SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LXVII (62) • STEV. (N°) 36 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 17 de septiembre - 17. septembra 2009 HREPENIMO PO NARODNI SPRAVI Izjava Slo^'^^sk'O-a^'^-^^Sk'ega s^'^^a - 21. j^^^^a 2^i09 - Cleveland. Oh^o. Z.D.^. Po 18 letih, ko smo si s skupnimi močmi pridobili svobodno in samostojno slovensko državo, danes del Evropske zaveze in z demokratično ustavno ureditvijo, uradno se vedno velja enostranska zgodovina, ki načrtno prikriva resnico o zločinih, ki jih je povzročila K.P.S. pod krinko O.F. med revolucijo in po vojni. Ta lažna zgodovina se poučuje v šolah že tretjemu rodu Slovencev. Uradno se vedno ni pojasnjeno slovenskemu narodu, da je moral slovenski človek braniti svoje življenje pred komunistično OF, ki je pobila že na stotine civilistov, uglednih mož, žena in družin se predno so kot samoobramba nastale vaške straže in kasneje domobranstvo. Zakaj je naš narod še danes tako usodno razdeljen? To je v veliki meri posledica lažne zgodovine, ki ima močan in negativen vpliv posebno še na mlade voditelje in politike. Pomanjkanje splošne zgodovinske izobrazbe od leta 1941 naprej in poštene politične volje do resnice je prav gotovo glavna ovira na poti do tako potrebne narodne sprave. Do sedaj je bilo odkritih že skoro 600 grobišč, katera je komunistična oblast načrtano prikrivala vse od leta 1945, ko so kruto pomorili od Angležev vrnjene domobrance (ne ujetnike, kot pravijo nekateri). Ob odkritju grobišča v Barbarinem rovu v Hudi jami je bila večina ljudi globoko pretresena in zgrožena. Priče so izjavile, da so morilci ljudi vezali z žico in jih pripeljali perd rudnik, jih poniževali, pretepali, ubijali ali tudi še žive zmetali v jame. Taki zločini se niso dogajali le na tem kraju, preživele priče so poročale tudi o krvoločnih pobojih v Kočevskem Rogu, Teharjih in drugje. Ko smo z najvišjega slovenskega državnega vrha pričakovali besedo obžalovanja in sočutja, smo namesto jasne obsodbe genocida, slišali le hudo sporno in dvomljivo izjavo. To nas navdaja z žalostjo in skrbjo. Kot Slovenci po krvi, narodno zavedani in mnogi tudi slovenski državljani, se obračamo na Državni zbor Republike Slovenije in druge veje slovenske oblasti, da vzamejo na znanje naše predloge in podvzamejo potrebne ukrepe za rešitev sledečih, doslej nerešenih a perečih zadev: 1. Oskrbeti nepristransko slovensko zgodovino, s posebnim poudarkom na drugo svetovno vojno in revolucijo in s priznanjem, da je bil upor proti komunističenemu nasilju legitimna samoobramba v skladu s Haaško konvencijo (čl. 42 do 56) in jo sprejeti v učni načrt celotnega šolstva. 2. Vsa grobišča v katerih so žrtve medvojnih in zlasti povojnih pobojev naj se dostojno obeležijo in raziščejo. Po vojni uničeno pokopališče padlih domobrancev na Orlo-vem vrhu na Ljubljanskem gradu naj se obnovi in tam postavi spomenik vsem padlim v boju za svobodno, samostojno in demokrtično Slovenijo. 3. Sodna oblast mora razveljaviti vse montirane sodne procese in na njih obsojenim vrniti dobro ime, svojcem pa se opravičiti in po možnosti popraviti storjene krivice. 4. Država Slovenija mora z javnim proglasom obsoditi 45 letno totalitarno oblast KPS in vse njene zločine med revolucijo in po vojni. 5. Republika Slovenija naj sprejme navodila za reševanje problemov preteklosti navedena v Praški izjavi (3. junija 2008) in Resoluciji evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu (2. marca 2009). Slovenci v zdomstvu in gotovo tudi domovini želimo sožitje, ne sovraštva. Hrepenimo po narodni spravi, ki je dosegljiva po resnici in pravici ter spoštovanju človekovih pravic, da se bomo svetu lahko predstavili kot kulturen narod. SLOVENIJA-HRVAŠKA Dogovor o deblokadi Slovenija in Hrvaška sta se na pogovorih premierov v Ljubljani dogovorila o nadaljevanju hrvaških pristopnih pogajanj z EU in o rešitvi spora o meji s posredovanjem Evropske unije. Hrvaška premierka Jadranka Kosor je švedskemu predsedstvu EU poslala izjavo, da noben dokument v pristopnem procesu Hrvaške ne prejudicira meje. Hrvaška vlada je na svoji spletni strani objavila celotno besedilo pisma, ki ga je Kosorjeva poslala švedskemu predsedstvu EU. Zapisala je, da sta se na srečanju s Pahorjem v Trakoščanu 31. julija dogovorila, da sta nadaljevanje pristopnih pogajanj Hrvaške z EU in urejanje dvostranskega spora o meji cilja obeh držav. ,,V tem kontekstu, z namenom, da bi odpravili pomisleke, ki jih ima Slovenija glede nekaj pogajalskih poglavij, bi v imenu hrvaške vlade želela izjaviti, da niti en dokument v naših pristopnih pogajanjih z Evropsko unijo ne more prejudicirati končne rešitve spora o meji med Hrvaško in Slovenijo. Zgoraj povedano se nanaša na vse dokumente in stališča, ne glede na to, ali so zapisana ali izrečena ustno, vključno z, med ostalim, zemljevidi, pogajalskimi stališči, pravnimi akti in z ostalimi dokumenti v kakršnikoli obliki, ki so jih izdelali, predstavili ali navedli s strani republike Hrvaške v okviru pristopnih pogajanj z EU. Obenem se omenjeno nanaša tudi na vse dokumente EU in stališča, ki navajajo ali povzemajo zgoraj navedene dokumente in stališča", je napisala Kosorjeva. Pojasnila je, da se bo rešitev ali način urejanja spora o meji iskala v nadaljevanju pogajanj med državama ob sodelovanju EU. Švedsko predsedstvo je obvestila, da sta državi tudi soglašali, da bosta nadaljevali pogajanja o urejanju spora o meji in sicer tako, ,,da ga bosta ali predali arbitražnemu sodišču ali sklenili dvostranski dogovor o skupni državni meji v skladu z glavnimi prioritetami, ki so izražene v pristopnem partnerstvu Evropske komisije in Hrvaške iz leta 2008" in z namenom, da ga uresničijo. Obe strani tudi soglašata, da je 25. junij 1991 osnova za rešitev spora o meji, ter da noben dokument ali enostransko dejanje katerekoli strani po tem datumu ne bo imela pravne teže za naloge kateregakoli arbitražnega sodišča ali v kateremkoli drugem postopku, povezanim z reševanjem spora o meji med Hrvaško in Slovenijo, in bo pooblaščen od strani Hrvaške in Slovenije za rešitev spora o meji, ter ne more na katerikoli način prejudicirati izida postopka. Seveda dogovor ni bil po godu vsem. Obstoja mnenje, da je Slovenija ponovno popustila in nič dosegla. V Slovenski ljudski stranki (SLS) so takoj napovedali, da bodo skušali sprožiti referendum o tej zadevi. Idejo je podprl tudi Zmago Jelinčič in njegova SNS. A razvoj gre naprej. Ta torek 15. septembra sta namreč odbora DZ za zunanjo politiko (OZP) in zadeve EU dala zeleno luč za nadaljevanje pristopnih pogajanj Hrvaške z EU. Odbora sta podprla sklep vlade o stališču do namere švedskega predsedstva EU za sklic medvladne konference za nadaljevanje pogajanj Hrvaške z EU in predlagala vladi, da se hkrati nadaljujejo pogajanja o meji. Slavje v Celovcu Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) je z vseslovenskim praznikom v Celovcu na avstrijskem Koroškem zaznamoval svojo 60-letnico. Kot so poudarili govorniki, bi bila raven pravic koroških Slovencev brez NSKS bistveno nižja. Cilj NSKS ostaja, da oživlja ,,žerjavico kulture, gospodarstva in ustvarjalnosti," je zatrdil predsednik Karel Smol-le. Pomen slavja v nabito polni Tischlerjevi dvorani v poslopju Mohorjeve družbe v Celovcu so podkrepili številni častni gostje, med njimi tudi ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš ter za šolstvo in šport Igor Lukšič, visoki predstavnik mednarodne skupnosti in EU v BiH Valentin Inzko ter evropski poslanci Lojze Peterle, Jelko Kacin in Ivo Vajgl. Kot slavnostni govornik je nastopil pesnik in akademik Niko Grafenauer, čigar rod izhaja prav iz koroške Ziljske doline. V izrazito filozofsko zastavljenih mislih je poudaril pomen logosa, besede, saj ,,jezik ustanavlja človeka". Kot tak ima tudi pomembno vlogo za identiteto skupnosti. