Štev. 26 TRST, sredo 26. januvarja I9IO, Tečaj XXXV. IZHAJA VSAK DAN 1«tft ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične Ster. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih •obakarnah. v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petro, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-*£ini, Dornbergn itd. Zastarele Ster. po 5 nvč. (10 stot.). OGLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 ko'ooe. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po S »t. mm. osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. vi m. Za oglase v tekstu lista do 5 vrat 20 K, vsaka aadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po * stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave ^64inosti'. — Plačuje se iiklintno le upravi „Edinosti-. —- Plačljivo in uiolljivo v Trstu. = Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč ! NAROČNINA ZNAŠA za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. ItroinlBft na nedeljsko lmd&nje „EDCTOSTI" stan*: t« eslo lete Kron 5-20, za pol UU Kron 2 60. Tsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-vana pisma ae ne sprejemajo in rokopisi so ne vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Gafatti 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij Usta „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost" vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica ■ Giorgio Galatti štev. 18. -- Pottno-hranilnKni raSun 5t 841 652. TELEFON It 11-57 Politično društvo Edinost vaHi na XXXI. redni občni zbor ki pe vrši v nedeljo, dne 30. januv. 1910 •b 9 V, uri pred poln dne \ Sokolovi dvorani v „X. domu44. Dnevni red: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo pregledovalcev računov. 5. Volitev novega odbora. 6. Slučajnosti. ODBOR POLITIČ. DRUŠTVA EDINOST. BRZOdflUNE UE5TI. Goriški dež. zbor. GORICA 25. V današnji seji deželnega zbera je utemeljeval posl. Antonelli svoj predlog, naj se deluje na to, da se osnuje v Ajeffu v Furlaniji umetni vodnjak. Posl. Bombig je utemeljeval svoj pred-iog, naj se pozove trgovinsko ministerstvo, tla se ima v Gorici čimpreje zgraditi poslopje za poštni in brzojavni urad, ki odgovarja današnjim zahtevam. Na predlog posl. Mariniča se je sklenilo. naj se vlada pozove, da bo vporabljala stari dvorni dekret iz leta 1740 v liberalno« smislu, tako, da se vinogradnikom iz Goriške in Gradiščanske ne bo delalo ovire, posebno če bodo hoteli otvoriti osmice v Trstu. Na predlog posl. Fona se je sklenilo pozvati vlado, naj takoj začne z gradnjo mostu čez Suhi Potok. Nato je bila sprejeta resolucija: Zahtevati od vlade, naj poskrbi, da bodo dobivali siromaki v zimskem času iz eraričnih gozdov zastonj suhljad, dalje resolucija, s katere se poživlja vlado, da se začne tako] z regulacijo Idrije pri Versi, dalje, da zgradi čez isto državni most, za kar da dežela na razpolago 7600 Kron. Odobrilo se je znesek 4440 K za kar je bil prekoračen proračun kmetijske šole. Vlado se je pozvalo, naj pusti izdelati :akoj regulacijski načrt, ne le za Vipavo, ampak njft za njene pritoke. Za dela Sočinih obrambnih zgradb pri Ma-corini se je dovolilo znesek 3300 K. ob enem se je vlado pozvalo, naj izvede čimpreje regulacijo Soče v onem kraju, ker je vas St. Canziano v največji nevarnosti. Dalje se je pozvalo vlado, naj pusti čimprej izdelati načrte hudournika Koren, v mejah mesta Gorica. Dalje se je deželni odbor pozvalo, naj izposluje od južne železnice prispevek za most čez železniški tir pri Nabrežini in naj stopi z vlado v pogajanje glede prinosa od strani države. Konečno so vložili posl. Berbuč in tovna naučno ministerstvo interpelacijo o slabih prostornih in zdravstvenih razmerah na tukajšnji gimnaziji in vadnici, dalje interpelacije posl. Stepančiča in tov. na voditelja po- ljedelskega ministerstva v zadevi zboljšanje pašnikov na Krasu. — Prihodnja seja bo jutri. Gališki dež. zbor. LVOV 24. Na današnji seji je posl. dr. Glombinski v daljšem govoru rekel, da manjka na Ivovskem vseučilišču mnogo važnih klinik, da so tudi postori nedostatni in da je malo pripravnih učnih dvoran medicinske fakultete v Lvovu. Ogrski državni zbor. BUDIMPEŠTA 25. Poslanska zbornica je nadaljevala debato o najvišem ročnem pismu. Govorili so posl. Hoitsy, min. predsednik Khuen-Hedervary, posl. grof An-drassy, posl. Zboray in posl. Mihaly (Romun). Prih. seja jutri. Milovanović se sestane z Aehrenthalom. DUNAJ 25. „Zeit" poroča iz Zemuna, da se minister za unanje stvari Milovanović na svojem povratku iz Berolina ustavi na Dunaju, kjer bo razpravljal z Aehrenthalom o novi trgovinski pogodbi. Belgijska misija na Dunaju. DUNAJ 25. „Kor. Wilhelm" poroča, da pride v kratkem na Dunaj belgijska misija, ki naznani nastop na vlado kralja Alberta. Belgijska misija v Rimu. RIM 25. Kralj je danes slovesno vspre-jel belgijsko misijo, ki mu je naznanila nastop na vlado kralja Alberta. Princ Gjorgje. BELIGRAD 25. V četrtek odpotuje princ Gjorgje v Gornji Milanovac. Tem povodom bo dala vlada princu oficijelno s premstvo, da pokaže, da nima veljati uvrščenje princa k četi kakor kazen. Govori se, da odstopi minister za notranje stvari, čim nastopi princ Gjorgje svojo službo v novi garniziji. Istotako odstopi tudi mestni prefekt Alimpić in dobi drugo mesto. Listi poročajo, da je princ Gjorgje včeraj prosil za avdijenco pri kralju, ki pa ni hotel vsprejeti princa. Cesar Menelik se počuti bolje. RIM 25, Iz Adis Abebe poročajo, da sa abesinski cesar Menelik počuti bolje. Krvavi spopadi med mohamedanci v Buhari. PETROGRAD 24. Kakor poročajo iz Nove-Buhare, je prišlo v zadnjih dveh dneh do krvavih spopadov mej suniti in šiiti (verski mohamedanski sekti). Na obeh straneh je bilo več oseb ubitih. Glasom zadnjih vesti iz Buhare je klanje včeraj tamkaj prenehalo. Mrtvili je okolu 100 oseb. V varstvo ruskih zavodov so bile v Stari {Buhari postavljene straže. Viharji v Italiji. RIM 25. Po večem delu (Italije razsajajo viharji. V napoljskem pristanišču je vihar poškodoval mnogo bark. Tudi v okolici Genove je napravil vihar mnogo škode. V Palermu divja že dva dni silen vihar, ki je napravil na poljih veliko škodo. Tele-fonične zveze so popolnoma, brzojavne deloma pretrgane. Povodenj v Parizu. . PARIZ 25. Seina je po noči vedno naraščala. V 10 pariških mestnih okrajih so že poplavljeni prostori v kleteh. Vodovje, ki je udrlo na kolodvor Orleanske železnice, je dvignilo tlak. Poplavljen je tudi velik del ulice, kjer se nahajata nemško poslaništvo in nemški konzulat. PARIZ 25. Po noči je pogorela tovarna kisa. Neka trinadstropna hiša se je podrla. PODLISTEK, Prikazni na nebu. u. Središče onega dela vsemirja, h kateremu spada naša zemlja, je solnce. Ako pomislimo, da je solnce oddaljeno od zemlje 148,145.000 km in da je tako veliko, da bi iz nje lahko napravil 1,128.000 naših zemlj, ter da je v vsemiru še neštevilo takih solne, potem si lahko napravimo malo sodbo o neizmerni velikosti vsemira. Ta sodba pa mora biti le taka, da velikost presega naše pojmovanje! S svojo privlačno