CHAFI k'AHbUKü
tam 7 - mi. 1914
' Z

l.fr
St. 19.
mit / Mlagepi
Maribor, dne 7. maja 1914.
Tfčai XLYITI
■m
List ljudstvu ¥ pouk in zabavo.
b&ga vsak četrtek In velja a pot tata* vved m v Maribora a pe^tia«:.«® «a dom sa mfa M* 4 K, pol leta 2 K ta sa Wrt teta 1 K. Naročoiaa aa NornčH® 9 K, za drag« tevoaavatrliak« »Sila S K. Kdor hodi sam poaj, plača aa leto sam® 3 E, »sfocmr.a se pošilja aa: tonmllto» »slovenskega Gospodarja3 v Maribora. — Liat m «»polica d« odpovsdl. — Udje „Katti. Safcevaega društva" dobivajo list br»x pesafes« naročate«. — Fosametni listi stan«}» !« vta. — Urada&tvo: Koroška cesta Stav. 5, — Rokopisi se as vračaj«. — Uprsvaiitvo: Koroški!
assta štev. 5, vsprejema esroftsia«, ia&emts) le reklamacije. Sa fascrats as plačuje od eaostopas pstitvrsta u eakrsi 19 aa dvakrat 25 via., ta trikrat K vi». Za voSkratee «glas« pdaere» popust. Iaeer&ti aa aprs}saa*f« d« torka opoldos. — Hs
zaprte reklamacijo ao poStelos
Nič pravic več davkov
Občni zbor Slovenske Kmečke Zveze v Celju.
Mlada, čila in zmagujoča stranka smo. Kakor rastejo in napredujejo naše vrste, tako raste in se izpopolnjuje naša moč. Hud boj je bila zadnja leta Kmečka Zveza s svojimi političnimi nasprotniki v naši ožji domovini, z liberalci in drugimi zatiralci katoliškega in slovenskega imena. Zmagujoča zastava je sedaj vsepovsod! razvita na naših okopih. Naši domaČi nasprotniki so poraženi, plašno beže iz svoje razpadajoče stranke. Mi pa stojimo čili in krepki, pripravljeni na nove boje, nove zmage.
Tako je bilo razpoloženje na občnem zboru nage edino upoštevane organizacije štajerskih Slovencev, Slovenske Kmečke Zveze, v nedeljo, dne 3, maja v Celju.. Na občni zbor so došli najodličnejši zaupniki in možje iz vseh okrajev Spodnje Štajerske. Posebno mnogo pa je došlo vrlih mož, mladeničev iz Savinjske doline. Na shodu srno videli veliko število nagih županov, razumništvo, ženstvo in tudi naši vrli delavci in obrtniki so bili v častnem Številu navzoči. Izmed poslancev so došli: dr, BenkoviČ, BrenČiČ, dr, Korošec, Novak, Pišek, O zime», Terglav, dr, Verstov-šek in Vrečko. Ob 1, uri je bila obširna dvorana fciM Belem volu" in velik vrt, poln občinstva.
Ker je bil predsednik K» Z., poslanec Roškar, zadržan, je otvoril in spretno vodil zborovanje podpredsednik, župan in deželni poslanec Terglav. Ko je v pozdravnem govoru imenoval dr. Brejca, voditelja koroških Slovencev, je po dvorani zadonelo iz stoterih in stoterih grl: Žilvio dr. Brejc, živeli koroški bratje!
Nič pravic!
Veselo in bturno pozdravljen je nato nastopil prvi in glavni govornik dr. Janko Brejc. Dr, Brejc je znan kot eden najboljših govornikov na Slovenskem. Njegove besede so krepke, navdušene in izražene z nekim posebnim čutom odločnosti. Vidi se, da mu srce kipi navdušenja in narekuje jeziku, da izraža z lepo doneČim glasom to, kar čuti.. Dr. Brejc zna srca poslušalcev takoj prikleniti na-se. To se je videlo na tem veličastnem zborovanju. Stavek za stavkom je bil dr,Brejčev govor prekinjen z viharnimi „Živio! | klici, odobravanjem in ploskanjem. Ko je govornik na-! števal gorostasine krivice, ki se gode posebno našim koroškim bratom od strani nemških okrutnežev, so se ponavljali viharni klici ogorčenja proti našim tlači-teljem. Kmečke pesti so se vzdigovale, ko je govornik povdarjal, da smo Slovenci, posebno na Koroškem „narod brez pravic", Nemci na Koroškem (pod besedo Nemci mislimo nemške nacionalce, nemške liberalce in nemškutarje) so najbolj strupeni nasprotniki Slovanov, kar jih je sploh pod solncem. Značaj koroških narodnih nasprotnikov obstoji v glavnem v sledečih lastnostih: blazna domišljavost, uprav nem-Škonacionalna oholost in zagrizenost, hudobnost, zavist in hinavšČina. Slovenci smo brez pravio v šoli, pred sodiščem, na davkariji, na železnici, v deželnem zboru in odboru, mi smemo plačevati samo krvni in denarni davek. Ti Nemci nas smatrajo za garjave, gobave.
Kdor se pritožuje, tega proglasijo Nemci za hujskača, da, celo za veleizdajalca. Koroška je polna takih okrutnežev, ki poznajo samo Bismarkovo načelo: moč in silo, Dosedaj so koroške Slovence zamolčavali, „ni jih", so pravili širnemu svetu. A to ni dolgo držalo, Ko je naš poslanec Grelenauer v državnem zboru opisal krivica, ki se nam gode, so Nemci rekli, to je sama Šala, pravljice, basni. Ko sme svetu v posebni knjigi povedali, da je Koroška uprav turški vilajet,
so se nas ustrašili in so sklicali v slovensko SinČo vas shod nemškutarjev in Nemcev ter so tam sklenili v imenu Slovencev, da ni treba sprave z Nemci, ker se itak Slovenci in Nemci dobro razumejo. To delajo Nemci nalašč, da bi si svet mislil: Glej, glej, kako se koroškim Slovencem dobro godi, — Nemci so se na tem shodu igrali Slovence in so za ta teater poklicali znanega urednika ptujskega „Štajerca", Linharta, na pomoč. Na shodu so sklenili, da naj velja: Koroška Korošcem!" Dobro, pravimo mi! Potem pa nam j dajte na Koroško vse tiste paše rojake sodnike, urad-• nike in učitelje, ki so radi slovenstva v pregnanstvu izven Koroške, Izženite s Koroškega vse one nemške hujskače, ki so privandrali od vseh štirih vetrov in nam sedaj komandirajo, Nemškonacionalnemu uraclni-štvu, ki vodi na Koroškem političen boj, naj stopi vlada ostreje na prste, pa se bodo stvari obrnile na bolje. Vlada bi lahko, ako bi hotdla, naroČila uradnikom, naj ne deiajo nesmiselne In neavstrijske politike, a vlada tega noče. Zatorej proč s sedanjo vlado, ako noče dati Slov?encem, kar nam gre po božjih in cesarskih postavah. Pomagajir ;:, si sami! Ne dajmo se teptati od narodnih sovragov! Porabimo mož, kjer jo imamo, v vsaki občini, na vsakem kraju; ako bodo Nemci videli, da jim vračatmo tam, kjer smo sami močni, Hudo s hudim, bodo postali ponižni in bodo začeli piskati na drugo piščalko. Brez boja ni zmage, če odnehamo, borno vedno hlapci, Nemci škilijo v Nemčijo, so veliki prijatelji prusovske vladarske hiše, Mi se pa s temn, da se bojujemo za slovenstvo, za naše pravice, borimo tudi za Habsburško vladarsko hišo. (Živio cesar! Živela Avstrija!) — Pride še plačilni dan tudi za naše nasprotnike. In ta plačilni dan je bližje kot si ga sami mislijo, Sklonimo Še trdnejše naše vrste: vsi složni v eni misli! Ne udarno se, ne prodamo se, naših dedov zemlja ostane naša, dokler jo svobodno solnco obseva In ogreva!
Viharno vsklikanje, ploskanje in „Živio'."-klici so spremljali krasen govor, kateri je napravil na vse zelo globok utis.
Mnogo davkov!
