POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI POSAMEZNA ŠTEVILKA 1.25 DIN DELAVSKA POLITIKA IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—. v inozemstvu mesečno Din 15.—, — Uredništvo in upravah Maribor, Ruška cesta 5. poštni predal 22, telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice; Ljubljana, De* lavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaje* vsaka beseda Din 1.—, mali oglasi, ki služijo v socialne namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din 0.50 Štev. 43 • Maribor, žetrtek, dne 19. maja 1938 * Leto XIII Kongres Strokovne komisije v Sloveniji V nedeljo, dne 23. t. m. se bo vršil kongres pokrajinskega odbora URSSJa "v Sloveniji. Kongresi Strokovne komisije so bili pri nas vedno manifestacija solidarnosti in sloge svobodnih delavskih razrednih strokovnih organizacij, hi kaj naj bo letos ta kongres, če ne to? Kongres nima toliko načelnega pomena, kakor organizatoričnega. Zakaj načelno so naše strokovne organizacije ^dine in enotne. Organizatorično pa je kongres prav velikega pomena. Krepke so sicer naše svobodne strokovne organizacije. Če niso popolne, so temu mnogo krive razmere, kar pa nikakor ne more biti razlog zato, da bi med delavstvom ne delali z enako v*iemo, z enako idealnostjo in tudi odločnostjo kakor v normalnih razmerah. To delo je treba poživiti in prav nič ne bi škodovalo, če se bo tudi nekoliko idealiziralo, to je, če se med delavstvom poživi konsolidujoča aktivnost. Tudi ob delu za delavsko strokovno gibanje je potreben idealizem poleg praktičnega socialno političnega boja, potrebno delovanje in požrtvovanje, ki organizira, druži in vz>gaja. Najslabše je v \?trokovnih organizacijah delovanje, ki razkraja ne le ideologijo delavskega Gibanja, ampak ruši solidarnost in mor-celo disciplino, ki je mati uspevanja delavskih organizacij. Disciplinirana organizacija dela v harmoniji, se samo bori solidarno ob najboljši trdni volji in t v najidealnejšem sporazumevanju prav v vseh vprašanjih gibanja. Ne smemo namreč misliti, da si delavstvo želi prerekanja in rušenja solidarnosti. Kdor to veruje, je bedak. Delavstvo želi enotnost svojega gibanja, želi se razgovarjati o svojih vprašanjih, da spoznava pravo in primerno pot za svoje boje. Zato tudi opažamo, da ob strastnih, zlobnih in nesporazumnih razpravah delavci kaj radi izgube strplji-vost in pogum ter beže iz organizacije. Če organizacije pešajo, je krivda pogosto na takem slabem delovanju ali, če manjka resnosti ali aktivnosti in le redko so temu krivi zunanji vplivi, kakor teror, provokaterstvo, ali velika nezaposlenost. Kongres centrale URSSJa v Sloveniji ima torej predvsem organizatorjčen pomen. Dokazati mora vol{o delavskih organizacij do lojalne solidarnosti in discipline na eni strani, na drugi strani pa tudi do lojalnega sodelovanja med vsemi svobodnimi strokovnimi organizacijami v Sloveniji in v državi. To sodelovanje in jačanje delavskega strokovnega gibanja pa je mogoče le, če je med članstvom in vodstvi organizacij strpljivo in sodružno razmerje, ki ne prenese razkrajajočih vrtanj, marveč lih solidarno zavrača in pogosto molče odklanja — in dela. Proti nezdravim vplivom torej postavi kulturno delo, organizatorično delo, ali kratko: aktivnost svojih organizacij, ki vse žele red, disciplino, solidarnost in. krepko rast samih sebe. Na letošnjem kongresu hočemo te stvari pokrepiti, da zli vplivi, delodajal-stva ali. drugi, ne bodo škodovali razvoju naših obrambnih pozicij. ilrolc roKovna m Glavno vprašanje: priključitev ruskih strokovnih organizacij lernacienala zaseda v Oslu Oslo, 16, ma^a 1938. Od 17, do 21. maja zaseda v Oslu na Norveškem širši odbor Mednarodne strokovne zveze. Seja obravnava kot sprejem ruskih v Mednarodno najvažnejše vprašanje: strokovnih organizacij strokovno zvezo. Kakor znano, so se ruske strokovne organizacije izrekle za priključitev, pod pogojem, ako se vodstvo internacionale preuredi tako, da bo en predsedniški namestnik postavljen po predlogu ruskih organizacij. Okoli tega predloga se je zadnje mesece vodila, velika diskusija. Predzgodovina. VII. mednarodni strokovni kongres 1. 1936. v Londonu je sklenil, da stopi internacionala v stik z deželnimi centralami strokovnih organizacij v Ameriki, Avstraliji, Novi Zelandiji, na Dalj-hjem vzhodu, v TJ5SR in vsemi ostalimi internacionali nepriključenimi deželnimi centralami ter začne razgovore v prav-cu vzpostavitve strokovne enotnosti, za katero se je internacionala devala že tudi dotlej. Mednarodna strokovna zveza je poskusila, da pride do pogajanj z ruskimi strokovnimi organizacijami kmalu po vojni. L. 1923. je bil izvršni odbor internacionale pooblaščen, da se pogaja z Rusi na osnovi statutov in programa Mednarodne strokovne zveze. Razgovori niso uspeli, kot trdi poročilo internacionale za 1. 