Poštnina plačana v gotovini.
Maribor, sobota 9, aprila 1938
Štev. 80. Leto XI!. (XIX.)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo in uprava: Maribor, Grajski trg 7 I Tel. uredništva in npravc 24-55 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejcman v npravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema Uidi oglasni oddelek »J n tras v Ljubljani t Poštni ček. rač. št. 11.409
99
JUTRA
99
Stanovanjska kultura
Če smo pred vojno kdaj brali ali slišali, da je osišče politike gospodarstvo, ni nam to šlo v glavo. Kako neki, če pa se nismo ukvarjali s politiko tako širokopotezno. In vzrok? Socialno, oziroma gospodarsko življenje je bilo kolikor toliko znosno. Danes je to precej drugačno, zato tudi lažje razumemo resnico o političnem osišču, ki se vedno bolj zajeda v naše življenjske interese.
Gospodarstvo pa kroži okrog one trojice nujnosti, ki nam delajo vedno večje skrbi in težave: Hrana, stan, obleka. Eksistenčni boj poedinca in razrednih celic objema vse tri, poleg tega pa narašča od leta do leta borba za stanovanjski problem, kar priča, da smo v tem pogledu zabredli že tako daleč, da bi se vsako nadaljnje zanemarjanje te socialne in kulturne potrebe zelo maščevalo. Pred leti smo itneli stanovanjsko zaščito, ki je vsaj skromno ščitila najemnike; nekaj novo zgrajenih stanovanjskih zgradb je vsaj nekaj omililo stanovanjsko bedo. Na pritisk hišnih gospodarjev je še ta zasilna •kljuka odpovedala in so najemniki brez vsake pravne zaslombe ter izročeni pri-rodnemu zakonu ponudbe in povpr Sevanja. Vse težke posledice te svobode se odražajo v pojavu, ki meče na naš*'- državno ozemlje precej debelo senco: Odlikujemo se z najdražjo stanarino v Evropi!
Stanovanje je druga življenjska potreba. Tega se moderne države zavedajo in zato smatrajo stanovanjsko zaščito za prvo socialnopolitično dolžnost, ki je namenjena zavarovanju malega človeka pred izkoriščanjem. Moderne državo pospešujejo stanovanjsko akcijo, t. j. da direktno ali indirektno grade nova stanovanjska poslopja. V ta namen nudijo zasebnikom razne olajšave (dolgoročno nizkoobrestno posojilo, oprostitev davkov i. dr.). Ni to kaka izjemna naklonjenost, usmiljenje ali usluga, ampak je računski zaključek realnega življenja, čut dolžnosti do državne zajedmee in njenega zdravja. Tukaj in prav tukaj gre za zdrav rod, ki mu je treba nuditi orne pogoje, do katerih ima polno pravico: Cenenega sonca, zdravega zraka, primerne toplote. Streha je nekaj več od sedanjega pojma, kakor ga ima zelo visok odstotek našega naroda. Pojdimo mimo sramote in se le vprašajmo: Komu in v kako korist so one res ostudne barake, kalupe in brlogi, ki jih s tako enostavnostjo in brezbrižnostjo nazivamo z »bivališčem«! In vendar zadeva to vpra šanjc celokupnost, ker vsi nosimo ne sativne posledice, ki se skote v takih brlogih, Samo par migljajev nam more povedati, da so naše zahteve, ki jih stavimo n. pr. brezdomcem, paradoksne. Primer: Družina — pravimo, da je prva celica države — nima ob najslabšem zaslužku niti cenenega, niti zdravega stanovanja. A tukaj mora prebiti dve tretjini svojega življenja! S kakšnimi čuvstvi, s kakim razpoloženjem? Bodimo pravični in priznajmo, da ne moremo od teh ljudi zahtevati moralnih utripov. Umsko, duševno in duhovno življenje gre le skozi dostojen dom, skozi krov, kjer domujejo mir, zadovoljstvo, smiselnost za konstruktivno življenje, lorej:	čim	boljši,
lepši in prijetnejši dom, tem boliSi in no-ttanje lepši človek ali tem višja njegova kultura!
Stanovanjska kult u r a je torej dalekosežnega m v socialnem organizmu izredno pomembnega značaja. Na to smo pri nas dolgo let pozabljali in šele veliki napredek drugih držav nas vedno bolj opozarja, da smo res že mnogo zamudili v našo veliko škodo in sramoto. Zadnja
Daladier sestavila močno stabilno vlado
V primeru neuspeha diktatura?
vori z voditelji posameznih strank, ki so pripravljeni, da podpro vlado narodne koncentracije. Opoldne se je podal Daladier k Lebrunu, da mu poroča o nasedanjem poteku pogajanj.
PARIZ, 9. aprila. Vsi pariški listi se izčrpno pečajo s padcem vlade Leona Bluma. Povdarjajo, da sovpadata obe zadnji krizi vlad ljudske fronte z zgodo-dovinskimi dogodki: Chautemps je bil str moglavljen v trenutku priključitve Avstrije Nemčiji, Leon Blum pa v trenutku, ko se podajajo državljani Velike Nemčije na glasovanje, da potrdijo Hitlerjevo delo ve likonemškega narodnega edinstva. Listi pozivajo Francoze, da opustijo svoje strankarske zadeve in da omogočijo sestavo močne ter na najširši osnovi zgrajene vlade. »Petit Parisien« piše, da mora Francija ob nemškem plebiscitu pokazati primerno geslo in sprejeti vlado, ki
PREZIDENT LEBRUN
PARIZ, 8. aprila. Po ostavki Bhimove vlade je sprejel sinoči prezident frc coske republike Lebrun najpreje oba predsednika parlamentarnih zbornic, ob 22.15 pa predsednika radikalno-socialistične stranke in vojnega ministra Edvarda Daladie-ra. Ko je Daladier zapuščal elizejsko palačo, je izjavil nestrpno pričakujočim novinarjem, da mu je poverjena sestava nove vlade. Kako bo svojo novo vlado sestavil še ne ve, na vsak način pa bo skušal krizo čim preje odstraniti, kar je predvsem odvisno od stališča posameznih parlamentarnih skupin, tako da bo lahko do jutri, ko pojdejo v veliki Nemčiji h glasovanju, dal Franciji vlado, ki bo dovolj močna in odločna, da lahko ob vlada vse notranje in zunanje težave.
Glede podrobnosti pri reševanju vladne krize pa ni hodel dati Daladier nikakšnih pojasnil. Daladier je pričel takoj s pogajanji in je na sinočnji seji vodstva radikalno-socialistične stranke poročal o misiji, ki mu je bila poverjena. Na tej seji je bila izražena misel, da se sestavi vlada narodne koncentracije z izključitvijo skrajne desnice in skrajne levice. V ostalem pa je vodstvo prepustilo Daladieru proste roke glede nadaljnjih odločitev.
Okoli pol 12. ure ponoči je imel Daladier do. »Daily Telegraph« piše, da potrebuje več kakor enourno konferenco z Leonom Francija močno vlado. Franclja bo lahko
Novi politični zakoni
»Del. politika« piše v št. 29: »V maju mesecu bodo obravnavali odbori narodne skupščine politične zakone, kakor poročajo iz Beograda. Za našo državo in nje razvoj bo to zgodovinsko važen dogodek. Po ustavi narod voli poslance, čeprav morda ne po metodah, ki bi bile nam vsem všeč. Kljub temu imajo narodna skupščina in vanjo izvoljeni poslanci -odgovornost in dolžnost, da tam zastopajo in zagovarjajo pravice naroda ter sklepajo dobre zakone, ki -nudijo narodu svobodno in demokratično uveljavljanje v parlamentarnih zastopstvih, v javnih korporacijah in tudi v vsem javnem življenju. Ni vseeno, kakšen bo novi volilni red za narodno skupščino, ni Vseeno, kako se dodeli delokrog samoupravam, ni vseeno, kakšen bo zakon o tisku, o zborovanju. o, političnem udejstvovanju. Zato je nujno in važno, da izvoljeni poslanci pridejo v parlament, da dosežejo, da bodo izvoljeni v odbore in tam ščitijo ena kopravnost državljanov in pravo demokracijo. Novi zakoni ne smejo omejevati • državljanskih svoboščin. Nuditi morajo ivse svoboščine, da pridemo potom njih [do notranjega sporazuma, ker ni zanj nobenih bistvenih ovir.«
DALADIER
bo dovolj močna, da bo lahko sama oblikovala usodo naroda.
LONDON, 9. aprila. Tukajšnji tisk pozdravlja padec Blumove vlade in prizadevanje Daladiera, da sestavi moonovla-
Blumom, predsednikom najmočnejše stran ke v zbornici. Blum se je podal nato k predsedstveni seji socialistične stranke, kjer pa je prevladovalo mnenje, da se mora ohraniti vladni sistem ljudske fronte, ker bi stranka sicer kakšne druge kom binacije ne podprla. Daladier je tudi danes dopoldne nadaljeval s svojimi razgo-
premagala notranje in zunanje težave samo tedaj, če bo imela stabilno, močno ter ljudsko zaupanje uživajočo vlado. List doznava, da bo Daladier v primeru, da se mu ne bi posrečilo sestaviti vlado narodne koncentracije, sestavil vlado brez parlamenta in da bo vladal na podlagi di-ktatoričnih ukrepov.
Zdrava vera mladine
O priliki združitve Avstrije z Nemčijo piše »Naša volja«, glasilo jugoslovanske mladine v svoji 13. številki: »Odklanjamo strahove, nekaterih malenkostnih ljudi, ki žive izza teh dni v naravnost paničnem razpoloženju ter pričakujejo- vsak čas, da nas zalijejo valovi Hitlerjeve Nem čije. Kdor kaj takega misli, ta ne pozna položaja. Poleg tega uava-dno radi prezro vsi taki ljudje, da se je izvršilo vkorakanje rajhovskih čet v Vzhodno Marko na popolnoma zakonit način, kajti poslednja zakonita vlada Avstrije je sama pozvala Hitlerja, naj jamči red in mir v Avstriji s svojimi četami. In brez dvoma bo plebiscit 10. aprila t. 1. pokazal, da je Vzhodna Marka res nemška in da želi biti in ostati Hitlerjeva. Zakon narave je to, kot nacionalisti, ga moramo priznati in z njim računati.«
»Toda če kdaj, potem sc zavedamo danes spričo dogodkov vsi, da Slovenci stojimo in pademo z idejo jugoslovanskega narodnega edinstva.« Čvrsta in zdrava vera slovenske mladine, ki je izražena v teh besedah, nam priča, da nas ni treba biti strah bodočnosti. Za -nami vstaja rod, ki pravilno razume čas in naloge, katere zastavlja življenje.«
leta pa pronica v prizadete socialne kroge prepričanje, da ne sme biti to kulturno, socialno in nacionalno vprašanje prepuščeno svobodnemu izkoriščanju. Razne strokovne organizacije in občine pozivajo državo, da poseže vanje z zakonsko močjo in ga regulira po socialnih načelih. Stavljeni s« že vladi zadevni konkretni predlogi za takozvana oddaljena stanovanja po horizontalnem sistemu (po nadstropjih kakor je že davno uvedeno v Italiji). Tako je predlagal glavni zadružni sav-ez, ko je o priliki uzakonjenja zakona o gospodarskih zadrugah izročil kmetijskemu ministrstvu noto za zidanje takih stanovanjskih hiš. Zanimanje zanje kažeta tudi Zagreb in Beograd. To akcijo pozdravljajo vsi socialni krogi, češ, da bi taka stanovanja nudila mnoge ugodnosti v gospodarskem, socialnem, zdravstvenem in moralnem življenju. Narodni eko-
nomi so mnenja, da bi to poživilo kroženje denarnih sredstev, razbremenilo državo pri plačevanju stanovanjskih prispevkov itn pos-pešilo gospodarstvo drugih produktivnih panog. Z ozirom na resno zanimanje dveh največjih mest v državi — Zagreb, Beograd — je upati, -da se bo država končno zavzela za to pereče vprašanje in stavila na razpolago primerna sredstva in olajšave.
Mi bi k temu dostavili: Zamisel oddeljenih stanovanj je z ozirom na težke socialne razmere zlasti v velikih mestih vs-ekakor dobra. Vendar pa smo prepričani. da precejšnjim odstotkom brez-krovcev ne bo na ta način docela ustreženo, ker sc nagibajo h gradnji samostojnih domov s primernim kosom zemljišča, kjer se lahko uveljavljajo po svoji prirodni težnji.
Naše železnice
»Trg. list« poroča v št. 40: »Mnenja pa smo tudi, da bi več vlakov moglo biti, ker je .železnica v Sloveniji visoko aktivna, tako kakor v nobeni drugi železniški direkciji, če bi bilo še več vlakov, da bi mogli ljudje še hitreje opraviti svoje posle, potem bi tudi bilo še več potnikov m tudi novi vlaki bi se rentirali. A tudi večja udobnost v vlakih bi povečala število potnikov, Saj se morajo danes ljudje res že skoraj bati, da bodo morali stati vso vožnjo. Nikakor ni naš namen, da bi kritizirali železniško upravo ali da ne bi imeli razumevanja za njene težave, toda pred pričetkom tujske sezone je vendar treba opozoriti na glavne nedostatke našega železniškega prometa, da se ti že enkrat vsaj začno odpravljali. Po 20 ledih bi moral vendarle biti promet malo
Živi, bori se, ne kloni!