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Žekš je ocenil, da je bilo leto 1949 težko za Avstrijo, še težje pa je bilo za Slovence v njej. Ko so voditelji koroških Slovencev uvideli, da ne bo združitve s preostalimi slovenskimi ozemlji, so ustanovili NSKS, čeprav so jugoslovanske oblasti podpirale drugo pot. ,,To je bilo pogumno dejanje, ki dokazuje modrost tistih, ki^so to storili," je menil Žekš. V imenu komisije DZ za Slovence v zamejstvu in po svetu je spregovoril njen predsednik Miro Petek (SDS). Ustanovitev NSKS je po njegovem pomenila ,,pomemben pluralizacijski vidik v organiziranosti manjšine". Za uveljavitev pravic slovenske manjšine pa bo Slovenija ,,očitno do Avstrije morala spremeniti dosedanjo diplomatsko retoriko". Predsednik NSKS Smolle je v svojem govoru napovedal smeli cilj, ,,naj Celovec spet postane druga slovenska prestolnica". Še pred sto leti je bila dobra tretjina prebivalstva na Koroškem Slovencev, njihov delež pa je do danes usodno upadel. Tudi on je pri tem podkrepil pomen slovenske države, saj ,,brez pomoči Slovenije ni šlo in ne bo šlo". Vrnitev primorske V spomin na uveljavitev pariške mirovne pogodbe 15. septembra 1947, ki je takratni Jugoslaviji prinesla velik del Primorske, Istro južno od Mirne, Reko, Zadar in otoke, praznujejo v Sloveniji na ta dan vrnitev Primorske k matični domovini. Prizadevanja Primorcev za priključitev k matičnemu narodu so se začela že takoj po zlomu Avstro-Ogrske in ob italijanski zasedbi jeseni 1918. Pariška mirovna konferenca leta 1919 se je končala, ne da bi rešila obmejno vprašanje, s podpisom rapalske pogodbe novembra 1920 pa je Kraljevini Italiji pripadla Soška dolina, Brda, Gorica, Vipavska dolina, velik del Notranjske, Kras in Istra. Po italijanski kapitulaciji jeseni 1943 je vojaško oblast na ozemlju Primorske in Istre prevzela nemška vojska. Nemci so del civilne uprave zaradi taktičnih razlogov prepustili Slovencem, vendar je ozemlje Primorske in Istre, na katerem je nacistična Nemčija oblikovala tako imenovano operacijsko cono Jadransko primorje, pravno formalno ostalo del Italije. Maja 1945 so Istro, Trst in vzhodni del s Slovenci naseljene tedanje Kraljevine Italije zasedle jugoslovanske partizanske sile, zahodni del Primorske pa enote zahodnih zaveznikov. Junija 1945 so se partizanske sile na zahtevo zaveznikov umaknile z zahodnega dela Julijske krajine, Primorska pa je bila s tako imenovano Morganovo črto razdeljena na dve zasedbeni coni: cono A, ki jo je upravljala Zavezniška vojaška uprava, in cono B, ki jo je upravljala Vojaška uprava Jugoslovanske armade. S podpisom pariške mirovne pogodbe 10. februarja 1947 v Parizu je obveljal francoski, t.i. kompromisni predlog, po katerem je pod Italijo prišla Benečija, Rezija, Gorica in Kanalska dolina, Jugoslavija pa je dobila velik del goriške in del tržaške, Istro južno od reke Mirne, otoke in Zadar z okolico. Širša okolica Trsta, ki je poleg Trsta vključevala še Koper, Izolo, Piran, Umag, Buje in Novigrad, je postala nevtralna država, imenovana Svobodno tržaško ozemlje (STO), razdeljena na dve območji. Cona A, ki je vključevala Trst, je bila pod vojaško upravo britanskih zavezniških sil, cona B, ki je zajemala slovensko Primorje in Istro, pa pod upravo Jugoslovanske armade. Pogodba je začela veljati 15. septembra istega leta. Status STO je postal vir napetosti med Jugoslavijo in Italijo. Oktobra 1954 sta obe državi v Londonu na pobudo mednarodnih zaveznikov sklenili memorandum o soglasju, s katerim je bila dokončno dorečena razmejitev, določena s pariško mirovno pogodbo: cona A STO so dodelili Italiji, cona B pa Jugoslaviji. S priključitvijo cone B je Slovenija dobila svojo lastno obalo in morje ter neposreden izhod na odprto morje. V Kobaridu je ob dnevu vrnitve Primorske matični domovini potekala državna slovesnost, na kateri je kot slavnostni govornik spregovoril predsednik vlade Borut Pahor. Proslava je skozi oči boja za pravico do uporabe lastnega jezika gledalcem približala občutenje primorskih Slovencev v času od obdobja fašizma do sodobnosti. Stran 2 17. septembra 2009 • SVOBODNA SLOVENIJA vtisi iz slovenije iz zivl]en]a v argentini (OD NAŠEGA DOPISNIKA). Na 44. studijskih dnevih Draga 2009, ki so potekali v prvih dneh septembra, je v soboto, 5. septembra spregovoril tudi minister na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš. Minister je v predstavitvi pogleda Urada na trenuten položaj Slovencev izven meja matične države povedal, da je zaradi večjega zanimanja publike več besed posvetil zamejskim manjšinskim skupinam. Slovence po svetu je razdelil v dve skupini. Najprej je govoril o tistih, ki so se morali izseliti iz ekonomskih razlogov, ki so morali živeti v težkih pogojih, trdo delati, ampak so občutili neko radost v srcu, ko so pomislili na svojo domovino, ki je bila nekje tam daleč, ki je večina ni več videla. „Skratka, med Slovenci v tujini je zavest do slovenstva morda večja, kot v sami Sloveniji." ,,Se pa dogaja da nekateri ne znajo več slovensko. Sedaj imamo tretjo, četrto generacijo, ki goji slovensko kulturo, zavest, ne znajo pa več slovensko". Nato je opisal potomce rojakov iz Parana, iz prvega vala slovenskih izseljencev v Argentini, ki so iskali svoje izvore. ,,Tem ljudem, ko so prišli v Argentino, niso dovolili, da bi govorili slovensko, ker se je država hotela homogenizirati. Zdaj se pa učijo." Novih ekonomskih izseljencev ni več. Zato ta društva, ki združujejo izseljence, sestavljajo vedno starejši Lapsus ali ne? ljudje; nove generacije se delno vključujejo, delno ne. V Sloveniji naj bi jih podpirali, da bodo pač živele in ohranjale to povezavo s Slovenijo. „Obstaja pa drugi del izseljencev, modernih izseljencev, ki pa se ne počutijo izseljence. To so n.pr. univerzitetni profesorji, ki gredo v tujino, ker imajo boljše pogoje za delo. Ne gredo za kruhom, ampak za boljšimi možnosti za delo. Tem ljudem je vseeno, kje so; če bi imeli možnost v Sloveniji, bi bili v Sloveniji. Ti ljudje se namreč ne vključujejo v društva Slovencev po svetu. Ti ljudje so sami sebi dovolj." Minister se zavzema, da bi vzpostavili povezave z njimi in jih pridobili nazaj. Samo ekonomski izseljenci in tisti, ki iščejo boljše pogoje? Čudno se je slišalo in v pavzi pred diskusijo je marsikdo bil v negotovosti. Kam pa je minister uvrstil tiste, ki niso šli zaradi