Stev. 249. Posamezna številka stane 1 Din. V L!oM, v SUM de« 3. mvertra 1923. Leto cl Naročnina . ' '» za državo SHS: do preklica: t) po pošti mesečno Oin 14 b) dostavljena na dom mesečno ... „ 12 za inozemstvo: Besedno.......Ola 23 Si Sobotna izdaja: ~ t Jugoslaviji.....Oln 20 r Inozemstvo ..... ., 40 W Orednlitvo ie v Kopitarjevi ollol itev. 6/IH. Rokopisi se ne vračajo; netranklrana pisma se ne sprejemajo. Oredn. telet. štv. 50, npravn. štv. 338. a* CtM tnsarutom«mm Bnostolpaa petitna vrst* maB oflUai p* 01* i-fto 1b Oln » —, valttJ oglasi nad «3 mm n-line po Oln. 2 SO, poslana Itd. do Oin. 4'—. Pri večjem naročilo popust, Izhn|a vsak dan izvzami ponedeljka in dneva po pra» nlkn ob 5. ari zjutraj. Oprava je v Kopitarjevi nI. S. — Hačon poštne hran. ljubljanske št. 650 sa naročnino la St. 340 sa oglase, sagreb 39.011, saralev. 7583, praške In dnna|. 24.797. Brez morale. Na drugem mestu objavljamo izjavo oarodnega poslanca Šiftarja, namenjeno njegovim prekmurskim volivcem. Ta kratka izjava pove silno mnogo in karakteri-rira radikalno stranko v Sloveniji bolje in točneje kakor bi bilo to mogoče storiti s celo kopo spisov te najnovejše ^državotvorne« stranke v Sloveniji. Radikalna stranka v Sloveniji po svojih, mariborskih predstaviteljih izrablja posl. Šiftarja pod izmišljeno pretvezo na razgovor, mu ponu-a razne ugodnosti, da bi se prelevil v radi-talnega kameleona, razglaša urbi et orbi zlagano vest, da je posl. Šiftar izstopil iz SLS in Jugoslovanskega kluba in — višek neverjetne politične predrznosti — sestavi iroglas na Šiftarjeve volivce s falzificira-nim Šiftarjevim podpisom ter ga objavi v svojem časopisju kot proglas posl. Šiftarja in to istočasno, ko vrši g. poslanec Šiftar vestno svoje dolžnosti kot član Jugoslovanskega kluba. Ker pa se je ta infamni radi-alski poizkus, vreden političnega veter-njaštva, klavrno in sramotno izjalovil, so zaceli radikalci pobirati podpise Šiftarjevih volivcev za poziv, da naj g. Šiftar prestopi v radikalno stranko. Da bi bilo to nabiranje podpisov bolj usj>ešno, so se radikalci delali, kakor da bi bili za to dobili pooblastilo od g. Šiftarja. Šiftarjevi volivci so pa storili, ter je bilo v tem slučaju edino pravilno, in pognali radikalne nabiralce pod-oisov. S Šiftarjevo izjavo je za javnost razči-rna ta od »slovenskih« radikalov insce-nirana afera tudi z javno izjavo g. Šiftarja samega, ki se popolnoma krije z našimi to-jadevnimi dementiji. Ta ponesrečeni radi-talski poizkus se bo držal radikalske organizacije v Sloveniji kot neizbrisen madež K>litične nemorale. Že sama misel, približati se kakemu narodnemu poslancu, nosi-elju in izvajalcu programa, ki ga je sprejel iot kandidat svoje stranke, z namenom, ircgovoriti ga z obljubami, da uskoči v dru-;o stranko s popolnoma drugim progra-nom, kaže vso gnilobo in nemoralo v političnem mišljenju in udejstvovonju. Slovenskemu narodu so bile take politične praktike tuje. Naše ljudstvo je za take grdobije irepošteno in zato politične uskoke naravnost sovraži. Deschmannov slučaj je postal naravnost sramotilna narodna prislovica. Kam je iz politične zgodovine Slovencev man samo en podoben slučaj, ki se je do-;odil na Koroškem. Takrat so bili koroški nemški nacionalci tisti, ki so ponujali denar ia razne udobnosti vrlemu in popularnemu slovenskemu poslancu Grafenauerju, ako se izneveri slovenski stranki in kandidira ca nemškonacionalni listi. Od poštenjaka, kakršen je bil vedno g. Franc Grafenauer, so dobili odgovor, da jim bo še danes zvenelo po ušesih. »Slovenski« radikalci so torej postali alostni dediči proslule taktike nekdanjih neruskih nacionalcev v Avstriji. Je pa pojav velesrbsko orientirane radikalne stranke med Slovenci tudi v bistvu enako kvali-iicirati kakor svoj čas pojav zloglasnega šta-jercijanskega nemškutarstva. Razlika med obema pojavoma je le ta, da se je štajerci-ianstvo polastilo predvsem neizobraženih