1934-35, ker ni bilo mogoče ločiti vprašanja mednarodne enotnosti od čisto političnih prizadevanj. Kakšno je stališče posameznih deželnih central? Te težave so se pokazale tudi sedaj. Mednarodna strokovna zveza je hotela vedeti za mnenje njej priključenih deželnih strokovnih central. Vsi odgovori se sučejo v dvelf pravcih: Ali so pogoji, ki jih stavijo ruske strokovne organizacije (glede predsedstva) sprejemljivi (ker segajo preko statuta), in ali je pri ruskih organizacijah izpolnjen pogoj, da so svobodne, t. j. neodvisne od režima v državi. priza-1 Od vseh prispelih odgovorov je samo odgovor španske strokovne zveze, ki se brez omejitve izreka za sprejem ruskih organizacij, pod pogoji, ki so jih stavili Rusi. Strokovne organizacije vseh ostalih dežel odklanjajo ruske pogoje in sicer: Anglija, Belgija, Švedska, Finska, Zedinjene države Severne Amerike, Švica, Kanada, Madžarska, Poljska in Holandska; kot deloma sprejemljive smatra ruske pogoje: Francija in Čeho-slovaška, z delno omejitvijo sta za sprejem: Norveška in Mehika. Švica, Združene države in Madžarska pravijo celo, da bi v slučaju sprejema Rusov izstopile iz internacionale. V odklonilnih izjavah se navaja, da ruske organizacij niso neodvisne od režima v državi, nadalje, da je napačno stremeti samo za formalno in mehanično enotnostjo. Organizacija, ki ne bi imela za podlago enotnega gledanja na cilje in metode ter se ne bi skladala s skupnimi cilji mednarodnega sodelovanja, ne bi služila enotnosti. Ni izmirjenla med demokratično in faSistiino miselnostlo Mussolini dvomi v sporazum s Francijo, Govcril je o političnem položaju in oboroženem miru. Napovedovani veliki politični govor Mussolinija v 'Genovi se je nanašal na okupacijo Avstrije, sporazum z Jugoslavijo, Anglijo, bodoči , sporazum s Francijo, v katerega, je rekel, da ne veruje, in blok totalitarnih držav, Sovražniki Italije so komaj čakali, da se Italija vojaško upre okupaciji Avstrije. To se ni zgodilo, ker Italija ni hotela pospeševati, prodiranja bolše-vizma v Evropi. (?) ... Mi želimo mir, je rekel, in sicer vsemu svetu. Isto želi Nemčija. Mir pa mora biti zanesljiv in trajen, biti mora oborožen mir. V ostalem je poveličeval italijansko veličino, orožje in dostavil, da, če pride do vojne zveze demokratičnih držav, se bodo tudi totalitarne države strnile do| skrajnosti v enoten blok. V tej izjavi je smatrati odločen odpor proti politiki demokracije ali z drugimi besedami: totalitarne države hočejo ostati še dalje v ofenzivi — proti zaspanim in pasivnim demokracijam. Francija in Mussolinijev govor. Mussolinijev govor v Genovi je v Franciji izzval začudenje. Duce je namreč rekel, da ne veruje v sporazum med Italijo in Francijo, nasprotno pa je bil njegov govor pravi slavospev na itali-jansko-angleški sporazum. Francoski časopisi pravijo, da se Italiji ne bo posrečilo razdvojiti Francije in Anglije. Komentarji svetovnega tiska demokratičnih držav ca ugotavljajo, da je bila angleška vlada v zmoti, ako je mislila, da je mogoč sporazum med nasprotujočimi si ideologijami, t. j. med demokratično in fašistično miselnostjo. Brazilija do!2i Nemčijo huiskanja k uporu Nemčija se otepa očitkov. Javna dela, ki zalezejo Zedinjene države so votirale 240 milijard dinarjev za javna dela. Kongres Zedinjenih držav v Ameriki ie odobril kredit za javna dela v znesku 3179 milijonov dolarjev, in sicer s 329 glasovi, proti 70. Ta d*J*> **- S- - ;inr. Posojilo je prvi obrok 4V2 milijardnega kredita, ki je programatično določen v ta namen. Braziljska vlada dolži Nemčijo, da je potom svojih nacističnih agentov organizirala zadnjo vstaio v Rio de Ja-neiro. Nemčija je upala, da bo s pooljsko v 56 rumunsko v 3 slovensko (lužiško) v 3 židovsko v ' 3 Republika ima v svoji sredi tri ali štiri znatne manjšine, smatra pa, da je to problem nje notranje politike, ki ga hoče rešiti sama pred očmi vse Evrope. Na Cehoslovaškem se čudijo, da Anglija, zlasti, in Francija priporočata Nemčiji, da odvrne Henleina od pretiranih zahtev. To nomeni vsekakor vmešavanje v notranje razmere republike. Druge države lahko intervenirajo pri vladi, če se gode krivice, nimajo pa moralne pravice, da vodijo politiko ali iredento v drugih državah, ker je to kršitev suverenosti ali neodvisnosti, kar ne more voditi do sporazuma med narodi. Zunanji minister dr. Krofta j° tudi izjavil na intervencijo velesil, da se naj eventualno izpremeni ustava da je to stvar sporazuma pač pa ne more biti govora o tem. da bi se ustava iz-premenila v kvar nedotakljivosti in demokracije v republiki. Boji ob lunghaiski zelenici v Šantun-ču potekajo sedaj neugodno za Kitajce, ker je iaponska premoč očitna. Proti lunghajski progi prodirajo Japonci s severa in od juga. Njihov cilj je železni- ško križišče Sučov. Ako bi prodiranje Japoncev trajalo, se bodo morali Kitajci umakniti vzdolž lunghajske železnice proti zapadu, ker bi jih sicer dobili v klešče Japonci, čijih severna ar- mada prodira proti jugu. južna pa proti severu in se hočeta pri Sučevu združiti. Na japonski strani so bori na tej 500 km dolgi front^ 200.000 vojakor, več sto tankov in 500 letal. Izgube Japoncev so silno velike. Kitajci uničujejo pred umikom vse, kar bi moglo služiti japonski vojski. bombard omoarairaio mesta, namesto t Ustaljena fronta Pri Teruelu je fronta prilično usta ljena. Nacisti