Državni in deželni poslanec ter deželni odbornik dr. Verstovšek je v svojem govoru, ki je bil tudi večkrat prekinjen s pritrjevanjem in ploskanjem, razpravljal, kako se našemu ljudstvu vedno nalagajo nova bremena, novi davki od vlade, ki nas hoče poznati saimo tedaj, kadar plačujemo krvni in denarni davek. Na račun naših davkoplačevalcev se delajo o-gromni dolgovi, se podpira Šole v Albaniji, a za podpore našemu bednemu kmetu in delavcu vlada nima navadno denarja. To kar se dogaja v drŽavi, se dogaja tudi v deželah. Na Štajerskem bi Nemci, ki so imeli doslej skoro neomejeno oblast deželne uprave v rokah, radi nakladali Slovencem le vedno večje davke, a dati nam niso hoteli skoro nič. Uprli smo se in smo tudi zmagali. Krivice ne smemo trpeti! Upreti se moramo proti krivicam povsod, kjer se nam gode, z vso silo, in zmagali bomo, Ce se bomo dobro borili, razrušile se bodo meje, ki ločijo nas Slovence in so nas na mnogo kosov razcepile, a slovenski narod bo ostal kot zmagovaleo po več kot stoletnem boju (Živio!), Prišel bo čas, ko bomo sami gospodarji na našfh lastnih tleh. Dal Bog, da bi ta srečna zvezda skoro zasijala na našem jugu, (dolgotrajno ploskanje.) Dragi govori. K besedi se je oglasil državni in deželni posla-neo flr. Koeošee. Govornik je pozival navzoče na navdušeno narodno delo, Dosedaj smo se borili doma
z našimi domačimi nasprotnimi strankami. Te stranke so sedaj v razsulu, njih pristaši beže na vse strani.. V naših srcih ni maščevanja, ni maščevalnega srda, ni kamna v naših rokah za bežeče, ampak kot rodni bratje jih vabimo v našo stranko. Mlada stranka smo. Kakor smo mladi, tako smo tudi močni in silni. Mi nočemo pojemati, ampak rasti. Poprej smo vas vžigali za boje proti liberalcem, danes pa vas prosimo: pojdite ven in pridobite naši zmagujoči stranki nove pristaše. Ne vabimo jih zato, da bi jih rabili, ampak mi rabimo močnejšo armado za naše narodne boje, za velike boje, ki jih bomo bojevali v bližnji bodočnosti. Vsi vemo, da se nekaj pripravlja. Da ne boste pošiljali svojih poslancev ne v Rim ne v Berolin, ampak na avstrijski Dunaj in da bo naš narod vedno pod vladarji habsburške cesarske hiše, na to se mora naš narod kot en mož skupno pripravljati. Mi smo vajeni zmag. Kakor smo bili odločni v boju z domačimi strankami, tako smo odločni in neizprosni tudi v narodnem boju. Ponesimo torej narodno zastavo na naše okope v boj proti okrutnemu narodnemu sovražniku. Ko smo se borili v Gradcu za pravice Štajer* skih (Slovencev, ste edino vi kmečki in delavski možje stali za nami, a mnogi drugi so metali kamenje na nas. Danes pa stojijo pred vami vaši deželni poslanci kot zmagovalci. Hvala varni za vašo podporo. Naše geslo za bodoče boje pa je: 'Osvoboditev Sp. Sta j er j a izpod nemškutarsskega j e -r o b s t v a.
Govor našega voditelja je napravil velik in globok utis na navzoče; pritrjevanje skoro ni hotelo ponehati.
Državni in deželni poslanec dr. Benkovič je v kratkem In jedernatem govoru povdarjal: Za uspešne boje z drznimi nasprotniki je treba zanesti med ljudstvo več poguma, več korajže. Napram našim nasprotnikom smo vse preveč potrpežljivi in ponižni. Odslej naj bo naše potrpežljivosti konec! Skupno na-stopajmo! Prednamci so nekdaj na spodnještajerskih, s krvjo naših pradedov poškropljenih poljanah, navdušeno prepevali: Le vkup, le vkup, uboga gmajna! Ce bomo nastopali korajžno, pogumno in s samozavestjo v srcu, bodo nasprotniki izginili z naše zemlje, (Gromoviti Živio!)
Resolucija:
Občni zbor S. K. Z. poziva svoje pristaše, da povsod z vso žilavostjo in pogumom delajo za narodno in gospodarsko osamosvojitev slovenskega ljudstva na Štajerskem. Obenem izražajo navzoči zborovalci svojo ljubezen koroškim slovenskim bratom ter pozivajo Slovence po vseh drugih kronovinah, da pomagajo koroškim Slovencem v njih hudem narodnem boju.
K besedi se je Še oglasil g. Anton Turnšek, trgovec iz Rečice, ki je izrazil našim poslancem imenom celega zbora iskreno zahvalo za boje, ki jih vodijo za svoje volilce in za pravice slovenskega naroda., (Živio poslanci! Živela Kmečka Zveza!)
Volitve odbora ni bilo, ker se ista vrši po društvenih pravilih vsako tretje leto.
Predsednik Terglav je nato končal veličastno zborovanje, celi zbor pa je zaklical cesarju m prestolonasledniku trikratni „Živio!"
Predno pa smo se začeli razhajati, je zadoneia iz stotin in stotin navdušenik slovenskih grl krasna himna „Hej Slovani"!
Zadovoljnih in veselih obrazov srno se razšli. V naših srcih pa se je s tem dnevom vžgal zopet nov ogenj svetega navdušenja zrj. boj za našo narodno pravdo. Bog, ki čuvaš nad našim narodom, pa daj, da Se bodo izrečene želje obistinile!

Mmt&m
■mm*

I
tvoritev I. slovenske knjigarne
K*« na Spodnjem Šiajersta
Goričar & Leskovšek Celje
Vedno v zalogi:
leposloTne knjige
poezije slovarji
mladinski spisi igre
molitveniki podobe.
Cenjenim odjemalcem vljudno naznanjamo, da sva poleg najine trgovine s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami otvorila tudi popolno knjigarno, trgovino umetnine in muzikalij in da lahko postreževa z vsakovrstnimi knjigami slovenske in nemške literature, muzifcalijami in umetninami ter prosiva, da blagovolite naročila tudi na knjige nama nakloniti.
Sprejemajo se naročila za modne, leposlovne in ilustrcwane časopise.


V^iii'.èK
I
I


ie v Lnr
pod duh. vodstvom g. A. Hribarja župnika na Zalem Logu pri Železnikih
s posebnim vlakom,
f Z*fetelTromaw3ä dwe 19. avgustaT"
Romanje bo trajalo: skupina A. 14 dni, skupina B. 16 dni.
Rc > vrskl skupini potujeta t A, Ljubljana^ Ponteba, Verona, Milan, Vintemiile, Marseilles, Lurd, Marseilles, Lyon, Genf, Maria Einsiedeln (Švica), Inomost, Franzensfeste, Ljubljana. — B. do Lurda kot skupina A, nazaj skozi Bordeaux, Pariz, Baz el, Zürich, Inomost,
Bad Gastein, Ljubljana.
Vožnja stane iz Maribora In nazaj v Maribor A I. razred 560 K, II. 410 E,
UI. 250 K. — B. I. razred 590 K, II. 445 K, III. 280 K.
Iz Ljubljane ln nszaj v Ljubljano: A. I. razred 540 K, II. 390 K, III. 250 kron. — B. I. razred 570 K, II. 430 K, III. 280 K.
Iz Trbiža ln nazaj * Trbiž : A. I. razred 530 K, II. 885 K, III. 250 K. — B. I. razred
560 K, U. 420 K, III. 270 K.
V teh plačilih je zapopadena vožnja, hrana, prenočišče, vodstvo in napitnina Programi se dobe pri preč. gosp. Ant. Hribarju, župniku v Zalem Logu pri Železnikih in pri g. L^mb. Mally, trgovcu, Medija-Izlake pri Zagorju.

Viniéar
z 4 delavskimi močmi, (biti morata najmanje dva moška) se sprejme na lepo in tudi za viničarja do-bičkanosno viničarijo v bližini mesta Maribor. Izve se v uprav-ništvu pod „Viničar št. 699"
Dobroldača gostilna z toplim in mrzlim kopališčem, lepi vrt, en oral zemlje, se po ceni proda. Potrebni kapital 8 4000 K. — Več pove posestnik Črnčeč, Altenmarkt Lipnica (Leibnitz)	704
Veliko posestv« v dobrem stanu, čez 30 oralov zemlje se pod ugodnimi pogoji proda. Več pove lastnica Marija Stuber, Zimica, Sv. Barbara pri Mariboru.	719
Lepo posestvo s premičninami in živino pri Sv. Petru pri Mariboru se zaradi bolezni po nizki ceni tokoj proda. Več se izve pri gosp. Janezu Knuplež, oskrbnik na Pe-sničkem dvoru 6 pri Mariboru.
