. oktobra, kakor smo to zadnjič napačno poročali, marveč dne 10. oktobra. Opozarjamo svoje čitatelje in na-prednjake sploh na to veselico ter upamo, da se jo bodejo vsi udeležili, ki so zadovoljni z nemško šolo. Dobili SO ga. Zdaj so dobili in zaprli glavnega ponarejalca denarja v mariborski okolici, znanega Jurja Potočnik. Bil je v Švici, a ko je zadnjič avstrijsko mejo prekoračil, so ga takoj aretirali in v spremstvu 3 orožnikov v mariborsko ječo pripeljali. Porotno sodišče v Mariboru je razpravljalo to pot 'najprve o tatvinah učenca Kobana iz Frama. Ta fant je deloma sam, deloma združen z učencem Orosel, ki je pa v Ameriko pobegnil, svojemu mizarskemu mojstru blaga za 894 K ukradel. Obsojen je bil na 15 mesecev težke ječe. — Zaradi goljufije potom krive prisege se je moral zagovarjati 67 letni vžitkar Johann Visočnik iz Zg. Hoč. Prisegel je, da nima nič premoženja, medtem ko je imel hranilnično knjižico, katero je dal nekemu trgovcu shraniti. Obsojen je bil na 13 mesecev težke ječe. 22. t. m. prišel je napad na direktorja Kasper v Ptuju na vrsto. Poročali smo svoj čas o temu napadu. Najprve se je dolžilo direktorjeve soprogo. Končno sta bila pa hlapec Jožef Gonsa in 13 letni direktorjev sin Heribert obtožena. Gonsa je mislil z umorom svojo srečo napraviti. Obsojen je bil zaradi poskušenega umora na 18 mesecev težke ječe. Heribert Kasper pa je bil oproščen. Ustrelil se je mesar Vincenc Zink v Mariboru zaradi nevzdravljive bolezni. Bil je takoj mrtev. Zblaznel je 78 letni Jurij Likovec v spodnji sv. Kungoti. Odpeljali so ga v Gradec. Sestri ukradel je 20 letni delavec Simon Fischer v Krotovcu pri Slov. Bistrici 40 K denarja. V Mariboru so ga vjeli. V »narodnem domu" v Mariboru je ukradel frizer Hotujak kolo mesarja Tratterja. Fantiča so dali pod ključ. Konj ubil je posestnika Matijo Gabrič v Blanci pri Sevnici. Nesrečnež je bil takoj mrtev in zapušča večjo družino. Dva zgorela. Ogenj je vpepelil hišo in gospodarsko poslopje gostilne Zafuta p. d. Mrak v Zgornji Pristovi. Dva zidarja sta v skednju kadila in na ta način zažgala. Obadva nesrečneža sta našla v plamenih svojo smrt. Najdli so le še par kostij. Dezerter. V Vidmu so vjeli korporala Jos. Zehner od 17. regimenta, ki je dezertiral. Iz Skednja padel je hlapec Sardinšek iz Žitu!. Zlomil se je križ ia je smrtuonevarno ranjen. Požari. V Ehrenhausnu je vpepelil požar hišo in gospodarsko poslopje g. Leitner, ter gospodarsko poslopje g. Scheiblein. Pogorela je tudi vsa krma. Prebivalci so še živino rešili. Pri gašenju sta bili dve osebi ranjeni. Delala je cela vrsta požarnih bramb. Tako se je velikansko nevarnost odbilo, ki je celemu trgu pretila. — V Destincah pri Ptuju pogorela je hiša in gospo1 dar^ko poslopje posestnika Franc Selenko. Tudi nekaj svinj in krma je pogorela. Iz Koroškega. Lepi časi pričakujejo koroško ljudstvo. Na nekem zborovanju so sklenili prvaški hujskači, da bodejo odslej vsa prosta župnijska mesta na spodnjem Koroškem s takimi fajmoštri zasedli, kateri so tudi politični petelini. Ni torej še dovolj prepira in sovraštva na Koroškem, treba vse to še povečati. Kaj neki bode cerkvena oblast ukrenila? Nič! Potem seveda je tudi sama kriva, da vera peša. Prevalje.Piše se nam: „\Vindisch, nix deutsch", to je delo našega poslanca orglarja Grafenauerja. Prepir mu je prva skrb, kateri že traja mnogo let v državnem zboru in noče nehati ter ne bode nehal, dokler ne bomo vzeli orožje v roke in nagnali tiste prvaške hujskače, kateri na račun vbogega kmeta komedije špilajo. Res je, te komedije „windi8ch nix deutsch" stanejo strašanski denar; in kdo ga mora plačat ? Vbogi kmet! Vendar se mu pa trosi od strani črnuhov pesek v oči, kaj da.je napravil Grafenauer. Kmetje, dokler boste imeli odvisnega poslanca, kakor je orglar Grafenauer, ne bodete nikdar doživeli časa, da boste reči mogli: zdaj nam je pomagam). Ste videli lansko leto, kako se je Grafenauer potegoval za vas ?Cisto nič, ničesar ni storil za kmeta! On deluje samo za prvaške dohtarje in farje. Priče iz državnega zbora imamo, kateri so zborovalcem očitno povedali, da je poslanec orglar v tistem času spal, ko se je šlo za vprašanje, kako se bo kmetu pomagalo. Njegova sveta dolžnost je bila, da se za koroškega kmeta potegne, kateri živi v narvečji revščini; tega pa on ni storil, ampak zagodili so mu čr-nuhi na ples, in res, plesal je na Kranjsko in ~\ - 5 — ' se je združil s Kranjci, s tistimi, kateri gredo na to, da dobijo dalje časa brez dela na dan plače po 20 kron. Ce se vprašamo in ogledamo vse te kranjske komedije, prišel bo vsak do pameti, da orglar Grafenauer ne zastopa kmeta. On zastopa tistega dohtarja in tiste farje, kateri vam