se trudijo, da bi napredovali, pa ne morejo preko črte Alljepuz —Vertice de Cristobal—Iglesuela del Cid. Napadi nacistov se razbijajo ob trdnih postojankah republikancev. bombardirajo odprta mesta Pri zadnjem letalskem napadu na Barcelono so bili udeleženi izključno le . letalci. To si tolmačijo na ta način, da je Italija prevzela gotove obveznosti napram Angliji, med njimi tudi to, da njena letala ne bodo več sodelovala pri napadih na odprta republikanska mesta v Španiji. Anglija je že svoj čas protestirala proti tem barbarskim metodam bojevanja in je to svoje stališče uveljavila ob priliki sklepanja dogovora z Italijo, ki se med drugim tiče tudi španskega vprašanja. Prieto bo poslanec v Mehiki Bivši vojni minister socialist Indalen-zio Prieto postane španski poslanik v Mehiki. Pravi prostovoljci Iz Tangera v Afriki je dospelo v angleški Gibraltar 50 mož, ki so izjavili, da žele biti prepeljeni v republikansko Španijo kot prostovoljci. Nove pošiljke italijanskega orožja je pripeljala te dni italijanska ladja v llal ijanov spremstvu torpedovke iz Ceute . (v Afriki) v Algeciras v nacistični Španiji. Tudi v severn^ španske luke so prispele nove pošiljke orožja iz Nemčije. Najnovejša nacistična poročila s španskih bejišč govore o napadih vladinih čet na teruelski fronti. Glavna bojišča so na gorovju El Pobo in Gudar. Pretekli torek so nacisti ponovno obstreljevali Madrid. Protiildovski zakon in protikrSianske razmere na Ogrskem Govor socialnodemokratičnega poslanca s. Karla Peyerfa v madžarskem parlamentu ob priliki debate o osnutku židovskega zakona. O priliki debate o osnutku protiži- razlastitev vseh veleposestev, ki pre- dovskefa zakona v madžarskem par lamentu je govoril tudi predstavnik socialno demokratičnega poslanskega kluba poslanec s. Karel Payer, ki je dejal, da se na Madžarskem od svetovne vojne sem nikoli ni pristopilo k reševanju socialnih problemov. Nikoli se ni poskusilo, da se izvrši pravilna agrarna reforma. Govornik je ugotovil, da vlada v državi nepoštenje, da se vidni državni uslužbenci dajo velikokrat upokojiti samo zato, da lahko sprejmejo službo v zasebnih podjetjih in na ta način mirno prejemajo mastne plače poleg državne pokojnine. Zgolj revizija tega stanja bi prinesla državi 35 do 50 milijonov pen-gov. V državi je 3 milijone malih kmetov in kmetskega proletarijata, ki trpi lakoto v pravem pomenu besede. Osnutek židovskega zakona ne daje varstva niti najbolj izrabljenemu malemu uslužbencu. Zakonski osnutek določa, da smejo v podjetjih 20 odst. celokupnih plač prejemati židovski nameščenci, dočim mora pripasti 80 odst. kristjanom. Vendar, kaj se ima zgoditi v primeru, če omenjenih 20 odst. predstavlja plačo enega samega vodilnega židovskega ravnatelja? Izvršiti je treba revizijo vseh plač nad 1000 pengojev mesečno. Socialni demokrati vlagajo v ostalem dva iniciativna predloga, s katerima bi se socialna kriza v državi rešila veliko temeljiteje in bolj sistematično kot s proti-židovskim zakonom. Vlada se poziva, da predloži do 30. junija t. 1. parlamentu dvoje zakonskih osnutkov, enega o agrarni reformi, drugega o reviziji plač in pokojnin. Kar se tiče agrarne reforme, mora država v petih letih izvršiti I segajo 1000 oralov, proti primerni odškodnini, in razdeliti to zemljo po primerni ceni med kmečki proletarijat. Kar se tiče revizije plač, je treba odrediti, da noben javni uslužbenec ne sme imeti večje plače kot glavni župan v Budimpešti, ki ima 5000 pengov me- sečne plače. Treba je preprečiti, da upokojenci poleg svoje pokojnine prejemajo še plačo v zasebnih podjetij. Jasno je, da ima protižidovski zakon le namen, odvrniti pozornost prebivalstva od bistvenih socialno političnih in gospodarskih problemov, kakor nekoč v carski Rusiji židovski progromi. Fašistom je samo r1- vlade, ne do reform,. Do vlade pa V>;. radi prišli s pomočjo poceni parol. Ena takih parol je: proti Židom, vsefa so krivi Židje. Ra-akcija, ki vlada, pa je mnenja, da lahko tudi sama, brez fašistov, uganja proti-židovsko demagogio, ki jo nič ne stane. Dotna in ft4 svetu Čirič in Bartulovič v Pragi. K proslavi slavnosti narodnega gledališča v Pragi tki je obhajalo 20-letnico slovanskih prireditev iz maj-nika leta 1918, sta prispela iz Beograda predsednik Narodne skupščine g. Čirič in pisatelj dr. Bartulovič, znani urednik revije »Javnost« in po njeni prepovedi tednika »Kruga«, naprednega glasila demokratično usmerjenih elementov, katero je »Slovenec« 1 že neštetokrat silovito napadal kot glasilo framazonov. Delegata je sprejel v imenu odbora predsednik če-hoslovaškega senata socialni demokrat dr. F. Soukup. Dr. Mačkovi letaki še vedno ne dajo miru. S temi letaki sedaj polemizira g. Stajič v beograjskem »Vremenu« na dolgo in široko. Mi se na tem mestu v ta spor ne spuščamo. Pač pa je treba postaviti na pravo mesto trditev g. Stajiča, da se ima iz novega štirimilijardnega posojila graditi tudi železnica Sevnica—Št. Janž. Ta železnica je bila »uzakonjena« že v času, ko je bil še g. Pucelj minister in so bila zanjo sredstva dovoljena že iz prejšnjih