Številka 162. Trst v sredo 14. junija 1905 Tečaj XXX. •■r Izhaja vs&kl dam. rj tadajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konaorcij lista „Edinost**. — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti it. iS. PoStno-hranilnlčnl račun St. 652.841. Uradna m. Ja- Rosico - japonsfca vojna. (Brzojavne vesti). Z bojišča v Mandmoriji TOKIU 13. (Reutsrjev biro). I rif 'avka por >č«, da bo dne 10 t. pome: pregnali Ruse is štirih pjzicij Nova vojna iadija. PETROGRAD 13. \ t lovih delavn ca h spustili z» oa oe »D jbrovolek«. Akcija o miru. WASHINGTON 13. Roosevelt je vče-ra) pre el odgovor Rusije, v katerem ista ii-javlja, da je pripravljena imenovati pooblaščence, ki bodo a pooblaščenci Japonske rac pravljali o sklepa mira. RIM 13. »Tribuna« poroča : Italijanska vlada je odposlala italijanskemu poslaniku navodila, glasom katerih naj kolikor možno p d pira rmsko-japonske rasprave glede sklepa ■i ru. LONDON 13. Kakor so is Tokija sporočili »Dai!j Telegraphu«, se je včeraj v palači cesarjevi in prinčev vrš io važno posvetovanje, katerega se je udelež 1 maršal Jima^ata, Itsuhito, ministarski predsednik, minister vnan h stvar, vojni minister in nister vojne morner ca, nadalje nad 40 letnikov vojske in mornarice ter številni i »t jais ceniki. Kakor poroča list, je japon--Ko čaaop e e na ž^ljo oblastnj v svojih iz-sjaoj h jako varčno. Japonska podaja sedaj - ajen iigled naroda, ki premaguje sam s^t*. LONDON 13. »Morniog Poste poroča iz \Vasbingtona od 12. t. m. : Pogajanja glede kraja in Čass, kje in kedaj da ae imajo sestati pooblaščenci Japonske in Rusije, vodita ztst pnika Rusije in Japonske v \\ a alungtoDU. Predsedn k Rjosevelt baje posreduje. \VASHINGTON 13. (Reuterjev bira.) Kinki pedanik gr f Cassini je pr> drugi keo+erenci s predsednikom Roossveltom od-p a.al v Pariz poročilo o japonskem mnenju gi'de krsja, kjer naj b; se seatah pcob a--čenc;. Kakor §e govor, je Rusija že neefi-cijelno camignila, da bo kraj, ki ga je Japon&sa izvolila, carju všeč. Nizozemski odposlanec je imd včeraj ni ruskem poslaništvu rarg vor z grofom Cas&inijem. Iz tega ( eklepajo, da namerava Rus ja predložiti Haag kakor mest , kjer n*j bi se vriila pogajanja. Kakor se sliši, je grtf C^ssini predložil najprej Pariz, japoaaki odposlanec pa Ć fu kakor kraj za po^ajinja. Sodi se, da bo grof Ito vod tej japonskih m pcelanik Nelidov voditelj ruskih zastopnikov. Dogodki V Rusiji. « hiSijeina prtd-itova v c riusu Sshumann dne PETROGRAD 13. Ka*or poreča vladni 19 u dovrši m n.sterski h vet v nekaterih dneh lisrr pos»'etovan'o o :hh v redu ca narodno Nadvojvoda Fran Ferdinand. DUNAJ 13 Nadvojvoda Fran Ferdi- zastopstvo ter prične potem v po lr<.b losti, nand je danes vsprejel predsedniško betani-razpravljati o načrtu Baligioa. škega kongresa ter si je nopoludne rezgledal PETROGRAD 13. (Pttr. brz. egant.) boianiško razitfvo v Sel oabrunnu. Načrt glede Bkl.canja narodn h zsst »pnikov pride pred posebno komisijo, ko bo minister-ski svet dovršil o njem svoje posvetovanje, nedeljo ao v Pu- Tega posvetovanja se bado udeležili izvoljeni morje križarja zasopniki zemstev in met-1. Naredno zastop- | eewftV. stvo me bo sklicano sedaj, kakor ee je za htevalr. Ko bo ministeraki avet dovršil svoje poevtt3vanje o načrtu in ko bo ati odobren od oarja, bo pri občen s posebnim mamfastom ali pa ukazom, naslovljenim na senat. Volitve se bodo vrš le poleti. Državni zbor bo sklican na jesen. Dopolnilna volitev. BUDIMPEŠTA 13. V \olilnem okraju To'io-Serebes je bil drnis soglasno izvoljen državnim poslancem disiden*, gref Em 1 De - P O D \j ISTEK. ras Brzojavne vesti. f Nadvojvoda Josip. REKA 13. Nadvojvoda Josip je vč raj popoludne okolu 5. ure zaspal. Po noči so poročali poetrežniki, dm se je stanje bolnikovo poslabšalo. Nadvojvodinjm Klotilda in obe njeni h5eri E.iza bet i in Dorotejm, katere bivajo že dlje časa na R)ki, ao se nemudoma podale k bolniku. Telefonirali so telesnemu zdravniku dru. Kiseljaku, naj poskuša z oživilaimi sredstvi, kar je pa bilo brez vdpehs. Po oveurni agoniji je nadvojvoda okolo 6. ure 25 min. zjutraj za otrpnenjem srca umrl. Na vsa javna in konzularna po slop a so bile raaobešens zastave in vse ladije v luki ao razobesile zastave na pol droga. Preden je neBtopila emrt, je bil o tem brzojavnim pct>m obveščan cesar, potem so brzojaviii nad/ojim rojakom s Rialta u domislila doklišse sramežljive st', aiti svoje nemarne obleke, ampak poklonila se je posebno ljubeenjivestjo in je v nasmi-haaju pokazala svoje bele zobiče. — Stopi, s gnore, v n. šo hiŠ3. Mojemu bratu bo posebno ljub ta obisk vrednega rojaka. Oprosti, ker sem te toliko izpraše~ vala izza vrat. Takov kraj je tu, na ljudi Baron Fejervary. BUDIMPEŠTA 13. »Ogrski biroc poroča z Dunaja: Baron Fejervarj, ki je bil včeraj popoludne v družbi Mvojega zeta, skupnega fiaančnega ministra barona Buriaoa, de ne zapusti danea Dunaja. Zopet potres ▼ Skadra. CETINJE 13. V minoli noči je bilo čuti pet potrean h sunkov. Danea ob 8. uri zjutraj ee je vsled močnega potresa zrnšilo pet obokov v skadarskem bazaru ; tudi drugače je potres provzročil veliko škode. Podzemeljsko bobnenje nadaljnje. Španski kralj. SAN SEBASTIAN 13. Kralj Alfonz je odpotoval ob ovacijah prebivalstva. MADRID 13. Kralj Alfonz je danes predpoludne dospel semkaj. Prebivalet o ga je z navdušenjem vnprejelo. Perzijski šah. PODWOLOCZY3K A 13. Perzijski šah je danes ob 12. uri opoludne pasiral mesto. Zadušnica. BEROLIN 13. Danes predpoludne je bila v cerkvi sv. Hedvige zadušnica za pok. kneza Laopclda H^henzollernskega. Sprememba v franeozkem ministerstvu. PARIZ 13. G )vori se, da namerava Rouvier ponuditi listnico ministerstva za vnanje stvari senatorju Frcvoinetu. Deset delavcev zgorelo. DIRSCHAU (Prusko) 13. V Velikem Montavu, okrožje Marienburg, je danes zjutraj v neki baraki za delavce izbruhnil ogenj. Pogreša se 10 delaveev, najbrž so \si zgoreli. Do sedaj so izvlekli iz pogor.