silo drži solnce v svoji bližini planete in komete, ki jo obkro-žavajo in katere vidimo mi v obliki malih svittih točk, ki jih imenujemo zvezde. Seveda, če govorimo tu o „bližini-, si moramo misliti to bližino z ozirom na brezmejnost vseaiira. Ti planeti in kometi so sami na sebi večmoma temna telesa, ki dobivajo svetlobo od solnca. Tak planet je tudi naša zemlja. Deli se planete v tri vrste, namreč v velike, srednje in male. Med velike planete spadajo : Jupiter, Saturn, Uranu s in Neptun, med srednje : Merkur, Venus, naša zemlja in Mars, med male pa spadajo takozv. pla-netoidi. Prvi planetoid, pod imenom Ceres, je odkril italijanski zvezdogled Piazzi v Pa-lermi, dne 1. jan. 1801. Do leta 1847 so bili odkriti še Štirje daljni planetoidi. Od tedaj dalje pa ni minulo leta, da ne bi razkrili kakega planetoida, tako da je danes poznanih že preko 400 takih malih plane-tičev. Najbolj oddaljen od solnca je Saturn; njegova srednja oddaljenost od solnca znaša 1418 miljonov kilometrov! Najbližje solncu je Merkur; njegova povprečna oddaljenost od solnca znaša 57 in pol milijonov kilometrov. Venus je oddaljena od solnca 107*2 milijonov kilometrov; potem pride naša1 zemlja, ki je oddaljena od solnca, kakor že! zgoraj rečeno 148*145 milijonov kilometrov.1 Kakor na naši zemlji, so po trditvi astronomov tudi na nekaterih drugih planetih živa Prehod čez več mostov je ustavljen. Most Delalma neprenehoma stražijo, da ga v potrebi razstrele z dinamitom. Kolodvor na Quai Dorsayu in sosedne hiše so izpraznili. Na severni železnici blizu Pariza se je deloma zrušil železniški nasip. Več občin v pariški okolici je deloma poplavljenih. Mnogo hiš so izpraznili. Senat je odobril že od zbornice sklenjen kredit 2 mil. frankov v podporo ponesrečenih po po-vodnji. _ Slovenskemu narodu! - Spoznavaj se sam! Pred nami leži brošurica pod gornjim naslovom, v kateri je ponatisnjenih iz „Nove Dobe" več člankov, ki so bili deloma že leta 1905 objavljeni v „Domovini". Ta knjižica kaže vso ašo mizerijo na šolskem polju, kaže preo vsem, da so v tem ozliu tudi na Kranjskem, tudi kar se tiče ljudskega šolstva, naravnost škandalozne razmere. Vendar, poglejmo, kaj piše avktor o našem srednjem šolstvu: Srednje šole, t. j. gimnazije in realke, nimamo slovenske nobene; edini narod na Avstrijskem smo, ki preseza število eden in pol milijona, a nima niti ene srednje šole v svojem jeziku. Da se krivičnost tega našega položaja še bolj razvidi, naj navedem nekaj številk r Po zadnjem ljudskem štetju 1. 1900 so našteli na Avstrijskem 9,168.000 Nemcev, 5,960.000 Čehov, 1,193.000 Slovencev, 727.000 Lahov, 711.000 Hrvatov in Srbov. Srednjih šol pa je bilo na Avstrijskem, in sicer leto poprej, to je I. 1899, 298 in sicer : 201 gimn. in realnih gimnazij ter 97 realk; od teh je bilo 108 gimnazij in 61 realk nemških, 47 gimnazij in 26 realk čeških, 4 gimnazije in 3 realke laške, 4 gimnazije in 1 realka hrvatska, — toda slovenske niti ene, ne gimnazije, ne realke. (Tisto, kar v politiki dela zgago kakor celjska slovenska gimnazija, je neko revno obojče ter ranžira v statistiki med utrakvističnimi gimnazijami, kakor tudi mariborska in vse kranjske (le kočevska menda ne ? !).) Da slovensko ljudstvo razvidi, kako med Nemci, Cehi, Italijani in Hrvati raste potreba po višji izobrazbi, in kako se vspo-redno s tem množe srednje šole, naj navedem najnovejše statistično poročilo iz leta 1906,7. Po tem poročilu obstaja 244 gimnazij in realnih gimnazij, realk je 131, in sicer 121 gimn. in 43 realk nemških, 52 gimn. in 41 realk čeških, italijanske so 4 realke in 6 gimnazij in hrvatskih je 5 gimn. in 1 realka. To je velikanski napredek v 7 letih! Slovenci pa kakor da bi bili prikovani na eno torišče! Naše šolstvo se ne gane za korak naprej, marveč postaja kakor slovensko šolstvo še skoro slabse. Učiteljišča. Učiteljišča se nahajajo v Mariboru in Celovcu z nemškim učnim jezikom, v Ljubljani, v Kopru in v Gorici z nemško-slo-venskim učnim jezikom; a tudi na teh je, kolikor so meni razmere znane, uredba takšna, da se tudi ta tri učiteljišča smejo imenovati nemška, kajti slovenščini je prostor odkazan takorekoč za vrati. In resnica ostane, da se učitelji, ki imajo vzgojevati slovensko deco, po vsem Slovenskem vzgajajo nemški/ — In mogo predmetov, ki jih morajo potem po ljudskih šolah učiti slovenski, se sami slovenski nikdar niti učili niso! — Ali je možno izmisliti še bolj neumno uredbo učiteljišč? — Kakšne pa morajo biti posledice temu ? bitja. Kaka so ta bitja, o tem seveda ni mogoče soditi. Bržkone pa so bitja na nekaterih planetih popolnejša, kakor smo mi ljudje. Tudi na drugih planetih se menjavajo letni časi, kakor na naši zemlji. Primerna oddaljenosti posameznih planetov od solnca, je tudi dolgost leta na istih. Leto na Merkurju traja n. pr. 115 dni 21 ur, dočim traja leto na Saturnu 29 let, 166 dni in 23 ur. Zemlji se približa od vseh planetov najbolj Venus, katerega poznamo pod imenom zvezde „Večernice" ali „Danice", katero je mogoče videti večkrat s prostim očesom tudi po dnevu. Posamezne planete spremljajo soplaneti ali trabanti. Soplanet, ki spremlja našo zemljo, imenujemo mesec ali luno. Izvzemši Merkurja in Venusa imajo vsi planeti po enega ali več teh trabantov ali spremljevalcev. Mars ima 2, Jupiter 5, Saturn 8, Uranus 4 in Neptun 1. Od vseh teh planetnih spremljevalcev pa se vidi iz zemlje s prostim očesom samo mesec. Vseh drugih pa se s prostim očesom ne vidi, ker so zelo oddaljeni in tudi razmeroma majhni. Vidi se jih le z daljnogledom, a tudi ta le kot male O tem sedaj ne bodemo razpravljali. — Le-to rečemo: žalostno je za Slovence, da je tako, a še žalostnejše in nevarnejše za naš narodni obstanek je to, da slovensko razumništvo vseh stanov do zadnjega časa ni še napravilo niti enega resnega poskusa, te razmere poboljšati, za kar ima zakonito vso pravico, naravno pa kot slovensko razumništvo najsvetejšo dolžnost. Ali mar ono teh naših razmer ne pozna? Sicer bi to bilo neopravičljivo, a pri večini ni mogoče. Radi tega jih popisujte, slovenski listi ! — Spoznavajmo se sami, in ako je še v nas kaj zdravega jedra, napredek potem ne izostane. Višja dekliška šola. Za učiteljišči naj koj uvrstim kot vzgoje vališče „Mestno višjo dekliško šolo v Ljubljani", na kateri je učni jezik za večino predmetov slovenski, le za nemščino in zgodovino je nemški. — Torej tudi ta šola je v jezikovnem oziru lisasta. Tudi tukaj se naši „radikalni" krogi boje dejanskega izvršenja načela : vsi predmeti se morajo učiti v materinščini, sicer pa se tujih jezikov, v prvi vrsti nemščine, naj uče, kolikor le mogoče ! — Za Slovence v drugih pokrajinah ni več nobenega višjega učnega zavoda za dekleta; a za Nemke ozir. za Italijanke obstoje povsod. Strokovne šole. Nič na boljem nismo Slovenci gleue strokovnih šol. Kočevarji imajo pač svojo samonemško „C. kr. strokovno šolo za obdelovanje lesa", a v Ljubljani je c. kr. umetno-strokovna šola dvojezična, pa tako urejena, da se slovenščini tudi na tej šoli godi kakor pastorki. Pisatelj