posojil. Res pa je, da dela na tej kratki progi, ki jo grade že tretje leto, zelo počasi napredujejo. Poverjenik »Jugorasa« za Savsko banovino. »Novosti« poročajo, da je glavni odbor »Jugorasa« v Beogradu imenoval ža poverjenika za Savsko banovino gosp. Franiča-Požežanina, ravnatelja Etnografskega muzeja v Zagrebu. On ima nalogo, da od zdolaj navzgor organizira Jugoras v zagrebški banovini. Vsi, ki žele pri tem sodelovati, se imajo samo- nanj obračati po navodila. Po veljavnem jugoslovanskem zakonu smejo biti včlanjeni v. delavskih strokovnih organizacijah samo delavci in nameščenci, ki so zaposleni v podjetjih, za katera velja zakon o zaščiti delavcev. Imeno-novanje g. Franiča- Požežanina se da spraviti v sklad z določbo zakona samo s tem, ker je bil g. Franič, preden je postal direktor Etnografskega muzeja v Zagrebu, nameščenec pri železnici. Življenjepis g. Franiča bomo prinesli prihodnjič. Guverner rotarijcev v Jugoslaviji je postal knez-namestnik Pavle. O zunanji politiki ČSR bo v nedeljo, dne 29. maja govoril v parlamentu predsednik čeho-slovaške vlade dr. M. Hodža. 500 milijonov Kč za javna dela je dala če-hoslovaška vlada na razpolago za investicije, ki se bodo izvršile še to leto. Avstrijske novice Mestni svet v Kremsu je imenoval za častnega občana upokojenega stotnika Leopolda, ki je pod Sušnikovim režimom mnogo pretrpel zaradi narodnega socializma. Gauleiter je pa to počastitev razveljavil, ker še ni znano, kdo vse izmed mnogih kandidatov bo imenovan za voditelja v Avstriji. Dobrodušni Avstrijci se še niso prav znašli v novem položaju. Šolski ravnatelj Franz Unterfahrer v Kremsu se je ustrelil na pokopališču, ker mu ie grozila aretacija iz političnih razlogov. Kakor se naknadno izve, so že 14. aprila fil-mali, kako je zastražen dvorec Belvedere, kjer jj je interniran Sušnik. Sedaj išče policija Posestnika tega filma, ker ne želi, da bi film pr1' šel v inozemstvo. V Avstriji je sedaj Židom kopanje v javnih kopališčih prepovedano. Pri vseli kopališčih se nahaja napis: 2idom vstop prepovedan. Samo v kopališču Baden pri Dunaju, kamor zahajajo bogati ljudje, se glasi napis: Domačim ži- ? dom vstop prepovedan. Neki gauleiter je prišel po anšlusu v velik . industrijski kraj na Gornje Štajersko. Delav-1 ski obratni« načelnik mu je podal raport. Gauleiter ga je vprašal, kakšnega političnega mišljenja je delavstvo. Obratni načelnik mu je P° pravici povedal: »Kakih 20 odst. je komunistov, 70 odst. socialnih demokratov.« Gaulei-ter se je razburil: »Koliko pa je potem narodnih socialistov?« »To smo pa vsi!« ga je pomiril obratni načelnik. V novi belgijski vladi so štirje socialistični ministri, med njimi predsednik vlade Spaak. Rumunija in Židi. Rumunski zunanji minister Comnen je ob priliki zasedanja Društva narodov v Ženevi dogovoril s predstavniki Židov, da bodo ukinjene vse protižidovske uredbe bivše Gogove vlade. Spor med fašizmom in katoliško ak:ijo v Italiji. Obnašanje katoliške akcije ob priliki zadnjih slovesnosti v Italiji daje listu »Regime fascista«, ki ga izdaja bivši fašistični tajnik Farinacci. povod, da očita nižjim organom katoliške akcije, da pravilno ne razumejo svoje vloge, dočim se škofje zavedajo, da je edini politični faktor v Italiji fašizem z Mussolinijem. V Nemčiji se Južne Tirolsk? ne sme več omenjati. Južna Tirolska od Brennerja do Sar lurna je starodavno nemško ozemlje. »United Press« javlja, da ie nemško ča orisie dobilo od cenzure prepoved, da Južne Tirolske sploh ne sme več v tisku omenjati. • • *i " Železniška nesreča v podzemlju Londona. Pri neki nesreči na podzemski železnici v Londonu, v pondeljek, dne 16. piaja je bilo -2 ^ljudi ranjenih. Pristopajte k društvu za vpepeljevanje mrličev >OGENJ< MARIBOR oskrbuje za umrle vpepeljitev v krematoriju v Gradcu. Sprejemnina, enkratna po starosti in mesečna članarina Din 15.—. Razen tega nimajo člani s pogrebom nobenih stroškov. Zahtevaj te pravilnik na: „0gen]", Maribor, Koroščeva ulica 8 Voteiie iMAKSIM GORKI (Prevel Tone Maček.) — O kmetih. Zato ji je tudi naslov »Kmečko prebivalstvo v Rusiji«. — Glej no, — je rekla — koliko je tega napisano ! Pri ženskah ne kažem posebne spretnosti, čeprav sem bil vojak in sem živel v mestu, vendar ne čutim potrebne lahkotne podjetnosti v občevanju z njimi — morda zato, ker mi je do tega časa bila najbližja in najdražja ženska moja mati. Stal sem pred Varvaro, ki me je gledala od spodaj navzgor in me izpraševala: — A čarovniških knjig nimaš? — Kakšnih, o čem? — O čem! O coprnijah! Na primer, kako je treba pripravljati ljubezenske pijače. —. Kaj pa je treba tebi — sem rekel — ljubezenskih zelišč in pijač? Ko si pa tako dovolj lepa. Ne vem zakaj, sem stal pred njo nekako poparjen in žalosten, ona pa se je tiho smejala. — Mar sem res lepa? — Očaraš lahko brez coprnije. — Beži no? — Kakor da se tega sama ne bi zavedala? — Ker mi ni potrebno. Moški sami lazijo za menoj. * Tiho in veselo se je smejala: — Najbrž radi tega —■ je rekla. V gozdu se človek sprosti, postaja bolj naraven: vse okrog njega je pripfosto, vse živi odkrito, — cvetje, ptice, drevesa