šča 3 mrliče. Sedem delavcev, ki so težko poškodovani, so odvedli v tukajšnjo bo n šaicj. Predsednik Loubet. PARIZ 13. Pre ieednik Lcubet je vsprejel danrs fratc^zko odposlanstvo, ki je bilo na poročnih Bvečanost h v Barolinu ter vojaškega ateščja podpolkovnika Hugo, ki je bil odpralanets u pti ieljen »Echo de Parisc javlja, da se je predsednik Loubet v tiplih besodah zahvalil ge Deralu La Crtix, ki je tako dostojno zasto> pal francrzTo vlado ter je izrfz'1 svoje veselje nad vsprejeoaom odposlanstva od strani cesarja Viljema in cesarske rodbine. Tudi ministerski predsednik Rouvier je vsprejel generala La Croix, ki mu je poročal o v sprejemu. Maroko. PARIZ 13. »Agence Havas« poroča iz Tangerja od 11, t. m. : Podkonzul angležki, avstro ogrski in daaski v Masaganu je bil dne o. t. m. od Arabcev ukraden in potem umorjen. Žtoa ptdkotzula, kije bila tudi napadena, je težko raojeca. Zastopnika avstro-ogrski in angležki sta se pri sultanu pritožila. Morilci bo ubežali. LONDON 13. Kakor poroča londonski »Daily Chronicle« iz Tangerja, je b 1 v ne-daljo timkaj ustreljen zastopnik Raisulija. Raisuli odpošlje drugega pooblaščenca v Masagan, da ujame morilca podkoosula, katerega bo Arabci okradli in umorili. — A »i s: siznore sestra vrednega medika ? jo vprašal Badoer radovedno ter pogledal to lepo žensko začudeno od glave do pet?. Signora Lukrecija je li ? Črno oko žatske je ziblisnilo kakor da bi strela švignila iz d j epa. — A, od kodi veš ti moje ime, tor Badoer. — E vidiš, signora, da gre tvoj glas po svetu tja do Rialta. — Pojva k bratu, signore, je rekla Lu-krecija na kratko, ošinivši ptujca iz pod očesa. — Trgovec je krenil po temnem hodniku za Lukrecijo, ki je pacno zapria vrata. Slednjič sta iz šla oba na malo, dovolj nečisto dvorišč?, ca katerem je bil tik starinskega mestnega -^idu vrtič, ograjen s črnimi latami. V sredi je slalo jab lko tu pa tam bezgov in roiin grm, v ozadju ob zidu se je vapenjal bršljan, a po lehah je bilo zasajeno razno rastlinje, ki je je šor Cavagnoli gojil za svojo zdravniško porabo. Sadaj je stal zdravnik ravno sredi vrta, imajoSi na sebi samo razga- Med Italijani in Slovani. i. Marsikdo bo zmajeval z glavo in nas ne bo mogel umeti, kako da začenjamo z raz-motrivanji Lake vsebine ravno sedaj, ko Brno mogli beležiti na italijanski strani calo vrsto pojavov, enuncijacij, rtflekBij in pozitivnih dogodkov, ki nam v lapidarnem slogu govore jednostavno suho resnico, da je spora-zumljenje med tami in Italijani Primorja n e m o ž n o. In vendar pišemo ravno sedaj zopet ta razmotrivanja, ker tudi ob vprašanju miru ali pa vsaj bolj civiliziranih oblik narodnega boja me J nami in našimi sode ž lani italijanske narodnosti izhajamo z g'edišča, da treba ločevati stvar od oseb, da je ideja jedno, drugo pa OBebe, ki jej bIužjo, oziroma jo — zlorabljajo !! O ne, mi si ne zatišcemo očes pred realnostjo, pred tem, kar je in kar obstoji, in b čemsr treba torej računati kakor z reelnim faktorjem, ki določilno poseza v ob3toj€Če razmere ter daja direktivo dogodkom. Skušnje, ki jih doživljamo dan na d^n in na vseh koncih in krajih, v vseh panogah javnega življenja, bodi na kulturelnom, bodi narodno-političnem, bodi na gospodarskem polju — te vsakdanje skušnje nam govore, da bi bila prava blaznost, ako bi se le za hip udajali misli, da bi paktiranje se sedanjo generacijo političnih voditeljev na strani primorskih Italijanov moglo privesti do kakega takega rezultata, ki bi bil sploh združljiv z našim narodnim dostojanstvom in da ne bi križal pogojev za naš narodni obstanek in našo boaoč-nost! Na to stran vlada torej popolna jasnost — sicer jasnoBt, ki nam ne odpira vesele perspektive v dogledno bodočnost, ali vendar jasnost v položaju. V tem pogledu vlada menda popolno soglas;e na naši Btran;. lival svoje zdravniške gojenke tako živo, da je moral sedaj pa sedaj postajati ter si z rokavom brisati pot s čela. Ko je čul, da nekdo stopa v hišo z Lu-krecijo, je stavil škropilnico na stran, obrnil glavo, in razširil o^i, da bi videl, kdo je. i Lukrecija "je pokazala trgovcu s prstom pot na vrt in rekla : — Tu je brat! Zatem je odprla vratca ograje, pustila došleca na vrt in hodila takoj za njim. — Giacomo ! tu ti je rojak na obisku, je nadaljevala Lukrecija, spustivša se na dolgo klop, ki je stala pod jabolkom t9r je jela motriti ptujca radovednim očesom. Cavagnoli je raz7alil Bvoji očesi fce na širše ter nategnil nosnice, videči pred seboj povsem ptuj obraz. Dotaknil ee je z dvema prstoma svoje zamazane svilene kapice ter pokimal najprej z glavo, potem umaknil trebuh, s čemer je menda hotel označiti poklon. Ali rekel ni ničesar. (Pride še.) treba paziti ia sedeti na svojem za ključem. < ljeno srajco in črne suknene hlače, ter je za- Gotovo ga ni človeka med nami, ki bi mislil na pomirjenje ali vsaj ublaženje bojev, dokler bodo vcdili p?Iit ko Italijanov m^žjet kater m je ravno boj proti nam zadetek in konec modre sti in — italijanskega patrijo-tiems. Mir, oziroma modne vivendi med Italijani in Slovani v primorskih pokrajinah je torej vprašanje precej daljne bodočnosti. To vprašanje ni in ne bo še dolgo ektuelno in raspravljanje o podlagah za sporazumljenje je k večerna akademičnega pomena. Vzrok temu smo že naglasili. Ta vzrok je sedanja generacija voditeljev italijanske oficijelne po litike. In namen tem izvajanjem je ravno, da pojasnimo to dejstvo. vidno nemadjarske narodnosti na Ogrskem, ki bi — v slučaju, da Ogrska postane samostojna — iz veliko večih in veljavnejih razlogov strem le po odtrganju od Ogrske, nego pa Norvežka od Švedske. Za nemadjarske narodnosti na Ogrskem bi bila prava nebesa, ako bi v zvezi z Ogrsko uživale tisto mero svobode — narodne, politične in tudi osebne — ki so jo Norvežani uživali v zvezi b Švedsko. S tem pa nikakor nečemo obsojati tega, kar so storili Norvežani, ampak konstatovati smo hoteli, kolika drznost je te, ako porabljajo Madjari tudi to priliko, da se inscenirajo pred svetom kakor zaš?itniki politične in narodae svobode narodom. Zastonj se torej Madjari usiljujejo na straa narodov, ki se borč ca svobodo, kajti njihovo mesto je v vrsti narodov — tlačiteljev in preganjalcev svobode. f Nadvojvoda Josip. Nadvojvoda Josip Karol Ludovik je bil sin nadvojvode Josipa, ki je bil 52 let ogrski palatin. Z dvanajstim letom je nadvojvoda Josip prišel kakor kadet v husarski polk št. 12. Leta 1853. je bil že major v polku dragoncev šl. 3. Lata 1855. je postal polkovnik, leta 1860. generalni major in leta 1866. Be je kakor brigadir udeležil vojne na Češkem ter je bil po dovršeni vojni imenovan fdldmarsallajteaantom. Lato pozneje je postal viši poveljnik tedaj na novo ustanovljene ogrske deželno brambe, za katero se je po-sebno zanimal. Leta 1874. je bil nadvojvoda Josip imenovan generalom konjaništva. Toda nadvojvoda se je bavil tudi b poljedelstvom. Nekatera njegova posestva na Ogrskem služijo kakor vzor poljedelstva. Od leta 1864. je bil nadvojvoda poročen s princesinjo Klotildo Saksen-koburg-gotaško. Is t°ga zakona sta se rodila dva sina in štiri hčere. En sin in ena hči sta umrla pred očetum. Nadvojvoda Joaip je bolehal dlje časa, a je včakal 72 let. Drobne politične vesti. Francija in Rusija. Iz Rennesa poročajo, da je 11. t. m. imel tamkaj ministar za trgovino govor, v katerem je omenjal tudi zveza z Rusijo ter rekel : Mi ne smemo zapustiti našega zaveznika vkljub njegovemu položaju. Francija ni agresivna ; obdržali mora pa med velesilami svoje mesto ter tudi v bodoče svetiti z bakljo svobode. Domače vesti. Domžalski dogodki t obč. sveto ljubljanskem. Omen li smo že, da ee je ni i lepi nagovor župana cdzval občinski svetovalec dr. T r i 1 1 e r. Ta govor nam je posebno ugajal po svoji iezkosti in odloč* nosti. Markpntceji odstavki v tem govoru so bili : Z atem, vladajoči v deželi kranjski, skrbi da se ob takih prilikah (kakoršen je bil j nemški napad v Domžalah) rarglašajo Slo i venci kakor barbari, ki 83 dobri k večemu za pilote nemškemu mostu do Adrije. Ta se imenuje dandanes — avstrijska politika ! Vzemimo le Schillerjevo slavnoat. -Jaz Bi domišljujem, di poznam svojega Schillerja tako dobro ter ga cenim vsaj tako visako, kakor sleherni kazinski kričač, a prav zaradi tega trdim, da ni bil značaj Schillerjeve slavno t v Lljubljani nič drugega, nego fri- volna prostitucija tega velikega pesnika svobode. Gesslerjev klobuk germanskega terorizma so po9tavili naši Nemci sredi slavnostnega prostora; pod ge3lcm >Deutsch vom Belt bis zur Adria« so slavili najneizproBnej -šega nasprotnika vsakega narodnega nasilstva in potem so iekričali za barbare ono slovensko mladino, ki se je branila le take zlGrahe stoletnice velikega pesnika, ne pa njegove s'ave. Ako je Schiller doli z Olimpa zrl to početje avstrijskih in špecijalno kranjskih Nemcev, tadaj se je spominjal pač ironično lastnih besed : Anders, begreif ich \vohl, ala sonst in Mensehenkopien, malt sich in die-sem Kopf die Welt! In sedaj Domžale! Andreja Hoferja, tega velikega mučenika ljubezni do domovine so hoteli slaviti v senci Siidmarkine zastave, v družbi tistih Celjanov, Beljačanov in Celovčanov, ki so eto in stokrat dokazali, da so najhujši rablji vsake domovinske ljubezni in narodne svobode ! Cinično so priznali v svojih graških glasilih, da bodijo Domžale »eine feate Burg in der ulaviseben Hochflut« in sedaj ee zgraža c. kr. uradno glasilo, da Slovenci nieo ponižno prenašali ta nove frivolne provokacije. Jas pa pravim, da so minuli časi dobrovoljnoga slovenskega robatva in da je naša vladna politika odgovorna za vsako kapljo človeške krvi, ki je tekla v Domžalah, in za vsako kapljo, ki bo še tekla kjerkoli ob tskih prilikah v slovenski kranjski deželi. Naj si zapomni gospoda na Ble \v3i-sovi cesti enkrat za vselej, da je v današnjih časih po krivdi avstrijskih Nemcev vsaka frankfurtarska zastava kričeča provokacije, katere narod ne bo več trpel, ker je protislovenska. V koliko je tudi protiavstrij-ska, to naj presodi gospoda Bama ; slovenski narod se je naveličal hoditi v ogenj po črnožolti kostanj odkar je c. k. državni pravdnik tržaški smel brez kazni in graje psovati za »gente barbara« tiBte Slovence, ki bo z dolgotrajno ječo morali plačevati svoj kipeči avstrijski patrijotizem ob priliki umora blagopokojne cesarice in od kar je nemški Dunaj globok poklon napravil iredentovskim metalcem bomb. .....Kadar izgubimo zadnjo trohico upanja v pravičnost poklicanih krogov, tedaj bomo morali zgrabiti tudi m i ?a orožje retorzi jo in naj nam je še tako autipatičea svetopisemski res : Oko zu oko, zob z& zob. .... Jaz ee nisem izgubil upanja, da v trenotku največje sile združi vs9 Slovence spomin besede Sch.llerjeve : Nicht-\vurdig isr die Net on, die nicht ihr Alles IVeudig tetzt an ihre Ehre. ("Viharno, dolgoirbjco ploskanju in klici z galerije: »Živio dr. Triiler!«) Za prihodnje občinske volitve. Rsz-prava na upravnem sodišču o rekurzib, predloženih proti volilnim listam toliko od liberalne kolikor konservativne (rabimo ta izraz, ker je ž te kraj cerkniškega jezera ostanki keltJŠk h n«*e!bin. Da Rimljanom, ki so staknil vi,, kar je bilo znamenitega. cerkniško jezero m ostalo prikrito, ni treba pripovedovati. Imenovali to to zanimivo jezero »1 a e u • I • g e n ■«. Slovencu eo se bili okoli jese~a gotovo g eto naselili, ko je oglejska cerkev že v prvi dobi krščanstva ca sej al a seme Krittovega Maka t tem kraju. Prva cerkvica je stala tukaj že v stoletji. Od todi je dobila Carkiiei tudi svoje im«, kakor a. pr. Cerklje nm Gorenjskem, kjer je enako staro naeel šče krščanstva na Kranjskem. V nemi k b in latinakih listinah se imenuje C srkni ca že zgodaj v srednjem *eku, p. 1. 