12.842 sokolskih pripadnikov v mariborski sokolski župi!
Budni stražarji naše severne meje — Novi sokolski domovi — 6.668 telovadcev — Preko pol milijona denarnega prometa
Iz vsega našega obmejnega ozemlja se bodo zgrnili jutri v nedeljo 10. t. m. v naš Maribor številni zastopniki sokolskih edi-nic, da prisostvujejo letošnjemu bogatemu letnemu obračunu mariborske sokolske župe, ki je ena izmed najdejavnejših in najmarljivejših v naši državi.
Naša obmejna sokolska župa, ki čuva kot veren stražar našo severno mejo, je kljub vsemu vztrajala v svojem sokolskem delu ter še krepkeje strnila svoje vrste. Sokolska zavest je zlasti v preteklem letu narastla, borbenost se je podvojila, tako da je delo župe in vseh edi-nic postalo še odločnejše in intenzivnejše.
V	odlično in nad vsa pričakovanja uspelih sokolskih zletih tako v Mariboru kakor tudi v Št. liju ter v poživljenih gradbenih akcijah, nadalje z vsestranskim vnetim udejstvovanjem na teiesnovzgoj-nem, kultumo-prosvetnem, gospodarskem, socialnem 'in narodnoobrambnem polju je obmejno sokolstvo manifestiralo svojo neugnano voljo do dela ter bratsko solidarnost. To delo je tem pomembnejše, ker stopamo v letošnjem letu v jubilejno 'eto 1938, ko obhaja naša obmejna sokolska župa 25-letnico svojega obstoja. Kakor vse slične jubileje, bo sokolska župa tudi ta jubilej proslavila z intenzivnim iin smotrnim delom v telovadnici ter izven nje.
Iz poročil posameznih agilnih in delavnih župnih funkcionarjev, ki bodo jutri pred zbranim obmejnim sokolskim parlamentom predočili uspehe vztrajne delavnosti, posnemamo nekaj zanimivih podatkov.
Vse ogromno delo, ki ga jo mariborska sokolska župa opravila v preteklem letu, lahko razdelimo v 10 odsekov, ki so vsak zase v svoji brezhibni funkciji prispevali k celotnemu uspehu. Poleg župnega staroste br. dr. Milana Goriška, ki je krepko in neustrašno krmaril župno ladjo, imamo tu še sledeSe župne vzorno vodene instance: Tajništvo v rokah br. Mihajla Dojčinoviča, prosvetni odsek v rokah br. dr. Maksa Kovačiča, blagajno vodi br. Janko Zorko, načelstvo br. načelnik Slavo Komac ter načelnica s. Stana Makučeva, nadalje zdravstveni referat br. dr. Černiča Mirka, socialni referat br. Preloga, narodnoobrambni ref. br. Kranjc a, četno referentstvo br. Š t u h e c a J. ter po-ročevaloe posameznih sokolskih okrožij. Mariborska sokolska župa ima sedem okrožij in sicer: Mariborski-levi breg (br. Lojze Struna s 7 društvi in 2 čefami, elovenjgoriško okrožje (br. Davorin Poli č) 2 društvi in 8 čet, mursko okrožje (br. Š a š e 1 Gregor) 5 društev in 6 čet, pohorsko okrožje (br. Ciril Hočevar) 17 društev in 6 čet, prekmursko okrožje (br. N i š e 1 v i c e r J.) 4 društva in 12 čet. koroško okrožje (br. Janko Gačnik) 10 društev in 2 četi ter ptujsko okrožje (br. dr. F. Šalamun) 4 društva in 9 čet, skupno 49 društev in 45 čet z 12.842 sokolskimi pripadniki, to je 4781 članov, 1718 članic, 1215 moškega naraščaja, 701
boljši, kakor pa je bil, a je v resnici v mnogem še slabši.«
Rabelj Lang
»Politika« v Beogradu piše o zadnjem avstrijskem rablju Langu med drugim: »Prišla je februarska vstaja leta 1934. Oblasti so ta čas iskale na hitro roko nekoga, ki bi prevzel službo rablja. Nihče se ni hotel ponuditi, razen njega, ki mu ta poklic siOwir ni bil neznan. Že za časa svetovne vojne se je večkrat prostovoljno po nudil za obešanje špijonov. Oblasti so njegovo ponudbo sprejele in tako je obesil onih 14 na smrt obsojenih februarskih vstašev iz leta 1934., med njimi tudi inženirja Weissla, ki je s svojimi tovariši branil vliod v dunajsko predmestje Florids-dorf, dokler mu ni do zadnjega naboja zmanjkalo streliva ... Narodni socialisti so ga takoj po prevzemu oblasti zaprli. Kakor poročajo listi, se je v zaporu sam končal... Tako je končal prvi in zadnji rabelj povojne Avstrije.<
ženskega naraščaja, 2156 moške ter 2271 ženske dece.
Iz tajniškega poročila je razvidno, da je bilo delo v preteklem letu uprav razgibano, zlasti za časa župnega zleta v Mariboru ter okrožnega zleta v Št. liju, ki sta živahno izpričala vso moč in odpornost sokolstva v obmejnem pasu naše domovine. Zlasti župni izlet je bil prava manifestacija sokolske misli, kakršne Maribor v svoji zgodovini še ni doživel Naj-svečanejši trenutek pa je bilo visoko odlikovanje matičnega društva, ko je za-stopnik Ni. Vel. kralja Petra II. pripel na sokolski prapor spominski trak Nj. Vel. Kralja.
Sokolska Petrova petletka je poživila delo malodane vseli edinic in so si mnoge postavile za cilj gradnjo lastnih sokolskih domov. Sokolski domovi so najuspešnejši činitelj v narodno obrambni vzgoji našega obmejnega ljudstva. Dograjeni so bili sokolski domovi v Dolnji Lendavi in Štri-govi, v gradnji pa so trenutno domovi v Gornji Radgoni, Marenbergu, Vuhredu, Prevaljah in Markovcih. Vse sokolske edinice se dobro zavedajo, da bo uspeh njihovega dela najlepše darilo našsmu ljubljenemu mlademu Kralju ob njegovi polnoletnosti.
Tehnično delo se je v župi razvijalo v duhu gesla: Le naprej brez miru... ter v trdnem prepričanju, da stoji za sokolstvom večji del našega jugoslovenske-ga naroda. Telesno vzgojno delo se jo v župi razvijalo v cilju vzgoje naših mladih in najmlajših, da se iz njih vzgoji zdrav ter tuji miselnosti in vplivu odporen sokolski rod. Delo v telovadnicah je bilo izredno razgibano, o čemer nam pričajo številčni podatki telovadečega članstva. Tehnično delo je bilo do vseh potankosti poglobljeno in se je skušala telovadba združiti z idejno vzgojo, pač pa trpi naše obmejno sokolstvo na pomanjkanju zdravih, prostornih in higijeničnih telovadnic.
Jezdni odsek se pod vodstvom br. Rada Lenarta odlikuje s svojo disciplino in požrtvovalnostjo. Gojile so se vse panoge telesne vzgoje in ima tudi za smučarsko panogo predpogoje kar 60 sokolskih edinic. Razveseljiv je bil v preteklem letu telovadni obisk. Vpisanih je skupno 6668 telovadcev s 17.569 letnimi telovadnimi urami ter skupnim letnim obiskom 307.202. Telovadnice ima na razpolago 26 društev in 4 čete, v letni dobi pa celo 32 društev. V okviru župe je ustanovljenih 26 smučarskih odsekov, 5
strelskih odsekov. Javnih nastopov pa je bilo 31, akademij 43, pešizletov 111. V svojem požrtvovalnem delu je ostalo župno načelstvo zvesto načelu: »Vztrajaj, živi, bori se, ne kloni!«.
Iz blagajniškega poročila posnemamo, da je znašal celokupni denarni promet din 544.903.46, dočim je fond za župni dom narastel na 54.178.89. fond za Tyršev soc. sklad na 55.468.25, narodnoobrambni fon-’ pa na 14.874.64. Premoženjsko stanje vseh edinic je narastlo na 6,727.000 dinarjev.
Župni prosvetni odbor je razvil vso
svojo delavnost, dočim .ie župni socialni odsek posvečal svojo prvenstveno skrij brezposelnim blatom Sokolom. Mariborska župa ima v edinicah številne knjižnice s 15.879 knjigami.
To bi bi! nekak obris celotnega izvršenega dela v preteklem letu, ki se pa 'z leta v leto vsebolj izpopolnjuje, saj je baš Sokolstvo poklicano, da širi narodno zavest v trdnem prepričanju, da je naša popolna svoboda mogoča samo v močni in edinstveni Jugoslaviji, katere temelj je n ostane jugoslovensko narodno ediustvo. Sokolstvo mora vztrajati v nesebičnem delu za dobro Naroda. Domovine in Kralja! Vztrajati mora v borbi za zmago vzvišene Tyrševe misli, za zmago Resnice, Pravice in Svobode, Vztrajati mora v borbi za zmago ju go slo venske ga narodnega edinstva. V znamenju teh gese pozdravljamo sokolske delegate v našem obmejnem mestu, želeč jim pri njihovem delu čim več uspehov. Zdravo!
Kulturno po$lan$tvo Liudtke univerze v delavskih Studencih
— 21, ekskurziji pa dve. Skupna udeležba pri predavanjih izkazuje 3209 poslušalcev, ki so poslušali skupaj preko 33 ur predavanj. Tedenskih slik je bilo prikazanih 685. Članov šteje studenška Ljudska univerza 89. Predavanja so bila zelo pestra in vsestransko zajeta. Pri :em so ■bile upoštevane vse panoge od gospodarstva, zgodovine, zemljepisja, prirode, tehnike in zdravstva pa do vzgojnih, političnih ter umetnostnih problemov. V letu 1936-7 je bil obdelan pretežno kulturno zgodovinski ciklus, v 1. 1937-8 pa gospodarski ciklus, dočim bo prihodnja sezona posvečena duhovni kulturi. Seznam predavanj obsega sledeča predavanja: Prof. Branko Rudolf: »Voina in mir z gospodarskih vidikov«. Prof. Stupan: »Pregled najstarejših gospodarskih sistemov«. Dr. Vatovec: »Gospodarska ozadja političnega dogajanja«. Prof. Stupan: »Kapitalistično gospodarstvo«. Prof. dr. Crnek: »Kul tura propada«. Akad. slikar Kavčič Maks: »Umetnost in delavstvo«. Dr. Reisman: »Današnja Francija«. Učit. E. Vrane: »Svetovna razstava v Parizu«. Prof. Rudolf: »Kitajska na razpotju«. Prof. Bizjak: »Zadružništvo kot gospodarski sistem«. Rupert Lintner: »Začetki tehnike«. Inž. Kukovec: »Potovanje po Orientu«. Prof. Baš: Obrtništvo in delavstvo v Mariboru pred vojno«. Strok. učit. Apienc: »Pomladanska dela v sadovnjaku«. Prim. dr. Brezovnik: »Novodobna kirurgija«. — Strok. učit. Šumi jak: »Moje potovanje v London«. Prof. Šedivy Jan: »Gospodarstvo Češkoslovaške po vojni«. Šol. upr.
Enajst let že vrši studenška Ljudska univerza pomembno kulturno poslanstvo v naših Studencih, izrazitem delavskem predmestju, kjer je društveno življenje v polnem, uspešnem razmahu. Skozi vseh teh 11 let se je pokazalo, da čuti delavec globoko potrebo po izobrazbi in širjenju |obzorja, čemur je tako odlično služila studenška Ljudska univerza, ki je deleižna od strani studenške občine velikodušne podpore. Ta zgled studenške občine bi lahko posnemale vse občine, kjer tvori delavstvo visok odstotek prebivalstva. Vztrajno, sistematično delo studenške Ljudske univerze se je odražalo predvsem na četrtkovem občnem zboru, ki je sledil zaključnemu predavanju v letošnji sezoni, ki ga je imel glavni urednik »Večernika« dr. Fran Vatovec v okviru tem« »Svet v škripcih« in katerega se je udeležilo toliko občinstva, da >3 napolnilo predavalno dvorano do zadnjega kotička.
Občni zbor vzorno delujoče Ljudske univerze v Studencih je otvoril in vodil zaslužni predsednik g. Alojzij Kaloh, ki je uvodoma pozdravil vse navzoče, imenoma g. primarija dr. Brezovnika in gl. urednika dr. Fr. Vatovca, ter se nato prisrčno zahvalil svojini ožjim sodelavcem, predvsem marljivemu organizatorju predavanj podpredsedniku E. Vrancu, tajniku G. Obl a k u, blagajniku F. P u š n i k u in g. I. Padežnik u. Sledila so poročila prizadevnih funkcionarjev, iz katerih povzemamo zelo razgibano delovanje.