trosijo pesek v oči, da se ne morete ogledati po svetu, kaj se godi in kaj prvaški hujskači hočejo. Nič druzega nočejo prvaki, kakor: kmet ostani tumast, in da bi prišli zopet tisti slabi časi nazaj, da bi dobili črnuhi moč, vbogega kmeta trpinčiti, obešati na gauge, ie ne bo dal berno fajmoštru in kaplanu, na vrh pa še mežnarju. Čudno srce do vbogega kmeta imajo naši fajmoštri, ko so tirjali od kmeta večji davek bernje, kakor se je zgodilo po Breznici, ko kmet ni imel nobenih pridelkov, moral je plačat bernjo v gotovini, in sicer kateri je v poprejšnih letih 5 kron plačal, moral je v času suše in stiske dati 6 kron itd. Ali je to človeško srce? Ne! Take resnice „Mir" ne prinese, ne piše, vendar so pa rogovilili črnuhi v listu črez lireznico tak nesramno laž, kakor jo svet dati ne more. Janez! ostani, poplačaj tvoj dolg, katerega si zapustil s tvojim lažnivim jezikom . . . Iz Sinčevasi se nam poroča: Pred letmi ustanovili so slovenski klerikalci gospodarsko zadrugo v Sinčevasi ter postavili neposredno za kolodvorom veliko skladišče. Ta ustanovitev naj bi Črnuhom lepo bodočnost zasigurila in sicer sna eni strani s tem, da bi se potom zadruge slovenske kmete na prvaško-klerikalne limanice vjelo, na drugi strani pa s tem, da bi se napredni Velikovec uničil. Kakor znano, dobila je ta zadruga od vlade lepo ustanovno podporo, ■vkljub temu, da ima popolnoma politični značaj in da hoče Velikovec izstradati. Vtemeljevalo se je to s tem, da je velikovški »Lagerhaus" političen in da se ga ne potrebuje. V zadnjih letih pa se je ravno nasprotno dokazalo. Da ima Črne skladišče v Sinčivasi politične namene, dokazano je že z nekim člankom v BMiru", v katerem se pravi, da klerikalci brez tega skladišča ne morejo napredovati. Katero skladišče ali „Lagerhaus0 pa je bolj potrebno, to dokazujejo najbolje številke prometa. V Sinčivasi znašal je blagajniški promet leta 1908 257.556 K, v Velikovcu pa 467.644 K. Promet blaga znašal je v Sinčivasi glasom poročila blagajnika Podgorca v „Miru" za 1. 1908 okroglo 81 vagonov, medtem ko je znašal istega leta v Velikovcu 165 vagonov. V Velikovcu se je vkljub dobremu plačilu prinesenih pridelkov vsako leto čisti dobiček izkazal. V Sinčivasi pa so vsled slabega gospodarstva z izgubo končali. Da pa bi ta črni zavod ne poginil, dovolila mu je prijazna vlada letos 3000 K podpore. V dotičnem odloku pa se je tej klerikalni zadrugi jasno naročilo, da naj v bodoče bolje gospodari. Zanimivo je pri itemu, da ima vlada vendar dobro srce za klerikalne ustanovitve, pa če so te še tako slabe in če se v njih še tako neumno ter brezvestno gospodari. Vladina pomoč takim črnim podjetjam seveda tudi ne bode pomagala. In pametni kmetje so tej črni zadrugi že davno hrbet pokazali. Šele. Piše se nam: Velko frsomlingo smo imeli; velko so govorili, a pa resnice prav mav. Brejc, Grafenauer, Gregicov Honsi in njih še več dobro so znali hujskati nas. Ja pa baram vas: kako pa je bilo miglati, da je biv sevšč šolski svet izpojen? Vam vsem je znano, kako so nas moži šolskega sveta poučevali, da nam ni treba našo mladino v šolo pošiljati, kar smo jih tudi ubogali. Šolski svet pa je moral napraviti gvišno še več; od tega nam pa mi'ar 'ej ne vemo, to nam sevšč hospudje tudi pravice ne povejo. Če bi nič ne bili krivega napravili, bi jih tudi ulada spoditi ne mogva. Ta bo ja naboljši vedela, kaj je prav in kaj neprav. Mi pa boga hvalimo, da nas niso zavolj tega šolskega štrajka štrafali. Kaj pa vi gospodarji napravite z hlapcam, če vam ne uboga ? Naprej ga napneste! Vi bi se tudi lepo zahvalili, če bi becirk potem spoznal, da ga morete še zanaprej ohraniti. Ravno taku je tudi z našam šolskam svetam. Nagovorili so vas vse — jez roke nisem vzignil — da morete rekurs zoper vlado napraviti! Prav je! Če bi šolski svet nič krivega ne bil napravil, bi ga vlada tudi kaznovati ne mogla. Tako ima pa vlada gvišno prav; ona ne bo sama sebe zaso-dila. Vidite! Procesa gvinjali ne bomo. Plačati bomo mogli! Kdo od nas pa bo pri tem kaj zaslužu? Brejc, ki bo proces peljal — saj Širni mu je dal oblast, mu se je pošribal. da rekurs napravi. Veste zdaj, zakaj je Brejc v Šele prišu? Da kaj zasluži! Kdo pa bo proces plačal ? Ge-majnda! Kdo pa je to ? To je vsaki, kdor ge-majndeumlog plačuje. To pa še cela gemajnda plačevala ne bo, ampak samo ti, ki se k sevščej šoli slišijo, ti k cerkvi otroke v šolo pošiljajo to so posestniki pri cerkvi, na Ravni in v Šajdi. Posestnikom z vrhnega kota za šolo plačevati čisto nič ni treba, pa tudi pri šoli govoriti nič nimajo ! Zdaj pa poglejte, kdo od Selanov je govoril ? Samo Mličnč, ta ki mu plačati ni treba! če bomo plačati morali, se imamo njemu