1040. »C.rchinis«. V tem letu se' imenuje Cerknico »vills«, t. j. velika Jrra-ljeveka kmetija ali va*. ki jo je nemiki bo bržkone v drugi polovici junija. Pa tudi javno mnenja v Japonski da zahteva mirovne pogoje, ki bi bili selo trdi sa Rusijo. Čitatelji naj izvolč le primerjati vse te vesti eno z drugo in gotovo ne bodo mogli drugače, nego pritrditi, da so te veiti, če že ne direktno izmišljene, pa vsaj jako nezanesljive, tako, da se jih mora veprejeti le z največo reservo. Mi nočemo biti proroki, in nočemo iz* ključati možnosti, da res pride do sklepa miru. Saj nas uči zgodovina, kako je diplomacija često napravila tudi naj ne verjetneje pogreške, ki jih je moral pozneje popravljati meč s neznanskimi žrtvami na krvi in blagostanju. Vstrajamo pa pri svojem menenju, da ruska diplomacija stori tako pogreško, ako sklene mir, ki bi Rusijo vezal za bo-dočnest na skrajnem Vctoku, in smo tudi uverjeni. da bo v nedaljni bodočnosti — morda že v nekoliko letih — moral meč popravljati to pogreško. Witte na potu t Ameriko. Iz Pariza javljajo, da je dospela tjakaj vest iz Petrograda, da je minister \Vitte od potoval v Ameriko. To potovanje stavljajo v zvezo s pogajanji za mir. >Matinc hoče vedeti,* da bodo Japonci svoje zahteve zmanjšali. Tako da ne bodo aa-htevali, da bi Rasi porušili utrdbe v Vladi-vostoku in da se bodo zadovoljili z vojno odškodnino. Tako da tudi ne bodo zahtevali, da bi jim Rusi odstopili otok Sahalin. Ministerstvo Fejervary. Iz Budimpešte poročajo, da se je v torek po noči baron Fejervary povrnil z Dunaja. Cesar da je vsprejel njegove predloge glede sestave ministarstva in programa vlade. Novo ministerstvo bo ssstavljeno na stopno : Baron Fejervarj prevzame poleg ministerskega predsedništva ministerstvo a latere in ministerstvo za finener, posle tega poslednjega ministerstva bo pa vodil dvorni svetnik Popov <5. Bivši državni tajnik ministra za trgovino Voioj poetane miniet'r za trgovino. Minis erstvo za poljedelstvo bo po verjeno strokovnemu ^hateTu v Londonu, Andreju Giorgy je. Minister za notranje stvari bo veliki župan J, s p KristotfV; minister za uk in boguČastje bo veliki župan Lukacs, minister pravosodja Sanyche, ki je bil prtd zadnjimi volitvami prideljen mini-sterstvu za pravosodje. Minister za deželno hrambo postane GM B har, minieter za Hrvatsko pa državni pielanee K>vačev"č. Norvežani in BKadjarL Omenjali emo že, kako Be madjarski šovinisti pripravljajo, da bi za svoje načrte izkoristili sedanji dogodek med Norvežko in Švc dako. Oni bi hoteli korak Norvežke aplicirati doma nasproti Avstriji. Iz loč tve Norvežke od Švedske si Madjari hočejo konstruirati moralo, kakor ravno ugaja njim in n j h stremljenju po popolni samostalnosti Og s .e. V ta namen, si predstavljajo Avstrijo na mestu Š7edske, a Bvojo Ogrsko na m stu Norvežke. »Agramer Tagblatt« pa jih poučuje v zanimivem članku, da je možao crpiti iz dogodka v Skandinaviji nekoliko drugačen Douk za Madjare. In na le pouk, amoak tudi zelo resno srarilo. Će že hočemo iskati analogijo, pet^m Bi prav lahko mislimo Ogrsko na mestu Š/edske, ki ima poleg sebe Norvežko. Tu misli zagrebški list oči- cesir Henrik III. podaril oglejskemu očaku in še f>0 »regalis mansus«, t. j. manjših kraljevskih kmetij. Pozneje je čitati v starih listineb še večkrat ime »Cirkenic«, »Cirki-nic«, »Cjrknitz« pod imenom villa (1215, 126.~>) Faro svojo je dobila Cerknica že v 13. stoletji, kajti čitamo že 1. 1261. o župniku r. imenom »Laopoldus« in 1. 1269. »Lupoldus« (teti menda). *) V listinah od I. 1300, kjer s) Cerknico imenuje poleg Rikeka, nahajamo še druga m?na cerkniških stanovalcev, n. pr. \Varaerius, Malicb, Jakob (1. 1303), ki je bil tkalec po svojem stanu. Župnjiska cerkev je bila sezidana leta 1482. in postavili so morda že takrat tabor okoli cerkvi, j. cerkev obdili s zidom in s stolpi.**) *) Oglejski očak sv. Bertrand je 1. 1335. prenočil t Cerknici " > Od petih stolpov, ki jih je imel tabor, še zdaj stojita dva; v njih je 100 kg težak možnar, uplenjen nekdaj Turkom. L. 13ti0. je prišla Cerknica (fara) pod Bistriške kartuzijance, ki so imeli Loško posestvo v Cerknici; v tem razpadlem poslopji ( „Thurnlack" > so poleti prelati prebivali. Tabor je bil potreben, kajti Turek je takrat začel razsajati in razgrajati po naši de želi. Ta sovr£Žnik je (.rizadejal veliko škode; izlasti tuiški napadi na te kraje ee nam oznanjajo že iz !eta 1472 ***) 1496, 1498, 1522. Posebno hudo je bila Cerknica zadeta od Turkov tudi 1. 1559. in 1560., ker so bili ti grozovitneži trg opustošili in pr zadej al i veliko škode tudi sosednjim vasem. To je bilo tem lože, ker so se stanovalci cerkniškega trga, Dolenje vasi, Jezera in »Jelš« (Selce ali Selšček) ravno ob največi nevar nosti morali zbirati na Taboiu ob Pivki v brambo zoper sovražnika. Da bi jih bil deželni knez odvesal te dolžnosti, vložili so prošnjo na takratnega vladarja, nadvojvodo Karola v Gradcu. In res so dobili stanovalci teh vasi \. 1582. dovoljenje, da so te vojaške dolinoeti oproščen1'. Dotično pismo se je Še ohranilo. Natisneno je v II. zvezku Šumi-je ve ga Archiva. Nasledek vojen in nadlog so bi le večkrat kožne bolesti ; o taki bole:ni v Cerknici nam poroča zgodovina ). 1578. ***) V tem letu so požgali cerkev, kar priča ^amen, ki je vzidan v cerkveni vogel. V protestantski dobi Be je bila nova vera kolikor toliko ukoreninila pa gradovih, mestih in trgih, da je bilo treba ostrih na-redeb, da jo je ljudstvo zopet opustilo. Tako so bili tudi v Cerknici 1. 