pomanjkanja ali iskanja boljšega, ampak zato, ker so se zaradi prepričanja bali za svoja življenja? Prav to je v svojem zavzetem in čustvenem nastopu pred mikrofonom vprašala Kati Arnšek Rustja, opirajoč se na svoja doživetja v Argentini: kje je omenjena povojna politična emigracija; kje delo staršev, učiteljev, duhovnikov, ki se nenehno trudijo, da bi ohranili slovenstvo živo? Ali ni bilo dovolj, da so TONE MIZERIT morali bežati, da ne bi tudi oni ležali kje v slovenski zemlji? ,,Ali smo toliko spoštovanja vredni, kot Slovenci, da se nas lahko vsaj omeni?" Da je publika tudi videla pomanjkljivost v ministrovem govoru, lahko razberemo iz navdušenega aplavza, ki je sledil; najdaljšega, ki ga je bil deležen diskutant (če me malo privijete, bi rekel, da je bil celo daljši od aplavza ob koncu ministrovega poročila). V sledečem komentarju dr. Žekš spet ni omenil politične emigracije. Rekel je, da ni hotel komentirati položaja slovenskih skupnosti v vsaki državi posebej. Če bi, bi Argentino omenil na prvem mestu zaradi posebne zavzetosti, zaradi velikih uspehov pri ohranjanju slovenstva; da je neke vrste čudež. In se opravičil Kati za nesporazum (?). GB Celostni razvoj človeka ,,Okrožnica papeža Benedikta XVI. Ljubezen v resnici poudarja, da brez etike ni mogoče zagotoviti trajnega razvoja," je ob predstavitvi okrožnice dejal mariborski nadškof pomočnik Anton Stres. Kot pravi Stres, je papež za svojo prvo socialno okrožnico izbral vprašanje razvoja, ki se v gospodarski krizi na novo zastavlja in to s posebno ostrino. V zadnji okrožnici, ki je sicer izšla julija, papež ,,ne daje nekih receptov, zelo natančnih -bodisi gospodarskih ali političnih - navodil in tehničnih rešitev, kako naj se stvari uredijo, ker to ni kompetenca Katoliške cerkve", je poudaril Stres, sicer tudi predsednik Komisije pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci. Okrožnica po njegovih besedah daje „moralne usmeritve, ki so nujno potrebne", in poudarja, da „tehnične rešitve, kratkoročni ali daljnoročni gospodarski ali politični ukrepi za reševanje razvoja postavljajo in terjajo nekatere zelo jasne odgovore o tem, kaj je človek in kaj je smisel človeškega življenja". Papež še posebej izpostavlja dve načeli, in sicer načelo pravičnosti ter načelo skupnega dobrega. Beseda pravičnost je po Stresovem mnenju v slovenskem okolju sorazmerno znana, beseda skupna blaginja pa v našem političnem diskurzu ,,ne šteje veliko". O razvoju lahko, kot je prepričan mariborski nadškof pomočnik, govorimo takrat, kadar napreduje celoten človek v vseh svojih dimenzijah, skupni imenovalec tega razvoja pa je ,,jasna moralna zavest, kaj je prav in kaj ne". Cerkveni družbeni nauk, ki ga v okrožnici predstavlja papež, lahko tako postane vodilo za tiste kristjane v politiki in gospodarskem življenju, ,,ki bi tam res radi delovali kot kristjani". ,,Brez poštenih ljudi, brez gospodarstvenikov in politikov, ki v svoji vesti živo občutijo klic po skupnem dobrem, razvoj ni mogoč. Potrebni sta poklicna usposobljenost in moralna doslednost. Ko prevlada poveličevanje tehnike, pride do zmešnjave med nameni in sredstvi; podjetnik bo videl edino merilo proizvodnje v najvišjem možnem dobičku, politik v utrditvi oblasti, znanstvenik v uspehu svojih odkritij," je sicer v okrožnici zapisal Benedikt XVI. Kot še piše, se „pogosto dogaja, da pod preprogo gospodarskih, denarnih ali političnih odnosov ostajajo nerazumevanja, stiske in krivice; množijo se tokovi tehničnega znanja, a seveda v korist gospodarjev, medtem ko so dejanske razmere ljudi, ki živijo v senci teh tokov, večinoma še naprej nespremenjene, brez možnosti za resnično enakopravnost". Vodnjak v čistilnico Vodnjak sv. Janeza Nepomuka z žalujočo ženo, ki ga je izdelal kipar Franc Bemeker, velja za eno lepših kiparskih umetnin Kranja. Toda zob časa je pustil sled tudi na njem, zato se je mojster za ohranjanje kulturne dediščine Leopold Šajn lotil njegove obnove. Dela na vodnjaku bodo predvidoma zaključili v začetku prihodnjega tedna. Na spomeniku so v zadnjih letih ugotovili več poškodb. Na več mestih je bila poškodovana školjka vodnjaka, stiki pa so bili prazni, tako da je vodnjak puščal vodo. Vsa površina vodnjaka je bila prevlečena z vodnim kamnom, pomešanim z umazanijo. Opazne so bile tudi mehanske poškodbe, so sporočili iz mestne občine Kranj. Na več mestih je bil poškodovan tudi kip s hobotnico — manjkal je del stopal, del prstov na eni nogi, vidne so bile poškodbe od udarcev. Kip so načenjali tudi atmosferski vplivi ter golobji iztrebki, tako da je bilo, kot so zapisali na občini, „stanje vodnjaka skrajno alarmantno". Šajn je dotrajanemu vodnjaku vrnil nekdanji izgled. Očistil ga je, suho peskal nepoškodovane dele spomenika, odstranil zmehčani vodni kamen, utrdil preperele površine kamna z apnenim cvetom, kital poškodbe z neagresivnimi polnili. Izdelal je tudi manjkajoče dele in jih pritrdil na poškodovana mesta, impregniral kip z vodoodbojnim silikonskim premazom, podvodne dele kipa pa zaščitil še s premazom proti algam. Očiščen je bil tudi obod in dno vodnjaka, so na kranjski občini opisali postopek obnove. Vodnjak Janeza Nepomuka od sedemdesetih let stoji ob južni fasadi kranjske župnijske cerkve. Kipa Nepomuka in žalujoče žene, ki krasita vodnjak, sta izdelana iz prvovrstnega carrarskega marmorja, obod in dno vodnjaka pa iz beljaškega (filoher) marmorja. Tako vlada kot opozicija se zavedata, da je vsak korak važen. V mejah okoliščin, skušata doseči zmage v manjših bitkah, ki naj bi pripomogle k končni zmagi v tej vojni, v kateri je skoraj vse dovoljeno. Bistveno je ideologija. V tem okviru je vlada napravila presenetljivo potezo, ki pa odgovarja njeni logiki. Precej smo že pisali o novem zakonu o radiu in televiziji, ki ga prav sedaj obravnava parlament. Vlada veliko stavi nanj, ker ga smatra kot orodje proti ostri kritiki, ki jo trpi in ki, tako meni, znatno pripomore k nizki priljubljenosti, ki jo trenutno uživa. Opozicija in sedanji lastniki medijskih podjetij pa napenjajo vse sile, da zakon ne bi bil potrjen. Vlada trdi, da bo zakon ,,demokratiziral" medijski prostor in preprečil sedanje monopole. Razne kritike padajo na vladno besedilo in ne na zadnjem mestu je ta, da bi zakon odprl vrata kabelske televizije telefonskim podjetjem. To je bilo prepovedano v pogojih privatizacije. Kritika na novo besedilo, tudi s strani levice in marsikaterega poslanca vladne stranke je bila, da bi en monopol zamenjali z drugim. Vlada je štela glasove in številke niso bile ugodne. Tedaj se je odločila, da se odpove gospodarskim ugodnostim, da ohrani orodje kontrole: iz zakonskega osnutka je umaknila člen, ki bi dovolil telefonskim podjetjem lastništvo medijev. S tem je odpravila glavno zapreko, da bi zakon prejel podporo levice. Upa torej, da bo vsaj v poslanski zbornici potrditev mogoča. Bumerang. Priznati je treba, da večina medijev kruto napada vlado. Odkar se je začel ta prepir, časnikarji zavzeto iščejo nepravilnosti in primere korupcije in jih objavljajo. Položaj je prišel tako daleč, da se je bivši predsednik osebno spravil na