zahvalili. Ta gospod pa še brati sam ni znal, kar so mu fajmošter zašribali! Vidite, za njega bi bila pa prav šola najbolj treba! Svoje otroke da v Celovec v šolo, našim vbogim otrokom pa je nidičn, da bi se kaj pravega naučili. Zakaj bi pa mi trape imeli ? Seveda, nas hočejo neumne imeti, da nas lažje strižejo ti h'spudi! Kaj pa Močnč, pa Bertlč imata pri naši šoli ? Ar 'ej n'č! Ta dva v borovško gemajndo spadata. Ali sta samo na tepenje v Šele prišla? Drugikrat jim kratko recite — adijo! Zakej nam pa gospodje nič niso povedali, kolko da proces bo koštal ? Da bi se nam ne oči odprle! Ko pa so gospodje sami med seboj bili, tedaj so pa dobro vedeli, kaj bo to koštalo: „če zgubimo kakih 5000 kron" ! Zdaj pa porajtajte, več ko 60 nas ni, ki k sevščej šoli slišimo, kolko bo na enega spadlo! Majhni posestniki bodo 5—6, večji pa še po več kron gemajndeumloga na leto, več za pločati imeli. Pa zlo špot se mi zdi, da mladi učitelj pri frsomlingi so tudi roko vzdignili, na mesto da nas malo poučili. A pa saj vemo zakaj ti vsi tako vkup tiščijo ! Zdaj pa še nekaj T Odkod pa ima gemainda pravico, kakor se sploh govori, za Brejca 50 rajniš na stran djati? Kaj pa je Brejc za nas po pravu ? Še nikoli ni bilo kaj slišati. Ali ste mu pot v Šele plačali ? Tako se z našim denarjem dela! Šribati in brati zna malo kdo od nas. S trapami se pač lahko dela kar hoče. Vidite kako bi bila za nas potrebna 'na šola. Mi jo potrebujemo bolj kakor naše oči v glavi; pa ne take, kakoršne te kranjsši ho-spodi hočejo, da naši otroci veči trapi vn grejo, kakor so notr šli. Na dobra suva, kakoršna je Šmarješka! To bi bila prava za nas! Pomagati si moramo sami, pa ne delati, kar nas v farovžu poučujejo. Bi mogli h'spud postati fajmošter, če bi ne nemško znali ? Če nemška špraha jim ne škoduje ampak nuca, tudi nam in našim otrokom ne bo škodovala, da bi malo nemško znali. Po vsem svetu se moremo potem zmeniti. Na Kranščem tako nič ni za dobiti. Mi pa tudi Kranjci nismo, mi smo Korošci, to ostanemo. Poglejte če fajmošter in maže med nami kaj skrivnega za povedati si imata, jo kaj po nemščem zasekata, mi smo pa trepi. Ali veste zakaj vam je Grafenauer naročil „Štajerca" ne brati? Ker nStajerc" resnico govori, te hospoda pa se resnice bojijo. Enkrat sem bil jaz tudi tak cepc, da sem samo to verjel, kar sem po farovžah slišal, a nŠtajerc" mi je odprl oči in me učil spoznati, kam ti možaki nas vlečejo. Nesreča. V Celovcu je trčil neki avtomobil v voz posestnika Nagele. Posestnikovi hčerki sta padli iz voza; ena je bila težko ranjena. Avtomobil pa je kar naprej divjal. Iz vlaka padel ali skočil je posestnik Joh. Fulil iz Rikarjevasi. Bil je takoj mrtev. Ne ve se, ali je to nesreča ali samomor. Fulil je pred kratkem pogorel. IZ maščevanja. V St. Johann am Pressed je zadri pijanec Markem 5 letnemu sinu svojega lastnega brata nož večkrat v prsi. Nesrečni otrok je nmrl. Baje je morilec to iz maščevanja storil. Pred sodiščem umrl je v Celovcu 70 letni posestnik P. Reithmann. Zadela ga je srčna kap, ko je bil kot priča zaslišan. Svinjar. 40 letni šostar Zltidl iz Zagrica je prišel šele pred kratkem iz ječe, kjer je zaradi posilstva sedel. Zdaj se je zopet zagrešil nad 3—10 letnimi dekletami in so ga zopet zaprli. Poizkušeni umor žene. Zidar Ebner v Waid-mansdorfu je živel ločen od svoje žene. Te dni pa jo je počakal na cesti in je trikrat iz revolverja nanjo ustrelil. K sreči jo ni zadel. Napadalec je pobegnil. Uboj. V Grafenbahu pri Velikovcu je ubil hlapec Woraš svojega gospodarja Leitgeba. Morilec je iz Grebinja doma. Zaprli so ga. 25 let požarnik je g. Franc Faber v Spodnjem Dravogradu. Dobil je zato častno medajlo. Pogorela je šupa posestnika Weinlander v sv. Rupertu, v kateri je bilo čez 4000 q mrve. Zažgal je neki zločinec. -JEVE za 1 krožnik (V. litra) kocke za govejo juho P0 6 h so najboljše! služijo posebno tudi za napravo vkuhane g-oveje juhe: bodi zdrob (Gries), riž, rezanci, tapioka itd., nadalje za omeke in prilcuhe, le te Samo prave z imenom MAGGI in varstveno znamko zvezdo s križcem! ME^ Zagrebška tovarna, tvrdke Henrik Francka sinov, v vsakem 0*1™ novodobno urejena, izdeluje svojo proizvod© izključno le iz najboljših sirovin. V Vaš prid bode, bodete li pri nakupovanju dajali prednost temu izvrstnemu proizvodu pravemu :Franckovem: kavnem pridatku z mlinčkom, iz zagrebške tovarne. «1. Zn»V.YllM.5:»I.V. Tovainifika znamk*. Veliko mamifakturno - trgovino Johann Koss, Celje ^=--v ■ priporočamo zaradi njene solidnosti in nizkih cen najtoplejše. na kolodvorskem prostoru na voglu (Stadt Wien) 170 — 6 — Po svetu. Sleparski oberst. V Kasann (Rusko) bil je oberst Plotnikov na 16 mesece ječe obsojen, ker je poneveril 243.000 rublov denarja. Poštni roparji. V Tiflisu (Rusko) se je zaprlo roparsko bando. Vodja teh roparjev se je skril v železniški poštni voz in prežagal tla ter zmetal na progo več denarnih vreč, katere so sodrngi potem pobrali. Skupno so oropali skoraj 1 milijon rubljov. 