1599. zatoženi pri nadvojvodi trije tržani : Juri; Antatsch, Vipauetz in Blaa Simitach kakor »podpihovalci in kolovodje«, ker so svoji družini in tudi diugim prebivalcem č tali sveto pismo in postilo in jih s tem »odvra* čevali« od prave cerkve. Drugi Cerkničani bo hodili k predikantu v Stegberg (Grad pri vasi Bočkovo v obloški občini; za Valvasorja je bil ftiri grad že v razvalinah, novi je bil pa sezidan pod starim). Vaem tem privržencem Be je najprvo Eagrozilo, kar pa ni imelo povoljnega vs^eba, kajti še 1. 1603. sta bila dva trdovratoa tržana v < erknici, Krist. Antatach in Fil. L:pez, ki sta ee držala nove vere. Treba jim je bilo t daj zagroziti s pregnanstvom, (Zvršetek pride.) c. k. skladišča) smatrati kakor državne urad-n ke in j m je torej v smislu občinskega etatuta prizna:i aktivno in pasivno volilno pravico!! Ta entrefillet v oficijoznem gUsilu nas e presenetil. Tega Bi menda ne domneva ni kdo, da bi bila ta enuncijacija prišla v »Triester Zeitungc bret vedncsti gospodov na namestništvu. Ravno rato nas je presenetila ! Nič posebnega ni in tudi ne nečastnega, če je kdo spremenil svoje mnenje ob kakem važaem vprašanju. So ga pač dogodki in okolnosti, katerih prej ni poznal, poučili, da njegovo mnenje ni bilo pravo. Ali tu vidimo, da so gospodje na namestništvu, ob tem načelno važnem vprašanju, v kratkem času bili tnkrat drugačnega mnenja. Najprej bo dali uradnike gori označenih kategorij vpisati v volilne liste, potem bo ugodili protestu magistrata in so jih veleli zopet izbrisati, a sedaj dokazujejo pravo teh uradnikov do p^s.vne in aktivne volilne pravice! Nam se zdi, da ee kaže tu v postopanju ob važnih in reen h stvareh vendar-le malce — brez zamere — premalo resnosti! C. kr. nemška ljudska šola t ulici Fontana. Vpisovanje novou-topivših učencev v c. kr. nemško šolo v ulici Fontana se bo vršilo dne 26., 27., 28. in 30. junija ter 1. jalija od 2. do 3. ure popoludne v pisarni ravnateljstva. Otrci, ki žele bili vspreiet", morajo prinesti seboj rojstni oziroma krstni list, svedcčbo o cepljenih kozah in Bvedočbo, da imajo zdrave oč". Z otroci imajo priti roditelji oziroma njihovi namestniki OJlok glede vsprejetja se roditeljem dostavi na dom. Predavanja prof. dra. Lončarja. V nedeljo predpoludne je predaval gospod prof. dr. Lončar c »narodnosti, mednarodnosti in delavstvo «. Uvodoma je naglešal predavatelj, kako je človek naj v; še bitje, uzor. Zato mora člc-®k v?ako toliko nekoliko pregledati svc;€ tftvo. Je-li pomen narodnosti čut, lasličen človeškega bit*tva ? Narodnost je v e 1 i k a kulturna sila, a to le tedaj, če se združuje s človeškim čutstvovanjem. Naredne s i sestav'jsjo političae oblike — države. Stari vek ni pczial narodni.sti kakor kul'urce sle. Tedai je bil pjjm narolnrsti ideat čen s pojmom države. J>>3 oni, ki eo bili polnopravni kakor državljani so predstavljali narodnost. V srednjem veku je bila c?rkev absolutna gospodarca nad vsemi čut:. Msterini jeziš e bil brez pomene, jezik vedaosti je bila latinščina. Materini jezik je pač rabil priproptenin človeku ali ta ni bil svoboden. Še le v novem veku je postali narodne« pol:tična in kul urna sila. To je doba rti rmse.je, rene^tnee, preporoda. Ša In tu je post la narodnost kulturen činitelj, a t-) ne m- rla poleg cerkve, ampak proti nje'. Tu je zs "iela narodnost nastopati proti tujim drži-varu in snovati države na podlagi narodnost'. Z vljeaje je zadobilo narodno smer. Narodnost je v na«, z iružeca z nam:. To se ne da kar odložiti. Naloga vsakogar je tjrej, da deluje me; svojei z i ob*ečloveske namene, v osie-čenje vesoljnega človeštva. Celota more biti srečna, če so erečni nje deli. Ti deli človeštva pa so narodnosti. Z delom med svojci pr hajamo v p: štev v spi šao^ti. Kaj druEega je narodni šovinizem. Ta izključile druga dele skupnosti ter snatra e svojo narodnost kakor zvuljeno. Šov;-n t hoče, naj druge narodnosti služijo njegovi narodnost . Š >viniet hoče blaginj > po^amičn ka na škodo celote. Šorimzem je — egoizem, grda eebičnorž. V resn.ci pa pojm narodnosti ne izključuje pojma — človeka. TuJi danes še ta pritcip ne prihaja do polne veljave. Saj vidimo, kako ljuije, ki n do' ri v svojem zasebnem ž.vljeniu, igraj3 vtžao ulogo v javnem življenju. Za privatno ž vljeaje naj bi torej veljala drugačna m :aa n*g* za javno. M)taia pa jele jed sa, ali ;e sploh ni. Slabi ljudje v privatnem ž vi en;u ne morejo biti dobri za javnoet. Ali bi morda kdo stavil tacega stabegi človeka n> čelo kek:mu gospodarskemu podjetju ? Tu že ne odloča več narodcosti. V-ikdo bo jemal raje na de o pridnega Nemca ali ItaLjaaa, nego lenega Slovenca. Tu odloča •pločo: človeški nagib. Li tam, kjer sta si oba vsaj enaka, jemljemo na delo sorojaka, tam torej, kjer narodnost ne izključuje pojma človeka. T^d*, kakor moramo camčevati narodni šf,v n zenr, tako tudi renegatstvo. Tu je gi-vorn k p ješnjevsl rael ki med odpadnižtvom in i s m '.zc jo. Kdor je iz sebičnih razlogov odpal od svoje narodnosti in se je pridružil drugi, ta je neznačajnež, ren&gat, nevreden človek. Renegatstvo, odpadništvo je umetno posezanje v naravo. (Zvršetek pride.) Pogreb umrlega župana goriškega dra. Vennttija se je vršil minoli ponedeljek predpoludne ob veliki udeležbi civilnih in vojaških oblastnij. Mrtvaški sprevod je vodil prešt dr. Faidutti. V cerkvi, kjer je bilo truplo blagoslovljeno, je bil navzoS tudi nadškof Jordan. Na pokopališču je bilo več govorov. Pogreb se je vršil na stroške občine. Samomor. Pišejo nam: Minolo nedeljo so pokopali mehanika in poeestnika Antona Deško (on sam se je pisal Desco). Pokojnik je bil slovenskega rodu, toda odgojen bolj na laško stran. Svoječasno je bil strasten pristaš socijalno demokratične stranke, kateri je pripadal tudi zadnje čase. -- Trpel je na nervoznosti, ki ga je menda pripravila do obupa. Na zadnjih in predzadnjih volitvah ga je magistrat imenoval členom volilne komisije za II. okoličanski okraj. Pokojni Anton je (vkljub težki bolezni) šel in višil