prihaja do zaključka, da, če pregledamo vse obrtno-strokovno šolstvo na Slovenskem, nimamo skoro nič. In na vprašanje: Posledice temu ? odgovarja : Prvič se Slovenci strokovno sploh ne izšolajo, ali pa se izšolajo v tuj-ščini ter se na ta način svojemu narodu odtujujejo, — da, premnogokrat postajajo celo najhujši sovražniki svojega naroda, ali vsaj brezbrižni mlačneži. Drugič: vsa boljša mesta po različnih tovarnah po Slovenskem dobivajo ne-Slo-venci; domačini — Slovenci kakor manje izobraženi pa se morajo zadovoljevati z najnižjim zaslužkom ter ostajajo s svojo popačeno in s tujščino pomešano slovenščino nekako inferiorni, prezirani, zaničevani. Tretjič : slovenščina gineva vedno bolj in bolj kakor strokovno občevalni jezik naših obrtnikov ter obubožava vsled izmiranja strokovno-obrtnih izrazov. Da te nedostatke, Škodljivosti in napake odpravimo: vzdramimo se, Slovenci! in ustanovljajmo obrtne šole! Industrija se povzdiguje na slovenski zemlji, a tozadevno neobhodno potrebnega šolstva ni; zato naravnost ubijamo svojo narodnost, ako zanemarjamo obrtno šolstvo. Slovenske trgovske šole nimamo niti ene. Kmetijski šoli imamo samo dve. V Gorici in na Grmu. Na Štajerskem in Koroškem nobene ! Deželna sadjarska in vinarska šola v Mariboru — torej na Slovenskem — je nemška. Gozdarske šole nimamo niti ene ! Pisatelj prihaja do zaključka : Torej tudi na polju poljedelstva v najširšem pomenu besede nam slovenščin« vedno bolj izpodrivajo, njeno ozemlje vedno bolj utesnujejo! To je vendar ona stroka, s katero se slovenski narod v prvi vrsti bavi, in še na tem polju slovenski jezik ne prihaja do prave veljave! točke. Gotovo je, da dosedaj še niso odkriti vsi soplaneti, posebno pa se sodi, da imata Uranus in Neptun še druge, dosedaj neodkrite trabante. Poleg planetov se premika okoli solnca še neka druga vrsta zvezd, katere imenujemo komete, ali zvezde-repatice. Med te spada tudi zvezda-repatica, ki smo jo videli minulo nedeljo in zvezda-repatica Halley, ki jo bomo videli prihodnjo pomlad in ki nam je dala povod, da smo napisali to nestrokovnjaško razpravo. Zvezde-repatice so, kakor že omenjeno, tudi del našega solnčnega sistema. Te zvezde se prikazujejo navadno v obliki svetle, proti sredini se zgoščujoče mase z glavo in repom, ki je pa vedno obrnjen od solnca proč. To so imeli priliko opazovati oni, ki so videli novo zvezdo-repatico, ki se je prikazala minulo nedeljo. Zvezda je imela proti solncu obrnjeno glavo, a na drugi strani se je raztezal svetel rep v obliki pahljače. Radi svojega repa so kometi dobili v slovenskem jeziku naziv : zvezde-repatice. Zvezde-repatice se pregibajo deloma v pa- Stran II. „EDINOST ' Št. 26. V Trstu, 26. januvarja 1910. Kako tudi ? Saj se mu že v ljudski izborno ilustriral z anekdoto: Harlekin in soli vedno bolj izpodmikajo tla. kar doka- j Fakanapa sta delila denar, ki sta ga skupno zuje naslednji pregled. i ukrala. Harlekin in Fakanapa sta dve itali- janski smešni figuri: prvi navihanec, drugi naslednji pregled Ljudsko šolstvo. O tem predmetu piše pisatelj: Meščanske šole Slovenci nimafo niti ene, dasi jih je bilo na Avstrijskem že leta 1899. vseh 776 ! Predvsem se sklicujem na državni temeljni zakon, čl. 19., kateri med drugim določa: .,V deželah, kjer je več narodov, naj se državne šole tako uravnajo, da dobi vsak narod potrebne pripomočke, da se izomika v svojem jeziku, ne da bi se silil, učiti se drugega deželnega jezika". (Tu je menda pisatelj pozabil na me-šCmsko šolo v Postojni. Ali pa se morda tudi tej šoli godi tako, kakor novemu „Uoy-dovemu parniku .. Adelsberg' ? Op, ured. „Edin.") Pisatelj navaja potem učne načru za Primorsko, Kranjsko, Štajersko in Koroško. pa dobrosrčen tepec. Prefriganeji Harlekin je vodil delitev tako-le: „Eno meni, eno teb/ in eno meni!" Je prav? je vprašal. Prav! je odgovoril bedasti Fakanapa. In potem se je večkrat ponovilo : Eno meni, eno tebi in eno meni! — in bedasti Fakanapa je vedno pritrjeval, da je prav, ne da bi se zavedel, da oni drugi dobiva po 2-krat, a on sam po 1-krat. Sele čez dolgo se je tepcu začelo dozdevati, da je to nekam čudna delitev in je menil: „Slišiš, zdi se mi, da čujem preveč „meni" in premalo „tebi"!" Tako se delijo podpore in porabljajo deželna sredstva tudi v goriškem deželnem zboru. Ital. Harlekin Pajer vodi delitev ob pokorni azistenci Slovencev: eno meni, eno tebi, in eno meni! Italijani dobivajo dva- V učnem načrtu za Primorsko je za mate- kr?t> Slovenci enkrat — a razlika je, da ga ni rinščino še naibolja preskrbljeno. Učni načrt sedai nobenega slovenskega Fakanapa, ki bi za Kraujsko je prirejen tako, da se v istem'se nm ta delitev krivična zdela!! /zahteva več poznanje nemščine, nego slo-: Ko pa pride — in mora priti do tega venščine. To je bržkone po oni znani : Bog j — do povišanje itak že previsokih deželnih ! injca ne zapusti, če količkaj — nemško j doklad v saniranje obupnega finančnega pozu:: ! Na Štajerskem je seveda * še slabša i ložaja dežele, v katerega jo je — tudi po Na Koroškem pa načrt za ljudske šole slo- nje lastnem priznanju — spravila Pajer- vcisčine sploh ne pozna več ! - JfeKako temu odpoči ? Pisatelj poživlja potem na delo in sicer trezno, vstrajno, mirno, a vendar odločno ae',0 vse one, ki še nosijo v sebi slovensko zavest, in navaja v to razna sredstva in poia. Na vprašanje, kaj ga je pripravilo do tega, da stopa pred slovensko javnost s svojimi razmotrivanji in nasveti, odgovarja, ■a trdno prepričanje, da je napačna jezikovna uredba našega šolstva (nižjega in najvišjega) kriva bednega položaja našega naroda. — Potem nadaljuje pisatelj: In ako res hočemo ostati na božji zemlji še nadalje kakor narod slovenski, je potreba, da začnemo s preustrovitvijo vsega našega šolstva.v jezikovnem oziru. A tu moramo biti vsi, kar nas je rodila slovenska mati, bre^ ozira na kronovine in različna osebna naziranja — na svojem mestu : vsi moramo združiti svoje moči v dosego tega velikega smotra, upoštevajoči lepe besede, ki jih je govoril prof. Suess 28. suš. 1893 ob grobu Fischhofa: „Naj mlajši zarod nikdar ne pozabi, da narod, ki ■ima plemenitih skupnih smotrov, je revnejši nego srce, ki ne pozna ljubezni, revnejši nego vrt, ki ga nikdar ne obseva solnce. Kajti le to so sijajni častni in slavni dnevi v vrveči zgodovini kakega ljudstva, ko se milijoni združujejo v dosego kakšne velike in plemenite naloge, — in to so dnevi ponižanja, kadar je narod razdvojen in njegovi deli (stranke) gredo vsak za svojim posebnim smotrom, ali pa celo za svojim posebnim dobičkom: to je pot v novo suž-nost!" Proč torej s strankarstvom (klikarstvom) in skupno na delo za naše (slovensko) življenje! To je enkrat moška in — slovenska beseda! Priporočamo to brošurico — na katero se še povrnemo — vsem onim, ki jim je dobrobit našega naroda na srcu. Knjižica je izšla v „Učiteljski^tiskarni" in stane 30 stot. Goriški dežela! zbor. Deželni zbor goriški deluje! Tako kriče bahato v svet glasila Pajer-Gregorčičeve večine. Da, deluje — ali ne vprašujte nas: kako ?!! Deluje, da je