in živali. Vprašal sem jo: — Ali ti je dolg čas brez moža? — Še vprašuješ! Priprla, je oči. Pogled ji je bil pronicav. dražil me je in. vabil naj sedem poleg nje. Sedel sem. Rahlo me je sunila z ramo in tiho priliznjeno vprašala: — Bi me rad poljubil? Zajela me je vročica. — Da — sem rekel. — No, pa me — je rekla — poljubi! Potem pa, leže na mojih kolenih, mi je gledala v obraz in sladko govorila: — Dopadeš se mi, Jegor Petrovič! — Hvala ti — za priznanje — Varja! — Opazujem te: tako si priprost z vsemi in tako skromen, kakor da bi ne bil moški. Očividno si dober človek! Njene pohvale me spravljajo v zadrego, vendar jih rad slišim. — Nisem posebno lep, — sem rekel in jo gladil po obrazu. — To nič ne stori je rekla —. Lepoto daje ljubezen. Saj pravijo: ptico krasi perje, človeka pa razum. Vse bolj se mi je dopadla z njenimi besedami in tako dobro mi je postalo pri duši, kakor da sem se srečal s pokojno materjo. Vstala sva in odšla na sonce, sprehaiala sva se ramo ob rami. krava naju ie s svojimi velikimi okroglimi očmi gledala in sladko mukala, priklanjale so se srebrne metlice regrata, sladko je dišalo mlado bukovje in lipovo cvetje, po katerem so šumeli roji čebel. Pele so vesele ptice, brnele nevidne strune, sočno ozračje gozda je trepetalo, polno sladke glaz-be in sinje nebo nad nama — je bilo, kakor pojoči zvon iz kristala in srebra. Od tega dne sva zaživela na tihem v močnem prijateljstvu in goreči ljubezni. Spočetka sem b:l mnenja, da ona tega ni resno, mislila, ampak tako, radi zabave — a videl sem, čim dalje je to trajalo, tem več pozornosti mi je po-, svečala in nekoč mi je zaljubljeno rekla: — Dokler nisem tebe spoznala, sem videla ljudi samo na pol! Zdaj pa mi je postalo vse bolj zaokroženo! — Beži — sem rekel — to se mi dopade. Več vidiš — več ljubiš. Smejala se je. — Tebe? — Ves svet! — Saj, saj! Drugikrat mi je spet v skrbeh pravila: — Okrog se razširjajo o tebi razne govorice. — ki bi ti mogle škodovati. Te dni sem nri Skornja-kovem mlinu plela vrt, tja je prišel Astahov in se je razgovarjal s Skornjakovim in z najemnikom .fakinom, da ti baje mladih ljudi ne učiš dobrega, da iih hujskaš s prepovedanimi knjigami in da bi bilo dobro napraviti pri tebi hišno preiskavo. — Glej, glej! — Da. — Ali se bojiš za mene? (Dalje prihodnjič.) 7g našiU UccUev TRBOVLJE Občni zbor protituberkulozne lige. Ob navzočnosti 150 ljudi je predsednik lige g. dr. Jensterle otvoril občni zbor. Slišali smo poročilo funkcionarjev, da je liga v zelo težkih finančnih prilikah. Odbor lige je sklenil predlagati načelstvu II. skupine, da bi naj rudarji od svojega zaslužka plačevali mesečno din 0.50. Prav bi bilo, ako bi za to človekoljubno ustanovo prispevala podjetja sama, ker' žanjejo težke milijone na račun dela rudarjev. Objektivno je bilo predavanje občinskega zdravnika g. dr. Krasnika, ki pravi, da bi se jetika zatrla le, ako bi se odpravilo pomanjkanje, okrbeti bi morala družba za boljša stanovanja, ne pa tako, da morajo po štiri stranke ku-nnii v eni kuhinji. Predavanje so spremljale skioptične slike. Liga zasluži pohvalo za svoje uspešno delo. Nedeljska tekma »Amaterja« je pokazala, da so naši igralci v zelo dobri formi. Saj so dosegli proti ligaškemu klubu SK »Ljubljana« rezultat 2:2. Priporočamo vodstvu »Amaterja«, da goji nogomet res smotreno. Za nedeljo se zopet obeta tekma, na kar že danes opozarjamo. Gledalec. HRASTNIK Tovarna stekla v Sisku je nehala obratovati *° Pa radi tega, ker ni mogla konkurirati Podjetju Abel, najbrž pa tudi radi tega, ter ni bilo dovolj dobrih gospodarjev. Ves inventar s pečmi vred je kupil g. Abel in se nahaja že vse v Hrastniku. Steklarji, ki so postali nezaposleni, so dobili nekateri zopet zaposlitev pri podjetju Abel. Večji del prizade-ufl je pa do danes še zmeraj nezaposlen, vendar pa so v razgovorih z nekim inozemskim Podjetjem, ki išče kvalificirane moči. Tako morajo delavci s trebuhom za kruhom iz domovine v širni svet. Obrtni zakon velja še zmeraj — ra ne za .vodstvo steklarne, kakor kažejo vsakodnevne 'zkušnje. Delavstvo ima povod, da se resno zamisli. |z naše sajaste doline, z vzduhom, ki je zastrupljen od hlapov kemičnih spojin, moremo poročati le slabe vesti. Draginja narašča, zaslužek Pa je majhen, tak kakršen je bil, predno so Začele cene rasti. In že takrat si človek ni mogel privoščiti kaj več in kaj boljšega. Seveda bi bilo marsikaj drugače, ako bi delavstvo že enkrat hotelo resno prijeti za delo, ki bi bilo njemu v iprid. Koliko jih je, ki še vedno Poslušajo frazerje in neresne nasvete, namesto, da bi poverili svoje zaupanje razredni strokovni organizaciji, se udeleževali koristnih Pvedavanj, naročili in čitali »Delavsko Politiko«, Poleg »Delavca«, »Ljudskega Glasu« in »Vzajemne Svobode«. Ko bi skrbeli delavci tudi za svojo izobrazbo, potem bi nehali tarnati' in bi teitiki sledila dejanja. — Zlasti je hudo delavstvu v steklarni, kjer se mu godijo največje krivice od strani priganjačev. Pa kaj čuda, saj je od 1200 zaposlenih v organizaciji komaj dobra tretjina. Vsi neorganizirani pa stojijo