Prostovoljna proda a
Prodam iz iz proste roke hišo z ali brez trgovine desk in stavbenega lesa v Varaždinu, Optujska ulica 25. Obenem prodam 10 oral lov 537 a posestva, ki obstoji iz njive in livade, vse v bližini me»ta P. n. g. interesenti naj se obrnejo na lastnika Gjuro Horga, Varaždin, Optujska ulica 25.	707
T V v-
Jscem
svojo nečakinjo Marijo Ivačič, doma je iz Rajhenburga na Štajerskem. Jaz, njena teta Marija Ze-mljak, omožena z Mihaelom Krevel prosim cenjene rojake, če kdo ve za njo, naj mi blagovoli sporočiti, za kar bodem zelo hvaležna Ali pa se naj sama javi. Mrs. Maria Érevel 322, Washington Str. Mil-waukea, Wis. U. S. America. 700
Bolane
so velika izguba za vsakega ivin j erej ca! svinjereja je le tedaj dobička-nosna, če ne zboli nobena žival. Najbolj
učinkujoče zdravilno in obvarovalno jredstvo zoper svinjske bolezni so obelis-kove svinjske
svii) je
kapljice „Sub-sanol" ki so v več kakor 50 letih dobro obnesle Nešte-vilna zahvalna in priznalna pisma priporočajo sigurni učinek tega iz-bornega sredstva! Noben svinjerijec bi t n« smel biti brez njih.
1 stekleničica 1 K, 10 stekleničič 8 K. Prodajalcem visok popust. Pazite na varstveno znamko ,0be-lisk' in na ime „ SU8SANOL druge ničvredne izdelke odklanjaj. Dobi se skoraj v vseh lekarnahi Glavna zaloga za Maribor v lekarni M. König. Po pošti razpošilja vsak dan lekarna „Pri obe-iiskn" Vktorja Hauser, C^loyeo, Kardinalov trg 316 A.	617
Zrn vesežžce na prostem
priporočam v največji izberi in najnižji ceni:
Lampljin» Papirnate krožnike Konfete	Papirnate servlet«
Se'pent ne Dopisnice za šaljivo pošt»
Zslepke za ia;jivo	pdsto Karte za tombolo.
Največja slovanska trgovina s papirjem, pisalnim1 in risalnimi potrebščinami na avstrijskem jugu na debelo iu drobno.
Goričar & Leskovšek —— Ceile ———
Edina slovenska knjigarna na Spodnjem Štajerskem.




Globoko ginjeni o priliki izgube nepozabnega sina, f oz brsta, sraka in strica, gospoda
Ernsta Horvat
izrečemo najsrčnejšo zahvalo preč. duhovščini, gg. kolegom veleč. gg. pevcem, pokloniteljem vencev in v obče vsem, ki so blagovolili 8prem>ti rajnega na zadnji poti. Nadalje se zahvaljujemo za vse ustmene in pismeue izraze sožalja.
V Mariboru, 16. julija 19H.	738
Rodbina Htrvat-ova In Lah-ova
a
U >
hs o p.
, o M a
a
©
> o
o a
i
•Ö H
»
Čudovito zdravilo!
proti želodčni in črevesni bolezni, kakor tudi proti pljučnemu katarju; zelo priporočljivo za vsakega, ki trpi na slabi prebavi, sladkorni bolezni, kataraličnem ikterju (zlatenici), kroničnem katarju mehurja, je naravna rudninska voda
„Marijin Vrelec" Gor. Gtabernflk
JPollcaiie.
K p
o «*
s» •o
M«
N
0
p
H* &
s» •e
u
B p
e» »
o
m
•
tD
P»
oru
Oprcinljfii» z BRjboEjiíml Mrojl, x iKMtn'tn električnim ohrutom, m»JnoveJilmi ¿rhami In ¿edwinil trbrnbhi, sprejt-ma vsa v tiskar-«k» «troko spadajo«» tiel» kakor t jainihe, knjige, broftitre, stenske ln drage koledarje.
Za vlž župnliske urade spovedne in misijonske listke z črnim, rdečim ali modrim tiskom, uradne zavitke z natisom glave ter razne oznanilne napise. Za slavne občin»*», šolske in dni a», urad«: uradne zavitke, oznanila, napise, razglase, plačilne predpise, prejemna potrdila itd. Za obrtnike in trgovce: pisma, zavitke, okrožnice, račune, opomine, menjice, co-nike, dopisnice, naslovnice, letake in lepake 3 črnim in drugobarvnim tiskom. Za posojilnic®, zadrug? in društva: pravila, zapisnike, pristopnice in sprejemnice, letna poročila, računske zaključke, društvene znake, vabila k prireditvam in sejam, dnevne sporede ic dr'igo.
Za k romarje fn prireditelj« veselic: jedilnike, vabila na. plese, ljudske veselice tombtri« Itd., plesno rede, vstopnice, različne napise itd. Za posameznike: vizitke, naslovnice, poročnice, parte in žalostinbe v najlepši opravi. — Diplome za častne ude društev in častne občane v različnih okraskih in z modernimi okvirji po jako nizkih cenah.
00000
Vsa naročila se izvršijo ceno in točno.
ooooo
Ugodno kupite v trgovini
Spalne sobe od 150—10(10 K, jedilne sobe od 150—1000 K otomane, divane, madrace, zagrinjala v različnih najnovejših slogih. — Zei*?«! Sfl neVGSt@ ImajO pOPUSttf
Razpošilja na vse sirarn!	Cene primeru - Br*z kmknreme! — Prosti ogled!
tapetaraka in »mm» delavnic* rsa$pP©tž hOteS» H©3w
Gosposka uiica 25,
jéiÊl iE« HLss fe®
Manufakturno trgovino J. FAULAND v Ptuju se najbolj priporo a.
la	" Katalttka Uakazao «raStet»,
Odgovorili urednik: Franjo Žeooi.
SMaV	**» fiüÄlä» « MarllMShi
j
Glsa.ei.lo sIowe3as3c« MOLlaclimie
Priloga „Slovenskemu Gospodarju"

«asesstcieisiečtioečsc.- .
Izgubljen zaklad»
Gotovo je vsem znana evangeljska prilika o izgubljenem denarju. Revna žena je imela le 10 denarjev in od teh enega izgubi. Ni bilo veliko, po našem okoli 95 vin., torej blizu 1 K, toda za revnega človeka je to premoženje. Žena prižge luč, pomete in preišče vse kote svoje borne hiše, dokler ne najde izgubljenega denarja. — Taka siromašna žena smo mi Slovenci. Malo nas je po Številu, revni smo, nimamo velikega kapitala, ki ga imajo veliki narodi, sovražniki so nas oropali naših pravic. Le malo je, kar še imamo, pa od tega smo še po lastni krivdi izgubili marsikateri denar, med njimi je zlasti eden, katerega je večna škoda, katerega moramo zopet najti, drugače Še druge izgubimo» Ta denar, t a i a g u b 1 j e n zaklad je — treznost.
Pohlepnost po pijači se je kakor kuga razširila po naši deželi. Pije se ob delavnikih in praznikih, v veselju in žalosti, s pitjem se začne in konča vsaka slovesnost, vsaka veselica, Ce hočeš ljudi kje dobiti skupaj za kako delo ali zborovanje, prvo vprašanje je: če bo kaj piti. Tu obhaja kako društvo svojo 25-letnico, da bi se privabilo več ljudi, se seveda glasno oznani, da bo na koncu „prosta zabava v narodni gostilni", to se pravi, pilo se bo na žive in mrtve. Na dnevnem redu je petje, godba, go»vor, predstava, to je seveda sila težavno; da ne bi kdo med tem od žeje obnemogel, se naznani, da se bo tudi med sporedom dobilo „krepčilo" pred zborovalno dvorano samo. Vsaka odborova seja, vsaka pevska vaja, se mora končati s — pitjem. Vse, kar imajo naša mnogoštevilna društva dobrega, se potopi v pitju. Na političnih shodih se slišijo navdušeni govori, sprejemajo ostre resolucije zoper vlado in naše sovražnike, dejanski u-speh shoda pa vtakne v žep — oštir, Kmetje tožijo, da je družina predraga, živina in pridelki nimajo prave cene, na vseh koncih in krajih se vedno in vedno ponavlja stara pesem: Več plače: A čim večja je plača, tem več se pije. Kaj, ko bi ljudje enkrat poskusili geslo: Manj piti. Potem bi tudi plača kaj zalegla. Nekje so v kleti pretaJcali vino. Opojeni možakarji' so pa pozabili v sodu vtakniti čep v spodnjo luknjo. Zgoraj so vlivali v sod celie škaie vina, spodaj pa jim je teklo ven. Tako je z današnjo družbo. Na eni strani cele Škafe večje plače, na drugi strani pa teče vse proč — skozi grlo!