Vseh predavanj je bilo v sezoni 1937-8
Vlad, Travner:
Starokatoliška
cerkev
Da je imel dokaj pristašev, dokazuje posebno spomenica duhovnikov bakar-skega okraja v šušaških »Primorskih no-vinah«. Nadaljnjo gibanje so preprečili vojmi dogodki. — Z ustanovitvijo naše narodne države se je začela zopet živahnejša propaganda. Borci so bili predvsem posvetni duhovniki in nekateri redovniki, med katerimi se je odlikoval zlasti bivši kapucin in sedanji predsednik višjega duhovnega sodišča v Zagrebu dr. Dragutin Tomac. Začetkom 1919 so se sestali pristaši pokreta pod vodstvom župnikov R. Koritnika in S. Mencingerja v Zagrebu, kjer so sklenili resolucijo, da se morajo socialne krivice nižjim duhovnikom takoj popraviti. Ustanovili so tudi lastno, od škofa neodvisno glasilo »Reforme« (urednik dr. Juraj Genkič). Izšle pa so samo tri številke, ker je nadškof Ante Bauer strogo zabranil duhovnikom vsako sodelovanje. Naslednjega leta se je vršil sestanek 9 »reformašev« v Koprivnici, kjer so ustanovili mesto »Reforme« list »Prepoved« (urednik Stjepan Zagorac); sredstva je dalo društvo »Reformator« v Sušaku (ust. 1919). Večjih uspehov list ni imel, ker je takrat še prevladovalo mnenje, da se bo dal spor z rimsko cerkvijo mirno urediti. Mnogo pomembnejše je bilo delovanje >Udruženja hrvatskih svjetovnjakov« v
Koprivnici (predsednik gimn. ravnatelj Stemberger), ki je zahtevalo: 1. samostojnost in neodvisnost katoliške cerkve; 2. novo upravo, ki naj bi volila škofa in župnike ter nadzorovala cerkveno premoženje; 3. rabo hrvatskega jezika pri maši in drugih svetih obredih ter 4. ureditev pravega krščanskega življenja pri duhovnikih. Prva hrvatska maša se je vršila tu
15.	Vili. 1920. Tako je postala Koprivnica zibelka starokatoliške cerkve v Jugoslaviji. Od tod je prešlo gibanje — kljub odporu rimske cerkve — zopet v Zagreb.
19.	I. 1921 je bil pri »Kamenitih vratih« sestanek voditeljev reformnega pokreta, kjer so določili pravila in izvolili odbor. Sklenili so tudi zopet izdajati »Preporod«. Par dni pozneje so izvolili odbor za ustanovitev starokatoliške župnije (ust. 1922; prvj župnik Ivan Cerovski). Prva hrvatska služba božja je bila tu 8. XII. 1921. Iz Zagreba so ustanavljali pristaši via faeti hrvatske kato.iške župnije v raznih krajih na deželi. To gibanje pa ni rodilo pravih sadov predvsem radi osebnih sporov med voditelji (dr. Vidušič, prof. Haberštok, Donkovič i. dr.). — Medtem je začela rimska cerkev s pomočjo državnih oblasti odločen boj z »reformaši«. 12. X. 1923 je odredilo ministrstvo vere, »da se mora najstrožje preprečiti in kaznovati vsako delo hrvatske katoliške cerkve«. Slično naredbo je izdal tudi kr. namestnik v Zagrebu. Zato je nastala med pristaši pokreta velika zmeda, tako so hoteli mnogi prestopiti v evangeljsko cerkev. Situacijo jo rešil bivši kanonik v Splitu Marko Ka-
logjera, ki je prišel v tem času v Magreb. Novembra 1923 je odšel na Dunaj, kjer je izposloval s posredovanjem škofijskega upravnika Ad. Schindelarja od sinodalnega odbora izjavo, »da pripada hrvatska katoliška cerkev starokatoliški cerkvi, ki je bila državno priznana z min. odredbo od 18. X. 1877...« Na podlagi te izjave in v soglasju s čl. 12 Vidovdanske ustave je izdalo ministrstvo vere dne 18. XII. 1923 rešitev, da se prizna starokatoliška cerkev na vsem območju naše države. Prva sinoda je 21. I. 1924 izvolila soglasno za škofa Marka Kalogjera, katerega je en mesec nato posvetil utreški nadškof F. van Kenninck. Pa tudi pozneje je imela starokatoliška cerkev v Jugoslaviji še mnogo težkih bojev z nasprotniki in deloma tudi z državnimi oblastmi, kar dokazujejo zlasti dogodki v Stenjevcu in v Šaptinovcih. Vrli tega so nastali razni spori v cerkvi sami, ki so v dobro cerkve likvidirani. Opisati vse te razmere bi bilo preobširno.
Danes šteje starokatoliška cerkev v naši državi ok. 50 cerkvenih občin s 50 duhovniki in ok. 50.000 verniki. Največ jih je v hrvatskih pokrajinah. Cerkev je razdeljena na tri upravna središča.
1. v Za gr e 1) u, kjer imajo sedež Škof, sinodalni odbor in duhovna sodišča. Tu izhaja tudi mesečno glasilo »Starokato-Iik«;
2. v Beogradu, kjer imata sedež škofijski vikar in duhovno sodišče za mesto Beograd ter Dunavsko. Vard >.rsko in Moravsko banovino. (Sledi konec.)
Sfteetoa
BBBBBaHBBBHDBBi
SK Železničar : SK Kranj
Jutri v nedeljo 10. aprila gostuje drugič v Mariboru simpatična enajstorica SK
'Kranja, ki bo tokrat preizkusila svoje moči proti SK Železničarju. Kranjčani so že ob prvem nastopu v Mariboru dokazali, da spadajo med najboljša moštva na področju LNP, in se z zanimanjem pričakuje izid jutrišnjega srečanja. Tekma bo ob vsakem vremenu na stadionu SK Železničarja ob Tržaški cesti in se prične ob 15.15.
Velesile na moriu
Jekleni Neptunov trozob
Samo do jutri do 12. ure sprejema naše uredništvo kupone za prvenstveno tekmovanje, nakar se cenj. naročniki, čita-telji in prijatelji našega lista ponovno opozarjajo. Kupone v zalepljeni kuverti vrzite v nabiralnik našega lista v veži hiše Grajski trg 7. Do 12. ure!
kMJte
Na svinjski sejem v Mariboru dne 8.
aprila je bilo pripeljanih 226 rilcev, prodanih pa je bilo 130. Osne so bile naslednje: Mladi prašiči 5 do 6 tednov stari 70 do 90 din, 7 do 9 tednov 90 do 130, 3 do 4 mesece 135 do 190, 5 do 7 mesecev 240 do 380, 8 do 10 mesecev 410 do 490, leto dni stari 710 do 810. Kilogram žive teže 6.50 do 7.75, mrtve teže 8.50 do 11.25 din.
fe dmuslte daljne
Stroga kontrola na meji. Novi nemški iinancarji na meji vsakega potnika strogo preiščejo, zlasti avtomobiliste. Tudi so nemške oblasti uvedle zelo stroge odredbe glede prenosa denarja v Jugoslavijo in mora vsak avstrijski državljan dokazati, kam je dal denar. Pravijo, da ne bodo upokojenci, ki živijo v Jugoslaviji in prejemajo pokojnino iz . Avstrije, smeli več prenašati denarja v Jugoslavijo. Naseliti se bodo morali onstran meje.
Rejci malih živali v Vuhredu so imeli fe dni svoj občni zbor, ki ga je otvoril in vodil zaslužni predsednik g. Janko Cizej. Pri volitvah je bil izvljen dosedanji odbor z g. Cizejem na čelu.
Trideset let ni bilo tako živahno v ad-miralstvih velesil kakor je danes. Ogromne množine papirja uporabijo za načrte, mrzlično naglico delajo noč in dan, strokovnjaki preizkušujejo in računajo, zdelujejo načrte za nove vojne ladje, ladje, ki morejo prekositi vse, kar je doslej doseženega na polju ladjedelstva. Špijo-naža beleži maksimum konjunkture. Ni-edar ni bilo tako važno, kakor sedaj, vedeti za načrte sovražnikov. Dispozicijski ondi admiralstev govore o nenapisani uktuaciji, vsako važnejšo informacijo je treba plačati s težkim zlatom. Za zelo važne informacije plačajo milijone. Kdor prinese tisto najvažnejšo informacijo o tonaži iin kalibru topov nasprotne vojne adje, je za cel niz svojih potomcev preskrbljen!
Vsak načrt vojne ladje izdelajo v nešteto varijantah. Tomaža 40.000, 50.000,
55.000	... 60.000 ton... Topovi 380, 390, 395, 399, 400 ... 402 mm... Granate 500, 750, 1000, 1250 ... 1500 kg.
Admiralstva mrzlično čakajo v zasedi. <do bo prvi začel in kdo bo koga prekašal v tonaži, v kalibru in teži granat? Ni samo važno, za kako tonažo se odloči admiralstvo, ampak je še važnejše kdaj bo novi zračni orjak stopil v akcijo. Nasprotnik lahko računa na tri leta od začetka gradnje, treba ga je pa prehiteti in zgraditi svojo vojno ladjo v dveh ali ma-nje letih. Tu ima besedo tehnika, vojni potencijal neke države, zavest, da se ne sme računati s sto milijoni več ali manj. Milijoni se tu pretvorijo v dinarje, milijar-
Kmečko nadaljevalna šola v Maren bergu je v nedeljo zaključila pouk. Ob tej priliki so se zbrali gojenci v šoli, nakar sta voditelj šole upr. Božidar Tomažič in učitelj Vilko Kolar spregovorila tople bodrilne besede.
Nerazumljivo.
A: Veš, vso noč sem prekrokal in sem prišel domov šele ob šestih.
B: Kaj ti je pa rekla žena?
A: Saj je nimam.
B: Hudiča, čemu pa potem sploh hodiš pozno domov.
Kontler in učit. Vrane: »Inteligenčna raz-iskavanja studenške mladine«. Sodni svet. dr. Travner: »Suženjstvonekdaj in danes«. Kaplan Jože Lampret: »Proleta-rizacija naše vasi«. Urednik dr. Vatovec »Svet v škripcih«.
k Potem, ko je g. Rupert Lintnfer po dal svoje poročilo v imenu nadzorstva, so bile volitve, pri katerih so bili izvoljeni: Predsednik: Kaloh Alojzij, podpreds Vrane Ernest, tajnik: Oblak Gustav, blagajnik: Pušnik Franc, odborniki: Kontler Julij, Brenčič Leopold, Kac Franc, Ran taša Vida, Spitaler Franc, Goloveršnik Miha. Revizorja: Lintner Rupert, Pre Alojzij. Gosp.-inv.: Podežnik Ivan.
V	okviru slučajnosti so se izrekle šte vilne tekoče misli ter so se koristne dl skusije udeležili SS-	Hočevar,
Vrane, A. K a 1 o h. G. Oblak, Kontler, dr. BreZ ovnik, dr. V a to v e c, R. Lintner, ter F. Kac. Iz vajanja vseh govornikov so izzvenela v toplo ljubezen do Ljudske univerze, prekoristne ustanove, ter v upanje, dani studenška Ljudska, univerza še prodor neje zajela znatiželjnost ter željo po i/. obrazbi. ki je tudi v Studencih, kakor vsakem delavskem okolju sploh, tako ve lika, plemenita ter iskrena.
Nova hrbtenica angleškega imperijskega vojnega brodovja — Angleško-ameriške klešče proti Japoncem — Vojne ladje v vrednosti pet milijard dinarjev — Topovi kalibra 40,2 cm mečejo granate po 1500 kg 40 km daleč
ksimalno kratkem času, to lahko danes plačata samo Anglija in Združene države. Lahko plačata brez kakih težav. Za vse druge države, ki smo jih omenili, velja to le do neke gotove mere. Tehniki teh držav so lahko genijalnejši, spretnejši, da-lekovidnejši od inženjerjev Anglije in Združenih držav, vendar pa admiralstva teh držav niso sposobna za tekmo v denarju.
Angleži bodo gradili tri nove vojne la-dje. To je gotovo. Te tri ladje bodo imele isto tonažo, isti kaliber topov, enake granate. To so tri »sister-shipi«, nova hrbtenica vsega angleškega imperijskega brodovja.
To bo jekleni Neptunov trozob, najmočnejše vojne ladje, kar jih pomni svet.
Ti trije jekleni orjaki lahko nekega dne pokažejo, kar zmorejo; lahko se pa tudi zgodi, da to ne bo potrebno. Lahko se zgodi, da se bo ta cela nova hrbtenica Anglije zlomila radi kakega novega izuma. To že prehaja v sfero prerokovanj, s čimer pa tehnika nikdar ne računa.
Ako bo potrebno, bo predpisalo admiralstvo Anglije vsem tem vojnim ladjam maksimalno tonažo. Ako se Japonci odločijo za 46.000 ton (kakor trde), bodo Angleži zgradili s 50.000 tonami. Ako se Japo-nci odločijo za 50.000 ton, bodo Angleži gradili s 60.000 tonami. Ako postavijo Japonci na svoje ladje po 8 topov kalibra 390, bodo Angleži postavili 10 kalibra 402, in če bo potrebno tudi vseli 16 kalibra 402 mm. Ako bodo Japonci
Od vojnih ladij pod 15.000 ton, ki so jih zadeli torpedi ali pa so naleteli na mino, ni niti ena prenesla eksplozije. Vse te ladje so bile obsojene na propast. Od vojnih ladij med 15 in 20.000 tonami se jih je rešilo po eksploziji torpeda ali mine 25%. Od vojnih ladij med 20 in 25.000 ton se jih je rešilo pogina 34%.
Od vojnih ladij nad 25.000 ton se jih je rešilo vseh 100%, to je argument v korist velikih linijskih ladij, argument na katerega se trdovratno upirajo angleški admirali.