slojev, ki niso bili nacionalno vzgojeni in si bili vsled nemškonarodne državne orientacije v Avstriji po vsej svoji življenski izkušnji za narodno uskoštvo nekako disponi-rarti, v vrste velesrbske radikalne stranke vstopajo, očividno iz koristolovskih nagibov, večal iman| inteligenti iu napolizobra-feni, ki so preživeli strahovito in žrtev Polno borbo celokupnega slovenskega naroda proti ponemčevanju in imajo za seboj todi vzvišeno dobo nacionalnega osvobojena in sijajnih manifestacij slovenske samozavesti. ' Nacionalno uskoštvo, četudi k bratskemu narodu, je defekt politične morale. Mi ra'.innemo težnjo velesrbske radikalne franke z njenega stališča, da se razširi tudi ®ed Slovenci, razumeli bi konečno, tudi a^o bi Slovenci vstopali v srbske stranke, katerih programatično delovanje no bi bilo "aporjcno proti nacionalni zavesti sloven-!'f"ga naroda, toda v danih r a z m e r a h Doramo pristopanje Slovencev k radikalni stranki stigmatizirati kot nacionalno uskoštvo. Zato se ne čudimo, da se je iz vrst »slovenskih« radikalcev napravil tak sramoten poizkus, ki so ga ogorčeno obsodili tudi srbski radikalci. Ta poizkus ni bil znak balkanizacije. Med Srbi bi zaman iskali človeka, ki bi prodajal svojo nacionalno pripadnost ali bi priganjal ljudi v srbstvu nasprotni tabor. Slučaj slovenskih radikalov je bil povsem drugi, pomanjkanje vsakršne politične morale. To smo hoteli m morali pribiti, ker pošteni slovenski duši se studi poizkus, kakršen je bil napravljen s poštenjakom posl. Šiftarjem in take vrste politične praktike med moralno visoko stoječim slovenskim narodom se morajo v kali zadušiti. VPRAŠANJE PREDVOJNIH IN VOJNIH POSOJIL, BOLNIŠNIC IN KOPALIŠČ. -DEBATA 0 POSAMEZNIH POSTAVKAH V PRORAČUNU NOTRANJEGA MINISTRSTVA. Belgrad, 2. nov. (Izv.) V prvi sekciji finančnega odbora je finančni minister odgovarjal na zahtevo poslanca P u š e n j a -k a glede ureditve vprašanja bivših avstro-ogrskih predvojnih posojil, da je to vprašanje po posebni pogodbi ugodno rešeno in da se bodo začeie izplačevati obresti in pa glavnice leta 1925. Glede vojnih posojil je izjavil, da je pripravljen upoštevati tozadevne želje samo glede mladoletnikov, občin in okrajev in denarnih zavodov in sicer pri razpisu bodočega notranjega državnega- posojila. Izplačilo s ponarejenimi markami kolkovanih starh iisočakov pa je minister odklonil. Glede dolga bivše kranjske dežele v znesku 270.575 švicarskih, fr., izdanih nekdaj za nakup krav, izjavlja minister, da ta dolg še ni konsolidiran in zato ni za njegovo odplačilo v državnem proračunu še nobene postavke. — Nato je sekcija razpravljala o zmanjšanju kredita za pisarno »ordenov« in za zmanjšanje kredita za uvedbo novih zakonov. — Jutri pride na razpravo poglavje o finančnem ministrstvu. Belgrad, 2. nov. (Izv.) Druga sekcija finančnega odbora je danes razpravljala proračun ministrstva za ljudsko zdravje. Ker novi uradniški in vojaški zakoni predvidevajo brezplačno zdravljenje uradnikov in vojakov po državnih bolnišnicah in kopališčih, je proračun tega ministrstva znatno zvišan, zlasti postavke za bolnišnice in kopališča. Opozicija je ugovarjala zoper visoke izdatke za razne komisije in tehnično i vodstvo kopališč, Referenti so nato tolažil-no izjavljali, da namerava državna oblast itak vsa kopališča v najkrajšem času oddati v zakup privatnikom. Izredni stroški za bolnišnice in kopališča so zvišani za Srbijo od 4 na 24 miljonov dinarjev, za prečansko dežele pa od 11 ua 30 milijonov dinarjev. V prečanskih krajih bodo ti stroški pokriti, z zvišanjem taks po bolnicah i n kopališčih, v Srbiji pa ostane zdravljenje po državnih zavodih brezplačno. Belgrad, 2. nov. (Izv.) Tretja sekcija finančnega odbora je razpravljala o proračunu ministrstva za notranje zadeve. Dolga debata se je razvila o poglavju državne in javne varnosti. Oba oddelka za poslujeta ogromno število osobja, čeprav imata v