V Mitrovici na Hrvaškem so 1. 1909 preselili jetnike v drugo ječo.; 120 krepkih korenjakov, mož in mladeničevj so postavili v vrsto po dva in dva ter jima skupaj zvezali po eno roko, v drugi prosti roki pa je vsak držal svojo culico. Skozi celo vrsto so po dolgem potegnili lanec in na ta lanec so bili vsi pripeti, Da bi kdo med potom ne všel, jih je spremljala cela kompanija žandarjev. Ko je vodja dal povelje: puške nabiti! in so patrone šklocnile v puške, je vse pretresla groza, nastal je smrten molk. Tu se oglasi v zadnji vrsti mlad fant in reče glasno: Proti e to pitje je vsega krivo, da nas tu vlačijo kakor živino. In drugi jetniki so ponavljali za njim: Da, prokleto pitje je vsega krivo!
Zato pravi hrvaški zdravnik Gundrvm-Oriovča-nin: Alkohol je pravi vrag dvajsetega stoletja!
Šimenci slavimo letos 5001etnioo zadnjega u-stoličenja koroških vojvodov. Prav je,, zakaj to je e-den najsijajnejših' pojavov v naši žalostni zgodovini. A ko se pri tej slovesnosti navdušujemo za ljubezen svojega jezika in svoje domovine, ne smemo prezreti važne okoliščine pri tem ustoličenju. Opat Ivan Vet-rinjski nam je ohranil popis cele ceremonije vojvod-skega ustoličenj a in pravi med drugim, da so novemu nadvojvodu dali piti iz klobuka studenčnice v o-pomin ljudstvu, ki je prizor gledalo, naj ne hrepeni do vinu, v katerem je pijanost, ampak naj bo trezno in zadovoljno s tem, kar mu ponuja domača zemlja, da si ohrani zdravje. Kako modro in resnično! To Čednost, ki so jo naši predniki celo pri voj-vodskem ustoličenju povdarjali, smo izgubili, poželenj po pitju nas je prevzelo. Drug zgodovinar, Enea Silvio Pikolomini pa pravi, da je studenČ.nica, ki so jo dali novemu nadvojvodu, opominjala tudi njega, da mora biti trezen, ker le trezen vladar more biti pravičen.
Vzamimo luč in metio in iščimo izgubljeni zaklad — treznost. Luč je dober vzgled, meitla^ ki naj pomete smeti alkoholizma in najde izgubljen klobuk, je — abstinenca. Dvigni se, mladina, v sveti boj zoper pošast, ki nam uničuje duševne talente, znižuje bistroumnost, jemlje krepost volje in veselje do dela, spodkapa dušno in telesno zdravje, polni ječe in norišnice. Zlasti vi Orli, pa družbeniki in družbenice Marijinih družb, ste poklicani v sveti boj.
Na Irskem je pred 6 leti prišlo nekaj oseb k protialkoholnemu boritelju Pattersonu, naj bi jih zapisal med abstinente,. „Dobro", reče Patterson, „toda dam vam čas poskušnje. Pridite prihodnji petek in vsak naj pripelje s seboj Še enega tovariša." Res, v potek jih pride Še enkrat toliko, vsak je enega prignal. Patterson reče: „Vi, ki ste se zadnjič oglasili, ste dobro prestali skušnjo, boste danes sprejeti, vi pa, ki ste danes na novo prišli, morate tudi napraviti poskušnjo; čez teden dni naj vsak še enega prižene s
seboj. Tako je delal vedno naprej* Kdor je hotel biti sprejet med ude abstinentnega društva, je moral pridobiti še enega uda. Tako je V] Itreh letih narastlo število abstinentov Pattersonovega društva na sto in petdeset tisoč. Tako delajte tudi vi!
MM@»ič — svetovalec.
Dragi mladeniči! Tukaj vam hočem podati v skromnih besedah kratek navod, kako se morate ravnati napram svojim tovarišem, da boste ostali pri njih v najlepši slogi in spoštovanju. Za vzgled vam hočem na kratko opisati nekega mladeniča, ki je bil tudi nekdaj moj sočlan m vrstnik. Narava ga je obdarila s tremi posebnimi darovi, ki so se že v rani mladosti pri njem zelo razvili; In ti darovi so bili: na-p u n, č a s i i h 1 e p n o s t in s a m o 1 j u b j e. Ko se je v našem okraju ustanovil odsek Orla, je tudi on stopil v naše vrste. Omeniti moram, da je bila njegova šolska izobrazba bolj na zadnji stopinji. Vzrok temu je bila njegova nepokorščina do učiteljev, ki so i-meli za časa Šole ž njim mnogo trpljenja. Ko je stopil v naše vrste, se je hotel precej povzpeti do višje stopinje. Hotel je v vsakem oziru nadkriljevati svoje tovariše. Pri vsaki stvari je hotel biti prvi.
Kadar se je pripravljal odsek za kakšno Igro, je bil on prvi, ki je hotel vaje nadzorovati. Vsakemu je hote svetovati, kako naj se suče In kreta, da bo igra lepše uspela. Umevno je torej, da ga niso starejši člani pri tem lepo gledali. Ce ga je kateri posvaril, Češ, da bodo že drugi to bolj vedeli ravnati kakor on, je bil užaljen do solz. Kajti on je videl v sebi velike zmožnosti iin zato ie bil tem bolj užaljen, Čim bolj je bil zavržen njegov nasvet.
Svoj napuh je kazal največ s tem, da se je bahal s svojo močjo. Z jezikom je bil vsakemu nepremagljiv. Časti si je iskal na razne načine.
Prvič na gledališkem odru, kjer se je hotel pokazati kot najboljši igralete. Pri razdeljevanju vlog se je postavil prvi in pripravljen je bil, prevzeti glavno vlogo. Da se mu je želja izpolnila, mu je dal voditelj kaj malega. Ce je igra. dobro uspela in je bilo občinstvo zadovoljno, si je to štel v veliko čast, misleč, da to ni bilo brez njega.
Na drug način si je iskal časti na govorniškem odru. Kadar je imel odsek svoje zborovanje ali mla-deniška zveza svoje sestanke, se je tudi on povzpel na govorniški oder. Zborovalei, željno pričakujoč, kaj jim bo povedal, so strme uprli oči vanj. Gledal je v tla in na njegovem licu je nenavadna rdečica pričala, da mu je pripravljen govor izginil v večnost. Nekaj časa so mu oči nemirno švigale po poslušalciri, a za hip ga je predsednik — oprostil. Njegov ponos se je uklonil do tal in kmalu ga ni bilo več med zborovale!.
Na tretji način si je iskal časti s tem, da se je odloČil za dopisnika za neki mladeniški list. Njegovi častihlepnosti bi bilo namreč ugajalo, da bi bil našel pod svojim dopisom, oziroma člankom, svoje ime. In drugI, ki bi to Čitali, da bi ga Občudovali, kako je izobražen. Nekoč je bil na velikem mladeniškem shodu, In iz govorov, ki jih je tam slišal, je sestavil po svojem vzoru spis v neki časnik, In spodaj se je debelo podpisal. Ko je list izšel, je našel v uredniški listnici opombo: „Vaš spis je pregrčav". Ker je pa nekaterim že prej povedal, da pride v časopisu tudi njegov spis, mu je bilo še hujše, da je prišel njegov članek v žrelo uredniškega koša.
Tudi pevsko drr:Štvo se je ustanovilo pri nas; in tam.se jo prijavil za tenorista,. Mnogo jih je bilo, ki so bili že veŠČii pevci. On pa, ne oziraje se na to, da ne pozna pevskih sekiric in da mora imeti človek do petja pravo nagnjenje, se je, po pravici rečeno, prisilil zraven. Kadar je bila pevska vaja, je bil prvi, ki je čakal na določenem mestu. Pevovodja je bil strog in kmalu je spoznal, da mu dela novi „tenorist'' mnogo sitnosti pri učenju. Tudi pri petju je iskat Časti, a ni je našel.
Dragi mladeniči! Tukaj sem vam pokazal mladeniča, ki je bil nekdaj moj sočlan, A nisem ga posebno ljubil. Vzrok je to, ker jei Imel te napake, ki sem jih tukaj omenil. Prepričan pa sem, da so tudi mnogi drugi podvrženi tej ali oni napaki. Da vas pa ne bodo imeli vaši tovariši tako v zasmeh, kakor so i-meli tega mladeniča, vam svetujem, bodite v vsaki stvari skromni in med vami bo vladala ljubezen in zvestoba. Pripnite si na svoja prsa cvetko prave ponižnosti, ki naj vas diči. Za kar se pa Čutite dovolj zmožne in močne, pa neustrašeno naprej v korist naši slovenski domovini. — Da bi te besede našle odmev v srcih slovenskih mladeniČev, potem bo izpolnjena želja posavskega Orla.