svojo dolžnost popolnoma nepristranske. — Zabeleženo bxli to pokojniku v čast! Znani židovski organ je razglasil, da je pokojnik šel v smrt radi uboštva. Mi pa smo gotovi, da je bila le grezna bolezen, ki ga je pognala v prezgodnji grob. Soprogi in bratu naša eežalje. Longobardsko groblje t Lajhu na Gorenjskem. Doslej so odprli 81 grobov. Nešli so veliko število zapon, korald, novcev, kresilnikov in rszaih drugih predmetov. Trije ptički. Pred inočojim ob 8. uri in pol je šel trgovski agent Špiridjan Masis preko ulice della Loggia. H krsto pa bo stopili predenj in ga ustavili trije njemu neznani možje. Ti so ga obkol.li in eden njih mu je spretio roko vzel iz žepa mošnjiček v katerem je bilo 19 kron in nekaj drobiža, na kar so jo vsi trije naglo cdkurdi. Pozneje je pa policijski adjunkt Jurij Titz, idoči se svojimi agenti po starem me-su. videl priti iz neke krčme tri osebe, ki so se mu zdele sumljive. Povspešil ie korake in prijel enega teh treh, namreč 28- etaega, že večkrat radi totvine (b3 kron. Sevedi bo djali te tri ptičke v kletko v j ulici T gor. Poskus samomora. 19 letni glumtč Julij D., ttanujoči v ulici Stadion št. 3, se je včeraj popoludne v svoji sobi vstrelil z revolverjem v prsi. K regija mu je prišla ven na hrbtu, ne da bi bila ran la feuk življenj ski organ. Pozvan je bil zdravnik se zdravniške poBteje, ki je mladeniča obvezal, in ga dal odvesti v boln šnico. Aretorana je bila sinoči 30-l«tna Marija Baviera, stanujoča v ulici delle Mura št. 18, ker je ukradla v isti hiši staoujočemu težaku Joahimu Lukežiču obleko in par čevljev, vredno vse skupaj 44 K. Lnkežič je šel včeraj popoludne ob 2. uri s jat, ne di bi se zaklenil znotraj. Marija B. je šla v njegovo stanovanje, mu ukradla povedane predmete in potem vzela ključ njegovega stanovanja in sto zaklenila od sunaj. Prebu d:v#i se ni imel obleke in je moral na ulico ekozi okno. Baviera je ukradene stvari nastavila. Društvene vesti in zabave. »Divjega lovca« ponove diletsntje pevskega društva »Danica« na Kontovelju prihodnjo nedeljo dne 18. t. m. Pevsko društvo »Slovan« r Padridah javlja, da se korporativno udeleži 10-letnice pevskega društva »Kolo«. Za slavnost »Kola« se je prijavilo nadalje pevsko društvo »Zarja« iz Rojana. »Zarja« nastopi z enim zborom, katerega naznani pozneje. t^azne Vesti. Povcdnji v Severni Ameriki. Iz New- Jorka poročajo, da je provzročila reka Misi-sipi velike poplave ; i slasti je poškodovala več železniških prog. Škode, povzročene na poljih in na želesnicah, utegne biti par milijonov dolarjev. Pogrešajo tudi več OBeb, ki so najbrž našle smrt v valovih. Nad tri milijone kron je izgubil v du najskem »Jockei klubu« žid baron Koaiga-\\Mrter v igri s nekim Ssemere. Beraaa porodila 4ne 13. junija Tržaška borza. Napoleoni K19.08— 19.13—, anglsžka lire K — do —, Lond«« kratek termin K 240 20—240.75 Francija K 95 35 - 95 55. Julija K 95 35 —95.60 italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija E 117.25—117.E0 nemški bankovci K--•-- avstrijska ednotaa rento R 100 4) 100.70, Ogrska kronska renta K $7 7«) 9tJ.—, italijanska rent^ —.— —.— kreditne akciie K «65.— — t67.— državne železnice K 664.jO — i 66. 0 Lembaru! b 86 60 88.—, Llojdove izcij* 680.-- 687 Srečke: Tisa K S38 50-342 50 kredu K 482 50 do 492 50 Bodenkredit 1**0 K h06,— 313 — * -denkredit 1889 K 3U6 75 313 75 Tnrftke k 142. -do 144.— Srbske —ao —.— Dunajska borza ob 2. uri pop. Državni dolg v papirju „ t, n srebru Avstrijska renta v zlatu n „ kronah 4°/fl Avet. investicijska renta 3 l/,°/e Ogrska renta v zlatu 4°/0 „ „ „ kronah 4*/, 3i i it Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 Lstr. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov 100 ital. lir Cesarski cekini Parižka in londonska borza. Pariz. (Sklep.) — Francozka renta f9.72, italijanska renta 106.60, Španski esterieur 914), akcije otomanske banke 610 —- Mpnjice na London 25 L . 75. - i Parie. AvBtrijate £e>e- » — Lombardi 90— lini^irrjaa tmŠia reutt 89 27 avstri'. r'»t& rei« KO 8% ogrska 4®/, rmtp 100 85 LSnderbf" 486— turfike Brećt« 134 50 pariik*1 barka 14.11, itaHi nr—ridi jonalno akcije 774.—. »kci e B:o Tinto 15.4S. Mlačn . London. (Sklep> KonsoLdiii>t. doi,-, —.— Lombardi —srebro ?»i,3/,a Spaaaka rentu — — lijanska renta —.—, tržni utakonv., 2— m»ulij9 a Dunaju —.— dohodki banke —.— »plačila ba-» Tržna poroSUa 13. junija. Budimnefite. Plenica ea r kt. K 16 04 d' K 16 06; rž ea okt. K 1 '.04 do K 13 06 : oven s; okt. od K 11.12 do 11 14; koruza za julij K. 1 . Oi do K ih.06. PSenica: ponudb' zadostne, povpraševanj* zbalj-sano tendenc mrtva. Prodaja 25.UOO met. stot., ob odp'etju nespremenjeno in mirno, pozneje z nekolik 11 nižje. Druga žita mirneje. Vreme: nestanovitno. Hitre, itiffieu) Kava ^»"too gw ^ i -rage za tek. m«wc po kg 42.1/, frk, ca sept 43.—. : New-York. 'Otvor .j Kava Rk- »» hrJ^'e doh^vr. Mirno, nespremenjeno. 5 st. znižanja. ir00 vr«č. v soboto danes lili.— 101-05 101. — 101 05 119.90 119-90 100.i0 io:-5D 93.— 9S05 118.— us- - 97 75 97-75 &9 — 1647.— 1616 —- 664.— 664 £0 2 40.27 V, 240.27", 117.30 2b.48 23 19.12 19.13 9.S.45 «5.45 11.31 11.31 Hambnrg. (Sklen pop.) Kava Santcs gaoJ average za september 351/, dec. 36za marec 36.'/, za i aj 37---Komaj vzd žano. — Kava RU« navadur loco 38—40, navadna reelna 41— 42 navadam čoU* 43—45. Hamburg. (Sk'e .) Slidkor za junij 2395 za julij 24.05 za avgust 24/35, za septeuber -za oktober 20.80, za noveuber 2J-30. Mirno. Vreme: lepo. London. Sladkor iz repe surov 11,5/1(J Si.. Stalno. Sladkor tuzemski rentrif"wp' ni'". t*m K 74.50 do 75.50, za maj-F.vgust K 71.F 0 do 75 50 Concfsf'1 M^H't promptno K 75.50, za maj-avgust K 75.50 do 76.