ob strani in čakajo. Pa naj ne mislijo, da bodo učakan kaj boljšega, ampak še slabše. Saj slabše ie tudi že prišlo. Kar izračunajte si razliko med januarjem in danes. Pa tudi v kemični tovarni in pri rudniku je nezavednost močnejša, kot zavednost. Nezavednost je najbolj redilno sredstvo za kapitalizem. Pa če bi nezavedni vsaj mirovali, pa ne, ampak jih često vidimo, ako iz same hudobije rušijo zavednim delavcem stavbo, ki si jo ti zidajo, da ja ne pridemo Pikamor naprej. Naraščajoča draginja, ki nami Jc zadnje tedne požrla lep del naših bornih riezd, bo menda vendar odprla oči tudi nezavednim. Saj glad boli. Mogoče bodo sedaj Polj jasno videli, kako potrebno je, da bi se Chl naš glas v javnosti potom »-Delavske Politike« in kako potrebna bi nam bila močna razredna strokovna organizacija. Žene, ki vam vsak dan prinese večje skrbi, pa ve enkrat razmislite o teh stvareh in izprašajte vest nezavednim možem. Vprašajte jih, zakaj se z zaslužkom vedno manj more kupiti in če temu Tes ni mogoče odpomoči. Sotrpin. LJUBLJANA Ameriška zastava na ljubljanskem rotovžu, je v Ameriki, nekaj več blagostanja, in pa vsaj Popotniki, ki so prispeli iz Ljubljane, pripove- , tiste državljanske pravice,- ki so nam že ob- dujejo, da vihra na ljubljanskem rotovžu zvezd nata zastava ameriške konfederacije. Zastava je bila razobešena v znak kulturne solidarnosti z ameriškim narodom ob priliki slovesne otvoritve jugoslovenskega kulturnega vrta v Clevelandu. Teh slovesnosti se osebno udeležuje tudi sedanji ljubljanski župan, ki je pred tedni odpotoval v Ameriko. — Vsi bi gotovo iskreno želeli, da bi ne ostalo samo pri zastavi, ampak da bi dosegli tudi pri nas, kakor ljubljene. Našim prvakom v deželni in mestni politiki pa bi želeli vsaj en del amerikanske državniške modrosti. Ljubljansko časopisje je v zadnjem času nekam prazno in dolgočasno. Izgubilo je enega svojih najmarljivejšin in najpiodovitejših so-trudnikov, ki je s svojimi dragocenimi prispevki v obliki popravkov dajal ljubljanskemu časopisju posebno vrednost. MARIBOR Mezdno gibanje v »Kovini« V torek, dne 17, t. m. se je vršilo v gostilni pri Achtigu na Teznu veliko zborovanje delavstva iz »Kovine«, katerega so se udeležili vsi v podjetju zaposleni. N shodu bi bil moral govoriti tajnik Strokovne komisije v Mariboru s. Stanko Vidovič. Ko je že pričel govoriti, je prispel orožnik s pismenim nalogom sreskega načelstva, da s. Vidovič ne sme govoriti. — Zborovanje je vodil s. Proprad. Sklenjeno je bilo, da se ipredloži podjetju zahtevek za 15% zvišanje mezd. Pogajanja bodo najbrž v petek, dne 20. maja. Priprave za novo okrožno sodišče. Z vso naglico izvajajo priprave za novo okrožno sodišče v Murski Soboti, ki mora začeti s poslovanjem 1. junija. — V tukajšni moški kaznilnici izdelujejo pohištvo za to sodišče, omare, pisalne mize itd, ki mora biti gotovo do 25. majnika t. 1. futu v * *• 'r ej prisiljene, da rešujejo tiste, ki so oslabeli 111 nesposobni za delo, izločeni iz proizvajalnega procesa. Zato pa morejo tudi z vso upra-vfčenostjo terjati, da daje industrija prebivalcem zaslužka in tako vsaj deloma omili brezposelnost, ki bremeni občine, poleg podpor onemoglim. Letošnje leto n. pr. se je zgodilo, "a je bil v nek oddelek sprejet kvalificiran Tokodelec, ki ni nikdar prosil za delo v obrato-Jjodstveni pisarni, ampak je bil sprejet, ker je dober telovadec s «•- j ,, ni domačin, ampak nekje z Dolenjske. V Mežici pa imamo dovolj takih brezposelnih kvalifi-£lranih moči, ki so zaman prosili za isto služ-°- Da je krivica še večja, se je moral temu elavcu en domačin umakniti v jamo. Ničesar 2* .škoduje državni zavesti prebivalstva v ob-einem pasu bolj, kot taki primeri. Res je, da zavednega delavca to ne more spraviti iz ! avnotežja, toda koliko je takih, ki niso zaved-,V Gospodje, ako mislite koristiti narodni mini ?. *ei>’ fileite, da spremenite svojo taktiko. čine in sresko načelstvo naj se zamislijo nad v ^ v;Prašanjem in ukrenejo, kar je potrebno korist prebivalstvu in državni celoti. Brezposelni. Volorecht sestal z raznimi prijatelji češkoslovaškega naroda in med drugimi obiskal tudi s. dr. Reismana. G. dr. Volprechtu so bila že znana naša številna predavanja ,o Masaryku in Češkoslovaški republiki ter je izražal kot prosvetni delavec veliko zadovoljstvo nad tem našim vztrajnim kulturno-ipropagandnim delom. Šolski nastopi šole Glasbene matice v Kazinski dvorani. L nastop bo v sredo, dne 18. maja ob 17. uri; III. nastop bo v četrtek, dne 19. maja ob 20. uri; III. nastop bo v petek, dne 20 maja ob 20. uri. »Ljudska samopoč« v Mariboru naznanja svoiim članom, da se bo vršil občni zbor za poslovno leto 1937 potom delegatov v nedeljo, dne 29. maja 1938 ob 10. uri dopoldne v lastni se bomo točno držali časa. Centrala, Planinska in izletniška zadruga »Prijatel Prirode« v Mariboru priredi v nedeljo, dne 22. maja izlet zadružnikov na Pohorje k Bolfen-ku. Odhod ob pol 7. uri zjutraj od vogala Frankopanove in Stritarjeve ulice Krojaški pomočniki in pomočnice — pozor! Obveščamo Vas, da se društveni lokal podružnice »Zveze oblačilnih