8. Izkaz daril: za po toči poškodovanim kmetom. Joh. Ladinik v spodnjem Dravogradu je nabral 7 K 12 h i. s. so darovali: Flor. Žmaucer, 8p. Dravograd Ki-—; Uršula Žmaucer K —'40; Uršula Žmaucer mlajša, Dunaj K 2"—; Jak. Žavec, sp. Dravograd, Ki'—; Martin Koschar K 1—; Štefan Brezovnik K —-'40; G. Waide K —12; G. Svetina K —'10; A. Novak K —'10; nabiralec Ladinik sam K 1'—; istotako je nabral g. Jos. Huss po domače Pauker v Resniku pri Borovljah (Koroško) K 27'— i. s. so darovali: Jos. Hnss K 10—; Jos. Tautscher K 5'—; Tomaž Janz K 5"—; Jos. Orasche K 1—; Martin Paul Ki—; Jakob Singa K 1"—; M. Zausnig KI"—; Simon Valentin K 2 —; Joh. Male Ki-—; Jos. Krassnigg v Svetnivasi na Koroškem je nabral K 3"— i. s. so darovali: N. Partl Ki"—; T. Mortl K 1'— in Jos. Krassnig Ki"—: nadalje so nam še poslali: Martin Konrad, Maribor Ki"—; Andrej Verbe-njak, zgornja Radgona Ki"—; Anton Gruber, Teharje p. Celju, K 2'—; Jos. Mauser, Št. Vid pri Ptuju K T—; M. Turnšek, Griže pri Celju K 2 —; Jernej Unuk, Vongerce Ki"—; Jos. Korošec, istotam K 1"20; Maria Bračič, Brhloga K —20; Al. Repa, Ptujska gora K 2"—; Ferdinand Macher, Rotvajn K 4"—; Anton Kos, istotam K 1"—. Skupno nabrano K 53*52. Spreje izkazanimi svotami pa K 1081*78. Srčna hvala! (Prihodnjič naprej). Loterijske številke. Gradec, dne 18. septembra: 9, 90, 29, 64, 73: Trst, dne 11. septembra: 85, 16, 10, 19, 84. Povodom oirme razpošilja svetoznana trrdka ur Maka* Bahnel na Dunaju, IV., Margarethenstrasse št. 27 27 nov cenik birmskih ur, »zlatnine in srebrnine po najnižjih Tabriških cenah. Dober glas in sedemdesetletni obstanek tvrdKe jamčijo za izvrstno, reelno postrežbo. NaSi cenjeni čitatelji dobijo na naročilo taki cenik x nad 6000 podobama zastonj in franko. 27S gtff Kdor hoče na naše inzerate odgovor, naj priloži vprašalnemu pismu retur-marko. Brer marke ne pošiljamo odgovora. Ostanki (inii) blaga za gospode in dame, nadalje strukov, man-šestra za hlače v dolgosti od 3 m naprej, sortirano za cele obleke F.n komad 6 K do 8 K po povzetju pošlje izdelovalec Antonin Maršik Olešnice hory Orlicke, Češko. Tudi resti od kanafasov, oksfordov, llanelov, pla- vega druka, zefirjev, platna, i. dr. v dolgosti od 3—15 m brez napak in čistobarvno 40 m za 16 K po povzetju. 605 A ko ne, potem glejte da jo dobite. Imamo zelo zanimivo či-tivo ki obsega važne nasvete za bolnike in opozarja zlasti na dobrodelni vpliv galvani-čnega trajnega toka pri najrazličnejših boleznih zistema živcev. Bolniki, ki po raznih poizkusih svojo bolezen za neozdravljivo smatrajo, bodejo gotovo iz te knjižice pomoč in tolažbo dobili. Električno zdravljenje prinaša dostikrat zateljcno pomoč, kjer so kopelji, masaže in medikamenti popolnoma brez uspeha ostali. Proti »plo&ni slabosti živcev, rr\niHiiniim težavam, ] i o manj k ji'j u spanja, utožnusti, neuralgiji. nioUnjn pr. bavljanja. slabosti vseh vrst, pomanjkanju krvi, in raznim ženskim boleznim, se je električno zdravljenje večidel odobrilo. Zahtevajte knjige in pošljemo vam jo radi pod zaprto kuverto brez vsake zaveze 590 gratis in franko. Elektro - terapeutična ordinacija, Dunaj, I., Schwangasse 1, Mezzanin odd. 74. Kupon za brezplačno knHgo: N. spr. 28-/9. 09 elektro-terapeutična ordinacija DUNAJ, I., Schwangasse 1, mezz. odd. 74. Prosim, pošljite mi knjigo: ,,Razpravo o moderni elektrolerapiji" zastonj in franko pod zaprto kuverto. Ime: Prva Prossniška fabrika kmetijskih strojev, parnih in bencinovih motorjev, livarna kovine in železa F. Wichterle, Prossnitz Moravska. 800 delavcev, 90 prvih najvišjih dobitkov. Ustanovljena 1878. Tisočero priznanjevalnih piseat izdeluje mašine za žetev krompirja z 16 vilami. Stroje za rezanico vseh zistemov in velikosti. Nadalje Bencinske garniture za mlatenje od 3 do 1& PS. = Parne garniture za mlatenje od 3 do 12 PS. = jfcJE" Izvrstni patentirani zistem. 1250 garnitur v rabi. Patentirane stroji za setev: ,Montania", polžni zistenj in ,Ideal", šubrad-zistem z zgornjim in spodnjim izsejunjem. Čez 35000 kom. v prometn. Ročni stroji za mlatenje. gepeljni, gepelj-čestilne, mlatilne taašine. čistilni mlini, trierji, orala, valene (Pfliige, Eggen) Greblje za mrvo. mašine (Flachsenknotungsmoschinen), preše za gladko slamo, rez za repo, pnmpe, vozove, vinske preše. Največja garancija, najsolidnejša postrežba,, nizke cene, primerni plačilni pogoji. Ceniki zastt zastonj in franko. iiiuuill J»ugtlji. vrimu y.cinLVUj 111 irttimu. . 