Čim večja je tonaža vojne ladje, tem večji je tudi njen oklop. Ko so se pojavila letala, so ojačili tudi oklop na krovu in Ako je eksploziv v torpedu močnejši, se nevarnost zopet zmanjšali na minimum, ojači tudi oklop pod vodo. Poleg tega se pa lahko na take orjake montira neomejeno število protiletalskih topov. Tu prav za prav nimajo prostora topiči z 2, 2%, 3 centimetri, temveč so tu že topovi s 102 centimetri za borbo proti letalom, tu
Zrebanle 13. in 14. f. m.
Srečke
drž. razredne loterige
kupite pri
Bančno kom.- savodss* Aleksandrova 40
IZ malim denarjem lahko osrečite sebe in vse svoje ožje, za celo življenje. Tajnost zajamčena	______________________
de v stotake. Denar nima več vrednosti, temveč samo gotovi izdelki.
Ni več dvoma, da se svet -nahaja pred nevidno in nepredvideno tekmo v pomorskem oboroževanju, s katero komaj drži corak tekma v zračnem oboroževanju. V admiralstvih Anglije, Združenih držav, Japonske, Francije, Italije, Nemčije in Sovjetske Rusije delajo s polno paro. Ničesar še ni definitivno ugotovljenega, niti kar se tiče tonaže, niti kalibra topov, 'niti teže granat. Nobena pogodba z ladjedelnicami še ni definitivno zaključena. Vse za visi od tistega, ki bo prvi stvoril končno odločitev. Pričakovanje je mrzlično, špijoni prejemajo bajne vsote.
Rok je zelo kratek. Računajo, da bo okoli l. 1940 situacija taka, da bodo morale nove vojne ladje stopiti v akcijo. Vsega dve leti! A še vedno ni še ničesar definitivno zaključenega! Tehnika je pripravljena, da event. zmanjša rok popolne zgradnje jeklenega orjaka na dve leti, na leto in pol. zahteva pa ogromne vsote. Za stroške ne vprašujejo, admiralstva plačajo vsako ceno. Treba je samo definitivno vedeti, za kaj se je odločil pro-tivnik. To je najtežje — vse ostalo je lahko in hitro izvedeno.
Admiralstva čuvajo svoje tajine, kolikor je mOgoče. Zlato pa vse odpira. Zelo redke so skrivnosti, ki jih ne morejo kupiti z milijoni. Ako pa gre pri tem za dobro zlato, za zelo dobro valuto, prestanejo skrivnosti biti skrivnosti.
Vprašanje je samo, kdo lahko več plača.
Pri Angliji in Ameriki denar gotovo ne igra nobene vloge. Ako se na eni strani predvidevajo stroški v oborožitvi z eno milijardo funtov, ali z druge strani eno milijardo dolarjev, potem milijon funtov ali dolarjev za potrebne informacije ne igra nikake vloge Za milijon funtov — kaj lahko vse kupiš za tako vsoto! Samo eno fe danes izven vsakega dvo-
Velikonočna
številka
nudi vsako leto našim pridobitnim ter poslovnim krogom dragoceno insercijsko konjunkturo,
izkoristite ugodno priliko!
,,VEČERNIKOVA“
velikonočna številka v povečanem obsegu in nakladi ostane radi praznikov tri dni aktualna ter bo do slednje podrobnosti zanimala vse kroge naših čitateljev. Oglase za to številko sprejema UfSrava
„Veiernikatl Grajski trg 7/1
do petka 15. aprila do 18. ure. V izjemnih slučajih še v SOtSOBO
16.	aprila sš& 9. ure dop.
rabili za svoje topove granate s 1000 kg, jih bodo Angleži s 1100, 1200 in 1500 kg. Ako bodo japonski topovi stneljali 20 km daleč, bodo angleški 30 in 40, kolikor bo potrebno, vendar morajo biti angleška tonaža, kaliber in granate superiorni, tako da ne bo pomislekov in dvomov. Ako bodo Japonci dalLbrzino 30 milj na uro, bodo Angleži dali 35, ako bo stala japonska vojna ladja milijardo, bo angleška dve in ako bo potrebno tudi celih pet, pa čeprav tudi 10 milijard! Anglija in Združene države so danes v stanju, da na vsak japonski 1 odgovore z 2, 3,
5, 10 in 15.
Ako zgrade Japonci eno vojno ladjo, jih zgrade Angleži tri, ako Japonci tri, jih Angleži 6, 9, 12...
Zamislite si sedaj takega jeklenega orjaka nekega dne v akciji! Iz grl njegovih topov lahko v eni sekundi vrže na sovražnika strašno eksplozijo, 24 ton najstrašnejšega eksploziva! In vse to na daljavo 40 km, na 20 morskih mili. Ako pa vržejo 24 ton eksploziva naenkrat, morajo nekaj zadeti. Ako pa to ni dosti, slede druga, tretja, četrta salva, v času nekaj minut dobi sovražnik nekaj sto ton eksploziva od nevidnega protivnika! Stroški za tak jekelni orjak so pro.
jektirani na okrog 5 milijard.
Po vojni se je Anglija edina trdovratno držala trditve, da velike ladje še niso preživele svojega časa. Kljub protivljenju angleškega javnega mišljenja, ki je bilo konstatirano na podlagi rezultatov nemške podmorniške vojne, je angleško admiralstvo še vedno gradilo jeklene orjake, ki so danes že zastareli, a še vedno nad-kriljujejo nove vojne ladje z manjšo tonažo. Angleški admirali se sklicujejo na statistike iz svetovne vojne in se ne motijo. Danes smatrajo vse velesile, da brez vojnih ladij ni bodoče vojne. Te statistike. na katere se sklicujejo angleški admirali in s pomočjo katerih so obdržali
so cele baterije takih topov, tu se lahko odpre tak zaporni ogeni na nebu, da lahko samo najdrznejši letalec prebije to strašno zaveso smrti, da potem postane plen težkih strojnic, ki čakajo skrite v zasedi na ugoden trenutek. Za obrambo proti podmornicam služijo bojini čolni, hitre motorne torpedov-ke, veliki rušilci. Ako ni niti to zadosti, sledijo nosilci letal, ki spuste nekoliko desetin letal, s katerimi so vedno odkrili vsako podmornico pod površino. Okrog orjaka se ustvari morje plamena neštetih eksplozij podmorskih irs letalskih min ter bomb, to je ognjeni zaščitni pas, ki ga ni mogoče prebiti.
60.000	tonaže, topovi s 402 mm, 16 takih topov, granate s 1500 kg, hitrost 35 milj na uro, dolžina 280 -m, širina 40 m, obramba od napada iz zraka, s površine in globine morja, cena 5 milijard, — to je tip jeklenega Neptunovega trozoba v oblasti angleškega admiralstva. Tak orjaški »zob« lahko brani celo brodovje pred sovražnim napadam, tri take ladje lahko preženejo cela protfvniška brodovja.
SOF&A-kartoteke
Predstavljajo višek preglednosti: Prihranile Vam tiodo mnogo časa, napora in denarja.
Pičite po prospekte.
Zastopniki se sprejmejo.
nia. To, kar lahko tehnika zgradi v ma- vojne ladje, govore zelo jasno:
„SO F i-Ž A“-iv‘iARIBOR
Gre orčičeva 24	Tel.	2510
UtšiŠMski i$i Jiksi&ski urnim
Letalski miting in letalska razstava v Mariboru
Hangar bo zgrajen do konca junija
kedoUSce
M ■ V <rWV*VW
i. Cankar: Lepa Vida
(Ob snočnji uprizoritvi v gledališču.)
Sinoči so nastopili na odru našega mariborskega gledališča dijaki tukajšnje državne klasične gimnazije pod okriljem PJS z uprizoritvijo Cankarjeve »Lepe Vide«. S tem so hoteli naši dijaki počastiti spomin Ivana Cankarja ob 20 letnici njegove smrti. Ko je v javnost prodrla vest, da so si izbrali naši dijaki ravno to Cankarjevo odrsko umetnino, je morebiti mar sikdo skimaval z glavo in se je nemara marsikoga lotevala skepsa. Nastopajoči dijaki in dijakinje pa so nas sinoči prepeljali v te čudovite lepote kraljestva »Lepe Vide«, v to simbolično deželo sanj, hrepenenja, umetnosti, bolestnega hiranja s toliko prepričevalnostjo, skladno ubranostjo, izgrajenostjo, zrelostjo, da so bili vsi številno navzoči, ki so zasedli gledališče skoro do zadnjega sedeža, zelo prijetno presenečeni. Tudi topot se je potrdila in podkrepila tista na prvi hip neum-Ijiva in vendar venomer izpričujoča se resnica, da Cankarjevo »Lepo Vido«, kjer zvenijo besede kakor psalmi v vsej lepoti in pristnosti našega jezika, kjer je toliko neusahljivega ko p m eni a po večni lepoti, najbolje podajajo ravno študentje, bolje od najzrelejših igralcev in igralk, ker je pač samo študentu dano, da pričara pred oči gledalcev ves notranji blesk sanjave zamaknjenosti, brezupnega kopnnenja, lirične navdahnjenosti. Tako je treba sodelujočim dijakom in dijakinjam izreči najlepše priznanje. Zlasti prvo dejanje je bilo izredno močno ter na višini zrele, sprejemljive ter ustrezajoče odrske umetnosti. Če je ta višina zdrknila v drugem dejanju za nekoliko stopenj niže, potem gotovo ni iskati vzroka pri igralcih ter igralkah, ampak nedvomno v bistvu nekoliko preveč razvlečenega teksta, ki bi ga trebalo nekoliko črtati.
Režiser Milan Ko šič je izkazal pri organizaciji uprizoritve odlične spretnosti ter je imel okoli sebe prave talente, iz katerih je izvabil vse, kolikor je mogel in hotel. Najmočnejši povdarek pri tem priznanju in uspešnem odrskem nastopu pa gre izredno fini izgovorjavi, ki je ob izredno simpatičnih, toplih glasovnih organih nastopajočih opajala vse okolje. Da so se nastopajoči tako zelo potrudili glede izgovorjave ter naglasa, jim gre še prav posebna hvala.
V	neizrečeno nežnost in žametno ljubkost je bilo odeta »Lepa Vida« Beate Linz ne rje ve. Vsa vase poglobljena n potopljena je bila mati Štefke Štib-
1	e r j e v e, katera vloga pa spričo pičle odmerjenosti žal ne dopušča širšega igralskega zamaha. Prepričevalnost in doživ-Ijena resnoba sta sevali iz bolanega študenta Polanca v prikazu Hin. Leskov-š k a. Jože C a k s je kot Mrva razodel nesporen odrski talent, ki kaže vse potrebne odrske vrline in odlike od postave in glasovnega organa pa do dramatičnih elementov podajanja. Ves doživljen ter iz ' otranje sile zajet je bil Dioniz Maksa Planinca, umerjen in plastičen Damjan Lada Kovačiča, v bolestni sanjavosti in neutolažencm koprnenju hirajoč Dolinar Milana V e n i š n i k a, življenjsko sočna in razživi jena Milena Sonje Jančarjeve. Uspešno so sodelovali v manj ših vlogah tudi zdravnik Dušana Humar j a, služabnica Mihajle Bitežnikove ter študenta Bogdana Po gačinika in F. Jančarja.
S snočnjim nastopom so naši študentje in študentke lahko zadovoljni, saj so že na prvi mah razgnali skepso, s katero so mnogi stopali sinoči v naš Talijin hram.
—	V.
H^šodtsO' išhfl
Sobota, 9. aprila, ob 20. uri: »Dva tucata rdečih rož«. Red D.
Neddia, 10. aprila, ob IS. uri: »Dva tucata rdečili rož«. Ob 20. uri: »Pri treh mladenkah«. Gostovanje Mirka Jelačina. Zadnjič. Znižane cene.
Cvetna nedelja v Mariborsk, gledališču. Popoldne tudi okoličanom na ljubo ponovitev duhovite in zabavne rimske komedije »Dva tucata rdečih rož«. — Zvečer gostovanje Mirka Jelačina v njemu osebno najbolj prilegajoči se vlogi Schuberta »Pri treh mladenkah«. Znižane cene. In nepreklicno zadnjič.
Letos poteka 10 letnica vzornega društvenega delovanja mariborskih »Naših kril«, ki bodo proslavile ta svoj jubilej z letalskim mitingom sredi avgusta, na katerem nastopijo tudi številni vojaški letalci. Istočasno pa bo tudi velika letalska razstava, kjer bo naša javnost lahko videla razne vrste letal in modelov. V svrho čim uspešnejše proslave tega jubileja se je izvolil poseben pripravljalni odbor, ki ima nalogo da uredi vse potrebno za čim lepši potek teh jubilejnih letalskih proslav dne 7., oziroma v slučaju slabega vremena 15. avgusta. V tem pripravljalnem odboru so podpredsednik g. Popov, garnizonar podpolkovnik M a s 1 a č
tajnik Pivka, trgovec F e 1 d i n in cand. med. Košak. Na isti seji se je tudi konstituiral odbor tukajšnjega Aerokluba, ki ga tvorijo: ravnatelj K rejci predsednik, upravnik P a p o v ter inž. Šlajmer podpredsednika, Pivka in H r i b e r-n i k tajnika, Ostapovič blagajnik, inž. Vidic in inž. Vu kadi novic pa sta bila na novo kooptirana v odbor. — Ravnatelj Krejči je izčrpno poročal o gradnji hangarja na tezenskem letališču, ki bo dograjen do konca junija. Z izgraditvijo hangarja je postavljena osnova za nadaljnje uspešno delovanje mariborskih »Naših kril« v drugi dekadi svojega obstoja in razvoja.
assfon
Khio Union, Najboljše filmsko delo »Dobra zemlja« v nemškem jeziku. Luiss Reiner in Paul Muni. mm '»HiJmtiKiiii^nTT^-HriiiiiTniviriTi.-iTf r -r-	■	hcžb
Olepševalno in iujsko-prometno društvo za mesto Maribor in okolico Maribor ima svojo redno letno glavno skupščino v torek dne 12. aprila 1938 ob 19.30 uri v restavracijskih prostorih hotela Orel z nastopnim dnevnim redom:	1.	Poročilo
društvenega odbora. 2. Po~očilo p: :gled-nikov računov in sklepanje o absotutoriju. 3. Izprememba pravil v smislu vzorca, ki ga je izdela! tujsko-prometni odsek rrii nistrstva trgovine in industrije v Beogradu. 4. Volitev društvenega odbora in računskih preglednikov. 5. Slučajnosti.