enega izmed jutranjikov: ,,Kaj ti je, Clar^n?" je spraševal, medtem ko so ,,neznanci" polnili buenosaireške stene z lepaki proti temu časopisu. Potem, ko je v četrtek dnevnik objavil, da je vladna ustanova za nadzor poljedelstva dala 10 milijonov podpore nekemu živinorejskemu podjetju, ki ni imelo dovoljenja za obratovanje niti bilo prijavljeno, je prišel protiudar. Nad 200 inšpektorjev državne davčne ustanove je „zavzelo" poslopje Clarina in izvedlo preiskavo. Poteza pritiska je bila izredno groba in izzvala takojšen odziv in ogorčenje, tako doma kot v svetovnih medijih. Udarec se je obrnil proti vladi, ki je začela iskati „krivce" in šef kabineta, minister Fernandez je celo namignil, da je dnevnik sam povzročil to potezo. Ta trditev je že pred sodiščem, češ, naj minister predstavi dokaze. Zdravilo ali strup? Da je mera težav polna, je te dni prišla na dan korupcija okoli zdravil. Na podlagi tožbe, ki jo je vložila še bivša ministrica za zdravje, Graciela Ocana, je sodnik Oyarbide prišel na sled pravi mafiji, zakoreninjeni tako v sindikalnih zdravstvenih organizacijah, kot v javnem zdravstvu v provinci Buenos Aires. Vsi zanikajo, vsi se izgovarjajo, a odstopiti je moralo že nekaj visokih funkcionarjev in vlada je intervenirala socialno organizacijo bančnega sindikata. Vodja tega, Juan Jose Zanola in njegova žena pa sta obtožena zaradi nepravilnosti. Zaenkrat gre za ponarejena onkološka zdravila, a vprašanje je odprto in mnogo bolj obširno. Gre tudi za ogromne vsote denarja, ki ga je vlada posredovala tem organizacijam in nad katerim nihče ni izvajal kontrole. To pa nas popelje še k drugemu vprašanju prozornosti: vlada vlaga ogromne denarje v podporo energetskemu sektorju in javnemu transportu. Na primer, samo za vlake se vsak dan nameni 10 milijonov, za avtotransport pa 11 milijonov (mesečno 17.000 pesov za vsak kolektiv). V energetski sektor pa bo vlada letos vcepila 8.421 milijonov. In vendar nad uporabo tega denarja, zlasti pa nad storitvami teh podjetij, ni nobenega nadzorstva. Poleg tega je Clar^n objavil, da zakonca Kirchner mesečno porabita 100.000 dolarjev za letalske prevoze (zračni taxi), kljub temu da ima vlada na razpolago tri lastna letala. Ofenziva nad podpredsednika. Pretekli teden se je ojačila vladna ofenziva na podpredsednika. Julio Cleto Cobos je namreč zbral okoli sebe vso opozicijo in soglašal z njo, da mora zakon o medijih priti v razpravo po decembru, torej v novem parlamentu. Sprožile so se torej v vsem kirchnerizmu ponovne zahteve, da naj podpredsednik odstopi. Izjave in odgovori so se nato kar vrstili. Dejstvo je, da Cobos nima namena, da bi odstopil. Vedno bolj raste prepričanje o njegovi predsedniški kandidaturi in analize javnega mnenja kažejo da, čim bolj tolče vlada po njem, bolj raste njegov ugled. Se bo odpovedal tej zastonjski propagandi? Res je, da bi moral držati neko lojalnost do vlade, katere član je. A od samega začetka, še pred volitvami, ga je kirchneri-zem izigraval in ni spoštoval nobenega od predhodnih dogovorov. Kot podpredsednik je bil Cobos vedno potisnjen ob stran in omalovaževan. Po ,,ne pozitivnem" glasu je stopil na pot samostojnosti. Maščevanje je sladko! slovenci v argentini Prisega novih državljanov ZVEZA MATER IN ZENA Pesem Dobrote Za v nedeljo 6. sept. je Zveza slovenskih mater in žena vabila na vsakoletno srečanje pod geslom Pesem dobrote. S pesmijo je hotela proslaviti dobrodelnost v naši skupnosti, kateri se ustanova prav posebno posveča. Sv. maša je bila v cerkvi Marije Pomagaj, med katero je pel zbor sanhuške Zveze, ki ga vodi Anica Mehle. Spremljala je Andrejka Selan Vombergar. Maševal je duhovni asistent Zveze dr. Jure Rode, ob somaševanju mons. Mirka Gogale. Na dvorišču, pred spomenikom padlim žrtvam, smo se jim poklonili s pesmijo Lipa zelenela je. Sledil je program v dvorani, lepo okrašeni po zamisli Andreja Goloba. Kulturna ref. ga. Irena Fajdiga je pozdravila vse navzoče, posebno seveda predstavnike naših ustanov. Nato je podal duhovno misel msgr. Jure Rode in z besedami škofa Rožmana izrisal lik požrtvovalne slovenske matere. Idejni nagovor je podala predsednica Zveze ga. Pavlina Dobovšek. In končno, letno poročilo socialnega referata, ga. Ana Podržaj. Sledil je koncert Družina poje. Povezovala ga je ga. Ana Marija Hren. Prva je nastopila družina Urbanija: g. Srečo s hčerko Moniko, ki je spremljala s kitaro, ter petimi vnuki iz družin Koprivnikar, Šmalc, Jazbec. Zapeli so korajžno in veselo: Naš kuža, Mama je ena sama, Slovenski nagelj in Nazdravimo prijatelji. Florencia Hrovat je podala najprej dve narodni: Angelček varuh moj in Kje so tiste stezice. Na tekladu je spremljala ga. Francka Vester. Pri tretji pesmi: Še si tu, je bila spremljava, romantična, posneta na traku, kar je bilo Florenciji v pomoč pri izraznosti. Zbor ZSMŽ San Justo pod vodstvom Anice Mehle je tokrat pel a capella, in sicer: Uspavanka Matjažku, Rasti, rasti rožmarin ter Je pa davi slanca pala. Zbor je v ponos sanhuški srenji in brez dvoma nič manj Zvezi in vsej skupnosti. Potem je napovedovalka naznanila naslednje nastope: Družina Grohar (zakonca, dve hčeri in dva sinova), se je predstavila s tremi pesmimi v priredbi Anke S. Gaser prav zanje: Barčica, Veseli pastir, Planinska. Dekletoma se pozna zborovska šola, mami poseben izrazni talent, vsem pa čut za harmonijo; izvedba je bila navdušeno nagrajena. Ga. Marjana Batagelj s hčerko Marušo (s kitaro) in vnukoma Tomažem in Ivanom Klemenčičem, so bili pravo presenečenje z Venčkom slovenskih starih ljudskih pesmi: med njimi napitnice, priložnostne, ljubezenske in ena uspavanka. Fanta sta sodelovala vsak pri eni pesmi, mama in hčerka sta pa očarali dvorano z dvoglasnim „dialogom" - z vrsto znanih in neznanih pesmi. Pravi užitek. Pevski zbor iz San Martina, ki ga vodi ga. Lučka Kastelic, je izvedel Kupice nalij-mo ter Kukavico - a capella, naslednjo (Zvezde na nebu žare) pa ob spremljavi na kitaro Tonija Podržaja. Ta je še posebno prijetno zadonela, ob sicer zelo dobri izvedbi. Končno nas je Janez Žnidar s harmoniko povabil, da skupaj zapojemo nekaj nepozabnih narodnih, recimo, Pozimi pa rožice ne cveto. Programsko je koncert zelo dobro uspel: pele so družine, pela dva zbora in solistka, vsi z namenom, da se pobudi petje po naših družinah in vsi v duhu sodelovanja v akciji dobrote. Dokazali so, da petje v družino vnaša veselje, harmonijo, složnost, da je torej vzgojno in tudi osrečujoče. Po programu smo bili povabljeni na zakusko in žrebanje rife. Celotni program je zamislila ga. Alenka Prijatelj Schiffrer, luči in zvok je imel na skrbi Aleksander Šuc, tiskarsko pa ga je oblikovala Monika Koprivni-kar. V ponedeljek, 14. t.m., je potekala na veleposlaništvu RS v Buenos Airesu svečanost prisege novih slovenskih državljanov. Kar 18 jih je to pot prejelo državljanske liste. Slavnost je začel veleposlanik Rs, prof. Avguštin Vivod, ki je na zbrane naslovil kratek nagovor. Nato so v španščini prebrali besedilo prisege, nakar je vsak posebej podpisal tri izvode prisege. Prisotni so nato nazdravili. Na koncu so še izvedli zadevne administrativne