1TS£ Uredbe na „Saugg:as" do 100 PS. Najcenejša prometna mot za obrt. Zastopstvo pri F. J. pl. Bachč, Celje. = Jesenski sejem v Gradcu (Grrazer Herbstmesse) 1909 593 od soboto, dne 25. septembra pa do nedelje, dne 3. oktobra. Veliki sejem (samo za veletrgovino). Skladišče vzorcev fabri-kantov in veletržcev za trgovinske zaključke z naprej prodajalci. Razstava in sejem blaga v prostorih „Industriehal!e". Razstava reklamnih stvarij. Edina razstava, zelo zanimiva. Razstava vina in sadja z vinsko poizkušnjo od zveze kmetijskih zadrug.. Poizkušnje trsnih in sadnih vin, sadnih konzerv itd- Razstava govede spodnjoštajerske reje, prirejene od c. kr. štajerske kmetijske družbe. 26. do 28. septembra. Razstava ovce prirejena od c. kr. štajerske kmetijske družbe. 1. do 3. oktobra. Razstave plemskega društva za planinsko sivo živino. Sejem kmetijskih strojev. Zabavni prostor (Prater) v parku „Iodustriehalle". Hipodrom, Kinematograf^ Tobogan, Proga v tunelu, Velpdrom. Razni ..ringel-spili'-. Ponikarusel. Strelišča. Živo kegljanje. Človek-lev „Lionel." Železnica na žico. Majbaum. Vrt brez izhoda i. dr. m. Vodilni zrakoplov amerik. zistema, zidan in predstavljen od Franca. iteuner. ____________ Slavnostna otvoritev 25. septembra, 10. uri dopoldne. Vriskanje in jodlanje na dobitke 26. septembra. Velike vozne na zastavo (Trabwettfahren), 26,, 30. septembra in 3. okt s Boritev na dobitke za mojsterstvo planinskih dežel, razpisana od kluba atletov „Herkules" v Gradcu, 26. in 27. sept.. Ples na dobitke. Pravi štajerski ples in dunajski valček.. 28. septembra. Koroški dan. Pevski nastop moškega pevskega društva. Koroicev v Gradcu. 30. septembra, Splošni koncerti vseh treh združenih vojaških godb. 30. septembra in 3. oktobra. Velikanska iluniinaeija zažgana od Franca Cnno. 1. oktobra. Igra na dobitke z žogo na nogo za potovalni dobitek graškega jesenskega.., sejma. 3. oktobra._______ Koncerti in godbe vsak dan dopoldne in popoldne i. s. godbe graškega, domačega regimenta Leopold n. kralja belgijskega št. 27, koroškega regimenta grofa pl. Kheven- -hiiller št. 7, bozno-bercegovinskega regimenta št. 2, graške zveze muzikov in drugih privatnih godb ter društev, šrameljnov itd. v raznih gostilnah. Vsak dan slavnostne predstave gledališč v Gradcu.. Izredni program v „Orphenmn". Prosti vstop v muzeje in v znameniti „Zeughaus".' Posebni vlaki s prosto vožnjo nazaj glasom objavljenega voznega reda. Vstop v razstavo. in na slavnostni prostor 40 vinarjev. Otroci pod 10. leti prosti. Bloki po 12 kart 4 krone. ----------------- ; Stanovanja za obiskovalce graškega jesenskega sejma.. Zunanji obiskovalci jesenskega sejma se nujno pro1 sijo, da se pravočasno. pismeno na pisarno gostil-ničarske zadruge v Gradcu, . Schmiedgasse 21, , I. nadstr,, obrnejo. ■ Prodam trgovino 'Z mešanim blagom in cinjtno hišo, zelo ugodno, Se S le) •davka prosto. Polrebni kapital 16-20.000 K. Več pove gosp. Franz Petuchnoh, Celje „*um 570 Anker".__________ Učenec m ki je dokončal 14. leto, so -sprejme pri g. M. Koines, mesarija, vojenje mesa in izdelo-■vanjc klobas v Laškem trgu. Krepki učenec m za trgovino z mešanim blagom •se takoj sprejme pri g. T. Bothe, P,ae]e (Kraniclisfeld). Takoj za prodati: Ena zelo dobro idoča gostilna m v Mariboru z lepim vrtom za 18 tisoč kron vknjiženih 8 tisoč kron. Ena nova gostilna z trgovino ob veliki cesti pri veliki farni cerkvi v Slov. Goricah, stane IG tisoč z I1/« orala zemlje, vknjiženih je 12 tisoč, takoj za izplačali 1000 do 2000 kron. Ena popolnoma nova hiša (z dvema frankenspiteoma) z •enim oralom zemlje na Pra-gerskem, 3 minute od kolodvora, stane 5800 kron, vknjiženih je 2400 kron. Zelo elegantna hiša (villaartig, z FrankenSpritcom) 4 sobe, 1 kuhinja, lepi klet, predsoba, studenec in vrt, z >električno razsvetljavo z 5 luči, na Poljčanska postaji, se takoj zavoljo preselitve za 6400 K proda, vknjiženih 2400 K. Vse natančneje Franc Peteline, Zgornja-P)l8kava pri Prager-___________skem.___________ Jflladi trgovski pomoč-moenik in učenec •fie sprejmeta v trgovini z mešanim blagom g. Stjepan Celeč, Pregrada. 549 Velika hiša 63i -ia prodat: v Globokem št. 15 p. bmarje pri Jelšah, 8 orale .zemlje, sadno drevje z vsem, lepa lega. Kdor zeli kupiti, naj se oglasi pri lastniku Jakob Slump!', Laški trg. Malo posestvo z gostilno se po ceni proda, 5 .jonov dobre rodovitne zemlje; posestvo stoji v Globokem št. 13 pri Makolah. ' Kdor želi •kupili, oglasi naj se v gostilni v Globokem, eno uro od Pelican. 