Osebna vest. Stavbenik Anton Cač, uslužben pri tvrdki Rudolf Kiffmann, je napravil izpit za tesarskega mojstra z dobrim uspehom.
Slovensko matico bi moral v njenem kulturnem delovanju podpirati vsak naš inteligent. Matica izda vsako leto 3 do 4 obsežne knjige (900 do 1000 strani) za članarino od samih Din 50.—. V nobeni narodni hiši, v nobeni knjižnici ne bi smole manjkati matične knjige. Matica žrtvuje vsako leto težke tisočake za razširjanje dobre knjige, saj oddaja svoje knjige članom naročnikom pod lastno ceno in porabi za kritje stroškov vse druge dohodke svojega premoženja. Kdor želi postati član matice in prejeti že letos tri izvirne lepe knjige (dva romana in eno znanstveno), naj se prijavi z dopisnico na poverjeništvo S. M. Gregorčičeva ul. 26.
Moderni dežni plašči iz svile »Ballon« iin trenchoati za gospode in dame v največji izbiri pri konfekciji H. J. Turad, Maribor, Aleksandrova c. 7.
Trgovine na veliko soboto. Opozarjamo, da smejo biti gl. čl. 30 uredbe kr. ban ske uprave v Ljubljani z dne 1. maja leta 1937 na veliko soboto vse trgovine s špecerijskim, kolonijalnim blagom ter z delikatesami in sploh trgovine z živili odprte samo do 7. ure zvečer. VSe druge trgovine pa, ki se ne bavijo s prodaijo živil, m°rajo biti zaprte brezpogojno že ob 5. uri popoldne, ker sledi sicer občutna kazen. P. t. občinstvo se naproša, da si pravočasno nabavi svoje potrebščine, da izostanejo eventualne neprilike. Združenje trgovcev za mesto Maribor.
Obratnim zaupnikom vseh mariborskih tovarn. Protiubrekulozna liga v Mariboru vabi vse gg. obratne zaupnike mariborskih tovarn na sestanek, ki bo v pon-deljek 11. aprila ob 19. uri v veliki dvorani Delavske zbornice (Sodna ulica 9, 2. nadstropje). Na dnevnem redu bo razgovor o sodelovanju vsega mariborskega delavstva ob priliki letošnjega protituber-kuloznega tedna (v času od 1. do 8. maja). Ker je nujna potreba, da se navežejo med našim delavstvom in Protituberku-lozno ligo tesnejši stiki, je priporočati, da se gg. obratni zaupniki polnoštevilno udeleže pondeljkovega sestanka.
Apel na delodajalce. Protituberkulozna liga v Mariboru je povabila obratne zaupnike vseh mariborskih tovarn na sestanek, ki bo v pondeljek, 11. t.m. ob 19. uri v svrho razgovora o letošnjem protitu-berkuloznem tednu. Delodajalci (tovarnarji) se naprošajo, da dajo obratnim zaupnikom pritožno stoter jih opozore, da se polnoštevilno udeleže napovedanega sestanka.
V	cvetu mladosti... Na Betnavski cesti 18 je preminila po kratki in težki bolezni v cvetu mladosti, stara 28 let, Berta Steinbiicherjeva. Že od rane mladosti se je udejstvovala v raznih nacionalnih društvih, bila je vneta članica glasbenega društva »Drava«, pevskega društva »Jadran« ter turističnega društva »Triglav«. Vsi, ki so jo poznali, bodo ohranili blagi, plemeniti pokojnici trajen spomin, žalujočim svojcem naše iskreno sožalje!
OdgovOr na javno vprašanje. Protituberkulozna liga v Mariboru je bila nedavno javno pozvana, da^ se izjavi, kako namerava proslaviti letošnji protituber-kulozni teden. Na to vprašanje sporoča liga, da je bil v ta namen določen poseben odbor, ki bo proučil to vprašanje. — Ker se pa liga z ozirom na značaj delovanja, ki ga vrši v naši javnosti, ne more spuščati v prireditve z veselicami, je naloga prireditvenega odbora razmeroma težka. Vendar pa bi bilo želeti, da se pro-Itituberkulozni teden izraža s čim vidnej-
Na prvi seji mestnega odbora J. S. se
je uprava konstituirala sledeče: Predsednik ravn. Ivančič Edo, podpreds. g. prof. Sila Stanko, tajnik g. prof. Bizjak Lojze, tajnikov namestni g. Rojc Ljubo, blagajnik g. Rode Silvo, knjižničar prof. Bunc Stanko, gospodar Marino Kralj, odborniki dr. Turato Tomo, dr. Tomšič Franc, polkovnik Kdler, kap. I. ki. Čanjevac, ravn. Jare Anton, podravn. Narodne banke Rybar Miloš, bamč. urad. Djerdja Niko, upravnik pošte Klemenčič ter Jereb Julij. Nadzorni odbor ravn. Dolenec Matej, ravn. Ajdišek Josip, Roseg Ernest. Namestnika Kravos Ivan in Jančič Karel.
Češki tečaj, ki ga je pod okriljem Pedagoške centrale v Mariboru vodil gosp. prof. Jan Šedivy, je bil 6. IV. uspešno za-djučen. Trajal je od 1. novembra 1937. Obiskovalo ga je 20 učiteljev (-jic) in učit. abiturijentov (-tk), za katere je nosilo stroške na posredovanje preds. g. Cirila Hočevarja mariborsko učiteljsko društvo. S prirejanjem čeških tečajev, od katerih je bil tokratni že tretji, odpira Pedagoška centrala svojim članom vrata tudi v bogato češkoslovaško pedagoško literaturo in s tem k tesnejšemu šolsko pro svetnemu sodelovanju slovanskih narodov.
Pohištvo
spalnice, jedilnice in kuhinjske opreme
dobavlja zajamčeno in najceneje
„Obnova“ F. Novak, Jurčičeva 6
Iz zadružnega gibanja. Zadrugarji Na-bavljalne zadruge državnih uslužbencev v Mariboru se bodo prav gotovo polnoštevilno zbrali v ponedeljek 11. t. m. pri Gambrinu, kjer so zbero zadrugarji prve volilne edinice drugega im četrtega okra-,a, da razpravljajo o zadevah volitev delegatov.
Dar. Mesto venca na grob pok. R. Mat-za je daroval tu-k. gasilski četi g. Gustav Bernard din 100, za kar se mu četa toplo zahvaljuje!
Davčne zadeve. Davčna uprava za mesto Maribor razglaša: Dne 1. aprila 1938 zapade II. četrtletni obrok zgradarine, pridobnine, rentnine, družbenega davka, davka na neoženjene osebe, davka na poslovni promet in luksuz ter vojnice. Prizadeti davčni zavezanci se opozarjajo, da te obroke v lastnem interesu poravnajo pravočasno in sicer do 15. maja 1938. Uslužbenski davek z izrednim doprinosom in banovinsko davščino za bed-nostni sklad morajo pobrati, odnosno odvesti davčni upravi s seznamkom vsi delodajalci, ki zaposlujejo preko 20 uslužbencev, kakor tudi vse državne in samoupravne institucije in načeloma družbenemu davku zavezane osebe ne glede na število zaposlencev najkasneje 15. dan po preteku vsakega meseca. Davčni zavezanci splošnega davka na poslovni promet, ki plačajo davek po knjigi opravljenega prometa, morajo predložiti prijave in plačati ustrezni davek za I. četrtletje 1938 najkasneje do 30. aprila 1938.
Današnji trg je glede dovoza krompirja nekoliko nazadoval. Pripeljanih je bilo 37
bilo dovolj, cena je ostala ista. Perutninarski trg: 296 kokoši. Prodajna cena 18 do 25 Din komad. Poleg tega 508 piščancev, 3 goske i n 20 puranov, 8 rac, 26 domačih kuncev, 17 kozličev, 2 jagnjeti. Na špeharskem trgu je bilo 18 Špeharjev in
2	mesarja iz okolice. Cene so bile: Riba kg 15 do 16, zajec 13 do 14, svinjsko meso izluščeno 13 do 14 svinjsko meso s kostmi 12 do 13 kg. Salo kg 13 do 14 in slanina 12 do 13 Din popustila toraj 1 Din. Krma 8 voz sladkega sena, 100 kg 48 do 50 Din. Kislo seno 100 kg 40 Din, zraven tega dva voza otave 100 kg 50 im pšenična slama 2 voza 100 kg 35.
pokroviteljstvo nad Jadralno letalsko šolo tukajšnjih »Naših kril« je prevzel mestni poveljnik general č. Stinojlovič. S tem so požrtvovalni jadralni letalci v Mariboru deležni lepega priznanja.
Bela kuga. Mali kazenski senat mariborskega okrožnega sodišča je v tajni razpravi obsodil 39 letnega zdravnika dr. Zdenka M. na 4 mesece strogega zapora, pogojno za 2 let ter na 1500 dinarjev povprečnine, ker je lani odpravil neki 16 in pol letni ženski telesni plod.
Beg iz hiralnice. Iz banovinske hiralnice v Ptuju je pobegnil 65 letni nekoliko slaboumni Matija Kosi iz Studenice v pri Mariboru. Za njim se vršijo poizvedbe.
Na velikonočno nedeljo vsa družina, v novi obleki od konfekcije H. J. Turad, Maribor, Aleksandrova cesta 7.
Jutri v nedeljo! velika tombola Glasb, društva poštn. tel. uslužbencev, Maribor, na Trgu svobode. Začetek ob 14. uri. — Pred tombolo obhod godbe po mestnih ul. do Trga svobode. Vsi na tombolo, dobitki so krasni!
Pozor! Vina čez ulico za Veliko noč Din 8.— in 10.—. Gostilna pri »Lipi« Gregorčičeva 19.
Jadran! Umrla je maša članica in bivša pevka gdč. Berta Steinbiicherjeva. Društveni pevci ji bodo zapeli poslednjo pesem y slovo. Zbirališče pevcev ob pol 14. uri na Kralja Petra trgu.
Napovedanega Kocbekovega predavanja nocoj ne bo, ker ni bilo izdano zadevno dovoljenje.
Pozor!!!
Žrebanie pred durmU
Prihodnji teden (13. t. m.) se prične novo kolo državne razredne loterije.
Kdor še nima srečke, se nai^ obrne nemudoma in zaupljivo do naše hiše sreče in pooblaščene glavne kolekture
Beziak- Maribor
Gosposka ulica 25	telefon	20-97
Cela srečka stane Din 700'—, polovica Din 100-- in četrtinka Din 50--
Športne obleke z dolgimi in kratkimi hlačami od Din 450.— naprej v vseh velikostih priporoča konfekcija H. J. 1 urad, Maribor, Aleksandrova c. 7.
Sokol matica opozarja ponovno na važen sestanek, ki bo nocoj dne 9. aprila ob
20.	uri v mali dvorani Narodnega doma
11.	nadst. Istočasno opozarja brate Sokole inSokolice, ki pojdejo na zlet v Prago, na tečaj češkega jezika, ki se vrši vsako sredo in soboto ob 20. uri v Narodnem v društveni pisarni.
vozov ter 114 vreč. Prodajali so merico po Din 6.—, kg pa 1.— do 1.50. — Opazili smo, da je na na trgu mnogo več zelem-lave kakor običajno. Mlečnih izdelkov jej do mu
šim poudarkom. Radi tega bo liga hva-, ležno sprejela vse tozadevne predloge in | nasvete. Protitub. liga v Mariboru toplo ; pozdravlja razveseljivo imeijativo, ki je prišla iz vrst Mariborčanov, ki podpirajo že leta in leta naš azilski sklad. Ko bomo 1 prejeli predloge in ko bodo končana pri- : pravljalna dela prireditvenega odbora, bo j objavljen program bližajočega se protitub. tedna. — Protituberkulozna liga v Mariboru.
Sokolskemu Pobrežju Sokolski dom!
Za inkasacijo prispevkov izdanih obveznic na članstvo je bil pooblaščen brat Z e ga Alojz iz Pobrežja. Prosimo članstvo in ostale darovalce, da gredo našemu inkasantu po možnosti na roko, da bo akcija čim uspešnejša, ker nameravamo z delno graditvijo pričeti že letos. Z j ozirom na razposlane prošnje izven Pobrežja, pa vljudno prosimo naslovljene za odgovore, da moremo pravočasno zaklu-. čiti letošnjo akcijo. Ker se radi prevelikega števila darovalcev ne moremo zahvaliti vsakemu posamezniku, se tem potom zahvaljujemo vsem, ki so z darovi ali s prispevki doslej pripomogli k lepemu uspehu. Vsem ponovno prav iskrena ,• hvala! Gradbeni odbor V. D.