slovenskemu delu dežele gorje! Deluje pridno za — Furla-nijo. Slovenskemu delu dežele daja z eno, italijanskemu pa z dvema rokama, kakor je dr. Gregorin na shodu v Dutovljah ob gromovitem pritrjevanju zborovalcev rabeli, deloma v elipsi, a s prostim očesom se vidijo le redkokedaj in le za malo časa. Od Kristusovega rojstva pa do današnjega dne se je videlo s prostim očesom v vsem okoli 500 zvezd-repatic, tako da je pričakovati na vsaka 4 leta eno. Takih zvezd-repatic pa, ki se vidijo z daljnogledom, je mnogo več. Gregorčičeva zveza: o potem bosta Italijan in Slovenec enaka na razdeljevanju deželnih bremen, da niti ne govorimo o občinskih do-kladah, ki so v slovenskem delu dežele že danes povprečno više nego v italijanskem delu. In to ni morda le slučaj, ampak naravna posledica dejstva, da deželni zbor in odbor dosledno gospodarski zanemarjata slovenski del, vsled česar je njega prebivalstvo gospodarski šibkeje, zato tudi davčna moč manjša. A čim manje davkov dospeva direktno od prebivalstva, tem veče doklade (percetuvalno) so potrebne. Čim bo zasedanje deželnega zbora dovršeno, priobčimo natančne in povsem zanesljive podatke in številke, iz katerih bo razvidno, kako je deželni zbor tudi v tem zasedanju delil podpore in porabljal deželna sredstva po receptu: Harlekin in Fakanapa! Le par besed o načinu, kako se vrše seje tega deželnega zbora. Diskusije o dnevnem redu ni nikake. Celo najvažnejših poročil ne čitajo, ampak le sklepne predloge, katerim sledi Pajerjev „E' accet-tato". Ostaja tako, kakor so že prej določili in camera caritatis in odsekih in ni ga na slovenski strani nobenega, ki bi vsaj zavoljo lepšega pred javnostjo izpregovoril besedico kritike. V tem oziru je goriški dež. zbor naj-zadnji v vsej državi. In s takim „delovanjem" se še ponašajo Gregorčič in njegovi pristaši! Italijani seveda imajo tisoč razlogov za zadovoljnost. Čemu naj bi kritizirali, ko jim gre vse kakor po loju?! _____ Vprašanje jugoslovanskega ministra. Dunajski list „Morgen" in po njem tudi razni drugi listi so prineslt vest, da namerava Bienerth predlagati predsednika tukajšnje pomorske vlade D e 11 e s a ministrom in sicer kakor zastopnika Jugoslovanov. Mi smo že prej Čuli o tej govorici, ali nismo je registrirali, ker smo jo smatrali in jo smatramo še danes le za — slab dovtip. G. Delles nam je sicer kakor uradnik simpatičen — on spada namreč med tiste Italijane, s katerim se da kolikor-toliko izhajati — ali da se misli na njega kakor zastopnika Jugoslovanov, temu se menda on sam najbolj čudi. _ Sprejem Khaen-Hedervarya v ogrski zbornici. (Zaključek včerajšnjega poročila.) Budimpešta 24. V svojih daljnih izvajanjih je Khuen-Hedervary izjavil, da pragmatična sankcija iz leta 1723 tvori naj- je bila stvar končana slila, da sem Igralec. 65 K OMAN. - IZ SPOMINOV MLADENIČA. 'lu«*i spmal F. M. I>o»tojeT*kij. Poslovenil K. K. Kakor hitro je prišel general k nam, ga je takoj začela zastopati pri meni. Bila je celo gostobesedna; pravila je, da se je generalu izneverila radi mene, da je bila malone njegova nevesta, da mu je dala besedo; da je radi nje zapustil draži no, da sem bil jaz konečno pri njem ▼ službi in da bi tega ne smel pozabiti, kakn da se ne sramujem ... Jaz pa sem molčal« dočim je ona tako besedičila. Slednjič pa sem prasnil v smeh, in s tem t. j. sprva je mi-prismojen, naposled pa je ostaia pri misli, da sem zelo dober in pameten človek. Skratka, imel sem srečo končno zaslnžiti popolno naklonjenost tega dostojnega dekleta. (Blanche je bila še prav dobro dekle, po svoje seveda; izpo-četka je nisem tako cenil.) „Ti si moder in dober človek,4* mi je govorila proti koncu, „in ŠKoda samo, da si tak.. . neumnež! Ničesar, prav ničesar si ne pridobiš .Un vrai russe, un calmouk!-1) Pošiljala me je tudi po mestu z generalom na izprehod kakor svojega pinča z lakajem. Vodil sem ga v gledališče, v Bal Mabille in v restavracije. Denar v to svrho nama je dajala Blanche, dasi ga je imel tudi general, ki je zelo rad kazal ljudem svojo listnico. Nekoč sem moral napeti vse sile, da sem preprečil, da ni kupil'brože za sedemsto frankov, ki gaje oslepila v Palais Rojale in ki Jo je hotel vsekakor pokloniti Blanche. Čemu ji bi M Pravi Rus1. Kalmuk! bolji ogelni kamen ogrskega držav, prava in da si je prizadeval uveljaviti vse ono, kar je neka prejšnja vlada, kateri je pripadal tudi on, obljubila glede narodnega razvoja brambene sile. Kar se tiče Hrvatske in Slavonije, bo deloval na to, da se rešijo viseča vprašanja ob popolnem varovanju ogrskih koristi in v smislu obstoječih zakonov, na podlagi pravičnosti. Glede zahteve po gospodarski samostojnosti priznava ministerski predsednik Khuen-Hedervary, da ima Ogrska pravico do te samostojnosti, a on dvomi, da bi že bili v deželi potrebni predpogoji za to samostojnost, Ker so carinske in trgovske razmere potom pogodbe z Avstrijo urejene do leta 1917, si bo vlada prizadevala, pospeševati razvoj dežele v okvirju te pogodbe. Izjavil se je proti samostojni ogrski banki, ker dežela še ni zrela. On da ne vidi poti za mirni daljni razvoj zagotovljene tako dolgo, dokler ne bo vspostavljeno ravnotežje med narodnimi potrebami in napravami. Zato bo treba temeljito preurediti notranje naprave. Med temi je na prvem mestu reforma volilne pravice, ki bo imela nalogo, zagotoviti sodelovanje državljanov na podlagi politične enakopravnosti. V tem oziru ne sprejema, — je rekel govornik — nobene dosedai znanih predlog. On misli na volilno reformo na podlagi načel splošne volilne pravice brez pluralitete, a tako, da se bo pri tem čuvalo državni značaj tisočletne ogrske zgodovine. Ministerski predsednik je obljubil dalje hitro in pravično rešitev upravnih vprašanj, ter je izreke! nado, da bo to, kakor tudi tolmačanje društvenega in zborovalnega zakona, dobrodejno vplivalo. Dalje se je izrekel za razširjenje ljudskošolskega pouka in zboljšanje materijelnega položaja učiteljstva. Izrekel se je za reforme uprave in zboljšanje položaja upravnih uradnikov. Konečno je predložil zbornici proračun za leto 1910, dvamesečni proračunski provizorij, zakonski načrt o kontingentu novincev za leto 1910, trgovsko pogodbo z Romunijo ter par drugih zakonov podrejenega pomena. Po Khuenovem govoru je prišlo do oj-strega spopada med podpredsednikom in Justhovimi pristaši. Ko je podpredsednik Navay predlagal, naj se skliče za jutri sejo, v kateri naj bi se nadaljevala danes začeta debata, je bilo s klopi levice čuti klice, naj se da na dnevni red jutrašnje seje kakor edina točka dnevnega reda, predlog: Khuena vržimo ven! Predlog podpredsednika Navaya je bil vsprejet. Khuei!-Hedervary In hrf.-jrb^ka koalicija. Iz Budimpešte javljajo, da se med Khuen-Hedervaryjem in členi hrvatsko-srbske koalicije vrše pogajanja za vspostavo ustavnih razmer na Hrvatskem. Poznamo predobro člene hrvat.