—. Pariz. Praznik. MloHatlin veš5 knjigovodstva z večletno IVIlaUOlllU prakso, zmožen slovenskega, italijanskega, hrvatskega jezika v govoru in pisavi ter deloma tudi nemškega išče službe. E rentuvelno tudi samo pol dneva. Ponudbe pod »Bodočnoatc na upravo »Edinosti c. Javni ples iz Dan pri red jo fantje pri Sežani dne 2. julija t. 1. Prodajalnica ur Anton Bucker TRST - Barriera. vecchia 19 - TRST. ar Velik izbor žepnih, srebrnih in zlatih ur. Zidne ure. — Budilaice od gold. 1*50. Prodaja tudi na obroke. _ Dragotin Vekjet - zlatar r Trstu, Corso štv. 47 priporoča vsakovr8tne aa na pihala. Plesalo se l»o v to nalašč napravljenem podu. Vsak komad 10 st. (5 ne.L Krasna leelo moko, naravno maaio. •trte, milo, jedilno oije prve ttkU' po 36 novć. — Bltfo vedno sveže. — Tomasoni Dlisse Trst slikar-dekorater. Sprejema delo na debeli I>e-korarije »oh s papirjem. Sli— k inie sob in napisov v .seh slogih in na vse načine. Ponarejen les jn marmor. Barvanje pohištva, podov itd. Vse po zmernih cenah, toćno in hitro. — Delavnica: ulic? "igo Fosoolo štev. 19. coocooococooooo i Svoji k svojim ! ! Podpisani priporoma svojo zalogo oglja. drva. premoga in drueo razno kur-; javo ter petrolej. PcSi-ljanje na dom. Josip Muha, □1. Cavana fuhod ulica Ca-vazzeni št. 3). ocooooooocoocoo Iv. Kopač svečar v Gorici priporoča priznano najboljše in najcenejše ♦ voščene eveče <» Ceni! brezplačno in fraaio. Ženitna ponudba. Posestnik iz tržaške okolice se želi seznaniti v svrho zakona s pridno in >krbno deklino srednje starost!, ki ima kakih .rfHJ kron dote. Šivilje imajo prednost. Po-nu«ll>e pod „Doluo došli" jnjste restante, Trst, glavna pošta. St. 135H/05. Dražbeni oklic. V svrho oddaje lova krajne občine Dekani za -estletno dol>o od 1. julija 1905. do vštevši :iM. junija 1911 vršila se bo dne od 10. oložiti. predno kakšno ponudao, v roke g. c. kr. komisarja voditelja dražbe, vadij lO°/0 izklicne cene. Drupre dražbene in najemne I»ogoje po-izvedčti je na ces. kr. okrajnem glavarstvu v Kopru. Županstvo v Dekani, 8. junija 1905. Zupan: Plciffa 1. r. Podpisani priporoča svojo mm- novo pekarno in sladćičarno pri Sv. Jakobu Iftrsta tlica 12 (iravei si. šole). Vedno svež kruh. Pošiljanje na dom. Sprejema naročila in domači kruh v pecivo. Pcstrezba točna. Benedikt Suban Prodajata jestvin 6nerino jfarcon nliea Tivarnella štv. 3 založeno z vedno svežim Dlagom I. vrste kakor: kavo vseh vrst, sladkorja, olja. mila. kisa, testenin, mokt», otrobov itd. priporoča svojim rojakom udani P očka j Ivan d L. PETRORIO 2 (vogal ul. S. F. Priporoča svojo zalogo oglja in drv. ki je vedno preskrbljena z najboljšim kranjskim blagom. Prodaja na debelo in drobno. P oiiljavje na dom. —» Telefon štev. 1664. — Nova prodajalnica Romolo Perini zlatar in droguljar Via del Rivo 26 Sprejema poprave, kupuje zlato, srebrno in juvele. Popravlja ure na jamstvo. j j SANUS (( novi higijeni6ni zobotrebniki disinfektirani parfemirani zaproien patent se prodajajo povsod. C. C O MINI, Trst Barriera 28 I MIR0DILNICA Siona Striniar MIRODILtfICA Henrik Bonetta ul. Carradori 18 (TOeal Geppa) ulica Farne to št. 33 podružnica mL Settefontan« 629 sprejema tudi pismena naročila ter pošilja na zahtevo blaga na dom po najnižjih cenah. Ppecij»liu»ta navadnih in tne-dicin&lnih drog, liarr,' po bos ti, Ukor, Aćetk. ćopi će v. navadnega in parfuiunega mila, petroleja, Špirita (teste) za goreti. — Barvilo za ćiSćenje Nizke cene. Prodaja na debelo in drobno Tovarna kisa Brnsclina & Hrovath Trst - Riva Grumula 6 Zaloga vinskega kisa in specijalnih kisov. Konkurenčne cene. 3van Jančar tehn. konces. zobozdravnik TRST ul, Torrente 32II. n. Delavnica za umetno zobovje. Izvršuje popolno zobovje iz kaučuka ali zlata po francozkem sestavu. Poprave v 2 urah. Bf Cene smerne, -pg Sprejema od S—6 pop. Lepa vila v Postojni ležeča tik državne ceste blizo kolodvora z obširnim vrtom, proti burji povsem zavarovana wr je na prodaj. ** - Pojasnila daje odvetnik dr. PIKL v Postojni. z Pekarna in sladćićarna z lastno tovarno biškotov Jrzn Campe TRST - ulica Molin Grande St. 3* - TRST 86 priporoča i krat aa dan STei kruh. raznovrstne moke prvih orrskih mlinov, flne vina v buteljkah, sladčiee itd. Sprejema aaročbe za sladčiee. Nova trgovina, = v Kolonji. z== Podpisani naznanjam bratom kolonjcanom in slavnemu občinstvu, da sem v soboto, dne 10. junija t. 1. odprl v Kolonji (v lastni hiši) novo trgovino jestvin, v kateri prodajam vse v to stroko spadajoče predmete. Posebno pa priporočam zalogo Oglja, drvi, petroleja in pepela, kakor tudi vse predmete za perice. — V isti zalogi imam tudi vse stavbinske predmete, kakor: apno, pesek, opeko itd. itd. Blago sveže, najboljše vrste in po najnižjih cenah« Pošiljalo se bo, po potrebi, tudi na dom. Pričakujoč da me bodo domačini podpirali po geslu : »Svoji k svojim« nrni'fj Jakob Stanko Godina. Doge za parkete f Za bolne na želodcu. hrastove ali jelove prve vrste zm }>r<*laja jmhi jamstvom po tovarniški ceni. Zaioga lesa - Miclauz ulica Fonderia š t. 7 Podpisani priporoča svoj iskušeni železni ^ kolesi za oranje na polju, pri brajdah in drevju, za pletev. zasipanje, zrivanje itd. samovodilen. preprost, lahek in cen. — Svoje dobro znane ikropilnice proti peronospori in svoje ne-prenehljive vinske stiskalnice. Ž IVI C, inženjer - Trst Skladišče — trgovinska ulica 2. Zaloga izvozno-marčne (Ejport-Marzen) in vležane (Lager) z==: pivo = v sodcekih in v boteljkah, kakor tudi iz tovarne Bratov Reiningh&ue Steinfeld pri Gradcu, zalog* jdattonijeve giesshabler vedno sveže kisle vode po smernih cenah pri ANTONU DEJAK junior TRST Via degli Artisti štev. 10. Vsakemu, kateri si nakoplje želodčne bolezni s prelilajenjem ali s prenapolnenjem želodca, vživanje pomankljivih, težko prebavnih, prevročih ali premrzlih jedil, z nerednim življenjem kakor n. pr. želodčni katar, želodčni krč, želodčne bolečine, težko prebavljanje ali zasliženje priporoča se dobro domače zdravilo, katerega izvrstno