postopke. Večina novih državljanov je iz Buenos Aires, bili pa so tudi iz Bariloch in iz Cordobe. SLOMŠKOV DOM Oktet Suha med nami V nedeljo, 6. septembra so v Domu sklenili svojo turnejo po Argentini glasbeniki s Koroške: moški oktet Suha in instrumentalni Po-djunski trio Lipusch. Po številnih nastopih in nekaj tisoč kilometrih med koncerti so ohranili še dovolj svežine predvsem pa veliko ljubezni do rojakov, ki so želeli še užiti nekaj njihovega glasbenega daru. Muhasto vreme, tako neprijazno za pevska grla in še možnost okužbe z gripo so glasbeniki srečno obšli ter tako nudili v Slomškovem domu vreden in razgiban nastop. Sodelovali so že pri nedeljski službi božji, ki jo je daroval župnik Franci Cukjati, nakar jih je pod- ta), Dvanacat razbojnikov (ukrajinska), Jerico (negro spiritual), Rož, Podjuna, Zila; Ješ pa moj guažek se rada imava in Nmau čriez izaro. Zaključili so pa z občuteno Prijatelji, dogorel je naš kres. Navdušeno odobravanje občinstva je spremljalo izvajanje oktetovcev, presenečenih nad tako živahnim izražanju zadovoljstva poslušalcev in odlični akustiki dvorane. Predsednik Slomškovega doma Marko Selan je Oktetu Suha izročil zahvalno plaketo. Oktet Suha - sestavljajo ga v glavnem šolniki - pa je Slomškovi šoli podaril večje število učbenikov za pouk slovenščine. Darilo je sprejel podvoditelj šole Marcelo Brula. vir CARAPACHAY Koroški obisk v Slovenskem domu Na prvi četrtek meseca septembra je bilo kar živahno v našem domu, pa ne zaradi svete ure, ki jo imamo vsak prvi četrtek, pač pa zaradi obiska, ki smo ga bili deležni: člani okteta Suha in podjunske-ga tria Lipusch. Ob 19.30 smo začeli z rožnim vencem in litanijam, za tem je g. Franci Cukjati daroval sveto mašo med katero je ubrano pel oktet Suha. Takoj po maši, ko smo pospravili oltar, je po kratki predstavitvi stopil pred nas oktet in nas razveselil z lepimi koroškimi pesmi ,,Rož, Podjuna, Zila", ,,Jaz pa moj gvažek", ,,Tam kjer teče bistra Zila", pa tudi druge, lepe slovenske narodne. Zapeli so celo rusko „Dvanajst razbojnikov". Po koncertu se je predsednik doma, g. Franci Korošec, zahvalil za obisk in jim izročil v spomin zgoščenko in brošuro izdano za 50-letnico naše šole Josipa Jurčiča. Naenkrat se je zastor odprl in smo lahko videli in slišali člane tria Lipusch. Poskočne Avsenikove polke, mirne Slakove valčke, res vseh vrst glasbe smo bili deležni; tudi plesa ni manjkalo, zmanjkalo pa je prostora za to, saj smo se vsi navdušili. Potrebno je bilo malo odmora in počitka, zato smo pripravili zakusko za vse navzoče, ki so dolgo v noč klepetali z gosti ali uživali ob glasbi. Iskreno se zahvalimo koroškim prijateljem za obisk. Upajmo, da so odnesli lepe spomine ter, da bodo še kdaj prišli in nam prinesli košček domovine, ki jo tako pogrešamo ... Marjana Pirc predsednica Doma prof. Neda Vesel Dolenc pozdravila in predstavila številnemu občinstvu, ki je koroške pevce toplo sprejelo. Oktet Suha s posebno ljubeznijo sega v zakladnico koroških slovenskih narodnih pesmi in domačih skladateljev. Tako so nastop pričeli s Ješ sem Kranjčičev Jurij in nadaljevali s: Tam, kjer teče bistra Zila; Je biu en gospod Bevenau, Prišel sem na okence, Pastirček, Kaj narediš, Dos palomitas (argentinska skladba, dobro in občuteno zape- Po kratkem odmoru so še po-djunski muzikanti prišli na vrsto in s poskočnimi melodijami in petjem dodobra navdušili mlado in staro. Podjunski trio Lipusch je tudi prejel spominsko plaketo in zahvalo vse skupnosti v Slomškovem domu. Pred odhodom na letališče so koroški gostje (22, - 5 se jih je že preje vrnilo) ostali v Domu na kratkem kosilu, priložnost, da so navezali nova prijateljstva in se poslovili z željo po ponovnih srečanjih. J.T. Tartini festival z vrhunskimi izvajalci klasične glasbe Prireditelji festivala klasične glasbe Tartini festival so v portoroškem Avditoriju predstavili potek in program letošnjega festivala, ki je potekal med 28. in 12. septembrom. V okviru letošnjega Tartini festivala se je na desetih koncertih po različnih prizoriščih na slovenski Obali predstavilo okoli 200 vrhunskih izvajalcev klasične glasbe. Festival je z delom Messa di Requiem skladatelja Giuseppeja Verdija odprl 170-članski nizozemski orkester in zbor I Romantici. Potek letošnjega festivala klasične glasbe, ki je obenem poklon v Piranu rojenemu violinistu in skladatelju Giuseppeju Tartiniju, so v portoroškem Avditoriju predstavili direktorica festivala Katja Pandel, umetniška direktorica Jasna Nadles, programski direktor Milan Vrsajkov ter direktor Avditorija Portorož Mojmir Suhar. Festival se, po besedah Nadle-sove, ponaša z raznolikim in kakovostnim programom, ki je zanimiv za širše občinstvo in obenem primeren za poletne večere. Kot prvi se je na otvoritvenem gala koncertu, ki ga Tartini Festival pripravlja v sodelovanju s portoroškim Avditorijem, predstavil nizozemski orkester in zbor I Romantici. Koncertno dogajanje se je 29. avgusta preselilo v Izolo, kjer sta v Manziolijevi palači nastopila violinistka Fernanda Krug in pianist Antonio de Arruda Ribeira iz Brazilije. Med drugim sta izvedla Tar-tinijevo skladbo Didone abbando-nata in Bartokove Romunske ljud- ske plese. S koncertom na Ptuju, kjer sta glasbenika nastopila dan kasneje, pa se Tartini festival prvič širi izven Slovenske Istre. Občinstvu v Piranu in Kopru so se 30. avgusta in 3. septembra predstavili mladi slovenski glasbeniki, ki so sicer nastopili v sklopu festivala Tartini Junior. Prireditvi, poimenovani Koncert pod zvezdami, bosta brezplačni. Na vrtu Pokrajinskega muzeja v Kopru je bil 2. septembra na vrsti koncert zasedbe Haydn Trio Eisenstadt, ambasadorjev avstrijskega skladatelja Josepha Haydna. Poleg Haydnovih skladb je trio odigral še nekatera Tartinijeva in Schuberto-va dela. Z naslednjimi tremi koncerti se je festivalsko dogajanje preselilo v Križni hodnik Minoritskega samostana v Piranu, kjer so se 5. septembra predstavili italijanski flavtist Massimo Mercelli, flavtistka Jasna Nadles in čelist Milan Vrsaj-kov. Vrhunski virtuoz na violini Pierre Hommage bo Bachova in Tartinijeva dela izvedel 7. septembra. Dogajanje v Križnem hodniku je sklenil koncert španskega virtuo-za na violini Joaquina Palomaresa in pianista Michela Wagemansa, posvečen delom španskih skladateljev Turinija, Granadosa in Rodriga. Festival se je s koncertom ansambla Il terzo suono, ki bo odigral nekatera Tartinijeva, Vival-dijeva, Bachova in Telemannova dela, sklenil 12. septembra v Kristalni dvorani hotela Kempinski Palace. Za organizacijo festivala so, po besedah direktorice Katje Pandel, pridobili za 100.000 evrov sponzorskih uslug in približno 80.000 sponzorskih sredstev. Ministrstvo za kulturo je prispevalo 5000 evrov. Pandelova je poudarila dobro sodelovanje z ambasadami in kulturnim inštituti tujih držav. Prireditelji Tartini festivala, ki zaradi omejenih finančnih sredstev trenutno delujejo povsem ljubiteljsko, si želijo, da bi v prihodnosti pridobili dovolj sredstev, da bi zaposlili vsaj enega človeka. Upajo tudi, da bo festival sčasoma dosegel širšo prepoznavnost in po svoje prispeval k