ORLI.
Bratje Orli!
Dne 26, julija vsi v Trbovlje k blagoslovijenju nove orlovske zastave bratskega odseka v Trbovljah!
V nobenem kraju ni krščanska organizacija v tako vročem boju za obstanek kakor ravno v Trbovljah. Zato bo dolžnost orlovske organizacije, da se manifestira v najčastnejšem Številu od vseh krajev slovenske zemlje.
Vabijo se vsi poslanci Vseslovenske Ljudske Stranke iz Kranjske, Štajerske in Koroške, da kot govorniki proslavijo slovesnost mladeniške organizacije, da se skupno navdušujemo za sveto stvar, in vsi ljubi gostje, pred vsem cenjene dame v narodnih nošah, da se skupno mogočno povzdigne katoliška i-deja v Trbovljah,
Spored:
1,	Ob 9. uri zjutraj sprejem gostov na kolodvoru.
2,	Pozdrav društev na trgu pred cerkvijo,
3,	Blagoslovljenje nove zastave in sv. maša na prostem s cerkvenim govorom,
4,	Slavnostno zborovanje.
5,	Manifestacijski obhod,
6,	Kosilo po določenih gostilnah.
7,	Popoldan ob 543, uri večernice,
8,	Ob 3» uri javna telovadba.
9,	Ljudska veselica s srečolovom.
Vsa društva z zastavami.
Vse, kar krščansko čuti., vTrbovlje! V sedanjih resnih časih nam je skupno delo najbolj potrebno, kar se naj ravno ta dan posebno pokaže!
Pismo Orla-vojaka. (Služba božja in versko življenje pri vojakih.) Nedelje in praznike vojak malo pozna. Skoro čisto nič jih ne loči od navadnih dni, k večjemu morda v tem, da je te dni navadno malo pozneje budnica, in da je, Če nima službe ali kake druge neprijetnosti, popoldne po „befelu" nekoliko prost. Dopoldne je navadno dela čez glavo: „viziti" sob, hlevov, obleke, orožja In drugih reči. To se vam snaži in drgne; vse hiti in se suče kakor mravlje. Manjka pa ob nedeljah nečesa, česar krščanski vojak potrebuje, in to je služba božja. In posebno zato, ker mu ni mogOče ob nedeljah iti v cerkev ter se udeležiti svete maše, je našemu vojaku nedelja tuja. Vprašali bode te: „Kako pa je pravzaprav v tej zadevi pri vojakih? Ali je vojaku sploh mogoče, da bi zahajal v cerkev? Ali vojaške oblasti kaj skrbe za izpolnjevanje verskih dolžnosti?" Bore malo! Pri nekaterih polkih skrbijo poveljniki, da se moštvo skoraj redno ob nedeljah udeležuje skupno službe božje. Pri veČini polkov se pa to prav malo skrbi, in če se, imajo odločitev, kdo bo Šel v cerkev, v rokah službo vodeči podčastniki. Ti pošljejo v cerkev samo gotovo število mož, da je Ie povelje Izpolnjeno. Da bi pa posamezniki obiskovali cerkve, je nemogoče, ker ni časa in je treba še posebej prositi, Če smeš dopoldne zapustiti kasarno. Sicer si vojaški duhovniki v tem oziru veliko prizadevajo za boljšo uredbo, ali ne pomaga veliko, ker je vojaiški škof napram drugim vojaškim oblastim skoro brez moči. Zapovedano pa je, cla vsak vojak katoliške vere sprejme o velikonočnem času sv, zakramente, Skrbi se sicer za to, da nobeden ne izostane, ne gleda se pa na to, kako so vojaki pripravljeni. O tem bi se dalo napisati cele knjige. Pohvaliti je pa, posebno v ljubljanski garnizijl, v zimskem času prirejene krščanske nauke, katerih se u-deležuje moštvo cele garnlzije. Pri danih razmerah se ni veliko čuditi, ako vojak, poprej morda dober fant, začne polagoma zanemarjati svoje verske dolžnosti, postane versko mlačen, opušča molitev in se nazadnje sramuje celo križa: zvečer v posteljo brez križa, zjutraj iz postelje brez križa. Pri kosilu zopet isto; še kape ne dene z glave. In vsled te verske brezbrižnosti in mlačnosti je marsikateremu vojaku butara vojaških dolžnosti neznosna, tako, da mrzi in preklinja vse, kar je pod njim in nad njim. Taki ljudje so povsod nezadovoljni; vsako delo, vsak napor jim je odveč in ravno pomanjkanje vere prižene marsikaterega do obupa. — Kljub vsemu temu, kar sem navedeCsie pa vesten krščanski mladenič tudi pri vo-iakih onrani lahko dober in veren. Zato svetujem po-.<•«»* no vam, Orli-vojaki: Kadarkoli ste prosti, stopite v bližn'0 cerkev, zneute za par trenutkov svoje misli in iin d aru pa Bogu! Tudi zve'-er. preden sr vle-žete k počitku, da,-.ntJ težave ni dobroto preteklega dne Najvišjemu, v katerega rc'.;ui je naša usoda! I-stotako zjutraj, ko vstanete, priporočite so zopet varstvu božjemu, s kratko ruo:.tvico! — Ne zmenite se pa pri tem za pikro in zastnldiVo zbadanje popačenih tovarišev; ako se izplača, jim dajte v par krepkih besedah razumeti, da se giede svojih verskih dolžnosti ne pustite smešiti! Vedite, da imate v svoio obrambo strogo vojaško postavo. Pač pa se dobri, verni tovariši bodrite medsebojno in dajajte s svojim življe-niem drug drugemu dober zgled! — Vam pa, Orli po domovini,'zlasti vam, ki ste letos potneni v vojake, toplo polagam na srce to-le: Učite se doma., ko imate tako lepo priložnost, pravega verskega življenja, da bodete prišli k vojakom dobro pripravljeni in utrjeni ! Vedite, kakor je vsaka stvar brez milosti in pomoči Najvišjega težka, toliko težja je brez Boga vojaška služba, v kateri mora biti vojak pripravljen, vsak hip darovati svoje življenje za blagor domovine. Orli! Ponekod ste opustili lepo navado skupnega sv. obhar iila. Prosim, obnovite jo in dobro pripravljeni pristopa,;t? večkraib na leto mnogoštevilno k mizi Gospodovi, ki je studenec naše moči in tolažbe! Ni dovolj, dragi bratje, samo nositi ime Orla, temveč morate do pičice izpolnjevati naša načela s pravim — praktičnim krščanstvom.
Dekliški vrtec.