zdravilno delovanje je že iz/a več let preskusno. To zdravilo je Hubert Ulii ch-ovo zeliščno vino. To seiiSno vino je sestavjeno od izvrstnih, zdravinomočnih zelišč in dobrim vinom, ja£i in oživlja c prebavni sistem čoeveka Zeliščno vino odstranjuje vse nerodnosti ___ v krvnih ceveh in denje vspešno novo napravo zdrave krvi. ——• S pravočasno poral o zeliščnega vina zamore se odpraviti želodčne slabosti že v kali. Ne smemo tedaj pozabiti, dati prednost porabi tega vina pred vsemi ostrimi, ter zdravju škodljivimi razjedljivimi sredstvi. Vsi pojavi kakor: glavobol, riganje, reza vica, napenjanje, slabosti z bruhanjem, kateri «e pri dolgotrajnih (zastarelih) bolečinah, na želodcu tako radi pojavljajo, odstranjajo se često že po enkratnem pitju tega vina. Zapiranje človeške potrebe nje krvi v jetrali, vranici in sistemu vratnih živcev (haemorrhoidične bolečine), odstranjajo se zeliščnim vinom hitro iu voljno. Zeliščno vino odpravlja vsako neprebavo, podeljuje prebavnemu zistemu povzdigo in odstranja iz želodca z lahkim čistilom človeka vse ničvredne tvanne. Mršav in bled pogled človeka, pomanjkanje krvi, slabe prebav e, pomanjkljivega naraščaja krvi in bolehnega stanja jeter. Pri popolnem pomankanju volje do Jedi. pod nervoznem zbeganjem in otožnostjo kakor tudi pogosti glavobol in nespanje provzročajo večkrat takim bolnikom hiranje. mm^ Zeliščno vino daje oslabeli telesni moči svežD vspodbujo. Z/C Zeliščno vino podeljuje človeku voljo do jedi, pospešuje prebavo in redivo, vspodbuja močno menjavo snovi, povspešuje in izboljšuje parjenje krvi, olajšuje razdražene čute in podeljuje bolnikom nove moči in novo življenje. — To dokazujejo mnogoštevilna priznanja in zahvalna pisma. Zeliščno vino prodaja se v steklenicah po a 3.— in 4.— v lekarnah v Trstu, Skedniu Miljah. Kopru, težaci, Tržiču, Ronkah, Fiunmelu, Ogleju, Giadežu, Izoli. Piranu, Pazinu, Buzetu, Postojni. Vipavi. Ajdovščini, Goric'. Gradišču ob Soči, Kortninu, Romansu. Lamnl-.ingu, Cervinjanu, Umagu. Bujah, Vižinadi, Mononi, Lovranu, Opatiji. Voloskem, Reki, Bukaru, Sušaku, Oabarju, Ribnici, Vrhniki, bi ti-ani. Portogruaro, Vodnjaniij Pulju, L Litiji. Ljubljani, Kamniku, Skotjiloki, n.iauju. -------------j—-- - — ob Tagliam-ntu, Pordenone, Motta di Livenza, Treviso, Lošinju, Arbe, Novi, Cirkvenica, Ogulin, Vrbovsko. Karlovac. Jaška. Samobor, Brežice, Krško, Podčetrtek. Pregrada. Rogatec, Celje, Pli-berk, Radovljica, Tržič, Tiviž, Rigolato, Pieve di Cadore, i?erarolo, Longarone, Belluno, Co-negliano, Padovi, Chioggia. Rovigo, Pago. Zadar ; itd. kakor tudi v lekarnah vseh drugih večjih ali manjših krajev Istre, Dalmacije, cele Avstro-Ograke in sosednjih deželah. Tudi pošiljajo lekarne v Trstu 3 ali več steklenic zeliščnega vina po originalni ceni v vse kraje Avstro-Ograke. Svari se pred ponarejanjem! Zahteva naj se izrečno Hubert UUrich-ovo Zeliščno vino. ANTON SKERL mehanik, zapriseženi zvedenec. Trst - Carlo Goldonijev trg n. - Trst. Zastopnik tavane koles in motokoles „M". DF Napeljava in zaloga električnih zvončkov Izkl učna-prodaja gramofonov, zonofonev in fonografov. Zaioga priprav za točiti pivo. Lastna mehanična delavnica za popravljanje šivalnih strojev, koles, motokoles itd. Velika zaloga pripadkov po tovarniških oonab. TELEFON štev. 1734. I] © Caro & Jellinek © Trst ul. Romagna št. 2 i rst. < TELEFON it. 1627 ———- Poirnžllice: Dunaj, Budapešt in , Lvov. i Zastopstva na vseh glavnih trgih - tu- in inozemstva. Se pr poroča za preskrbi jenje seljenj sb zaprtimi blazinjenimi vozovi za pohištvo t «li v mestu kuli v tu in inozemstvu. Pakovanje za prevoz po morju. Posebno ugodni pogoji za vojaške osebe in državne uradnike ===== PošiJjatve vsafce yrsie po stalni nizki premini. B^ Proračuni brezplačno. Suetko Hanibal SkerI --trgovec pri Sv. Ivanu = priporoča svojo dobroznano IC prodajalnico jestvin in pekarno ter lastno - izdelane biškote. = Vedno sveže blago. Cene zmerne. wmr~ Posebno priporoča kruh, koji tudi pošilja brezplačno na dom. Drogerija GUSTAV MARCO ulica Glulia št. 20. Droge, barve, pokostj, petrolej, čepiči, ščetke, mila, parfumi itd. itd. Zaloga šip in steklenin. F.PertOturar TRST - ul. Poste nuove št. g priporoča veliki izbor ur: Ornega. Schaffhause, Longines, Tavanes itd. kakor tudi zlate, srebrne in kovinske 7 . > V ure za gospe. Izbor ur za birmo. k '.*/ Sprejema popravljanja po nizkih cenah. M. SALARINI 7 ulici Ponte della Fabbra 5t. (Vogal ul. Torrente.) Pomlad! Poletje! Zaloga oblek in površnikov za gospode, dečke lu otroke, velik izbor platnene obleke in kostumov, raznovrstne jope ter rumena in --r-m modra obleka za delavce. ——•— Nov dohod blaga za obleke po meri, koje ?e izvrže točno in hitro po zelo nizkih cenah. I Na deželo vzorci brezplačno in franko. PODRUŽNICA: „AI>I>A CITTA DI LONDSA" ul. Poste nuove št. 5. (vogal ul. Torre biancai X5or se hoče dobro in z veliko ekonomijo obleci, naj se poda v tf*®^ prodajalnico izgotovljenih oblek I. FARCHI Barriera veccliaa kjer se vsaki dan izdeluje obleka _ v lastni krojač niči.___ ..SLAVIJA" »prejema zavarovanja človeškega Življenja po najraznovrstnejiih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlaati je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjkuj očimi »e vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravicD do dividende. L 1 „S I a v i j a ti r fzajemna zaramalna banka t Pragi. — Rezervni tod 31,865.386 80 K, Izplačane oišiodnine: 82,737.i59 57 K. Po velikosti drugu vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. ▼m pojMnil« daj«: Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12 Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih ceuah. Škode cenjuje takoj in najakutneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz Čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokirintne i namene.