promociji Slovenske Istre kot turistične destinacije ter da mu bodo sledili še drugi gledališki in glasbeni festivali. KNJIGA Slovenija v ruskih očeh ,,Moja knjiga je pogled Rusa na Slovenijo," je ob predstavitvi knjige Slovenija v ruskih očeh v Ljubljani dejal njen avtor, nekdanji ruski veleposlanik v Sloveniji Vjačeslav Dolgov. Med stvarmi, ki bi se jih lahko Rusi naučili od Slovencev, je dolgoletni diplomat omenil pripadnost in spoštovanje svojega jezika. Všeč mu je tudi, kako Slovenci skrbijo za svojo državo, tudi ekološko, zelo pa ceni tudi njihovo upornost in vztrajnost. ,,Veliko dosežejo le ljudje in države, ki vztrajajo pri začrtanih ciljih," je poudaril Dolgov, ki Rusom v svoji knjigi predstavlja Slovenijo pet stoletij po tem, ko je Diplomat Žiga Herberstein Slovencem odkrival Rusijo. Lastnost Slovencev, da si zadajo visoke cilje in pri njih vztrajajo, je ob predstavitvi knjige pred tradicionalno nedeljsko slovesnostjo ob Ruski kapelici pod Vršičem pohvalil tudi sedanji ruski veleposlanik Mihail Vanin. ,,To mnogo pove. Slovenski narod je zmožen doseči vse, kar si želi in zastavi," je poudaril. Po njegovih besedah je knjiga Slovenija v ruskih očeh napisana tako za Ruse kot tudi za Slovence, ki na ta način lahko izvejo, kako Rusi razmišljajo in kaj čutijo. Dolgov, ki je v Ljubljani sklenil 28-letno službeno kariero v tujini, priznava, da mu je v Sloveniji všeč veliko stvari. ,,Če veleposlaniku država ne ugaja, mora reči ne in nemudoma oditi domov," je prepričan. Diplomat mora po njegovem imeti veliko prijateljev zaradi svoje dežele, mora biti iskren in si prizadevati za čim boljše odnose med državama ter pomagati pri reševanju težav, če do njih pride. Poleg tega mora izkoriščati ves čas, ki mu je na voljo, za stike z domačini. Dolgov tudi meni, da gospodarska kriza, ki je zajela ves svet, v Sloveniji ,,ni tako občutna", veseli pa ga tudi, da je ,,v Ljubljani slišal veliko ruščine" Knjiga Sovenija v ruskih očeh je napisana v slovenščini in ruščini, predgovor zanjo pa sta napisala predsednik društva Slovenija-Rusija Aleksander Geržina in nekdanji slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel. Geržina je iz knjige izpostavil misel, da se moramo še bolj potruditi, da bi Slovenijo bolje predstavili Rusom, kar je težko. Rupel pa je dejal, da se redko zgodi, da kak diplomat napiše knjigo o deželi, v kateri je služboval. Po njegovem mnenju se je Dolgovu v času, ko je bil veleposlanik v Ljubljani, posrečilo narediti zelo dober vtis o svoji državi. ,,Preko njega je Rusija v Sloveniji delovala le pozitivno," je poudaril. V Škofji Loki letos tudi I • • • • moderniziran pasijon V škofji Loki se bo letos, poleg tradicionalnega pasijona, odvil še en, moderniziran pasijon. Projekt bo trajal 13 dni, predstavljen pa bo s pomočjo različnih umetniških zvrsti. Tokratni pasijon ne bo predstavljen kot zgodovinski približek režirne knjige Škofjeloškega pasijona, ki je ena izmed najstarejših v Evropi in velja za najstarejšo slovensko dramsko besedilo, leta 2021 bo stara 300 let. Tako bo v projekt vključena razstava na Mestnem trgu, preureditev poti na Loški grad, gledališka predstava in plesna predstava na grajskem vrtu - premiera bo 24. septembra, ponovitev pa 25. septembra. Projekt poleg Zavoda O, zavoda škofjeloške mladine in Kluba škofjeloških študentov podpira tudi občina Škofja Loka. Poleg tega pa prireditev poteka v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine, katere koordinira Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije. v Center v Šentjerneju Kulturni center Primoža Trubarja, ki ga bodo ob praznovanja občinskega praznika v Šentjerneju odprli, sodi med največje občinske naložbe zadnjih let. S tremi dvoranami, ostalimi prostori in pestrim programom bo izrazito dvignil kakovost bivanja v občini in širše, je župan Franc Hudoklin povedal na nedavni predstavitvi. Kulturni center Primoža Trubarja ima tri sodobno opremljene različno velike dvorane. Osrednja z dobrimi 300 sedeži in delno po višini nastavljivim odrom, ki meri 140 kvadratnih metrov, bo lahko sprejela do 350 obiskovalcev. Opremljena je s kakovostno avdio in video tehniko, projektorjem in velikim platnom, tako da omogoča tudi kongresno dejavnost. Srednjo dvorano s stalnim ozvočenjem, ki bo sprejela do 100 obiskovalcev, bodo namenili predavanjem, literarnim večerom, lutkovnim predstavam, seminarjem in razstavam. g. jože razmišlja Odgovornost Tudi o tem je potrebno govoriti, pisati in premišljevati. Vsi smo odgovorni za vse. To mišljenje naj nas prepoji. Moderen človek hoče temu ubežati. Za marsikaj se ne čuti odgovornega. Ker ne živi sam in kot samotar na tem svetu, ampak nasprotno, v družbi z drugimi, je potrebno povedati, da smo vsi odgovorni za vse in še posebej za naš obstoj. Pa naj gre to za človeka na sploh ali posebej za nas Slovence in za naše potomce. Tudi se ne bo nihče zveličal sam, temveč s pomočjo drugih. To je razlog, da smo vsi odgovorni za vse. Čeprav je vsak svoje sreče kovač, je to vedno s pomočjo drugih. Odgovornost sprejmimo na sebe. Lepša prihodnost mladih je odvisna od nas starejših. Kar jim bomo pripravili in svet, ki ga bomo oblikovali, bodo oni sprejeli. Gotovo so pa tudi oni sami dolžni doprinesti svoje in so za to odgovorni. Odgovorni smo za okolje, v katerem živimo, da je tako, da nam vsem koristi. Odgovorni smo za zrak, ki ga vdihavamo. Vsi ga potrebujemo, za to tudi vsi poskrbimo za to dobrino, da bo čista in vsem v dobro. Od tega bomo imeli koristi vsi, če bomo odgovorni za vse. Odgovorni smo za vodo in čistočo, ker od tega je odvisno tudi naše zdravje. Odgovorni smo za vse ostale dobrine, časne in večne, ki smo jih zastonj prejeli in ki naj bodo vse v korist. In zanje bomo tudi dajali odgovor, kot tisti v Evangeliju, ki je talent zakopal. Odgovornost nas z drugimi povezuje in nam pomaga, da gledamo nanje, kakor na nas same. Vsi dajajmo in bodimo drugim za zgled. To je važnejše, kot naše besede in naši nauki. O mnogih stvareh sploh ni potrebno govoriti, zadosti je, da jih vidimo, v nekaterih pa moramo druge posnemati. V nekaterih pa moramo iti mimo in jih sploh ne smemo videti. Še manj o njih govoriti. Dostikrat se niti ne zavedamo, ko drugim povzročimo škodo, pa tudi ne, koliko jim lahko koristimo, če jih nagibamo k dobremu. V vsem in vedno smo odgovorni. Zato moramo zelo paziti na sebe in na druge. Odgovornost nam kaže na posledice, ki mečejo krivdo na nas ali pa nam povečajo zasluženje. Če bomo v bližnje vedo gledali sebe in svoje koristi, nam ne bo težko biti odgovoren. Sebi bomo lajšali obračun, drugim pa bomo v veliko oporo. ZA DRUŽINSKI UŽITEK Okus po gozdu ŠIROKI REZANCI Z JUČKI Prava testeninska poezija za vse, ki imate radi ščepec gozda tudi na svojem krožniku. Sestavine: 400-500 g rezancev, košček masla ali margarine, 400 g svežih jurčkov ali 30 g suhih jurčkov, mleko, četrtino manjše čebule, 1-2 stroka česna, 60 g naribanega parmezana, tri četrtine lončka smetane, pest sesekljanega peteršilja, sol, poper. Očiščene gobe narežemo na lističe, če so večje in bolj stare, jih po želji predhodno blanširamo. Suhe