Boi zoper lažnjivost. Junaštvo. Vsak boj zoper katerikoli greh je bolj ali manj težak in nevaren. Boj zoper laž pa še posebej; in sicer je iz dveh vzrokov tako zolo nadležen ta-le boj. Za laž je namreč zelo velikokrat vabljiva priložnost, izkušnjava zelo mnogoštevilna. Sedaj se ti zdi, da bi z nobeno rečjo ne mogla tako lahko in na tihem poravnati kakšne jako nadležne zar drege, kakor z lažjo. Drugokrat se ti zopet vidi, ,da svojih to-varšic in prijateljic na noben način kratkočasiti ne moreš, kakor z lažjo. Ali če je katera v veliki zadregi, si gotovo takoj misliš, kaj pa če bi jo z lažjo izrezala? Še morda s to skušnjavo te bo motil satan, da bi se z lažjo maščevala zoper svoje to-varšice, če si njim kaj nevoščljiva ali sovražna. Enake skušnjave motijo človeka vse življenje, nevarne so celo boljšim ljudem. In vendar se ne smemo zlagati, če bi z lažjo še toliko za-mogli koristiti; če bi tudi zamogli ž njo vse duše iz vic rešiti. Drugič je pa boj zoper laž zato tako silovit, ker je skušnjava v-časih zelo velika in je resnico obstati zelo težko. Za zmago v dolgotrajnem hudem boju pa ni nobena reč tako potrebna in pa odločilna, kakor vstrajno junaštvo. Tudi za vas, drage mladenke, bo treba junaškega poguma,, če imate zares trdno voljo, da se v prihodnje ne boste več zlagali. Zato naj vam navedem tu resnično dogodbo o dečku, ki je bil pripravljen, rajši umreti, nego se zlagati. Angleška barka je odplula iz Severpula proti Ameriki. Četrti dan po odhodu zapazijo med zaboji in raznim blagom skritega dečka. Deček ni imel očeta, ne matere, ne bratov, ne sester in nikakoršnega prijatelja in varuha. Nihče ni poznaj devetletnega dečka, ki je bil slabo oblečen, a drugače pa poštenega, nedolžnega življenja. Privedejo ga k poveljniku barke, ta ga ostro nagovori: „Kako si se predrznil skrivaj priplaziti se na barko?" „Moj očem so me sem privedli", odgovori deček boječe. „Ker me ne morejo več preživeti in tudi denarja nimajo za pot do Haljifaksa, kjer stanuje moja teta." Poveljnik je bil že večkrat nalagan, zato ni hotel verjeti. Dan na dan je iz-praševal dečka, odkod in kaj da je, a deček mu vedno enako odgovarja, nič več in nič manj. Slednjič se poveljnik naveliča, zgrabi dečka za vrat ter mu zagrozi, da ga bo obesil na jader-nik, ako mu v 10 minutah ne pove resnice. Ubogi deček trepeta v smrtnem strahu, postaja čedalje bolj bled, a vendar drži glavo po koncu, oči mu zalijejo solze, ko vidi, kako šteje poveljnik minute, še dve minuti ima živeti. Poveljnik mu zagrozi: „Govori resnico in rešil si boš življenje!" „Ah smem moliti?" vpraša deček proseče in pogleda v obraz trdosrčnemu možu. Poveljnik prikima, a ne reče besede. Deček poklekne, povzdigne oči proti nebesom in moli: „Preljuba nebeška Mati, vzemi me k sebi v nebesa, pripravljen sem umreti, lagali pa ne morem." Vseh oči so bile v dečka obrnjene, poveljnik in vsi navzoči so bili gin-jeni, nič hudega se mu ni zgodilo, vsem se je bil prikupil in so ga tudi bogato obdarovali, ker je bil pripravljen, za resnico u-mreti. — Prihodnjič, drage sestrice, se še kaj več pomenimo o laži. Do takrat mi bodite prisrčno pozdravljene, od vaše — Marice iz Gradca.
Srce «mre . . .! (Dopis s Pesnice.) „Šel bom in storil konec temu življenju!" Ta klic pretresa mi dušo, kakor bi ga še slišala danes, ko moram gledati naše propadanje in naseljevanje tujcev-protestantov v naših lepih Slovenskih goricah. Slišala ga sem pač v resnici v sanjah. Stal je duhovnik na leči, žalosten in obupan. V cerkvi pa so stali ljudje in živali. Ko vidi duhovnik nespodobno obnašanje živali, zakliče še bolj obupan: „Šel bom in storil konec temu življenju!" Nekdo iz množice pa se o-glasi: „Le pojdi, saj te ne potrebujemo!" To da duhovniku novo moč; urno zapusti lečo in že je skozi duri. Vse molče gleda, nato se začuje votlo proseč glas: „Nikar, gospod, pomislite na vrednost neumrjoče duše!" Toda duhovnik ne čuje več, na listni strani zunaj cerkve pa poči strel. Množica hiti ven, tudi jaz ji sledim v upanju: morda pa še le ni popolnoma mrtev. Te sanje mi pridejo mnogokrait v spomin in zde se mi živa podoba naših dni. Ali ne gleda naš duhovnik, molčeči pridigar, iz tabernakla po naših cerkvah, po naši domovini? In kaj vidi? Ali pač nima vzroka zaklicati: „Šel bom in storil konec temu življenju!" med vami! ? In ali mu naše ljudstvo, ki ne posvečuje več nedelj in praznikov, ljudstvo, ki prodaja svoja posestva protestantom, ne Hiče: „Le pojdi, saj te ne potrebujemo"!!? In gorje nam, če gospod iz groze pred tem ljudstvom beži! Gorje, če poči srce, ki ljudi toliko ljubi! Nesrečno ljudstvo, poditi veš, zadrževati, objeti pa nikdar! Cuj, narod moj, to ¡niso samo sanje, to je tudi resndca, ki jo doživljamo mi obmejni Slovenci! Gospod beži, nevera so širi. Prihitite in storite, kar vam veleva verno, rodoljubno srce!
Društveni glasnik.
Marija Nazaret. Naša dekliška Marijina družba je obhajala v nedeljo, dne 12. julija, svojo 10-letnico. Nikakor nismo pričakovali takega dne, kot smo ga doživeli. Zbralo se je; okoli 1000 deklet, ki so pod Marijino zastavo. Bile so zastopane Marijine družbe: domača in rečigkla s križi in zastavami v polnem številu, škalskia in druge iz Šaleške doline s krližem, katerim na čelu je bil g. dekan škalski, lju-benska, šmairtinska, gornjegrajska in solčavska.. In gotovo toliko deklet-družbenk še ni bilo v Nazariih, menda tudi ne nikjer na Štajerskem zbranih, kakor jih je bilo ta dan v Nazarjih. Viesettja se nam je solzilo oko, ko je truma Mariji posvečenih dekjlet v. procesiji po dve in dve korakala med petjem in molitvijo od mosta pod samostanskim hribom proti romarski cerkvi Matere Božje. Zvoki zvonov;, pokanje topi-čev, zastave in lepo okrašeni mlaji so jih pozdravljali. Ko so se pevajoča, dekleta zbrala v cerkvi, že stopi na prižnico priljubljeni organizator in navdušeni govornik č„ g. dr. J. Hohnjec, ki je z lepimi besedami navduševal Marijine družbenke k zvestobi do Marije in jim kazal z njemu lastno navdušenostjo razna pota, ki peljejo do tega cilja. Vse je z vidno pazljivostjo sledilo navdušenemu govorniku. Po Končanem govoru je daroval sv. mašo preč. g. desan Skalski ob asistenci domačih patrov, frančiškanov med katero je prepevali domači pomnoženi pevski zbor. Po končani službi božji se je vsa množica deklet zbrala pred cencvijo in zopet je nastopil budi-teli mladine dr, Hohnjec in dajal družbenKapi razna, najšemu času primerna navodila za življenje zunaj cercve pri reševanju socijalnega vprašanja, pri Katerem mora delovati tudi dekle in žena. Ploskanje in živijof-klici niso hoteli ponehati na koncu govora priljubljenega govorniK» Komaj neha govoriti dični go-vorniK, že so se oglasila dekleta na govorniškem prostoru. Ene so deklamovale, druge prosto govorile, vse pa so žele mnogo pohvale za svoj nebojazljiv nastop. Popoldne po litanijah pa so dekleta domače Marijine družbe vprizorila dve gledališki igri. Igri ste jaKo dobro vspele pod vodstvom voditelja P. Norber-ta. 'Med posameznimi točkami se je oglasil domači
cerkveni pevski zbor, ki se neumorno vežba pod vodstvom br. Kamila in je za svoj nastop dobU mnogo priznanja. Res, to je bil dan, ki ga je Gospod ua-reail v veselje in spodbudo naše slovenske mladine:
c Št. Peter v Savinjski dolini. Kakor vsako leto, priredilo je tudi letos Savinjsko okrožje Zveze Slovenskih Deklet dne 20. junija skupni shod, in sicer v Št. Petru v Savinjaki dolini. u!> 10. uri dopoldne je bila služba božja, pri kateri je piidagoval vlč. g. dr. Josip Hohnjec iz Maribora ter nas z navdušenimi besedami spodbujal, da naj izvršujemo apostolsko delo. Po pridigi je bila sv. maša, katero je daroval vlč. g. o. Rudolf iz Celja. Po službi božji je bilo zborovanje v dvorani Društvenega doma. Shod je vodil vlč. g. dr- Ivan Jančič, župnik v Št. Petru v Sav. dolini. Vrli, neutrudijivo delavni mladinoljub dr. J. Hohnjec je nam izročil pozdrave kranjskih mladenk ter nam še priporočal, naj si že v mladosti predemo nit prave sreče, ki je najde v krščanski izobrazbi. Predsednica Marija Drev nas je navduševala za boj proti krutemu sovražniku alkoholu in slabemu časopisju. Mladenka Terezija Kovačič nam je prinesla pozdrave iz daljnega Murskega polja od mladenk gornjeradgonske Dekliške Zveze. Terezija Šketa iz Braslovč nam je orisala namen dekliških zvez ter nam pokazala sovražnike naše dekliške organizacije. Vlč. g. dr. Ivan Jančič je nas v svojem govoru spodbujal, naj po tedenskem naporu posvetimo nedeljo za službo božjo in lastno izobrazbo. Julijana Ocvirk iz Sv. Pavla nas je spodbujala, da se vstrajno bojujemo zoper napade sovražnikov, ter ¡Stanovitno delujemo za procfvit naših dekliških organizacij. Berta Partelj iz Sv. Petra nam je krasno deklamirala tri dekla-macije in sicer: Kdo si Ti, Liberalna muha, in Kavarica. rV. Gerlih iz Sv. Petra je deklamirala: Pozdrav slovenskim mladenkam. Kolar Marija iz Polzele nas je svarila pred slabo to-varšijo, ki pogubi toliko naše mladine. Neža Košak Iz Pake je prfRerjala naša srca cvetočemu vrtu, iz katerega naj bi izru-vale vsak plevel hudobije. Nato je sledilo poročilo tajnice in volitev odbora. Da je bilo zborovanje bolj veselo, smo zapele par pesmic, nakar je g. župnik zaključil krasno uspeli shod. Dal Bog, da bi ta shod obrodil obilo plemenitega sadu ter navdušil savinjske mladenke za narodno delo v blagor naše mile Slovenije . . .