571 Sodi št? brez madeža, vino-zelcni. hrastovi, po 5—600 litrov in 30 -do 80 hektolitrov, se oddajo S vinarjev pri litru pri g. Hans (jedliczka, Ormož. Marljiv polir 576 vseh strot stavbinskih del popolnoma zmožen, 32 let star, oženjen in vešč tujih jezikov, prosi do 1. oktobra primerne službe. Ponudbe pod, „Ph. J. 77" na upravništvo „StajercaM. Učenec &« se sprejme s primerno šolsko izobrazbo v. trgovino z meša-. nim blagom, nekaj nemškega potrebno, pri g. Alois Reich, šlacunar, Halbenrain blizu Radgone._______ Nove in rabljene sode za transport, kakor za skladišče ima in oddaja po ceni ■los. Murschetz. Ptnj. 60t Malo posestvo 688 z lepo, zidano hišo, gospodarskim poslopjem, za gostilno in trgovino z mešanim blagom ter začetnika zelo primerno, se po ceni proda. Naslov pove upravništvo .Štajerca". Dekla za vse, m ki pa nima svinj in krav fu- trati, ki je pridna in delavna, se sprejme pri g. Jeglitseh, Račje (Kranichsfeldl. Vinlčar 592 se išče za 1. novembra za amerikanske gorice, pridni delavec, pod dobrimi pogoji. Želi se predslavljenje. Naslov P. Kirlrriti, trgov:na „zur ________Blene" Celje.________ Krojaški mojster bi postal rad v kakšnem trgu ali malem mestu somostojen in vstopi tudi pri kakšnem trgovcu. Dopise do 29. septembra t. t. na upravništvo _________.Štajerca". 597 Krepki, solidni 595 B3ET" hišni hlapec se išče v hotelu Osterberger __________v Ptuju._________ Kovaški učenec 59i se sprejme v podkovarski in kolarski delavnici gosp. Fraiiz I.iegl. Celovec, liahnhofgasse. Krepki učenec 598 se takoj sprejme v pekariji g. Jakob Zgonr. Judendorf-Sec-graben pri Leobnu. Potni denar se povrne. Resna ženitna ponudba Obrtnik, medičar in svečar, 28 let star, želi znanja, z izobraženo gospodično ali vdovo, ki je brez otrok, v starosti od 25—45 let z večjim premoženjem, zna slovenski in nemški jezik. Tajnost zajamčena. Samo resne ponudbe spriloženo fotografijo naj se pošljejo pod naslovom , Samec' na uprav-ništvo ..Štajerca". 596 Učenec 58° se takoj sprejme, veSč nemškega in slovenskega jezika iz dobre hiše v trgovino A. Gatsch, Kostanjevica (Uod-strass) Dolenjako.______ Trgovski učenec579 nemškega in slovenskega jezika zmožen, kateri se je že naj-manje eno leto učil in ki se pri prodaji manufakturnega blaga precej razume, se sprejme takoj pod ugodnimi pogoji v trgovini mešanega blaga J. Savwky, Ro^aška-Slatina. št;i-__________jersko, Kuharica 5" se takoj sprejme pri g. Frani Schostentsch v št. Vidu pri Ptuju. Hlapec Jos.Kasimir JBL trgovina s špecerijo, barvami in z mešanim blagom fHgr* Znano je •da se vse rezano blago, gotovo perilo, moške, ženske in otroške obleke, odeje za postelj, koene za konje, kravate, inoderce, pase, dežnike, Jiiger-.perilo, nogavice, robce itd. najbolje in najceneje kupi P" WESSIAK, Maribor Draugasse 4 ali Domgasie 2. Varstvena marka „Aak«r* Liniment Caspici c&Kjp. »•domestrle za taffi- wiStor-pato-tmpBtler "See j« nuo kot »aptlJa)o*«, Itvratae In bsleiln« uktnajaj««« mdstre pri irtnlalraja itd. Dobi se v T*ih apoteah po 80 h, HO is K 2-—. Pri nkaiu tega f-riljiitirjcMft domačefa •radcrra maj m paai aa originate ateklenio* t tlatljah z naao Tantvano loaank* »Anker*, potom se d«fci pristso t« sredstvo. Bp, Uchtff-jm potoka „iktti In" v Prafl, Elisabetatr. 5t. { bov. Raipoiitja. s« vsak dna. 690 za vožnjo oženjen, proti prostemu stanovanju in navadni dnevni plači se sprejme. Več se izve pri 601, Zlato na obroke! Vsakdo, kdor vpošlje K 14 — dobi takoj krasno, pravo srebrno uro, 2 pokrova, s 5 letno garancijo in 14 karatno zlato verižico, moderna facon. 56 gramov težka, uradno puncirana, za K 150'— na obroke po ugodnih naših pogojih,-samo K f •— na mesec, za in dame. Prvo svoto se dvigne tudi lahko po povzetju. trgovina s špecerijo, barvami in z mešanim blagom nasproti W.Sirk'sNfl. in flIijalka nasproti minoritske cerkve -=et PTUJU^- priporoča svojo bogato zalogo najfinejše surove in žgane kave, ruski čaj, kognak, rum, slivovka, najfinejše kandite, župne kocke, mineralne vode, najfinejše namizno olje, bučno olje, jesihova esenoa in za izdelovanje žganja itd. Semena za vrt, polje in travnik, stelja iz šote, najboljša stelja, klajno apno, Lukulas, najboljša svinjska krma. 86 567 Ogrska industrija ur Ujbanya štev. 265 (Ogrsko). 602 V Mariboru *^Pi Draugasse 4 pri Adolfu VVessiak se kupuje znano dobro in ceno: stofe za moške in žemke, obleke platno, barhent, plavi drnk, pprilne Stofe, e»jge za hlače, perila za postelj, odeje za postelj, konjske koene, gotovo moško, žensko in otroško perilo in obleke vseh vrst, Jager-serilo, kravate, modeme, pase, nogavice, robce za na glave, žepne robce itd. BKr Kdor kupi enkrat, ostane zvest! *3| 583 Vinogradniško posestvo v Halozah z hišo, viničarskim in gospodarskim poslopjem, popolnoma arondirano, se takoj po ceni proda. Več se izve pri upravništvn ,&tajerca'. SJtS Štiri tedne na poiskušnjo in ogled razpošiljam svoja kolesa (bicikle) proti povzetju. . Deli koles čudovito ceno in dobro. Cenik s sli-ijkarhi franko! Franz DUŠEK, tovarna koles, Opočno Nr. 103 a. d. Staatsbahn. Bohmen. 