-srbske koalicije, da ne bi bili uverjeni, da ne store ničesar, kar bi se ne dalo združiti z interesi in častjo hrvatskega naroda. Zato je le odobravati, da niso kar odklonili pogajanj. Narod in dežela sta pač že dovolj trpela vsled tega, da je bilo toliko časa ustavno življenje suspendirano in da so brezvestni mogotci po svoji volji in brez vsake ustavne odgovornosti razmetavali narodno imetje izključno le v koruptivne svrhe za vzdrževanje tega zločinskega režima. Naravna je torej želja vsacega resničnega sinu domovine, da bi bila ta nesrečna dežela že enkrat rešena tlačeče jo more absolutizma. Ali, kakor rečeno: s tem, da sem stopil v pogajanja, se nisem še v ničesar vezal. Med Khuenom in koalicijo posredujeta bivši minister in vodja bivše „narodne stranke" T o m a š i č in bivši sekcijski načelnik Šumanović. bila broža za sedemsto frankov ? General pravzaprav niti več nego tisoč frankov imel ni. Nikdar nisem mogel izvedeti, kje jih je dobil. Domnevam, da od m. Astleja in to tem bolj, ker je ta zanje plačal tudi hotelski račun. Zdi se mi, da ni general niti slutil mojih odnošajev do Blanche. Dasi je slišal megleno, da sem priigral lepega denarja, je gotovo menil, da sem pri Blanche za nekakega tajnika ali pa celo za slugo: kajti govoril je z menoj mogočno kakor prej, kakor predstojnik, in me hotel včasih celo kregati. Nekoč je spravil mene in Blanche pri jutranji kavi v silen smeh. Dasi ni bil zamerljiv človek, mi je nekaj zameril; zakaj, tega dosihmal ne vem. Saj še sam ni vedel in pojmil, zakaj. Skratka, dovolil si je kar govor a batons rompus, kričal je, da sem paglavec, da mi že pokaže... da mi da že razumeti itd. Blanche se je grozno smejala. Slednjič so ga nekako potolažili in ga odvedli na izprehod. Često sem opažal, da je otožen, da mu je nekoga in nečesa žal, da mu nekdo primanjkuje Dnevne vesti. „Adelsberg". Nedavno smo poročali, da bo v kratkem spuščen v morje nov Lloy-dov parnik z imenom „Adelsberg". Mi smo že svoj čas pozivali občinski zastop postojnski, naj ukrene potrebno v protest, da se parniku, ki naj nosi ime tako odlične slovenske občine, ne daja izvirno slovensko ime, ampak nemško skovanko, ker to kaže naravnost demonstrativno preziranje slovenskega imena in rodu od strani družbe, ki živi od bogatih subvencij, ki jih morajo skladati tudi slovanski državljani. Čujemo, da je občinski zastop ukrenil potreben korak, ali brezvspešno, ker se mu je dalo razumeti: Iasciate ogni speranza! S tem kažeta uprava Llovda in vlada, da tudi te družbe ne smatrati kakor avstrijsko gospodarsko podjetje, ki reflektuje na zaupanje in naklonjenost vseh državljanov brez razlike narodnosti, ampak kakor instrument, ki naj v smislu vsega vladnega zistema pomaga večati pred svetom videz, da je Avstrija nemška država. Proti temu prote-stujemo tudi na tem mestu najodločneje iu zahtevamo od poslancev, naj tudi o tem spregovorijo resno besedo, ko bo državna uprava tudi od avstrijskih državljanov zopet zahtevala milijonov Lloydu na korist. Ravno v upravi Lloyda, izlasti na parku njenega ladjevja, bi se morala zrcaliti prava slika narodnostne sestave te države, ako se že zahteva, da moramo vsi žrtvovati za povzel igo te družbe. Občinski zastop postojnski pa naj ne odneha od svoje zahteve in naj zopet na primeren način remonstruje proti takemu zapostavljanju in potajevanju slovenskega imena! Slovenski železniški uradniki pozor! Dejstvo, da se ima avstrijsko društvo železniških uradnikov postaviti na nemško- na-cijonalno podlago, je zagotovljeno. Samo ob sebi je umevno, da pod temi pogoji ne bode hotel noben slovenski uradnik dalje ostati * tej organizaciji. Gotovo ie pa tudi, da bo društvo, ki mu bodo načelovali nedvomno najhujši nacijonalci, skušalo uveljaviti neko ekspanizirano politiko na škodo Slovanov. Neobhodno je torej potrebno, da se tudi jugoslovanski železniški uradniki strnejo v tesne vrste, da jim bo možno uspešno braniti ne samo svoje stanovske, ampak tudi narodne koristi. Kak« se naj to zgodi, o tem se bomo posvetovali v nedeljo 30. januarja t. 1. ob 4. uri popolu-dne na Zidanem-mostu pri Juvančiču. Tega posvetovanja se udeleži tudi društvo jugoslovanskih železniških uradnikov in častna dolžnost vsakega našega tovariša je. da, ako le možno, gotovo pride. Pokažite, dragi rojaki-tovariši, da prav nič ne zaostajamo za Nemci kadar nam je braniti naše narodoo-stanovske dolžnosti in koristi. Kliče Vas stanovska dolžnost, zatorej vsi na krov f Gibanje v tiskarski obrti. Organizacija tiskarskih pomočnikov na Primorskem je piedkratkim začela delati na to, da se kljub zboljškom katere jim nudi tarif s 1. januarjem t. 1. povišajo njihove mezde splošno in ne-le deloma. Pogajanja, katera je imela organizacija z lastniki tiskaren, dovedla so preteklo soboto do malone splošnega zboljšanja mezd, katero bode v veljavi do 31. dec. 1914. t. j. štiri leta. Ta zopetni povišek mezd opraviiuje še v večji meri splošno podraženje tiskarskih izdelkov. „Češka Beseda" v Trstu. V veliko zadoščenje nam je, ko opažamo, kako postajajo stiki med tukajšnjo češko družbo in našim socijalnim življenjem vedne tesneji in iskreneji. Čehov je videti na raznih naših prireditvah, a na akademskem plesu minole sobote so igrali naravnost odlično vlogo. Tudi naša „Slov. čitalnica" ima v čeških bratih zveste prijatelje. V znak bratstva vabijo najprisrčneje Slovence, Hrvate in Srbe na letošnjo svojo predputno zabavo, ki jo prirede pod našo slovensko narodno streho, r „Narodnem domu" v soboto dne 29. t. m. Vstopnice prodaja sluga „Slov. čitalnice". neglede na prisotnost Blanche. Take trenutke se je spuščal sam z menoj v razgovor, toda jasno se ni mogel Izražati; govoril je nekaj o službi, pokojni ženi, gospodarstvu in posestvu. Povedal je kako besed«), se je obradoval ter ponovil stokrat na dan, dasi ni izražala niti njegovih čnvstev niti misli. Poskušal sem govoriti ž njim o otroki h, toda izogibal se je tega in hitro prehajal na drug predmet. „Da, da ! Otroka, otroka, res, otroka Samo nekoč se je omehčal, ko sva šla k predstavi. wTo sta nesrečna otroka !* je dej.il nenadoma. Da, gospod, da, to sta nesrečna otroka!- Ko sem nekoć omenil Pavlino, se je silno razljutil : „To .je tie-hvaležniea ! Hudobniea je in nehvaležnica ! Onečastila je rodbino! Ako bi tu bili zakoni, bi ji že dal lekcijo ! Da, gotovo ! 0 des Grieuxu pa niti slišati ni mogel. „Po-gubil me je, okradel in uničil! Bil j* moja mora tekom celih dveh let! Cel* mesece sem ga videl vsako noć v sn;i! To, to je... O, ne govoriti mi o njem nikoli.