Konjice. Od marca naprej naj na polju naše organizacije naslednje podatke zabeležimo: Fantje so imeli dne 10. marca poučni sestanek. Poleg drugih mnogoterih koristnih stvari so tudi slišali razlaganje usmiljenega brata Majcena o prvi pomoči pri nesrečah po zastrupljenju, z zlomljenjem itd. — Na Jožefovo so poslušali gospoda poslanca Pišeka in Novaka. — Na velikonočni pondeljek pa so imeli Bralno društvo, Dekliška Zveza in pa Slovenska Straža skupno zborovanje v stari šo i. Udeležba je bila polnoštevilna. Nov mešan zbor je prvič nastopil in zapel tri lepe pesmi. Pot§m je govoril mladenič Ivan Arbeiter in razvil z lepim povdarkom naslednje misli: Ne samo vsak posameznik ji želi biti srečen, ampak tudi cel naš narod. Tej sreči pa stoje še nasproti liberalizem in pa še posebno nezmernost v pijači, ki povzroči največ škode. Ako hočemo premagati, moramo se Boga držati in pospeševati katoliško-narodne organizacije. Za to mora vse ¡na krov, naprej v naše vrste, da domu gradimo slavo in čast, potem smemo upati za narod vesele bodočnosti. Živahno ploskanje je pokazalo, da je vrli mladenič dobro govoril, samo škoda, da ga niso slišali vsi tisti lahkomišljeni mladeniči, ki brez vseh ciljev zapravljajo svoje mlade in čile moči. Druga je nastopila Franca Lamut iz Tepanja, ki je povedala nekaj i-zgodovine Slovencev, povdarjala moč nekdanje slovanske države pod kraljem Samom (623—658), opisala potem pokristjanjenje starih Slovencev in propad njihove samouprave. Za tem je popisala ustoldčenje vojvod na Gosposvetskem polju v slovenskem jeziku do leta 1414. Od tega časa nima naš jezik več jednakopravne veljave; kdo je tega kriv? Nekaj, pravi, je kriva že usoda, največ pa smo krivi mi Slovenci sami, M premalo čislamo svoj blagozvočni jezik, ki polnimo nemške šole » slovenskimi otroci, ki sploh po večini premalo odločno kažemo, da smo Slovenci. Narodne zavednosti, dela za narod je treba* podpirati Slovensko Stražo in lepši bode naš pogled v bodočnost. Lep izgovor in pre. pričevalno prednašanje zanimivega govora vrle mladenke je napravil lep utis na zbrane in gotovo ne bode ostal brez vspeha. Slednjič je še Helena Kukovič povedala, kako naj slovenska deklica ljubi slovensko domovino. Oglasil se je k besedi tudi po-lenski Kolar, ki je v splošno zabavo tvseh navzočih razlagal in kazal, kako vpliva nezmerno uživanje alkohola na človekovo obnašanje, zdravje in mišljenje. H koncu so še zapeli pevci in blagajničarka Jula Kumer je za Slovensko Stražo pobirala doneske in nabrala 20.34 K. - Dne 3. maja pa je priredilo naie Bralno društvo z Dekliško Zvezo majniško prireditev, obstoječo iz dveh govorčkov (Ljubi svoj dom, govorila /Terezija Arbeiter, in: O kruti alkohol, govorila Terezija Šolar), iz petja mešanega zbora (Majniku v pozdrav, od p. H. Sa,t*nerja, Cerkvica, od J. Aljaža, Moj dom, od Jan. Laharnarja), iz samospevov (Nasa zvezda, p. H. Sattner, pela g. Marija Kropej, in: Šaljivi mizar-ček, pel Štefan Pavšer), ter iz igre „Marijin otrok sem", katero so prav lepo vprizorila naslednja dekleta: Kumer Jula, Larnut Marija, Šolar Treza, Godec Ivanka, Godec Treza, Pučnik T reza in srčkani Kolarjevi otroci. Na sporedu je bila tudi še ena skladba za salonski orkester, katero so prav umetniško proizvajali č. g. kaplan iz Zreč Anton Plevnik, g. Markež F Ane ter domači organist g. Ivan Lednik. Prireditev se je dobro obnesla in za to prisrčna hvala vsem sotrudnikom! — Dekliška Zveza je pa še imela dne 7. junija svoje peto podučno zborovanje, katerega je otvorila pridna deklica iz Slov. Bistrice Helena Tramšek k lepo deklamacijo: Marijin otrok pred nebeškimi vrati. Soiar Malka je opisala pomen zatajevanja in premagovanja samega sebe v družini in v druščini ter je opozorila na presv. Srce Jezusovo kot najlepši vzgled tudi v tem oziru. Viktorija Tajnikai je deklamirala: Me mlade, me gremo naprej, in Kuk Neža: Naša zemlja. Pučnik Treza je s prepričevalno besedo govorila o ponosu, ki naj navdaja slovenskega dekleta. Jevšenak Treza je pa naštevala deset zapovedi, po .katerih se naj ravnajo deklice, da bodo v veselje slovenski domovini. Sire Ana je deklamirala Gregorčičevo: Samostanski vratar. Godec Ivanka je še potem v izbranih besedah opisala Marijino materinsko srce, h kateremu se naj z zaupanjem zatekajo posebno deklice. H koncu je še g. duhovni voditelj povedal marsikaj lepega in koristnega; tako je še med drugim opozoril na svoi čebelnjak, ki ima napis: Mene posnemaj ! in je povedal par lastnosti, katerih se lahko deklice od čebelic naučijo: čebelica je neumorno pridna, deklica naj bode pridna; čebelica ljubi svoje stanovanje in svojo matico, deklica naj ljubi svoj dom in svoje stariše: čebelica ljubi red in snago, deklica naj ljubi red in snago; čebelica nabira med le po nestrupenih rastlinah, deklica naj išče zabave le tam, kjer ni za njo nevarnosti; čebelica se boji tobakovega dima, deklica naj se varuje tobakovega dima, katerega je največ po gostilnah; čebelica pride vedno pred mrakom domov, deklica nai bode zvečer vedno pravočasno doma! Ko je dekliški zbor zapel še pet lepih pesmic, se je zanimivo zborovanje zaključilo.
Zreče. Dekliško sestanek dne 14. junija nam je zopet prinesel mnogo poduka in razvedrila. Predsednik Lamut Barbara nas je vneto spodbujala k češčenju presv. Srca Jezusovega v mesecu juniju. Lepe misli je temu dodala Orož Tončka in jih združila v krasni deklamaciji: Prikleni me! Ivšek Alojzija in Leskovar Jožefa sta nam pa podali dve dragoceni cvetki iz dekliškega vrtca, to je: delavnost in zatajevanje, katere bi naj še vsaka mladenka prav pridno gojila. Nastopile so še Orož Mar. s podučnim govorčkom o človeškem življenju, in Rahle Ivana z deklamacijo. Pohvalno moramo omeniti še tudi naš dekliški pevski zbor, ki nam je naš sestanek oveselil z lepimi mičnimi pesmicami.
Kozje. Kako koristijo mesečni sestanki, na katerih se naši mladi ljudje vadijo v javnih nastopih in v govorništvu, se je pokazalo pri nas na zadnji veselici, kjer so navadna, priprosta, kmečka dekleta tako izborilo rešila svoje vloge. Dne 1. junija je se vršil tudi tak sestanek, na katerem so z govorniškimi vajami nastopile: Pezamovski Marija: Kako potftopajmo v boju zoper napade na sveto vero in naše dekliške čednosti. Bokalič Rozali-ja nam je razložila: Kaj se pravi delati z Bogom in Marijo za slovensko domovino. Strnad Marija nam je v svojem govoru pokazala, kako nevarna sovražnika dekliške časne in večne sreče sta prevzetnost, gizdavost v obleki in ples. Dal Bog, da bi be-»euo spregovorjene na tem dekliškem sestanku, i> o ii • . biJeu sad!