delavcev« ne nahaja več v gostilni ^forvat v Frankopanovi ulici, temveč v prostorih Strokovne komisije, Delavska zbornica II. nadstr. Poslovne ure so >ob sobotah ! od pol 20. ure do 21. ure. Neorganizirani pomočniki in pomočnice, pridite ter pomnožite vrste organiziranih. Čim močnejši bomo, tem preje bomo dosegli izboljšanje svojega mizer- palači »Ljudske samopomči« v Mariboru, Alek- nega položaja. Ljubljanski sodrugi naj nam sandrova cesta 47. služijo za vzgled. Odbor. CELJE Moderniziranje »Celjskega doma«. Celje je menda edino večje mesto v Jugoslaviji s hoteli brez tekoče vode in centralne kurjave, ki bi rado bilo povrh tega >še turistični kraj in imelo od tujskega prometa dohodke. Poleg modernih hotelov pa manjkajo v Celju še tudi drugi ne-obhodni predpogoji za tujski promet, predvsem kopališče ob Savinji. Kakor slišimo, pa izdeluje sedaj nek zagrebški arhitekt načrte za popolno moderniziranje hotela »Celjski -dom«, v katerega bodo uvedli centralno kurjavo, tekočo vodo in predvsem tudi predelali velikanske sobe, iz katerih bodo ponekod napravili kar po tri. »Celjski dom« pa bo dobil tudi krasno moderno kavarno, za kar je prostora dovolj, še lepša pa je lega. S preurejevanjem mislijo začeti v jeseni in takrat bo hotel za nekaj mesecev zaprt. Čudno, da se gospodje na vse to že davno niso spomnili. Zamudili so že mnogo let in lepe dohodke. Kino Dom - Celje 19. do 22. maja velefilm »CVETOČI MAJ«. (Beli jorgovan.) POBREŽJE PRI MARIBORU Delavsko kulturno društvo »Vzajemnost« na Pobrežju priredi v soboto, dne 21. maja t. I. s pričetkom ob pol 8. uri zvečer v dvorani pri Renčelju zanimivo predavanje: 1. Obramba svobode in demokracije v Če-hoslovaški. Predava s. dr. Reisman. 2. Socialna zaščita. Predava s. Eržen. Delavci in delavke, pridite vsi! i RAZVANJE PRI MARIBORU Zanimivo predavanje. V nedeljo, dne 22. maja t. 1. s pričetkom ob 9. uri dopoldne se bo vr-‘silo v gostilni Pukl važno predavanje: 1. Prezident Masaryk in ljudstvo; 2. Socialna zaščita v Jugoslaviji. Govorita ss. dr. Reisman in Eržen. Delavci in kmetje, udeležite se tega predavanja in privedite tudi žene s seboj. TEZNO PRI MARIBORU D. K. D. »Vzajemnost« priredi v sredo, dne 25. maja t. 1. s pričetkom ob pol 8. uri zvečer pri Feliču važno predavanje z dnevnim redom: L Obrambni zakon Čehoslovaške republike, (predava s. dr. Reisman. 2. Socialna zaščita, rubeži, (predava s. V. E r ž e n). Delavci in delavke, pridite vsi! Odbor. SLOV. BISTRICA Dobro uspela dramska prireditev. Dramatični odsek I. Del. kolesarskega društva je priredil v nedeljo, dne 8. maja dramo »Bratomor na Metavi«. Igralci, sami delavci, so se res izkazali. — Kakor se menda povsod v provinci, oziroma na deželi, dobe ljudje, ki gledajo in razumejo dramatiko tako, da se krohotajo na ^;las ob najbolj tragičnih prizorih, je tudi pri nas bilo med sicer resno publiko kakih pet takih, ki so se smejali, ko ni bilo dejanje prav nič smešno. Tako nerazumevanje moti in boli gledalca, koliko bolj mora šele boleti igralca. Drama je napravila globok vtis in je tako dosegla svoj namen. Igralcem in igralkam pa čestitamo k uspehu. sklicuje tukajšnja ipodružnica SGRJ v petek, dne 20. maja ob pol 19. uri v dvorani restavracije Semen. Ker je dnevni red izredno važen, naj se ga vsi stavbinci udeleže. Program, ki zavira konstruktivno delo. Ko beremo v časopisih o triletnem jubileju peto-majskih volitev, nam zopet stopi živo v spomin program, s katerim se je tedaj predstavil volil -cem kandidat na Jevtičevi listi, sedanji narodni poslanec g, dr. Šemrov. Program, ki je bil po sestavi precej dolg. in kompliciran, je bil povsem jasen in vsakemu razumljiv iz znane parole: »Za revne in bogate«. Torej šlo se je za nekako »sožitje« med kapitalizmom in delavskim razredom, v klerikalnem pomenu besede. — Tudi g. Lončar, bivši narodni poslanec in drugi kandidat na Jevtičevi listi, je moral imeti vsled cenzure g. Jevtiča sličen program; vendar pa ta program ni imel tako popularnih parol, zato je ostal s 45 glasovi v manjšini. Poleg teh dveh smo imeli še tri programe, za katere pa so volilci, lahko rečemo, glasovali brez pritiska. Vsi ti programi so bili zelo dobri, celo tako dobri, dia je bilo volilnim upravičencem vseeno, kateri program odnese večino v glasovih. Evo volilni rezultat (ki obsega tudi novi škofjeloški srez); Volilnih upravičencev je bilo 16.096. Od teh jih je glasovalo 3722 ali 23.12 odst. Za Jevtiča 3679: za Maček-Davidoviča 27; za Ljotiča 16; za Maksimoviča 0 glasov, dr. Šemrov je dobil 1862 glasov, ali 11.56 odst. glasov od vseh volilnih upravičencev. S temi glasovi je bil izvoljen za narodnega poslanca. — S, sv.pjim političnim delom pa je pokazal, da za svoj program hoče pridobiti tudi oni del klerikalcev, ki so se volitev abstinirali. Mi moremo njegovo politično linijo razpoznati edino iz pripadnosti k JRZ stranki in pa iz izjav, ki jih daje posameznikom na vprašanja o političnem položaju. Kako izvaja njegov program, o tem širše javnosti ne obvešča. Vendar pa delovno ljudstvo čuti na lastni koži, kako se v praksi izvaja program z