* (Pride sej V Trstu, 26. januvarja 1910. „EDINOST" št. 26. Stran Tff Glede reklamacij se je obrniti do g. J a r o-slava Vanika, ulica Nuova 29. Mam'zelle Nitouch (Santarellina), — Vstopnice, sedeži in lože, ki so še na razpolago, se dobe v predprodaji pri vratarici Narodnega doma, vstopnice za organizirane delavce pa pri N. D. O. — Cene so navadne. Čisti dobiček plesa Šentjakobske mladine bo kamen fundamentu zgradbi šolskega poslopja, ki ga bo gradila družba sv. Cirila in Metoda pri Sv. Jakobu. Sedanje poslopje se vidi na zunanju kakor kakšne razvaline nekdanje slave. Vse okrog poslopja se podira, podkopava; na okrog postavljajo veličastna poslopja, kakor je n. pr. italijanska šola; a mi slovanski Sentjakobčani moramo pa še-le apelirati na rodoljubna srca. da prinesejo svoj oboi k plesu naše mladine, da bi bil dobiček čim večji. Šentjakobska mladina je del velike združene "miadine v Trstu in zato pričakujemo tem večim zaupanjem obilne udeležbe od strani naših Tržačanov. Pustna sobota, dne 5. februvarija t. 1. bo praznik v „Nar. domu" na čast Šentjakobski mladini v korist „Družbe sv. Cirila in Metoda". Ta epilog k velikemu Ciril-Metodovemu plesu naj vzdrami še en-knu naše zlato ljudstvo, da odpre srce in roko za veliki namen. Večer 5. februvarija bodi zopet veliki sestanek tržaških Slovencev ! Srebrno poroko je praznoval minole nedelje v krogu svoje rodbine na Prošeku dolinski nadučitelj g. Veko si a v Bunc s soprogo mu Mari j o, iz spoštovane rodbine Lukša na Prošeku. Čestitkam mnogoštevilnih prijateljev se pridružujemo tudi mi ! Izgubila je neka dama, ko se je minole sobote vozila na akademični ples, dragoceno zlato zapestnico z velikim brilijantom in štirmi dijamanti okolo. Še posebno dragocena pa jej je kakor podarjen spomin na nje poroko. Kdor bi to zapestnico prinesel v naše uredništvo, dobi bogato nagrado. Oviran promet. Vsled izredno neugodnega vremena so včeraj vsi od zunaj došli vlaki imeli velike zamude. Iz istega vzroka je bila pretrgana tudi telefonična in brzojavna zveza z Dunajem. Promet tovornih vlakov na progah Jesenice—Sv. Lucija—Tolmin in Trbiž— Ljubljana je radi velikega snega do daljne odredbe ustavljen. Osebni vlaki še vozijo. Nakupovanje deželnih žrebcev zasebne prireje. C. kr. namestništvo razglaša, da ministerstvo za poljedelstvo vabi vse konjerejce in posestnike konj, da naznanijo svoje žrebce, ki jih imajo na prodaj, najkasneje do konca meseca aprila t. 1. pismeno in neposredno c. kr. ministerstvu za poljedelstvo. Natančneje pogoje poizvedo lahko prodajalci pri pristojnih c. kr. okr. glavarstvih, pri c. kr. nam. svetniku v Trstu, pri pristojnem mestnem magistratu in tudi pri c. kr. namestništvu. Občni zbor „Dij. podp. dr." v Trstu, ki je bil zadnjič nesklepčen, se bo vršil ponovno v petek dne 4. februvarja t. 1. ob 8 in pol uri zvečer v „Slov. čitalnici" po sledečem vsporedu : 1. Nagovor predsednika; 2. Poročilo tajnika : 3. Poročilo blagajnika; 4. Poročilo pregled, računov ; 5. Sprememba pravil; 6. Volitev odbora; 7. Razni predlogi in nasveti. Z ozirom na prevažni namen tega društva upamo, da bo slav. občinstvo upoštevalo ta ponovni poziv in da se odzove v takem številu, kakor ga zahteva naša narodna dolžnost. Tržaška mala kronika. Vlom v vili. Lov za tatovi. V vili Cronestovi, nahajajoči se ob novi openski cesti, lastnina gospe Marije Zulin, so pred-sinočnjem tatovi upali napraviti bogat plen. Vedeli so, da sedaj nihče ne stanuje v hiši. i oda napravili so račun brez alarmnega aparata, ki veže glavni vhod vile s stanovanjem kolona Frana Šavnik, ki ima nalog stražiti hišo. In zares ob polnoči je alarmni signal stopil v funkcijo: glasno zvonkarjenje aparata je opozorilo kolona, da v vili ni moralo biti vse v redu. Hitel je takoj na policijski komisarijat v ulici Luigi Ricci. Višji komisar dr. Mlekuš se je takoj z inšpektorjem Gulian, tremi redarji in enim agentom podal na lice mesta, dočim so bili iz stražnice pri Sv. Ivanu istočasno odposlani tja trije redarji z inšpektorjem Kodrič. Oblegli so vilo, da ni mogel nihče uiti. In dolgo ni trajalo, pa sta bila že dva tiča, ki sta mirno s pienom prihajala iz vile, v pesti policije, ista sta 20-Ietni brezposelni težak Matevž Cebron iz Rihemberka in 21-letni težak Josip Bizjak iz Trsta. V bližini vile je policija našla žakelj, poln raznih oblačil, in mnogo orodja za ulom. Sedaj so redarji vstopili v vilo in jo našli v največjem neredu. Inspektor Gulian pa je na strehi iz-taknil še tretjega vlomilca, ki se je skrival za dimnikom. Pozval ga je, naj pride dol skozi lino. Ubogal je in redarji so ga vzeli v svojo shrambo. Isti je Filip Taučer iz Ivangrada pri Komnu in je pred šestimi tedni dezertiral iz sežanske garnizije. Izročili so ga vojaški oblasti, ostala dva pa deželni sodniji. Požar na ladiji. Predvčerajšnjem ob 8. uri zvečer je v parniku „Danubio", ki je zasidran pri Josipovem pomolu, izbruhnil ogenj v postranskih prostorih, ki služijo za shrambo strojnega olja in čistilnih orodij. * - • ■ > -v V. -V.:" ■J V Prišli so na pomoč piloti s parno brizgal-nico, pa tudi mestni ognjegasci. Po 1-urnem naporu je bil požar pogašen, Stroji so trpeli precejšnjo škodo. Požar je baje nastal po nemarno tja vrženi cigareti. Parnik je lastnina družbe „Dalmatia", Regnikoli! Včeraj ob 2. uri zjutraj so redarji zasačili dva tatova, ki sta hotela ulomiti ključavnico vežnih vrat hiše št. 4 v ul. Apollinare št. 4.. Aretirana sta dva brata regnikola, imenom Bortolon. Koledar in vreme. — Danes : Polikarp škof. — Jutri: Janez Zlatoust šk. Temperatura včeraj: ob 2. uri popolu-dne -f- 7J Cels. — Vreme včeraj: deževno. Vremenska napoved za Primorsko: Oblačno v padavinami. Močni vetrovi. Temperatura malo spremenjena. V začetku slabo, potem bolje. Društvene vesta. Telovadno društvo „Sokol" v Trstu. Bratje Sokoli! Redni občni zbor se vrši v petek 28. januarja ob 8 in pol v društveni telovadnici s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor br. staroste ; 2. Poročilo odbora ; 3. Poročilo preglednikov; 4. Volitve ; 5. Slučajnosti. — Na zdar! Odbor. Glasbeno društvo „Trst'. Danes pevska vaja za mešani zbor. Pevske vaje se vrše redno vsako sredo in soboto ob 8 uri zvečer. Društveni sedež ul. S. Seba-stiano 6, I. (Jadran). Sprejemajo se nove pevske moči. „Klub dramatičnih diletantov" na Prošeku vprizori v nedeljo 30. t. m. ob 4 in pol popoludne tragedijo „Za pravdo in srce" v petih dejanjih. Ker je ta igra noviteta ter ima zanimivo vsebino: spor kmetov proti vladajoši gospodi — naj nihče ne zamudi te prilike. Pustni čas je in vsak se rad malo pozabava. Najlepšo zabavo pa nam nudijo gledališke igre. Prihodnjo nedeljo 30. t. m. bomo imeli priliko poslušati krasno opereto v 4 dejanjih Mam'zelle Nitouche (reci Nituš), ki jo v prizori Št. Jakobska „Čitalnica" v prepuščeni jej gled. dvorani „Nar. doma". Ta opereta ki je stalno na |reperto-arju vseh svetovnih gledališč in ki je pred par tedni toliko v Ljubljani kolikor v tržaškem laškem gledališču imela velik vspeh, bo gotovo ugajala tudi našemu občinstvu. Lepi prizori, krasni zbori in samospevi, ter zdravi humor, ki preveva igro, elektrizujejo vsacega. Ker so vloge v dobrih rokah, ni dvomiti, da doseže tudi pri nas lep vspeh. Zato v nedeljo 30. t. m. vsi v „Nar. dom" v Trstu! Pevsko društvo „Kolo" priredi dne 29. t. m. v prostorih „Trg. izobr. društva" ul. S. Francesco 2, svoj družinski večer, na katerega vabi najuljudneje vse svoje člene in prijatelje. Program je sestavljen tako, da je zagotovljeno veliko najprijetneje zabave in predpustnega veselja. „Silvestrov večer" so vsi udeleženci zapuščali največim zadovoljstvom. Za bodoči družinski večer pa je vse še veliko bolje preskrbljeno. Členi in prijatelji „Kola": zabeležite si dobro dan 29. t. m.! — „Kolo" naznanja svojim pevcem, da bo jutri četrtek točno ob 8. uri zvečer pevska vaja in jih uljudno poživlja, da se je gotovo udeležijo. To pa posebno ozirom na družinski večer, ki ga priredi to društvo dne 29. t. m. in na katerem bodo pevci nastopali ob raznih pevskih točkah.