Naš Jadran v pomladnem cvetju Vas
vabi. Udeležite se »Putnikovega« izleta z brzovlakom v Split in krasni Kaštel Stari od 15. do 19. aprila. Vožnja in popolna prvovrstna oskrba le Din 540.— za osebo! Takojšnje prijave pri Putniku, Maribor, Celje, Ptuj.
h žMjeuja in sveia
Veselo resnobna zgodba o
osmih	revnih
osmih milijonarkah
Pomarančna krema za nadev tort in drugega peciva. Olupke dveh pomaranč v vodi skuhaj, da postanejo mehki. Nato jih očedi in prav drobno sesekljaj. Mešaj da se zgosti, sok treh pomaranč, pet dek sladkorja v prahu in tri deke moke. Nato postavi posodo na štedilnik irt mešaj kremo, da zavre in se zgosti. Nato odstavi in mešaj, da se popolnoma shladi, šele nato primešaj 10 dek sirovega masla in sesekljane pomarančne olupke. Maslo in olupke dobro umešaj, da postano krema gosta.
Pomarančni biskvit. Mešaj, da se zgosti. eno jajce, dva rumenjaka in 10 dek sladkorja. Nato dodaj sok in naribano lupinico ene pomaranče, pet dek moke, pet dek zmletih orehov, dve deki drobno sesekljane pomarančne lupinice (belo kožico prej dobro poreži) in trd sneg treh beljakov. Podolgovato majhno pekačo dobro pomaži s sirovim maslom, posuj z moko, zlij noter testo, razravnaj in peci približno pol ure. Pečeno in hladno zreži na tenke kose, zloži na pekačo in v mlačni pečici osuši. Zelo dobro pecivo k čaju ali vinu
P°marančna omaka k mesu. Olupkom
od dveh pomaranč poreži vso belo kožico in jih skuhaj. Kuhane očedi in drobno sesekljaj. Dobro mešaj štiri žlice brusnic ali ribeza in žličico gorčične moke, prime saj sok dveh pomaranč, sesekljane olupke in ščep soli. Če je omaka zelo gosta, oodaj po potrebi žličico rdečega vina.
Miami je lepo kopališče na južnovzhod-nem delu ameriškega polotoka Floride, kjer so ameriški milijonarji napravili le-toviščarsko mesto s prekrasnimi parki. Tukaj rasejo pomaranče, zgodne vinske trte in kokosi, škoda le, da v tem prekrasnem delu zemlje večkrat divjajo viharji, ki so mesto samo že večkrat razdejali.
Pred tedni je bilo v Miamiju na letovanju osem hčera ameriških milijonarjev. Ena izmed njih je imela tudi svojo jahto. Nekega dne so dekleta sklenila, da napravijo izlet z jahto svoje prijateljice na Bahamsko otočje, ki leži nekako med Florido in otokom Haitijem. Teh otokov je več tisoč, vendar jih je samo 29 večjih, a še ti niso vsi obljudeni. Na te otoke so torej mlade milijonarke odjadrale. Vreme je lepo kazalo in potovanje je bilo veselo.
Nekaj ur po odhodu pa je na morju nenadno nastal velik vihar. Ladja milijonarskih deklet je sicer hrabro rezala valove, vendar za tako nevihto ni bila pripravljena. Kmalu jo je vihar tako pokvaril, da sc ni dala več krmariti. Vsak trenutek je grozila nevarnost, da bodo valovi pogoltnili ladjico. Na njej je bilo le malo mož posadke in dekleta so se bala najhujšega. Brezžično so neprestano pošiljala klice na pomoč. Ker pa je bila brezžična oddajna postaja precej šibka, je bilo zelo dvomljivo, da bo njihove klice na pomoč kdo slišal.
Vendar njihovi klici niso bili zaman. Prvi jih je slišal brezžični brzojavnik malega tovornega parnika »Melbournea«, ki je bil takrat kakih 40 milj daleč od nesrečne jahte. »Melbourne« je takoj odgovoril, da bo skušal pomagati. Kapitan je povprašal moštvo, ali hočejo iti v nevarnost ter pomagati, in moštvo parnika je soglasno izjavilo, da je treba takoj vse storiti, da rešijo nesrečnice.
I Mali tovorni parnik je le težavno premagoval silne valove, ko je hitel na pomoč. Med tem je minevala ura za uro in položaj male jahte je bil čedalje obup-nejši. Naposled pa je reševalni parnik priplul že tako daleč, da je lahko videl nesrečno jahto. Zdaj pa se je začel najtežavnejši del reševanja. Parnik nikakor ni smel priti preblizu jahte, ker bi bil vihar vrgel ladjo ob ladjo, da bi bili obe izgubljeni. Zato se je moral parnik približati previdno, da se mu je nazadnje posrečilo hudo poškodovano ladjo z vrv-; jo privezati nase. Ko jo je potem vlekel za seboj, so začeli s poškodovane ladje ! reševati premražene in premočene milijonarke. Moštvo parnika »Melbourne« je bilo pri tem reševanju večkrat v smrtni nevarnosti. Ko so vseh osem deklet srečno spravili na svoj krov, so bili parni-kovi mornarji že skoro vsi bolj ali manj ranjeni. Nekateri so imeli zlomljene ude, drugim je z rok posnelo kožo, spet drugi so imeli drugačne poškodbe, med tem ko
se ni dekletom in moštvu z jahte zgodilo nič zlega.
Naposled je vihar ponehal. Parnik »Melbourne« je svoj tovor in rešene deklice lahko srečno izkrcal. Zgodba bi bila tako končana, toda dekleta so se med vožnjo tako zaljubila v mornarje reševalnega parnika, da so sklenila vsaka svojega mornarja vzeti za moža, kolikor jih namreč že ni bilo oženjenih. Kmalu nato so v javnosti razglasila, da so se te in te milijonarske hčere zaročile s temi in temi mornarji s parnika »Melbournea«. Ena izmed njih je na primer izvolila za svojega moža brezžičnega brzojavnika s parnika.
Milijonarski očetje pa s takimi zarokami niso bili zadovoljni. Na vso moč so ugovarjali. Nazadnje pa so se morali le vdati, ker dekleta niso odnehala. Ker pa Amerika rada ima take posebne dogodke, je bila kmalu vsa javnost na njihovi strani. Javnosti so se morali nazadnje očetje ukloniti. Tako je nekega dne v Miamiju bilo kar osem porok. Toda mlade žene so sklenile, da ne bodo živele brez koristi 'kakor doslej. Denar, ki so jim ga očetje dali za dote, so sklenile dati na razpolago svojim možem, da bi v svojem pomorskem poklicu lahko postali sami svoji. Sklenile so, da se z dotami ustanovi paroplovna družba, ki naj jo vodijo njihovi možje.
ic redki dosegli starost 50 let in da je povprečno pračlovek dočakal le 35 let starosti.
Pračlovek je dočakal komaj 35 let
Znanost se že dalje časa trudi, da bi dognala, kako dolgo je živel pračlovek. To skušajo učenjaki dognati na razne ■načine. Najbolj raziskujejo zobe izkopanih okostnjakov. Vendar je treba vedeti, da so taka raziskovanja precej nezanesljiva, ker so zobje v predzgodovinski dobi najbrž precej bolj trpeli kakor dandanes, zaradi česar so se mnogo hitreje izrabili. Saj še dandanes lahko opažamo, da se zobje eskimskih žensk močno obrabijo, ker morajo Eskimkc za obleko potrebno kožuhovino poprej dobro prežvečiti in zgrizti, preden jo začno šivati. — Neki učenjak je zdaj iznašel mov način, kako se da pri kakem okostnjaku preceniti njegova starost. Začel je namreč opazovati šive človeške lobanje. Čim bolj je tak šiv na lobanji okostenel, tem starejši je bil človek. Tako je raziskal 173 lobanj pračloveka in dognal, da nobeden izmed teh praljudi ni dosegel SO ali 70 let, da so
Bikoborbe že pri starih Grkih
Na Grškem je pred kratkim izšla znanstvena razprava, ki dokazuje, da so bikovske borbe prav za prav že stara grška navada. V tej obravnavi je rečeno, da so Grki že v 9. stoletju pred Kristusovim rojstvom poznali bikovske borbe ter jih hodili gledat. Obravnava navaja več starih grških pisateljev, ki poročajo, da so bikovske borbe že v starem veku bile priljubljena zabava po vsej Grčiji, zlasti pa v Tesaliji. Kajpada takrat niso spuščali v areno po enega samega bika, kakor delajo dandanes Španci, temveč so spustili naenkrat kar celo čredo. Kadar pa so bile slovesnosti posebno velike, so spustili v areno kar po 15 bikov, s katerimi so se potem borci morali bojevati. Samo po sebi pa je umjivo, da so bili biki, kadar jih je bilo več skupaj, mnogo bolj divji, kakor pa je posamezen bik. Iz tega sklepa obravnava, da so bile bikovske borbe v starem veku med Grki mnogo bolj krvave kakor pa so današnje španske.
Kako naglo pade deževna kaplja
Naglica padajoče kaplje dežja je odvisna od njene veliko.,.! in od zračnega upora. Novejši poizkusi so pokazali, da deževna kapljica, ki ima 1.25 milimetra v, premeru, pada z naglico 4.8 metra na sekundo. Kaplja pa, ki ima 4.50 milimetra v premeru, pada s hitrostjo 8 metrov na sekundo, če pa je kaplja večja, njena hitrost ne raste več, marveč se skoraj manjša. Tako je na primer deževna kapljica, ki je imela v primeru 6.36 milimetra, padala s hitrostjo 7.80 metra na sekundo. Kapljice, ki imajo le pol milimetra ali še manj v premeru, prav za prav sploh ne padajo na tla, marveč jih veter nosi po zraku, kjer plavajo. Tudi večje kapljice se le težko delajo. Če ima kaplja premera 5 milimetrov ali še več, se navadno zgodi, da jo veter razprši v delce, ki se potem spet združijo z delci drugih kapljic v nove kaplje. Velike deževne kaplje, ki imajo 7 do 8 milimetrov v premeru, opazujejo navadno pri tropičnib nalivih
Velika puiitarija.
Kaj je bilo in zdaj ni več?
— Velika puntarija.
Česa ni bilo, pa je zdaj?
— Velika svinjarija!	G.
(Iz »Totega lista« št. 3.)
Ne pozabi naročnine!
Odkritie vojaške zarote v Kijevu
VARŠAVA, 9. aprila. »Čas« poroča iz Moskve o odkritju velike vojaške zarote v Kievu. Kolovodja zarote poveljnik konjenice kijevske posadke Sakilara je bil takoj ustreljen. Vzrok ustrelitve Sakilare je v tem, ker je dal ustrelit' dva agenta
moskovske vlade Med aretiranci je tudi Jablokov, glavni urednik kijevskega vojaškega glasila »Krasnaja a rinila«. Sovjetski konzulati v Poljski so dobili 'z Moskve nalog, da ne vidirajo nikomur potnega lista za potovanje v Rusijo
Mul*y
Globoko je vzdihnil. »Utrujen sem, izmučen... ko bi vsaj mogel spati!« je nrmral.
Dihanje je postajalo slabotnejše, oči so se mu zaprlo
Prinesli so svetilko in jo postavili na oddaljeno mizo, da njen svit ni motil umirajočega.
Doktor Dl nk je stopil v sobo. šel je k postelji, potipal P-vlovo žilo ter mu poskušal dati zdravilo, ki ga pa bolnik ni hotel užiti.
»Okrepi vas,« je rekel zdravnik.
»Ne, nič ne pomaga in me samo muči. Moje edino naiboljše zdravilo ie tuk.ij,« je rekel in lahno stisnil Rubyno roko.
Doktor Blank je položi! čašo na mizo in Geoifrey je pristopi! k Pavlovi postelji Sklenil se je nad umirajočim in se nhlo dotaknil nieg. ve rame.
Pavel se je ozrl vanj in izraz stralm se je pojavi! na njegovem obrazu.
»Ne vzemite mi je ... še ne!« je šepetal
tiho.
»Ne, ne, pri va9 ostane,« je odgovoril Geoffrcy hitro. »Hotel sem vam samo povedati, kako žal mi je vas in kako zelo rad bi, da se nekatere stvari niso nikoli zgodile.«
Umirajoči se je nalahno nasmehnil Geoffreyeve besede so mu dobro dele, govoriti pa ni mogel več. Potem je obrnil svoj pogled zopet k Ruby, kakor da najde samo pri njej tolažbo in mir. Geoffrey se je postavil tako, da ga Pavel ni mogel takoj videti.
Nakrat se je ranjenec tesneje oprijet Ru-byne roke, ustnice so se mu premikale, a slišali niso ničesar. Nagnila se je k njemu in ga vprašala:
»Alj želite kaj?«
»Kmalu bo končano,« je šepetal trudoma. »Recite mi zbogom in ... darujte mi... majhen prostorček v svojem spominu.«
»Nikoli vas ne pozabim ... vedno se vas bom spominjala.« Solze sočutja so ji tekle po licih, in morda zato, ker je bil Geoffrey poleg, se je sklonila k njemu in ga poljubila na čelo.