znano bistroumno parolo. Ako g. poslanec meni, da je zadosti obrazložiti svoj program na dolgo in široko edino pred volitvami, je delovno ljudstvo o tem drugega mnenja. Dejstvo je, da se strinja z današnjo gospodarsko politiko, ki jo tudi smatra za »nezmotljivo«. S tem pa se je ločil od teženj, po katerih stremi večina ljudstva našega sreza. Protiietična manifestacija ljudsko šolske mladine. Da je prišla akcija protituberkuloznega tedna boli do izraza, se je na pobudo krajevne protituberkulozne lige organiziral minuli petek izlet na Šmarietno goro za vso ljudsko šolsko mladino. Na izletu so bili otroci pogoščeni a kruhom in mlekom. Predsednik lige, g. dr. Be-žek, je ob tej priliki imel kratko predavanje o pomenu tega izleta. Tako zdravo zamisel pozdravljamo. Manifestacija za združenje južnih Slovanov je bil koncert pevskega zbora iz Plovdiva, ki se je vršil ob nabito polni dvorani Narodnega doma, v soboto, dne 14. t. m. Goste pevce je pozdravil ravnatelj gimnazije i- dr. Dolar. Za pozdrav pa se je zahvalil vodja turneje g. Pe-šov, ki je obenem povdarjl važnost čim ožje združitve vseh južnih Slovanov, kar je publika sprejela z velikim aplavzom. Zbor, ki ga vodi pevovodja g. Kočetov, je zelo dobro izvežban in ima zlasti privlačne in močne glasove. Za vse izvajane pevske točke je žel veliko priznanje od navzoče publike. Tudi sprejem je bil nad vse časten, pravi izraz simpatij do bratskega naroda. PTUJ Poročil se je s. Ivan Žnidarič, tajnik »Vzajemnosti« sasodružico Mici Bernhardovo, članico odbora »Vzajemnosti« v Ptuju. Obema požrtvovalnima sodelavcema kličemo ob tej priliki: Bilo srečno in sodružno! Dramatična sekcija »Vzajemnosti« oživi svoje delovanje še pred sezijo v svrho poletnih dramatičnih prireditev na prostem. Sodružice in sodrugi, ki ne bodo dobili posebnega vabila, naj se prijavijo funkcijonarjeni »Vzajemnosti«. ZADVOR PRI DOBRUNJAH Prireditev Delavskega glasbenega društva. Delavsko glasbeno društvo iz Ljubljane priredi dne 22. maja pri s. Mihi Jeriha v Zadvoru pri Dobrunjah celodnevno kegljanje na dobitke in ob 20. uri pevski koncert. Cena sedežem din 6, 4 in 2. Sodrugi in sodružice, izrabite to nedeljo za tnajski izlet in se vsi udeležite koncerta. — Družnost! Ali sl ie poravnal naročnino? Ako ie ne, lspolnl svojo dolinost! D! Irpefa IV IV rzava ne sme trpeti verižnistva z žitom! i VI »< Vsa javnost in časopisje obsoja špekulacijo z žitom v naši državi. Čudi se temu pojavu celo inozemski tisk. Že sama pretirana cena mlevskih pridelkov bi bila velik greh nad socialnimi razmerami pri nas, ker so mezde petdeset odstotkov prenizke, življenje drago in še precej velika nezaposlenost. Življenje delavcev celo s povprečno mezdo ni primerno. Pri javnih delih pa znaša mezda menda še vedno ponekod Din 16—20 na dan. Mi imamo zakon proti oderuštvu in oderuškim cenam. V tem primeru kakor tudi proti delodajalcem, ki še danes ne plačujejo delavcem niti minimalnih mezd, bi se ta zakon lahko uspešno uporabljal. Opozarjali smo na ta zakon že večkrat. Rekli smo, da je izkoriščanje delavcev in nameščncev na ta način, da se jim ne daje za eksistenco primerne To oderuštvo z živili in tiranje naroda v obupno socialno bedo, je po našem mnenju prekršitev zakona proti oderuštvu in verižništvu. Nasprotni tisk registrira dogodek, sicer pa molči. Mislimo, da je to napačno. Narodnogospodarska politika države ne more iti le za tem, da se ustvarja in kopiči mrtvi kapital s prevelikim izkoriščanjem in verižništvom, uh Naloga države je naprotno, da pospeši cirkulacijo (kroženje) denarja v državi, da ščiti cene in dobre mezde. —- Dobre mezde napravijo dobre konzumente, in istotako primerne nizke cene. S tem se poživi cirkulacija gospodarskih pomočkov, kar obenem ozdravlja gospodarstvo. Na to smo nedavno že opozorili. Zdi se nam potrebno, da bi delavske StavbSnci in nova kolektivna pogodba | Odobren sporazum, dosežen v poravnalnem postopanju Pogajanja v stavbinski stroki so se zaključila z mezdnim sporazumom po čl. 15. uredbe o minimalnih mezdah. Zveza stavbinskih delavcev je sporočila rezultat mezdnih pogajanj svojim članom, ki so sporazum odobrili, dasi uspeh ne odgovarja docela upravičenim zahtevam delavstva. Mezdna tabela je razdeljena na 5 mezdnih | organizacije in delavske zbornice oblast razredov. Za Ljubljano, ki pride v prvi mezd-opozorile na te nedostatke, ki jih nujno treba odpraviti, ker je narod vendarle — hoče živeti. 19 Cena se le ustalila" Naraščajoča draginja je izzvala v vsej ■ v stanu vršiti svojega posla, potem je državi po mestih vznemirjenje. Kmetijsko ministrstvo je izdalo neko objavo za javnost, v kateri pravi, da ministrstvo ne vodi nobene točne statistike o žetvi, pšenici in tudi ne o količinah žita, ac iiiii ut; u JUSTIN GUSTINČIČ, mehanična delavnica, MARIBOR, Tattenbachova ulica 14. Shramba' koles čez zimo. Zohteotdte vedno ta tousod M ta pecivo Iz Delmiffie neharne c Moris. Za komoreil izdaja in urelale 'Adolf Jelen v Maribora. - Tiska: Lindska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitev, Viktor Eržen v Mariboru. Telefon It. 2324