46 Ljudska kopelj mestnega kopališča v Ptuju. Čas za kopanje: na delavnikih od 12. ure do 2. ure popoldne (blagajna je od 12. do 1 ore zaprta); na nedeljah in praznikih od 11. do 12. ure opoludne. 1 kopelj z vročim zrakom, paro ali Bbrausebad" z rjuho K —"60; postrežba K —*10. Prodaja naturnih vin 1908 I. terrano krepko rdeče vino.......... K 28'— 1908 „ vino »Schiller" zrelo za točenje........ „ 32 — 1908 „ belo namizno vino Silvunec-riboki....... „ 36"— 1908 „ namizno vino rizling............. „ 40*— stara, fina namizna vina po............. „ £$■— 1908 I. Lissa rdeče, medicinalno, krvno vino..... „ 56"— pri 100 litrih proda iz vinske kleti v poslopju velike Čparkase Otto KUSTER, Celje, s Oznanilo! Odeje za postijo. K 4, 4.80, 6, 7, 9. Flanelne odeje K 2.40, 3.20. 4. Konjski koeni K 2.40, 4, 5, 8, 10. Rjuhe K 1.80, 2— 2.40, 3. Kapeudekue K 3.20, 4. „tJberzug'- za blazine 60 h, 70, 80, 1 K. „Fe«ler-rippen' za blazine 50 h, 70, 1 K. „t)berzug" za tuhne K 3, 3.60, 4. „Federrippen" za tuhne K 3, 4, 4.40. Strozaki K 1.80, 2, 220, 3. Perje za postelj 4 kg K 3, 4, 5. Daune 1 kg K 10. Obrisalniki (hantle) h 30, 40, 50, 60 p. kom. Servijete h 12, 20 p. kom. Obrisalniki za glažeh h 30, 40, 50 p. kom. Prti za ribanje h 24, 30 p. kom. Beli namizni prti K 1.10, 1 60, 2, 2.40, 3. Barvani namizni prti K 1, 1.40, 1.80, 3.20. Garniture za postelj K 10, 13, 15, 20. — /A-iisko. moško in otroško perilo vseh vrst v največji izberi. Lastna delavnica krojaštva, kjer se delajo obleke po meri. Najsolidnejša postrežba. Najnižje 582 Adolf Wessiak, Maribor, Draugasse štev. 4. Pozor, gospodje in gospodične! V svoji lekarniški praksi, ki jo izvršujem že vec nego 30 let, se mi je posrečilo iznajti najboljše sredstvo za rast las in proti njih izpadanju — KAPILOR št. 2. Povzroča, da postanejo lasje dolgi in gosti, odstranja pra-haj in vsako kožno bolezen na glavi. Naročila naj bi si ga vsaka družina. Imam premnogo zabvalnic in priznanic- Stane poštnine prosto na vsako pošto lonček 3 K 60, 2 lončka 5 K. Naroča naj se samo od mene pod naslovom PETER JURIŠIČ Pridni, zanesljivi lekarnar v Pakracu štev. 200 v Slavonyi. 87 konjski hlapec ITop] XTaQTlPP ijaž) se takoj sprejme pri XVC1/1 X JLVCtO jJOA (kučijaž) se takoj sprejme pri g. Max Straschill na Bregu pri Ptuju. trgovina zmeianlm blagom in zaloga smodnika 585 PTUJ Meščanska parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je nova parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi, itd. po zahtevi takoj raz- žaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in spahati i. t. d. priporoča svojo bogato zalogo špecerijskega blaga, nadalje smodnika za lov in razstrelite, cindžnore ter predmete municije za lov kakor patrone, kapseljne, šrot itd., nadalje glavno svojo zalogo v umetnem gnoju za travnike, njive in vinograde i. s. Tomažova moka, kajnit, kalijeva sol itd., nadalje krmilna slama prešana, raffiabast in bakreni vitrijel itd. po najnižjih cenah. 92 C G Vinogradniška z: zzzzzzadrnp (Weinbaugenossenschaft), r. z. z neom. z. v — PTUJU — priporoča uljudno nakup v sodcih od 56 litrov naprej: 1908. haloška in zavrčka natnrna vina po ceni od K 32'— do K 50'— pri hektolitru. Sortna vina, cene po kakovosti in natnrna vina prejšnih letnikov najboljše in srednje kvalitete po pri-*** mernih cenah. Vinske preše, sadne preše z zboljSanim „doppeldruck- werkom- za ročni promet, se zaprejo z rigelni, grozdni mlini, grozdni reblerji, sadni mlini v najnovej§i, najudatnejSi konstrukciji izborne vrste ter miline za pripravo krme, hekslerji, rez za repa, šrotm mlini, dempferji za krmo, ge-peljoi, vorgelege iz fabnke poljedelskih maflip in gisarije železja Franz EISEVSCniMMKL & Coinp , liaadnitz a/E. Glavna prodajalna pisarna Franz MELIGKAR, Rudolf B&CHER — Dunaj 1112, Liivvengasse 37. = Natančni ceniki zastonj in franko. Išče se solidne zastopnike in naprpj-prodajnlee. 339 '.'.Pozor!! za vinsko trgatev 1909. Večjo množino zelenih Štartisiskill SOdOV Drez napak odda od 40 do 44 kron Kari Kržižek v Maribora, Burggasse 8. 