gobe operemo in namočimo v topli vodi ali mleku. Na maslu ali margarini posteklenimo sesekljano čebulo, dodamo gobe, sol, poper in česen ter pražimo dobrih 15 minut. Prilijemo nekaj žlic tekočine, v kateri smo namakali gobe, čez nekaj minut dodamo še smetano in posodo odstavimo z ognja. Medtem skuhamo rezance, ki naj ostanejo čvrsti. Odcejenim dodamo malo toplega mleka in pripravljeno omako. Dodamo še parmezan in peteršilj, ponovno premešamo in postrežemo tople. PIŠČANČJA PRSA Z GOBAMI Piščanec se od mesnih jedi najpogosteje znajde na naših krožnikih, piščanec z gobicami pa je takorekoč kuharska klasika. Sestavine: 2 kosa piščančjih prsi, 1-2 žlici olivnega olja, košček masla ali margarine, 400 g kakovostnih gob, četrtina manjše čebule, polovica kozarca suhega belega vina, 1-2 dl juhe iz jušne kocke, tri četrtine lončka smetane, sol, poper, ščepec timijana. Na olju in maslu posteklenimo sesekljano čebulo, dodamo razkosana piščančja prsa, solimo, popramo, potresemo s timijanom in v odkriti posodi pečemo, da meso dobi barvo. Med pečenjem dolivamo malo vina in juhe. Ko je meso mehko, ga vzamemo iz posode in hranimo na toplem. Maščobi dodamo nalistane jurčke, lisičke ali druge gobe in pražimo, dokler tekočina ne povre. V posodo damo piščančje meso, dolijemo malo juhe in čez kakšno minuto še smetano. Zraven ponudimo polento ali krompir v kosih. novice iz slovenije pisali smo pred 50 leti RIMSKA PRETEKLOST PRIHAJA NA DAN VSAK DAN Arheologi so ob zaščitnih arheoloških izkopavanjih ob nekdanji Tobačni tovarni odkrili ostanke rimskega grobišča iz 1. stoletja. Doslej so izkopali skupaj 25 grobov. V enem primeru je šlo za pokop v kamniti pepelnici, dva grobova sta bila skeletna, ostalo pa so bili žgani grobovi. OSEMDESET LETO IVANA OMANA Naša družba je daleč od socialdemokracije, kajti v Sloveniji "se je razvil grd kapitalizem", je ob svoji 80-letnici dejal nekdanji član predsedstva Slovenije in dolgoletni politik Ivan Oman, ustanovitelj in voditelj Slovenske kmečke zveze. Po njegovem mnenju si bodo morali v Sloveniji socialdemokracijo še izboriti. Dodal pa je, da ne ve, na kakšen način. — V raznih medijih je bilo zelo izpostavljeno dejstvo, da je bil edini član predsedstva, ki ni podpisal „deklaracije za mir", po kateri bi se Slovenija ne mogla braniti pred zunanjo agresijo, torej ne bi bilo osamosvojitve (poleg Milana Kučana so jo podpisali Ciril Zlobec, Dušan Plut in Matjaž Kmecl). NEKATERI SE BOJIJO CELO DEKLARACIJE Z deklaracijami pač ni mogoče reševati odnosa do zgodovine, je kot komentar na državnozborsko obravnavo resolucije Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu v pogovoru za Večer dejal zgodovinar Peter Vodopivec. Kot dodaja, pa vseeno ne razume, zakaj je ni Državni zbor preprosto sprejel, ker "ne more nikomur škoditi niti komurkoli koristiti". po svetu PRIPRAVE NA GRIPO Virus nove gripe postaja vse bolj skrb zbujajoča tema, še posebej v času pred jesenskimi ohladitvami, ko se bo ta hitreje širil. Na to temo so se v Bruslju pri komisarki za zdravje Andreuli Vasiliu sešli ministri za zdravje sedmih najrazvitejših držav sveta G7. Srečanje je bilo usmerjeno na učinkovite ukrepe proti virusu nove gripe na področju javnega zdravja. Svetovna zdravstvena organizacija je namreč minuli teden sporočila, da je zaradi omenjenega virusa doslej umrlo najmanj 2.837 ljudi. GOSPODARSTVO OKREVA Prva recesija, v primež katere je zapadlo območje evra, se počasi umirja, v prihodnje pa gre pričakovati postopno okrevanje gospodarstva, je v rednem mesečnem poročilu zapisala Evropska centralna banka. Dodali so še, da o tem priča vse več znakov stabilizacije v 16 državah evrskega območja. Okrevanje gospodarstva pa opažajo tudi v ZDA. V vseh dvanajstih regijah ameriške centralne banke z izjemo ene je gospodarski položaj „stabilen", kaže ,,znake stabilizacije" ali se je „okrepil", navaja banka v poročilu. Poročilo centralne banke potrjuje napovedi njenega predsednika in velikega števila drugih analitikov, da bo ameriško gospodarstvo vnovič začelo rasti v tem četrtletju. KOSOVO Kljub nasprotovanju uradne Prištine je misija Evropske unije na Kosovu Eulex s srbskim notranjim ministrstvom podpisala protokol o policijskem sodelovanju pri nadzoru meje. Predsednik in premier Kosova, Fatmir Sejdiu in Hashim Thaci, sta po podpisu v skupni izjavi izpostavila, da Kosovo ni stranka protokola in da bo nadaljevalo sodelovanje s povezavo. Uradna Priština je sicer podpisu sprva ostro nasprotovala in vztrajala, da so za kaj takega pristojne samo kosovske ustanove. Po več sestankih s predstavniki Unije pa sta predsednik in premier Kosova v odzivu še izpostavila, da Kosovo ni stranka v tem tehničnem dogovoru, ki ne vpliva na njegovo neodvisnost, suverenost in ozemeljsko celovitost. VENEZUELA: NAKUP OROŽJA Rusija je Venezueli posodila več kot dve milijardi dolarjev. Kot je povedal venezuelski predsednik Hugo Chavez v svoji tedenski televizijski oddaji, jih bodo porabili za nakup orožja. S tem bi povečali moč venezuelske vojske in izboljšali svoje obrambne sposobnosti. To je po besedah Chaveza nujno zaradi velikih zalog nafte in plina, ki jih ima država. Pojasnil je še, da se čutijo ogrožene zaradi načrta sosednje Kolumbije, da bo ameriškim enotam olajšala dostop do svojih vojaških baz. JEDERSKI PROGRAM Šesterico svetovnih sil - ZDA, Rusijo, Kitajsko, Francijo, Veliko Britanijo in Nemčijo - skrbi jedrski program Irana. Sestanek z najvišjimi predstavniki te nemirne bližnjevzhod-ne države bo 1. oktobra. V ospredju bodo predvsem iranski predlogi za rešitev tega vprašanja. Kraj srečanja še ni določen. NEVARNE CESTE Na cestah na svetu letno umre približno 1,3 milijona ljudi, med 20-imi in 50-imi milijoni pa se jih poškoduje, kaže statistika Svetovne zdravstvene organizacije o najbolj nevarnih cestah na svetu. Te so sicer v vzhodnoafriški SLOVENCI V ARGENTINI BUENOS AIRES Akcija za zgradbo dvorane v Slovenski hiši se vztrajno nadaljuje. Nedavno je bil meddruštveni sestanek, ki ga je sklicalo Društvo Slovencev, da podpre prizadevanje direktorja g. Antona Oreharja in njegovih sodelavcev pri gradnji slovenske dvorane. Meddruštvenega sestanka se je udeležilo 17 zastopnikov raznih organizacij. (...) Slovenski planinci v spomin Ivanu Vidru Spomin rajnega I. Vidra je Slovensko planinsko društvo počastilo na svoji redni odborovi seji dne 10. t. m. Predsednik društva je v komemorativnem govoru poudaril izredne značaje in gorniške vrline rajnega ter globoko obžaloval njegovo prezgodnjo slovo. (...) MIRAMAR Iz Necocheje se je preselil v Miramar g. župnik Anton Žagar ter nastopil mesto hišnega duhovnika v kolegiju Ntra. Sra. de Lujan. Tako smo sedaj tudi Slovenci v Miramaru dobili slovenskega duhovnika. G. Žagarju želimo, da bi se med nami dobro počutil. L.T. OSEBNE NOVICE Družinska sreča. V družini Borisa Pavšerja in njegove žene ge. Ivanke roj. Trpin, se je rodil sinček, ki je pri krstu dobil ime Matija. Krstil ga je g. Stanko Škrbe, za botra sta bila Jože Pugelj in njegova žena ga. Marija. V družini Aleša Kralja in njegove žene ge. Marice roj. Lucič so pa 