- Tržaško-vojaško-veteransko društvo cesar Franc Jožef I. s podpornim oddelkom nadvojvoda Franc Ferdinand — vabi na društveni ples, ki bo v torek dne 1. februarja t. 1. ob 9 uri zvečer v dvorani društva c. kr. državnih uradnikov (ulica S. Francesco št. 5). Čisti dobiček določen dobrodelnemu namenu. DAROVI. Za veliki Ciril-Metov ples združene slovanske mladine, doposlali so: M. W., Bazovica 5 K. Urbančič, Bazovica 5 K. Obersnel, Bazovica 1 K. M. Grgič, 80 Čudovito nizko ceno s-s iimtoHi lir«-Js», vcaknrstnfb frsas-fw»«w >1 tuHlM, Ulir . »)•*& lxvrin]«J« m ta«l ' «H Hprm. - Pri tvrtki Batjel, Gorica, Stalna ul. 3-4 Prodaja nm obroke. - Ceniki franko Novi: dohodi W za zimsko sezono. Mo&ke > bleke zadnje novosti . . Moški Paletoc n Jope s orratnikoak iz kožu bo rine . Deftke obleke zadnje novosti ... DeSki paletot „ .... Oble&ce ca otroke od 3 do 10 let Paletot a otroke od 3 do 10 let oi K 14 do 48 . „ H , W „ „ 11 n 44 ■ 10 ■ M . • . 1« „ 9 „ 90 Velika libsra »ooztaskega blaga. Sprejemajo se naročila za obleke po seri. — Specijaliteta : hlače, srajce, maje i.i druge potrebščine. ALLA CITTA Dl TRIESTE Trst m gub Carticci it. 40 (mi Tonite). r Slovenci in Slovani vseh dežel! Kadar potujete skozi Trst, ali pridite v Trst, ne odpotujte, predno ste obiskali znano vino „m Alpinista" STIflMO štev, 7. In vi, Čehi tu bivajoči, vedite, da lasinik te trgovine je rodom Ceh in govori vaš lepi jezik. - Mjegova trgovina ima vse potrebščine hribolazce in poto^alce sploh. (Jdani D. Rrnstein. Specijaliteta : • redmeti kakor na primer: kovčki, torbice itd. poznat e tovrr.ie F. ar,c Zelier na U»-a|u. Predmeti pripravni 7a danila. - Ncpre-msčljivi ćinjleški ?lašći tvrđk* Bouah-tof F. F.-smkensteM & Sor.s. aasaa iotfanni di Giov. Kanobel % PošUj&t^G, komisije in zastopstva, g Sprejema plačila carine z?, vsakovrstno blago, prejeme in oddaje na domu, pošiijctve po morju in železnici. Prejem ksvČegov kakor tudi preva-m_ žanje pohištva v mestu na vse kr»je. _ TRST, ulica Anastasio št^. 10, T ST Telefon št. 2387. mmmM yf " mam n* 5 Trsi - ulica Tivarnela št. 3 Telefon 16-64. Mi fM ZALOGA VSAKOVRSTNEGA y Oglja sn Premoga. " ! Poskusite FI- ki je *aj- GOVOKAVO finejši m najzdravejši kavni pridatek. Dobiva se v vseh boljših prodajalnicah. o o O o VtT Zaloga obuvala BMB in lastna dela ini ca PAVEL VfSINTlN! Trst, al. nosne Corduccl 31. Vtlika izbam Mtikih žssskih ievljsT. - Fo-l?ra*e se izvrfiujsjo toč-ao in solidno pozmercih cenah ♦ ♦ a Giuseppe Brisi Uvoz in izvoz jajc in perofaine — Izključna prodaja perutnine — Q Trst - ulic« C&mp&nile Št. 16 r'f i-Tia Alberti : VEDNO VELIKI DOHODI : kekefii. Bpeeljaliteta: IeteSaJl pišeaael sa pteeaje la praženje. Psalards, fesi (tiare tri leta), kaker tadf Pt RANI. m Po nizki ceni ■e dobijo hiSne in kuhinjske potrebščine, orodja za razna rokodelstva ter 2elez-nine. Bogat izbor lončene posode, pri UMBERTO CESCfl, TRST Via della Caserma štev. 11. t »tv* predajatolsa sr Is irsfsessssll G. (ax iru| Drag. Vekjata) OOMO *ter. 1$ - Kuniti pnttin »rmiii. luc funt. fiafstf Izker ilifndM, srakrslne, ta ispaSi ar. Wf|a la aaaa|o|e _ 4a sr«kra s aevtml pn? IS- » 390 čre7eljčki (trpež). r> 5 — n 405 „ (cberreau) n 750 n 412 fioi črereljfiki (chevreau) . . M lO'— ti 461 odprti čreveljčki r> r> 467 lakirani odprti čreveljčki . V 3§e 120 podružnic v Avstro-Ogrski. Tvornica — dežnikov PAOLO MINOLA O je praskrbljena ob COrSO Št©V. 37 tik tvrdke ( OREINirZ priliki preselitve na z raznovrstn. dežniki cd najnavadnejše do najfinejie vrste. Stran i V. ,.EDINOST" št. 26 V Trstu, 26. januvarja 19i0. RESTAURACIJA PASSEGIO SANI' ANDREA št. 36 Toči izvrstno »ivo, vtnol. vrst«. Oobra kuhloja. Ve'ika irs iJsr" F. Erjavec „m AtincHi aum elih" ee •t Slot. I. Delkin, Trst 2 K. Marija Kompara 2 K. Antonija Kompara 2 K. Dr. M. Obersnel, Trst 3 K. Dr. Just Pertot, zdravnik in dež. posl. v Trstu 15 K. Josip Gorenjec, trgovec v Trstu 10 K. Rodoljubnim darovateljem iskrena hvala. — Nadaljne prispevke naj se izvoli pošiljati na ugledno „Jadransko Banko" ali gosp. Vladku Ternovcu, ulica Fontana 4. I. Nar. del. organizacija. Odbor konsumne zadruge členov N. D. O* vabi vse tovariše — odbornike na zelo važno sejo, ki se bo vršila drevi ob 8. uri zvečer * prostorih N. D. O. Na to sejo naj ne zamudijo priti odborniki posebno radi tega, ker bo v petek napovedani izredni občni zbor. — Peter Može, t. č. predsednik. Vesti iz Goriške. Protestni shod v Sežani se je v ponedeljek vršil ob udeležbi okolu 250 mož. Govoril je g. Gabrššek nad 2 uri! Zboro-valci so soglasno odobrili odstop gg. dr. ©regorina in Gabrščeka. Vsled obilnega snega na Gornjem Krasu je bila udeležba fako pičla. Vodovodno vprašanje. Mestni svet je te dni pretresoval načrt zakona, ki se ima predložiti deželnemu zboru v sklepanje in po katerem bodo primorani vsi hišni posestniki v Gorici napeljati vodo v hiše. — Umevno je, da se ima to zgoditi, čim bo dovršen novi vodovod. Hišne gospodarje, ki bi v določenem roku ne preskrbeli stanovanj z vodo, doleti občutna kazen ; razen tega napravi v tem slučaju magistrat vsa dotična dela na stroške hišnih posestnikov. Z napravo novega vodovoda in z uve-denjem vode v stanovanja bo konečne tudi rešeno vodovodno vprašanje, ki se vleče že desetletja, in se izpolni poglavitna zahteva goriških meščanov, ki je bila že zdavno •pravičena s higijeničnega in praktičnega stališča. Seveda bodo morali hišni posestniki za to plačevati posebno doklado, ki jo pa gotovo prevale na stanovanjske najemnike in hišni posestniki se morda tudi takrat (kakor že ob vsaki taki priliki) okoristijo ter povišajo ceno stanovanjem ne le za toliko, kolikor bo znašala nova doklada, ampak prav gotovo še za nekaj več ! Nova doklada, ki se uvede v pokritje stroškov vodovoda bo znašala 20 odst. na državni davek. Ako uvažujemo, da so stanovanja v Gorici že tačas razmeroma sila draga, si lahko predstavljamo do kakih cen pridemo še-le, čim bomo imeli vodo v stanovanjih ! Goriškim meščanom se torej obeta vode sicer v izobilju, pa tudi izredno visokih stanovanjskih cen, ki, kakor vedno tudi takrat najob-čutnejše zadenejo ravno revnejše sloje, da-si kodo imeli ti od novih naprav pravzaprav najmanjše koristi. Vesti iz Istre. Tujci v Opatiji. Od 1. do 19. januarja je došlo v Opatijo 1116 gostov. Dne 19. t. na. je bilo navzočih 1262 oseb. Državna podpora. — Ministerstvo za javna dela je dalo občini Labinj za gradnjo ceste iz Labinja v Ravne na razpolago 7000 K. Razpisani službi. Razpisani sta dve mesti pomožnih jetniških čuvajev pri okrož-dem sodišču v Rovinju. Razne vesti. Paderewski pa koncert. Znani in slavni poljski virtuoz je te dni gostoval na Dunaju pri nekem dobrodelnem koncertu. Vkljub vsem ponudbam, naj bi vzel za