490 Hans Wouk veletrgovina z mešanim blagom, vinom in žganjem Fabrika kmetskib. in vinogradniških mašin k Dangl's nasled. y Hrt (Štajersko) v Poličanih priporoča p. t. občinstvu svojo bogato zalogo izbomega špecerijskega blaga, kakor fine parne moke, vinberle, cibebe, kave, masti, jedilno olje, petrolej itd. kakor tudi zalogo mannfaktnrnega blaga, štofi, druki, platno itd. priporoča najnovejše vitale mlatilne stroje, stroje za rezanje krme, šrot-mline, za rezanje repe, re-bler_ za koruzo, sesalnice za gnojnico, trijerje, stroje za mah, grablje za mrvo, ročne grablje (Handschlepp-und Pferdelieurechen) za mrvo obračati, stroj za košnjo trave in žitja, najnovejše gleisdorfske sadne mline v kamenitih valčkih zacinane. hidravlične preše, preše za sadje in vino. (Orig. Oberdruck Differenzial Hebelpresswerke) patent „Dučhscher", dajo največ tekočine, se dobijo le pri meni. Angleške nože (Gusstahl), rezervne dele, prodaja mašin na čas in garancijo. <— Cenik zastonj in franko. 14 žitje, jajca, maslo in poljske pridelke. Nakup jn prodaja dobra pristna natnrna vina en gros in dobro pravo žganje en gros in en detail. ________________________________________________________80 »^vpuskc! Lancaster od K 26 —, flobert-puške od K 850, pištole od K 2, samokresi od 5"—. Popravljanje po ceni. Cenik s slikami franke. F. Dušek, Opočno št 104 a. d. Staatgbahn. Bfthmati. Franc Matheis CgvIig! veletržcev Brežicah C* veletržcev Brežicah kupi in plača vsako množino lepih .suhih, belih, tenko rezanih gob, jurja ali glive po najvišji ceni. Ravno tako kupi Matheis vsako množino drugih deželnih pridelkov, kakor: pšenico, oves, vsakovrsten fižol, bučne koščice, orehe, Šiške ali knoper po ntijvišji ceni. Matheis priporoča tudi svojo obilno zalogo najboljše vrste manufakturne robe, špecerije, vsakovrstnega železa, usnja, stekla, porcelana, cementa, traver-sov, železnih vodnjakov, poljedelskih strojev, kakor: mlatil nice, čistilnice, slamorezce, repo-rezec, sadno in vinske preše, brane, pluge i. t. d. 552 Priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih obuval, kakor moških, ženskih in otročjih čevelj domačega in tovarniškega dela po vsakovrstni ceni. Vse to se dobi in kupi pri gospodu Iv&n Berna, Gospodska ulica št. 6 v Celju. 321 Višnjev soifc (Weichselsaft) vkuhan z najfinejšim cukrom, ki daje s sodavico ali vodo iz studenca krasno pijačo priporoča MAX STRASCHILL trgovina z žganjem, Ptuj, Floranigaspo ytateri xelij'o dobro, po evni in txtrttesl/ivo-potovali na/st? oiinufo j v ijulJ/aiU L/iolodlicv.s/ic uMco26.,^A ^atuMjrs/nai^o/asniUx ikj/c selrcyilarrwA Pozor! Pozorl Slavonska biljevina zelišč — ter se izvrstno in z najboljšim uspehom vpo-rablja proti zastarelemu kašlju — bolib v prsih, — prehla-jenju v grlu, hiipa-vosti, težkem dihanju, astmi — pljučnem Itataru, suhem kašlju, tuberkulozi itd. itd. Delovanje izborno, vspeh siguren. Cona je franko na vsako pošto za 2 steklenici 3 K 40 vin., 4 steklenice 5 K 80 vin., po povzetju ali če se pošlje denar naprej. — Manj kot 2 steklenici «e ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od: P. Jurišiča, lekarnarja v Pakracu it. 200 (Slavonija.) Birmska darila! Prave srebrne - remontoar ure z srebrno verižico in priveskom, c. kr. puncirane z usnjenim futera- lom. Vse skupaj kron 10*— 3 letna pismena garancija, pošilja se po povzetju. Prva in največja zaloga ar Maks Bohnel, Dunaj IV. Margaretenstrasse 27/27. ,,Roskopf" ura iz nikclna K 3-—. Srebrna K 7"—. K 18—. Zlate ure K 18 —. Zlate verižice K 20—. Zlati prstani K 5—. Ura na nihalo K 7 —. Budilnica K 2'—. Zahtevajte moj veliki cenik z nad 5000 podobami, ki se vsakemu na zahtevanje vpošljo zastonj in franko. 271 Najboljša pemska razprodaja! Ceno perje za postelj! 1 kg. »ivlh Slišanih 2 K; boljših 2 K 40 h; na pel belih 2 K 80 h; belih * K; belih mehkih 6 K 10 h: 1 kg. najfinejših, sneiene-belih, Slišanih 6 K 40 h, 8 K j 1 kg. flauma (Dau-nen) sivega 6 K, 7 K; belega 10 K; najfinejši prsni 12 K. Ako se vzame 6 K, potem franko. «SB- Goteee postelja "jtog iz krepkega, rdečega, plavega, belega ali rumenega nankinga, 1 tnhent, 180 cm. dolg, 116 cm. Širok, z 2 glavnima blazinama, vsaka 80 cm. dolga, 68 cm. Široka, napolnjene z novim, sivini, trajnim in flavmastim perjem za postelje 16 K; pel-daane 20 K; dame 24 K; posamezni tnhenti 10 K, 1* K, 14 K, 16 K; ? lavne blazine 3 K, 3 K 50, 4 K. Se posije po povzetju od 2 K naprej franko. Izmenjava ali vrnitev franko dovoljena, Kar ne dopada denar nazaj. S. Benisch, Deschenitz Nr. 716, Bohmerwald. Cenik gratis in franko. Hranilno in posojilno drnštvo v Celju g. zadr. z neom. zav. CELJE, .«9* v velikem poslopja nemške šparkase nasproti kolodvoru prevzame 2 O hranilne vloge proti dnevno obrestevanje (od dneva vložbe d« dneva dviguenja). Rentni davek piača zavod. Dovoli kredit i. 8.: hipotekami kredit po 5V.7., kredit z jamstvom proti menici ali dolžemu listu po 6%, k o n t o k o r e h t - k r e d i t po 67.. -^ ,. -ffVoetetofrlSfao. Izdajatelj in odgovorni urednik: Kari Linhart. Tiskal: W. Blanks v Ptuju.