Pogled neizrekljive hvaležnosti se je
srečal z njenim. Ves njegov obraz in že motne oči so se mu zjasnile, ko mu je darovala ta poljub usmiljenja.
»Molite zame!« je zaprosil.
Zdrudila se je zopet na kolena — v ozadju je tudi Geoffrey pokleknil. S slabim glasom je šepetala Ruby nekatere pobožne besede.
Minute so počasi tekle — ura na cerkvenem stolpu je udarila eno... V st/bi je vladala smrtna tišina. Nihče ni mali! spanja umirajočega mladeniča. Tako je prešlo pol ure. Ruby je klečala ob postelji in držala Pavlovo roko.
Zdravnik se je vrnil v sobo ii» tiho pristopil. Na njegovem obrazu se je takoj pojavil strah; v naglici je pregledal bolnika, potem je stopil k Geoffreyu in mu nekaj zašepetal na uho. Nato je Geoffrey takoj vstal, stopil k Ruby ter ji nežno osvobodil njeno roko iz bratrančeve. Ovil ji je roko okrog vratu in pritisnil njeno glavo na svoje prsi.
»Pojdi.« je dejal mehko.
»Ne, še ne,« ie prosila Ruby, »še ne. Obljubila sem mu. da ostanem do konca pri njem.«
»Izvršila si svojo obljubo,« Je odgovoril
slovesno in io prižel še srčneje k sebi.
Groza ji je stresla telo; onesvestila si je, ira Geoffrey jo je nesel iz sobe.
Ko so pozneje odprli listine, ki jih te pokojnik izročil zdravniku, se je pokazalo, da je to oporoka, ki sta jo gozdar in njegov sin podpisala. Vse svoje premože nje je zapustil Pavel Rodncy Ruby: dvai-settisoč funtov; polovico tega dobi takoj, drugo polovico pa po smrti njegove matere.
Ridgewaya se je spomnil s tristo funti, »kot malo odškodnino, za škodo, ki mu jo je prizadel«. Dalje so sledili še nekateri legati za prijatelje v Avstraliji in nekatere osebe, ki so mu v »mrzli Angliji« izkazale prijaznost. Nikogar ni pozabil.
Pavla Rcdneyeva so pokopali v rodbinski grobnici, kjer so počivali njegovi predniki, kakor mu je obljubila Ruby.
Napis na strani krste se je glasil »Sir Pavel Rodney« Tako so mu dali po smrti naslov, ki mu v življenju ni bil namenjen.
KONEC.
Časopis za 2g©s3©¥!rso in narodopisje
Izšel je pravkar v tisku Mariborske tiskarne prvi snopič letnika 33. omenjene ugledne znanstven« revije, glasila agilno delujočega Zgodovinskega društva v Mariboru. Tudi novi snopič vsebuje obsežno, dragoceno zgodovinsko gradivo in je prispeval uvodno razpravo prof. Franjo Baš o »Doneskih k zgodovini Gornjegrajskega«. Sledi razprava dr. A. B r e z-nika »Iz 'zgodovine novejših Jovenskih slovarjev«. Sledijo »Izvestja«, kjsr nahajamo prispevek B. Sarie »Noriški vojak« v Celju ni rimski?«, nadalje V. S c h m i d a o zoglenelih ostankih rastlin v rimskih najdbah iz Poetovija, A. S modi ča o rimski kameji iz Poetovija. J. Mravljaka o sodni upravi v Dravogradu. Sledijo še prispevki »Radenska tlaka v letih 1806 do 1815« F. Baš, J. A. O. »Ruska žena: Ne tepena, ne ljubljena« J. A. G. »Kritični dnevi pred Falbom«. Sledijo številno ocene raznih novo izišlih del s priključenim Društvenim glasnikom, kjer je prikazano marljivo delovanje Zgodovinskega društva v Mariboru ter Banovinskega arhiva v Mariboru. Zaključni del obsega dragoceno gradivo k Arhivu za zgodovino in narodopisje.
Politika in humor
A: AH ves, kaj je ostalo od Habsburžanov v Avstriji?
B: Kaj neki?
A: Franc Jožefova grenčica.
Oče je hotel dognati, do česa ima njegov sin največ veselja. Svetovali so mu, naj ga zapre v neko sobo in naj mu izroči sv. pismo, bankovec in jabolko. Ako bo ob otvoritvi sobe čital sv. pismo — bo duhovnik. Ako bo jedel jabolko — bo poljedelec^če se bo pa igral z bankovcem • bo bankir.
Ko je oče odprl sobo, je videl sina. kako sedi na sv. pismu, bankovec ima v žepu, jabolko pa. je-že-pojedel. Oče se zamisli in pride do 'aključka, da bo sin ostal — d i k ta t o r.
Prodatn sončno
PARCELO
tik mesta, z betoniranim temeljem za skupno zidavo dveh Iiiš. z vodnjakom. Vprašati Stanko-Vrazova ul- 21,
Pobrežje pri Mariboru. 2102
Prodam
BONBONI
ZUKERJEM
Mak§&
'Pt/B§£/£UšsSiA UOštjiž
Velik požar v Laporju. V Laporju je gorela hiša posestnika Paula Raka. Gasilci so preprečili, da se ogenj ni razširil na sosednje hiše v bližini šolskega poslopja. •Kako je ogenj nastal, ni znano. Goreti je začelo v hlevu, nakar se je ogenj razširil na gosp. poslopje in*stanov, hišo, ki sta pogoreli do tal. Rešili so v poslednjem hipu tudi živino. Zgorela pa je krma, vozovi, gospodarsko orodje, pohištvo in drago. Ožgano je tudi sadno drevje. Škoda se ceni na okroglo 60.000 din.
Združeni gojitelji malih živali. Te dni
so imeli svoj redni občni zbor gojitelji tnalih živali, ki imajo že nad 50 članov. Društvo je ustanovil ter ga še danes vodi agilni g. Stanko S e r n e c, ki je na občnem zboru podal poročilo o uspešnem delu v pretekli dobi. Društvo si je nadelo nalogo postaviti si lastno farmo, kjer bi se gojile najkoristnejše domače živali, kot so štajerske kokoši, kunci, golobi itd. Društvu, ki deluie res v splošno korist vseh in s tem pomaga dvigati splošno narodno gospodarstvo, želimo najlepšega uspeha.
UREDNIKOVA POŠTA.
K., Poljčane. Bilo že objavljeno pod novicami »lz Murskega polja«.
R., Ruše, Torej tako je bila tista stvar v tisti gostilni. Možanca, »podnačelnika« iz Maribora, ki se je tako razburjaj in tako psoval, si le dobro zapomnite, čez sedem let . . .
VRTNICE. NIZKE. HOLANDSKE
novejših vrst in barv, 10 komadov 60 din. Visoke dveletne, komad 15 din. plezalke vseh barv 0. Poljanke 6. cle-matis 30. vrtne hortenzije 5, mahonije 3,mesečne jagode 50 sadik 20 din ter vsakovrstne cvetlične in zelenjadne sadike in semena razpošilja vrtnarstvo Ivan Jemec. Maribor, Prešernova ulica. 1496
OTROŠKI VOZIČEK.
drhro ohrafien, naprodaj. Magdalenska ulica 35.	2032
DOBRO VINO
od 5 litrov naprei 8 din. dnev no J43—V26, Meljski hrib, ob Dravi Puh. Steklenice se lahko oddajo Gregorčičeva ul. 8-1. ali knjigarna. Gosposka 28-	2033
SKORAJ NOV SPOMLADANSKI PLAŠČ IN KOSTUM
ceneno naprodaj. Naslov v upravi lista,	2037
PRODAM OPEKARNO
ali dam v najem pod ugodnimi pogoji. Betnavska c. 1, Maribor.	2042
POSODE ZA CVETLICE,
pralne banje najcenejše. Sul-cer, Vojašniška 7.	2048
ČISTILNICA PODRUŽNICA
naprodaj. Naslov v upravi. 2051
MOTORNO KOLO
100 ccms kik-starterjem. v dobrem stanju, naprodaj. Ogledati pri Višerju. mehaniku, Kopališka 17.	2059
Zanesljiv.
Ali morem tvojemu prijatelju zaupati? Ali je zanesljiv?
Jamčim zanj. Lani sem mu posodil 500 din, pa ni črhnil o tem niti besedice.
Nesramno,
Ženska (v prvem nadstropju): To je nesramno. Vaš pes je lajal vso noč...
Moški (v drugem nadstropjui):	Vi	pa
ste ves dan igrali na klavir...
DVOKOLESA,
motorji, šivalni stroji, novi modeli otroških in igračnih vozičkov ter tricikljev, pnevmatika v največji izbiri in po najnižjih solidnih cenah pri »Tribuna«, F. Batjel. podružnica, Maribor. Aleksandrova cesta 26.	2065
Z A C R E B
SOBO
oddam s 15. aprilom, opremljena izredno lepa lega, velika v najmodernejši zgradbi. Naslov v upravi- 1979
Lepo, separirano SOBO
v bližini parka oddam- Naslov v upravi-	2105
OPREMLJENO ALI PRAZNO SOBO,
sončno, sveže popleskano, oddam. Medvedova 12, IV. okrai.________________ 2074
PRAZNO SOBO
oddam. Strossmajerjeva 11. 2061
LEPO OPREMLJENO SOBO
oddam. Koseskega 35.	2026
SOBO ALI LOKAL
pripraven za podružnico. — Studenci. Slomškova 5. 20S2
LEPO SOBO
oddam boljši osebi- Naslov v upravi »Večernika«. 2079
Stanovanje
ENOSOBNO STANOVANJE
s kuhinjo in vrtom oddam takoj ali 1- maja. Vprašati v pisarni. Maribor. Aleksandrova cesta 10-	1936
Darujte za azUni sklad P TL?
Razno
JEDILNE IN SPALNE SOBE sperane, politirane. pleskane ter kuhinjske, najmodernejše opreme po najaižjih cenah. Mizarstvo in zaloga' pohištva Kompara. Aleksandrova 48
JOS. TICHY IN DRUG
Konces. elektrotebnnično podjetje, Maribor. Slovenska ul. 16, tel 27—56. Izpeljuje
elektroinstalacije stanovanjskih hiš. vil. gospodarskih objektov, zaloga motoriev. lestencev, svetilk, etektroin*
stalacijskega blaga po konkretnih cenah
BOLJŠI JE
in mnogo cenejši <’~’iokliiev vaniljni suhor, kakor tudi domači keksi ter od uglednih zdravnikov priporočen zdravilni prepečenec. Pekarna Čebokli. Maribor.	2030
ZA VELIKONOČNI KRUH,
pin<-~. potice in drugo pecivo sprejema naročila in se priporoča pekarna Čebokli. 2031
RADIO STAR KE L
MAR.IBOR..TRS SV0.60PE 6
POHIŠTVO
lastnega izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zaloga pohištva združenih niizar-iev. Vetrinjska ulica 22. na-sproti tvTdke V. Welxl. 9-t
POKROM ANJ E
PONIKLAN.IE
vsake vrste dobro in poceni izvršuje »Ruda«.	Maribor«
Trstenjakova 5.	1470
VPOKOJENEC,
sam, želi priti k dobri družini, ki bi ga z vsem oskrbovala. Zmožen je tudi vsakega vrtnarskega ali kmetijskega dela. Radi penzije, samo v Mariboru! Ponudbe na upravo pod »Vpokojenec«. _____________2045_____________
2500 DIN
potrebujete, da zaslužite 1000 dinarjev mesečno doma. Dopise: »Anos«, Maribor, Orožnova 6. Priložite znamke! 2057
TRAJNE KODRE
prvovrstno izdeluje Nikola Novakovič, frizer. Pobrežje, Aleksandrova cesta 67'.	2062
PRODAM HIŠO Z VRTOM,
sestoječo iz 4 sob, 2 kuhinj, kleti in delavnice. Cena 40 tisoč din. Vprašati gostilna Men, Tezno.	2022
NOVA DVOSTANOVANJSKA HIŠA
v Studencih naprodaj. Naslov v upravi »Večernika«. 2028
TEt^RUNKEN
CEVKE <^0%CENEJE RADIO STARKE L
KMETLIE.
posestva vseh velikosti Mariborske obrestonosne hiše, vile. gostilne od 100.000 din naprej. Hiša, okoliška, enodružinska 10.000 din, dvo-družinska 20.000 din. Grašči-ne» gozdove, mline prodaja Posredovalnica Maribor, Aleksandrova cesta 33.	2049
NAPRODAJ
d oboi- ohranjen otroški šport ni voziček, gajbica in posteljica- Naslov v upravi. 2018
\ §3Mrma?iska darila
2089
P" . . .	...
urarju m juvehrju
Dobro idoča
TRGOVINA MEŠANEGA BLAGA
v magaalenskem predmestju s stanovanjem poceni na pro daj- Vprašati Aleksandrova c. 16, v trgovini svile- 2083
Prodam poceni
NOVO KOLO
radi premestitve- Naslov v upravi lista-	2085
r|li^]D°BR| RABLJENI
UitJ RADIO APARATI
o cH, OBROKI PO DIN100
—-1 PRI
RADIO STARKEL
JtMt
Maribor - Gosposka ul. 15
Tudi na obroke, brez povišanja cen !