Ptuj. O priliki junijevega shoda Dekliške Zveze so bila sledeča predav^njja: O miroljubnosti, vlč. g. duhovni voditelj; o pravem češčenju presv. Srca Jezusovega, članica M. Štumpf. Mladenič Ver naznanja, da bode v kratkem vlč. g. župnik Go-milšak imel govor radi ustanovitve podružnice Slov. Straže; že sedaj vabi k mnogobrojni udeležbi. Nadalje poroča o mariborski „Stražini" prireditvi. Dekliški zbor zapoje dve pesmi v čast presv. Srcu Jezusovemu in sv. Alojziju. Prihodnji shod se vrši z zanimivim sporedom dne 19. julija. Vprizori se takrat tudi nov lep dramatičen prizor „Pismo." Dalje se naznanja, da priredi Dekliška Zveza v prvi polovici meseca julija večjo gledališko predstavo. Kraj in čas se pravočasno naznani. Po shodu smo spremili ljubo članico nevesto Julijo Drevenšek k oltarju, kjer so ji čestitale zastopnice obeh Marijinih družb in D. Z.
Govorniške vaje.
Govor Marije Zink na pod učnem shodu D. Z. v Št. Lovrencu nad Mariborom.
Hvaljen bodi Jezus Kristus!
S tem lepim krščanskim pozdravom pozdravil je zboroval-ce tamkaj v Ljubljani ob času katoliškega shoda imeniten govornik, mož katoliškega prepričanja, g. dr. Ivan Šusteršič, in zato se tudi meni zdi najbolj primerno, da sem vas danes tu v svojem prvem govoru pozdravila s tem veličaSjtnim pozdravom, zakaj v imenu Jezusovem naj se začne vsako delo, da bo dober tek imelo.
Odkritosrčno pa moram priznati, da nastopam s tistim trepetom in strahom, ki je pač več ali manj lastien še nespretni in bojazljivi mladenki; a bodri me vzgled slavnega grškega govornika. Ko je prvikrat nastopil, so se mu vsi smejali, da je moral zbežati od sramote; a ni izgubil poguma. Imel je namreč navado, da je vedno privzdigoval eno ramo, zato si je obesil na strop meč, se postavil pod njega in kolikorkrat je privzdignil ramo, se je ranil in se tako odvadil te napake. Glas mu je bil pa hripav in tih, menda kakor meni, zato je hodil na obrežje morja in skušal prevpiti nemirne morske valove ' in po teh težkih vajah je postal imeniten govornik, da ga je ljudstvo z veseljem poslušalo. Kaj ne, ta mož je bil pač delaven, ker je z vsemi močmi strmel za ciljem, ki si ga je bil začrtal; tako delavne, tako marljive bodimo tudi me mladenke pri delu za' narod, za domovino in sveto vero.
Glejte našega Odrešenika! On si bi bil lahko izbral za mater bogato kraljevo hčer, da bi bil' živel v vsej udobnosti, a On je hotel posvetiti delo, zato si je izbral revno mater in revnega krušnega očeta. Božji Sin, ki bi bil lahko imel angelje za strežnike, si je hotel z delom svojih rok služiti vsakdanji kruh; tudi Marija, njegova in naša mati in zaščitnica, je delala, kakor pesmica pravi: „Je predla ino delala za božje dete Jezusa." Dandanes pa, ko se svet vedno bolj odtujuje svojemu Bogu, se tudi vedno bolj odtujuje delu; zato pa naj naša zveza deluje še med drugim tudi na to, da bodo njene članice imele vedno veselje do dela in da bodo ostale doma. Kaj vendar žene našo mladino tako po svetu, ko je vendar doma dela in jela dovolj ?! Poglejte na naše kmetije, povsod manjkajo hlapci in dekle, a v mestu, v tovarnah je vse prenapolnjeno!; Bodo li tamkaj brez dela? O ne! Samo na polju ne bo treba delati, to je tisti zmaj, ki našo mladino tako straši in jo žene v mesta!
O draga mladina! Le bolj natančno poglej in bolj premi-
O draga mladina! Le bolj natančno poglej in bolj premisli o tem svojem strahu! Res je težko delati na polju, posebno v hudi poletni vročini, a to delo je zdravo in krepi naše telo; pa ga tudi ni dela na svetu, ki bi tako enalto drhteči molitvi povzdignilo duha k Bogu, kakor je delo zunaj v prosti naravi pod milim nebom. Nam, ki delamo v pekočih solnčnih žarkih tam na polju in se hranimo z zdravo kmečko hrano, nam ni treba sprehodov, ne zdravilišč in kopališč, kakor jih morajo rabiti ubogi meščani, ki so vedno v svojih zaduhlih sobah — to vse imamo mi že pri svojem delu.
Nadalje se naša dekleta tako baije opravljati dela pri živini; a tamkaj v mestu je dobro, da morajo požirati dan na dan sitnosti, da, dostikrat tudi še surovosti gospode in to še dostikrat s praznim želodcem! Kaj je mar mestni gospej, če odide ena, saj ima še deset drugih na razpolago, ki že komaj čakajo, da vsaj za par dni dobe službo.
Koliko deklet bi še bilo čilih in zdravih, če bi ostale doma! Tamkaj v mestu so si nakopale bolezen, ki jih je položila v prerani grob, zakaj doma so bile vajene svežega planinskega zraka in tečne kmečke hrane, zato jih ni ljubil sprijen mestni zrak in ne slaba, prestana hrana. Kako pa dekleta tamkaj po mestih zapravljajo svoje poštenje in delajo sramoto starišem, celi fari, da, celemu narodu — o tem vam danes ne bom govorila; samo to vam .kličem: ostanite doma!
Ako boste varčne, si bodete tukaj lahko toliko in še več prihranile, kakor v mestu; ohranile si bodete ljubo zdravje ter neprecenljivi zaklad sv. vere in čistega, neomadeževanega življenja! Nadalje moramo biti tudi marljive, neustrašene in zna-čajne delavke za naš narod, za ljubo domovino in sveto vero. Ne bojmo se pokazati svojega prepričanja pred vsem svetom, ne sramujmo se nikdar svojega dekliškega znaka; naj nas naši nasprotniki zasramujejo, kakor hočejo, to nas ne sme zbegati! Ako bi nas utegnil kdo zašramovati zaradi čednostnega življenja v Dekliški Zvezi, ne sramujmo se, ampak s ponosom ga zavrnimo, saj imamo ženske hvala Bogu dar jezika, rabimo ga torej tam, kjer in kadar ga je treba!
Ako si, draga tovaršica, v službi in te celo gospodar ali gospodinja zasramuje, ker ,greš rada k sv. zakramentom in hodiš k sestankom Dekliške Zveze, nisi takrat dolžna molčati in ubogati, takrat se opravičeno lahko postaviš in zagovarjaš z vso vnemo to sveto stvar; zakaj prepričana bodi, da gospodar in gospodinja, ki ,sta sama čisto in vzgledno preživela svoja mlada leta, te tudi nikdar zasramovala ne bosta!
Nauke pa, ki jih tukaj slišimo, uvažujmo, niikar jih ne tep-tajmo v blato z obrekovanjem in zasmehovanjem! Sveta ' nam morajo biti načela Dekliške ,Zveze, zakaj njeni voditelji ne mislijo samo od danes na jutri, temveč gledajo v daljno prihodnost. Oni hočejo vzgojiti v Dekliški Zvezi značajne mladenke, pa tudi ponižne, verne matere in gospodinje, ki bodo dajale narodu in domovini krepkih bojevnikov, svetim nebesom pa zveličanih prebivalcev.
Ne pozabimo pa tudi na delo, ki je velevažno, posebno sedaj, .ko je pred durmi novo leto, namreč: agitirajmo pridno za dobre liste! Pometimo pa iz fare vse brezverske časnike in knjige, ki sramotijo sv. vero in njene oznanjevalce; skrbimo, da že enkrat najde v vsako pošteno hišo „Slovenski Gospodar", „Naš Dom" ali „Domoljub", „Straža" ali „Slovenec", „Glasnik" ali pa „Bogoljub" svojo pot in dobro berilo naj gre iz roke v roko!
Svoj govor pa sklepam z besedami našega pesnika Gregorčiča :
„Ni praznik, predragi mi, maše življenje, življenje naj bode ti
delaven dan!
Od zore do mraka rosan in potan; ti lajšaj in slajšaj človeško
trpljenje!"