8. septembra dobili hčerko prvorojenko Veroniko Marijo. Srečnima družinama naše čestitke. SAN ISIDRO V nedeljo 6. septembra sta bila krščena v novi cerkvi Kristusa Delavca v San Isidro dvojčka goriškega rojaka novonaseljenca Marija Terčiča in njegove žene ge. Jožefe roj. Kumar. Eden je dobil ime Marij-Izidor, drugi pa Jožef-Peter. Botri so bili Jože Flander in Helena Korelovič ter Stojan Terčič in Marija Bergantič. Srečni družini naše čestitke. Svobodna Slovenija, 17. septembra 1959 — št. 38 RESUMEN DE ESTA EDICION Eritreji, med najbolj varne pa spadajo ceste v Veliki Britaniji, Franciji in Nemčiji. ameriSka zdravstvena reforma Reforma ameriškega zdravstvenega sistema je še vedno zelo vroča tema, in tudi osrednja tema govora predsednika Baracka Obame v kongresu dne 9. septembra. S tem, dolgo pričakovanim govorom je Obama začel jesensko ofenzivo za sprejetje reforme, ki je avgusta začela izgubljati podporo v javnosti. Pred govorom je poudaril, da ZDA še nikoli niso bile tako blizu reforme in da je pripravljen sprejeti vse nove ideje. Povedal je še, da bo v govoru natančno pojasnil, kaj je po njegovem mnenju najboljša pot naprej, in tudi, kaj bi po njegovem mnenju rešilo ameriški zdravstveni sistem. VLADA NA JAPONSKEM Demokratska stranka Japonske, ki je konec avgusta zmagala na parlamentarnih volitvah, je z Novo ljudsko stranko in Socialdemokratsko stranko dosegla dogovor o oblikovanju vladne koalicije. Pogovori o oblikovanju koalicije so pred tem zastali, ker se omenjene tri stranke niso uspele dogovoriti o tem, kako naj se spopadejo z ameriško navzočnostjo v državi. Predsednik demokratov Hatojama, ki se bo ta mesec srečal z ameriškim predsednikom Barackom Obamo, je sicer obljubil, da bo z Washingtonom oblikoval konstruktivne odnose. SODBA Sodišče v Taipeiju je nekdanjega tajvanskega predsednika Čen Šujbjana obsodilo na dosmrtno ječo zaradi korupcije. Isto kazen je dobila tudi njegova soproga, ki je priklenjena na invalidski voziček. Čen, prvi nekdanji tajvanski voditelj, ki je bil obsojen zaradi kaznivega dejanja, je izrek sodbe bojkotiral. Trdi, da je šlo za političen proces proti njemu zaradi njegovih prizadevanj za neodvisnost Tajvana od Kitajske. POR UNA RECONCILIACIÖN NACIONAL En la declaracion del Consejo esloveno-americano se puede leer entre otras, las siguientes enunciaciones. Hace 18 anos que Eslovenia es independiente y aun continuan ensenando un solo lado de la historia, que oculta la verdad sobre los cr^menes causados durante la revolucion y despues de la guerra. Existen falencias en la educacion historica general desde 1941 en adelante, y una carencia en la voluntad pol^tica de ajustarse a la verdad. Hasta ahora fueron halladas 600 fosas comunes, que las autori-dades comunistas ocultaron desde 1945. El Consejo solici-ta a la Asamblea Nacional de Eslovenia y a otras autorida-des eslovenas a tomar las medidas necesarias para: propor-cionar una historia imparcial; investigar todas las fosas en las que cayeron las v^ctimas de la matanza durante la guerra y posguerra; que el poder judicial anule los juicios montados por las autoridades y restituya el buen nombre a las familias de las v^ctimas. (Pag. 1) UN LAPSUS LO TIENE CUALQUIERA^ En las 44 jornadas de estudio Draga, el d^a 5 de septiembre hablo el ministro para los eslovenos por el mundo, Dr. Boštjan Žekš. En su discurso dividio a los eslovenos en el mundo, en dos grupos. En primer lugar ubico a los que emigraron por razones economicas. Sucede, afirmo el ministro, que algunos ya no conocen el idioma como en el caso de Parana (Argentina), donde el gobierno argentino no permitio conservar la lengua de origen. Ahora los descendientes estan estudiando el idioma esloveno. El segundo grupo, esta formado por los que por razones profesionales dejaron el pa^s, y que, en caso de mejores condiciones en Eslovenia, regresar^an. Estos no se incluyen en los centros eslovenos. Lo curioso del asunto fue que no menciono a quienes dejaron el suelo esloveno para preservar su vida. Fue Kati Arnšek Rustja quien tomo el microfono y pregunto por la migracion pol^tica. La respuesta del ministro Žekš fue que no quiso comentar la situacion de la colectividad eslovena en cada pa^s en particular y se disculpo por el malentendido. (Pag. 2) ENC^CLICA PAPAL El arzobispo auxiliar Anton Stres comento que en la Enc^clica "Caridad en la verdad", el papa Benedicto XVI destaca el desarrollo integral del hombre. La Enc^clica brinda orientaciones morales que son necesarias para la humanidad. El papa destaca en particular dos principios: el de la equidad y el del bien comun. Sin personas honestas, sin empresarios y pol^ticos que en su conciencia sientan la llamada por el bien comun, el desarrollo no es posible. (Pag. 2) LA BONDAD EXPRESADA EN CANCIONES El 6 de septiembre la Liga de madres de familia cumplio su 43° ano de trabajo. Para celebrarlo preparo un concierto que unio a diferentes generaciones bajo un mismo amor hacia la musica eslovena, en una tarde para recordar. La misa, en la iglesia Marija Pomagaj, fue presidida por el Dr. Jure Rode con la asistencia del Msgr. Mirko Gogala. Finalizada esta, se recordo a los ca^dos con una ofrenda floral frente al monumento que los recuerda. En el salon principal siguieron los saludos y palabras alusivas de la labor social que realiza la Liga. Del concierto "La familia canta" participaron familias (dos, e incluso tres generaciones estaban en el escenario), solistas y dos coros. Todos demostraron que la musica llena de alegr^a el alma, brinda felicidad y armon^a entre, por ejemplo, los integrantes de la familia. (Pag. 3) VISITAS DESDE KOROSKA El primer jueves de septiembre el centro esloveno de Carapachay recibio al octeto Suha y al trio Lipusch de Koroška, Austria. Durante la misa el octeto fue el encarga-do de las canciones. Despues de un breve receso, co-menzo el concierto de ambos grupos que deleitaron al publico con melod^as de la region de Carintia, otras eslovenas populares y de otras nacionalidades. El domingo 6 del corriente ambos grupos cerraron su gira por la Argentina en el centro esloveno de Ramos Mej^a. Por suerte, los anteriores conciertos, los viajes por nuestro pa^s y el clima, siempre cambiante, no impidio que el octeto y el tr^o brindaran una muy buena actuacion. (Pag. 3) SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOS STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alenka Godec / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@gmail.com Za Društvo ZS: Alenka Jenko Godec / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Vinko Rode, Marko Vombergar, Jernej Tomazin, Pavel Brula in Marjana Pirc. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina. Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 180, pri pošiljanju po pošti $ 245, Bariloche $ 215; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 95 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS. Čeke: v Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750 - C1289ABJ Buenos Aires - Argentina - Tel.: (5411) 4301-5040. - E-mail: info@vilko.com.ar O