svoje eno-večerno izvajanje 2000 K kot malo odškodnino, se je vendarle ubranil te ponudbe in igral popolnoma brezplačno. V prvi vrsti parketa velike koncertne dvorane je sedel prezident* državnega sodišča, dr. J. Unger s svojo soprogo. Ko je igra! Paderewski neko Chopinovo mazurko, se je nagnil dr. Unger k svoji sosedkinji in je dejal: „(L*, igra Paderewski Chopinove skladbe, je, kakor bi izhajalo solnce ..." Videti je bilo, kakor da je virtuoz to epazko slišal in da ga je nekoliko iritirala. Napravil je malo pavzo in gledal nekaj tre-notkov nervozno v dvorano, kakor da išče hudodelca, ki se je predrznil motiti zami-šljenost umetnika. Po produkciji je vprašal nekoga izmed komiteja, kdo da je sedel med sviranjem v parketu prve vrste. Gospod mu je pojasnit: „To je bil dr. Unger, eden največjih ju-ristov". „„A, tako, je dejal Paderevski — tak mož sme vedno govoriti."" Koliko stane en poljub? To je seveda zelo različno in je navadno odvisno od onega, ki hoče dati, oziroma od one, ki ga dovoli. Velikokrat (morda največkrat) ne stane poljubček nič; včasih pa se dogaja, da je treba take vrste Iuksus nenavadno drago plačati. O tem se je pred kratkim govorilo v sodnijski dvorani v Lonisvilu, v Združenih državah. Zagovarjati se je imel 18-letni Leo Bedford radi obtožbe, da je ukradel poljub 16-letni gospici Ethel Scoggins. „Ko sem ga zadnjič srečala zvečer, (je pripovedovala mala tožiteljka sodniku), je kar naenkrat, meni nič tebi nič, razprostrl roki in mi pritisnil poljub prav na sredo ust. To je bilo prvič, da me je poljubil mlad mož. In zato sem se nenavadno prestrašila*. „„In traja-ii ta strah še naprej?"" je vprašal sodnik. „Ne, gospod prezident", je odvrnila mala vsa zarudela. Sodnik: „Potem poljub pač ni bil tako grenak, in petdolarska kazen bo pač zadostovala, posebno, če se mora pomisliti, da je bila skušnjava za mladega Redforda res velika". Pet dolarjev? No, da, včasih bi se res izplačalo!! IAAa ca meblovana scba s hrano IblsU od v bližini velike vojašnice. Ponudbe pod Štev. 124" na Inseratni oddelek Edinosti. 124 Išče se deklo SJSfS?: citta di New-YorkJ. — Via aruole Tratfcora alln 106 Upu CD rldlfln a°yeDko za navadna ku-lObC 9C UCMU hiujpta dela, zmožno tudi kubsnja. C*na po dcgoTorc. Naslov pove Inseratni oddelek Edinosti. 12S Prnria ca so,slilDe (a,i dR v DajenQ); dekret I lUliCl wO te lalko prepusti drugemu ; r»?ne mlekarne, trgovina zjeatvinemi, rekama, prodajatnica likerjev v okolici proda. I5če se 10-000 K, prva intubulacija na poslopje v mestu. — Avtoiizovana agencija, Acquedotij 6 104 nncnnriinna ki Bovori slovenski, h Pijanski UUo|iUUlblla nekoliko neniAki. že;> *top«i v službo kot prodajalka ali blagnjaićarka. Prijazne ponudbe pod „USTANAK" na „lna. odd. Edinosti". Odlikovani fotografski atelje Pi;fete 10, Gorica, Gosposka 21 A JERKIC, Tret, ul ulica 7. Kdor hoče izvraten pr?8e~r' nv na Kontovelj. a osmico k Cjaku 5tev. 09 126 Pncfon mar,Jiv ter energičen mla-i UoltJIl denič dobre slovenske korespondence ter hitre pisave, išče primernega zaposlenja v Trstu. Naslov pove Inseratni oddelek Edinosti pod „IVAN* - 217 Oglase treba naslovljati na Inser. oddel. Edinosti ulica Giorgio Galatti 18. Pes na prodaj dober čuva? in poleg t^ga jako domuč. Naslov pove Insfr. odd. Edinosti (1800 Gostilna „Al 6innasio" ima pijače in jedila prve vrsta. Priporoča se s'avn. občinstvu za obilen obisk H. Kosič. 1237 flcflha 33 **t »tara, \eSč* slovenskega, nem-US«Ud škega in prilično lahkega jezika, i<Če službo kot ratakar, raznažalec, sluga pri kakem društvu ali banki, v trgovini kot iztirjevalec, ali sploh ksterosibad) službo. Ponuja najlepša spričevala in ima ymerne zakUve. Več pove Inser. odd. Edirosii ped fctev. 900. __900 Iflini CQ godala za kompleten tamburaški zbor |\Upi OO 10 do lii m<ž. Naslov pove Inseratni oddelek Edinosti. _ Slovenska družina Bt Ive dere 47, vrata 12, Vl.nadstr._121 Rojaki in Slovenci, ,„biXnci in kateri cenite izborno kap jico naravnega vina ! Sedaj Vam je dana prilika, da pridete do te kapljice ! Priporoča se Vam Ivan Furlani z Vogerakega rojak iz Prvačine. Prodaja na drobno Črno in belo vipavsko naravno vino prve srste in lastnega pridelka po 72 stotin k liter, a za na dom po b4 stot. Pridite t Via del Molino a. vaporešt. 13. Na svidenje! Prva in edina pissrna t/v vojaški stvari • m mv v ««** um n* / ^/Daja nasvete in informacije o vi»em\ tj\\ ^ I kur se tiče novsčf-nja in vo j. službe. ^ /Izdeluje in odpr»i!ja vsako vrsto pru-\ ^ fff /Senj vojnSk. značaja — opro?Čenje cxi\ ^ vaj in kontrolnih shodov, enoletno pro-\ _ trs i*tovoljptvo, ženiibe, dosezanje zakcnitih\ .O /ugodnosti glede prezenčne nlužbe vspre-^ ^/jetja v vojnSke šole itd. — Pooblaščena je1 stopati stranke pred oblastnijami. — l;o-^reduje v najtežavnejih slučajih — Reševanj' ) rbitro in točno — Uradne uro : Ob delavni ) rkih od 9. do 12. predp. in od 4. do 7. pt po.. rOb nedeljah in praznikih od 10. do 12 o;<>ludA Prva in edina pisarna v vo iMJiinou jaški stvari, koncesijonira- S33ElS na od c. kr. namastni&tva. !5!!5!!S! 1 SŠSH Ernest Pegap, Trst Ulica Caserma 19 (nasproti kavarne Commercio) Trgovina s svežim in pre-kajenim svinjskim mesom. Vse vrste salami. Najflc. sir. Mast. KonscrTe. Praške in gražic gnjati. Razne klobase. — Moderno opremljen buffet. Vedno sveže D^EHEBJEVO PIVO. — KRAŠKI TERAN — Garantiran* PRISTNA VINA Iz vipavske vfoarske z»e = dobi aamo v lekarni -—----■-—— PRAXMARER - „Al DUE MORI ' Trst (mestna hiša) Telefon 377 m PEKARNA IN SLAŠČIČARNA ■ jg .:. FRAN LAMPE i I Prodaja sveždga krufta 4-krat na dan. - Postrežua točna i? na dom TRST Cavana 3E IL v - -. ' - . - V v V Caro & Jellinek Družba z omejenim poroštvom Int&rn&cijoii^lno prevajanja la solit? >• Odlikovana delavnica in zaloga j sedloTja in potnih predmetov p FRIDERIK HERTAUS, TRS r, ulica Stadion štev. IO. ^ — — — na vse kjaje — — — s posebnimi zaprtimi vozovi. Caro & Jeliinek Tovarna cevi in cementnih ploSČ, teracov, betona in artificijalnega kamna s zalogo cementa ^frlstlde gualco - Crst ulica San Servoio štev. 2 Telefon 21-42. CeU}. 16-27. Trst - Ulica Carradori 15 - Trs "II IE 3C T V U D X*. A Fondo Coroneo. Fondo Coroneo. troberjev "at||m|či|1 |n p"1010^ muzej Razstava ljudskih bolezni in pokon^evanje istih. —— Ljudska znanstvena predavanja se vrše ob 10., ix.t 12, 4, 6. in 8. uri. shsh? V petek tauo 2a ienake. Katalogi v sloven. jeziku. Vitop«1«* iO »totlak. rss/jbgu. Vojsltl do aarsdalka ao ■totlak. stori s sklAdšddo oblek za meško in dsdko Trst, vis S. Giouanni 16, I. n. (mteK BeslKTraetJc TooperatlTa ei Usektr- prodaja na mesečne ali terteusfc* ubroLe obleke in površnike moške, per!l<» itd. Najdogovornejšc ecne. PCZ0K! Skladišča ni v pritličja awpa< v prv - m nadstropja HOTEL BALKAN HOTEL BALKAN 70 sob, elektr. razsvetljava, lift, kopelji ---------•• J. KOGL. Tevarae ia dekivaiee pe- hlštva I* stavbenih Melkev v SOLKANU pri ■K9 fiericL —• - Mizarska zadruga v No 1 kanu Brz.: ZADRUGA - Trti Telef. it. 1631 iaterarta* Žage v Seteski (BeMni) Letna preMcelja —« K 1,000.000 —