Za nakup ob Velikonočnih praznikih se priporoča
4* §	vi %r
Slaščičarna
ILICH
MARIBOR :
Slovenska ulica 6 Meljska cesta 2	2097
Prodam poceni
OTROŠKI VOZIČEK
Maribor, Medvedova 18- 2001
Naprodaj
ŠIVALNI STROJ
»Singer«. Nasipna ul- 60, Pobrežje-	2094
VINOTOČ MAKOVEC,
Vinski dol pri Mariboru, otvorjen.	2063
Vinotoč
Orovič. Razvanje, otvorjen. Dobro vino od S litrov naprej po I* din.	1910
CENJENE DAME!
Barvanje las, kompletno izvr Suje v vseh niansah, din 60, trajne kodre z garancijo 6 do 8 mesecev din 60 v najmoder nejšem salonu Anton Veselko. nasproti kavarne »Orient« 1999
CENJENIM DAMAM
naznanjam da radi opustitve trgovine prodajam modele po lastnih cenah. Salon Olga. Ko pališka 2.	1	S19
PLZENSKI DVOR
A. SENICA nova zaloga ljutomerske In jeruzalemske spociialltete. — Čez ulico znaten popust. Na debelo Ob Jarku (>■	2080
AVTOTAKSI
Leonid Kvitko. Maribor, Mag dalenska ul- 34. telefon 28-82 1971
ČE HOČETE
res dobro vince Piti, morate v »Prešernovo klet« prite-Trafenik. Gosposka ul- 2084
Prodam
ENODRUŽINSKO HIŠO,
■/. velikim vrtom po nizki ceni. Devica Marija Brezje 94. 2056
DRUŽINSKA HIŠA,
3 sobe, kuhinja, velik vrt in sadonosnik takoj naprodaj. Studenci, Obrežna cesta 25. 2060
HIŠNICI
(brez družine) za zaslužkom oddam zastonj sobo. Mlinska 8. frizer-	2090
Posest
Novozgradba, soba. kuhinja, vrt periferija 10.000. — Trgovska hiša, novo-zgradba, enonadstropna, 2 lokala. 8 sta novanj, vrt 180-000- — Tri-stanovanjska moderna vila, novozgradba vrt 180-000- —• Vinograduo posestvo. 7 oralov, pri mestu 55-000- — Posredovalnica »Ranid«. Gospo ska 28-	2081
STAVBENE PARCELE
v centru,- prvovrstni prostor ugodno na prodai. Valjak. kino »Union«, Maribor. 1317
STAVBENE PARCELE
naprodaj. Vprašati v gotilni >-Novi svet«. Studenci. 2095
laiMlepmdVeieinili!
V gostilnah, restavracijah, ka-kavarnah, brivnicah, lajtrko valnicah!
BMW LIMUZINA
poceni naprodaj- Gostilna ■»Novi svet«, Studenci- 2096
VELIKONOČNE RAZGLEDNICE
dobite v največii izbiri pri F- Novak, Gosposka ul. 9A-2112
Sobo odda
SOBO S ŠTEDILNIKOM
oddam. Jadranska 40, Pobrežje.	2055
f
V cvetu mladosti nas je danes po dolgi mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere za vedno zapustila naša nad vse ljubljena hčerka, sestra i.t. d., gospodična
Berta Steinbucher
Pogreb nepozabljene bo v nedeljo, dne 10. aprila ob 14. uri iz hiše žalosti, Betnavska cesta 18 na pokopališče na Pobrežju.
Žalujoči ostali.
Maribor, dne 8. aprila 1938.
Za praznike
S08
KARO
it
trpežni in ohranijo lepo obliko !
PROTI ZOBNEMU KAMNU
Veckrai je že prepozno, nikoli pa ni prezgodaj, da se začne s pravilno nego zob. .*GOV___________
ELI DA
K pomladanski
modni	lin
spadajo
BLATNIKOVI
Specijalna delavnica za naj-modernejšo izdelavo čevljev
liiiiun Blatnik
Maribor, Gosposka ulica 1 Telefon 25-71
Delavnica: Slovenska ulica 20 Telefon 25-12
lokal
GARAŽO
v centru oddam. Vetrinjska 8, vprašati v trgovini. 2092
Službo dobi
KUHARICA
perfektna, če mogoče z gospodinjsko šolo ki opravlja tudi druga hišna dela, se sprejme k mali družini s 15. aprilom. Ponudbe pod »Poštena« na upravo »Večerni-ka«.	2019
POMOŽNO KUHARICO
sprejme takoj hotel »Novi svet«.	2018
„PERTRIX"
BATERIJE
NAJTRPEŽNEJŠE
Apio STARKEL
Mlajšega, spretnega MIZARJA IN MEHANIKAR-JA,
vojaščine prostega, ki ima veselje do finega dela, iščemo za takojšnji nastop. Ponudbe nasloviti na upravo pod »Mizar«.	2052
Pomladanski plašči kostumi
oblekce
bluzice
perilo in nogavice po najugodnejši ceni v modni trgovini
„GRETA“
Palača Grajskega kina aoro
ZdOtevajSe povsod samo originalni
belo — rezno — staro — sladkasto vino odlične kvalitete
B. feO ER, ZE ON III.
Mosereva ulica 1 - Telefon 37-555
. FRA*iC VOGRIN - MARIBOR
. Maistrova ulica 15/1. - Telefon ^6-64
Za Veliko
se priporoča
Ivan Lah
Maribor, Glavni trg 10
ineteriio.kolnniSale^elikalea
Za Veliko noč
kupite najcenejše v novo otvorjeni trgovini svilo za bluze in perilo, nogavice vseh vrst, kravate, srajce, rokavice, šale
£e ^Cramaršii, Gosposka ulica 13
Moda, perilo, krojaški in šiviljski pribor poskusite in zaaovoljni boste.
GOSPODA SPREJMEM V VSO OSKRBO
poceni. Jože Vošnjakova 19, vrata 3.	2075
OPREMLJENO SOBO IN KUHINJO
oddam. Splavarska ul. 3-1. 2047
SLUŽKINJO,
zdravo in pošteno, ki zna samostojno kuhati, sprejmem s 1. majem. Naslov v upravi. 2053
IŠČEM PRIDNO, POŠTENO DEKLE.
Gostilna, Studenci, Dr. Krekova 2.	2066
Pouk
Velika noč
je prijetna samo, če imate doma dobro šunko. — Toraj kupujte šunke pri tvrdki
JOS. BENKO
ki vam nudi veliko izbiro šunk, prekajenega mesa i. t. d. po najnižji ceni
BURSKA SOBOTA
MARIBOR
Glavni trg — Aleksandrova cesta
2077 Celle — Gornja Radgona
Zopet došlo novo blago
Več tisoč vzorcev za eno obleko dobite po zelo nizki ceni !
POŠTENEGA GOSPODA
sprejmem na stanovanje. Koroška c. 74.	2101
ITALIJANŠČINO IN SRBOHRVAŠČINO
poučujem po najhitrejši metodi- Ponudbe pod »Inštruktor« na upravo lista- 2020
GOSPODA
sprejmem na hrano in stanovanje. Strossmajerieva ulica 3-b. Neubauer.___________2103
SPREJMEM GOSPODA
v vso oskrbo. Koroška c- 32 pritličje.	2106
STANOVANJE,
3 ali 4-sobno, sončno elektrika, Plin- kopalnica, bližina parka- oddam s 1. lumiem. Ponudbe pod »Vila« na upra-vo.	  -
Gospoda sprejmem STANOVANJE IN DOBRO HRANO	,
15. aprilom. Ruška ces
Marin
DVOSOBNO STANOVANJE
kuhinja, pritikline, takoj oddam. Betnavska c. 39.	2006
SOBO IN KUHINJO
cudam- Sprejmem gospoda ali gospodično v vso oskrbo ali brez- Einspielerjeva ul-Melje.	20"
Sp mnite se CMD1
STANOVANJE,
dve sobi, kuhinja, kabinet, kopalnica, oddam s 1. majem. ' rašati *ovarna usnja, V Fr'-'"d.	 2021
Iščem
obarico
s kavcijo za okraj na morju. Informacije od 14. do 17. v gostilni „Prlek“, Tattenbachova 22
SOBO IN KUHINJO
oddam. Studenci, Pušnikova ul._S________________2103
ENO-. DVE- IN TRISOBNO STANOVANJE
oddam- Vprašati Smetanova ul. 54, v gostilni »Dravograd« 2107
Sobo iiie
Vpokojenka išče LEPO, SONČNO. OPREMLJENO SOBO IN KUHINJO
s 1. majem v bližini Glavnega trga. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Mirna in točna plačnica«.	2064
Stanovanje ište
ENOSOBNO STANOVANJE
snažno išče vpokoienec- Naslove pustiti v upravi lista pod »Tudi periieriia«. 2098
KOLESA
raznih znamk
kakor tudi
šivalne stroie
dobite po najnižjih cenah in na mesečne obroke po din 100*— pri mehaniku
Draksler-lu
Vetrinjska ul. 11
KOLESA
Wanderer‘
v vseh cenah in izdelavah, otroški vo ričiti na krog.jičnih ležajih v najmodernejši opremi.
F. Lepoša
Maribor, Aleksandrova 39 Najnižje cene!
Ugodno odplačevanje na obrone.	1437
RPIN
Vetrinjska ulica 15
KLOBUKE
kupite najboljše in najcenejše v klobučarni
ČANČALA
Maribor, Glavni trg 17
Velika izbira vseh vrst moških in deških klobukov lastnega izdelka. Posebni odde-2072	lek	za	damske	klobuke	najnovejše	mode.
Popravila točno in solidno! Cene brezkonkurenčne !
obra podlaga za puder je neizogibno potrebna za pravilno nego
Stran S.
Mariborski »Večerni k« Jutra
: 'i ^21	anm
V Mariboru, dne 9. IV, 1938.
gaBfai: ii£.'gzaa«m533g^iaM-
E2SSJ
CISTI VSE
...tudi vodo
vodne lijake
;«««»,„ ""n/"//
""Hi,iin,„
O/?/'111 tlim i m
'li!,iiil,Hl,,tinuiuii h. 'n,.. 1 milini um
'•'11,,1‘lHttlHtlll n,,miiuiiin
Nobena, tudi najbolj mastna nesnaga, se ne more upreti Vimu. Vim jo razkroji, tako da se jo potem z izpiranjem prav labko odstrani.
Rokavice
Rokavice iz sukanca
za trg in vsakdanjo uporabo
cim 14 — 10—
Rokavice iz trikoja
emltacija usnja, zelo trpežne in dobre za pranje
din 25*— 24*—
Modne rokavice
z okrasnimi Sivi, mornarsko, fera, zeleno
din 45*— 38'—
Usnjene rokavice
semiS in glace, tudi kombinirane,
zelo okusni modeli	^	70*—	55*—,
priporoča vedno priznane kakovosti
C. BudeMdt»
lrw ^	W	frlr¥flrlrlf
Gosposka ulica
1878
Naznanilo preselitve
javljam cenjenemu občinstvu, da sem preselil s 1. aprilom svojo mizarsko delavnico iz Vojašniškega trga 2 v
2035
Vrbanovo ulico
Za nadaljna naročila se priporoča
Aloizii Verzel
it. 1
- mizarski mojster
t* *HA«/y
V' nTTA '
Gosposka ulica 34
radi izenačenja valute v Avstriji, m n o g o cenejše!
PREPRIČAJTE SE!
.037
Na ulici in pr športu nosi vsak
BLATN I KO čevlje
najfinejše izdelave šivane po sistemu Goodgear
MARIBOR, GOSPOSKA ULICA 1 TELEFON 25-71
DELAVNICA: SLOVENSKA ULICA 20 TELEFON 25-72
Za Veliko n
VELIKA IZBIRA bonbonier, velikonočnih jajc vseh velikosti, čokolada, kanditi, keksi i t. d. VELIKONOČNA ŠUNKA, KRANJSKE KLOBASE
Specijalno vino P L A V A C (Dubrovnik) Tomislav ležak pivo v steklenicah Za postne dni vsakovrstne ribe som
L. UHLER DELIKATESA, ALEKSANDROVA 13
Kot novi lastnik trgovine t# m Vliti bbi1 Maribor, Aleksandrova cesta 32
se cenj. občinstvu priporočam za nadaljno naklonjenost ter se bom ootrudil vsakogar najbolje postreči.
Imam na zalogi damske, moške in dečje klobuke ter popravljam iste strokovno in ceneno.
Se priporočam
Ivan Kvas
klobučarstvo
2027
Izčelouonje lifcerjeu, čezertnih uin in sirupou, žganjarna
lakob Perhauec, fTlaribor
t |	^	v	.	».	|..	^	|	r—■	v	,	.
m klekouaca. — Specialiteta: arencak in Gosposka ulica 9	Telefon 25-80 Ha dPbeio	uermut
Ha drobno
Centrala: MARIBOR Gosposke - Slovanske utice
RANILNICA
DRAVSKE BANOVINE MARIBO
najbolj vatna nološba denarja, kar Jamii »a vloga pri tol Hranilnici Dravska banovina s telim svojm premoženjem in s vso svojo davino moijo — - Hranilnica is v r Suje vso v denarno stroko spadajoie posla tol n o In kuiantn o
Snr A i e m a *10 ®e <n biiRin S« lUMli raiun	Pr>Hril7nica * PFI IC -ospto ii pošte, pi
preje lil q p0 najugodnejšem obrestovanju	rOOrUZlIlba.	V>C,LJt	Južnoštajerska hranitmea
Prej m
izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d d„
predstavnik ravnatelj STANKO DJETELA, YSi v Mariboru.