bistvu isto nalogo. Poslanec dr. Kulovec je izjavil, da je oddelek za d rž a sne varnost odveč. Ta oddelek je nastal kot posledica zakona o zaščiti države, danes pa vse njegove agende lahke'r/vršuje splošni oddslek za iavno varne t. Sprejet je bil predlog za zvišanje kredita za županske tečaje in ravnotako tudi predlog za zvišanje Irrerlita za pomoč poškovancem po elementarni h n ezgodah. Kredit je zvišan na predlog dr. Ku-lovea od 1 milijona na 5 milijonov dinarjev. — V proračunu se nahajajo tudi krediti za velike župane vseh 33 oblasti. Dr. Kulovec predlaga čitanje vseh teh kreditov. V de-Hti, ki se je razvila o tem predlogu, je izjavil pomočnik notranjega ministra, da či-tanje ni mogoče, ker bodo dobili veliki župani v kratkem svoj delokrog. Dolgotrajna debata se je razvila tudi o orožništvu. Proračun predvideva kredit za 20.000 orožnikov in 577 orožniških častnikov. Tekom debate je dr. Kulovec ostro protestiral proii znanim odpustitvam sposobnih slovenskih orožniških častnikov in odločno zahteval njihovo reaktiviranje. Pomočnik ministra je obljubil, da bo to zadevo še enkrat proučil in zahteve poslancev Jugoslovanskega kluba po možnosti upošteval. Dr. Kulovec se, je nadalje bavil s proračunom za orožništvo in zahteval znižanje kredita, ker i m juho v državi dejansko le 12.000 stalno nameščenih orožnikov, proračun pa predvideva kredit za 20.000 mož. Poslanec Kulovcc jo nadalje zahteval, naj se postavijo oročniške postaje le tam, kjer so res potrebne. Opozicija je pri tej priliki izražala mnenje, da mora biti naša država jako razdrapana, če potrebuje tako veliko število orožnikov. Vsi opozicionalci so nadalje naglašali potrebo po večji previdnosti pri somjemu orožnikov, da se ne bodo dogajali slučaji, da se sprejemajo v orožniško službo splošno znanj odrpetniki. UtvIJo uredništva. Belgrad, 2. nov. (Izv.) Danes je izšle v »Službenih Novinah« odredba o razvrstitvi uradništva po kategorijah. V krogih; belgrajskih uradnikov je izzvala uredba silno ogorčenje. Uradništvo namerava z ozirom na to uredbo sklicati posebno anketo. »UJEDINJENA BANKA« V K0NKURZU. Belgrad, 2. nov. (Izv.) V Belgradu je prišla v konkurz »Ujedinjena banka«. V belgrajskih krosih domnevajo, da bo sledilo temu konkurzu še voo drugih. V upravnem svetu propadle banke je tudi ravnatelj neke ljubljanske banke. RADIČEVO PISMO. Zagreb, 2. novembra. (Izv.) Danes je prišlo v Zagreb 26. Radičevo pismo, v katerem poroča o svojem,nastopu v odboru za vnanje zadeve delavske stranke (La-bour Party). ALIJAGIČEV GROB. Zagreb, 2. novembra. (Izv.) Grob Ali-jagičev je ietos policija silno zastražila. Pristop ni bil dovoljen nikomur. Tudi cevtje, ki so ga bili položili ljudje na grob že dan prej, jc ooliciia odstranila. letalška nesreča pri Zeniim Belgrad, 2. nov. (Izv.) Danes ob pol S. dopoldne se je zgodila v bližini Zemuna pri postaji Banjica težka železniška nesreča. Iz Belgrada v Snbotico odhajajoči potniški vlak je trčil z vlakom, vozečim iz Zagreba v Belgrad. 2 potnika-voiaka sta bila lakoj mrtva, 15 potnikov pa je težko ranjenih. Škoda na materialu še ni ugotovljena. angleški m s ia š Pritrditev Francije h konferenci. Pariz, 2. novembra. (Izv.) Angleški poslanik je danes izročil Poincarčju dve noti. V prvi izraža angieška vlada svoje pomisleke proti morebitni odcepitvi raznih delov nemškega ozemlja od Nemčije, v drugi pa naglaša potrebo skupnega koraka do Amerike, da se ta udeleži po svojem zastopniku nameravane konference za ugotovitev nemške plačilne možnosti. Pariz, 2. nov. (Izv.) Francoska vlada je sprejela angleški predlog glede skupnega koraka v Washingtonu, da se povabi Amerika ua sodelovanje pri ugotovitvi nemške plačilne možnosti. rariz, 2. nov. (Izv.) Glede organizacije nameravane konference poročajo iz Lon-dona, naj bi konferenca obsegala več odsekov. kojih člani bi obiskali vsa finančna Zfior zaupnikov S.LVS. VABILO na zbor zaupnikov Slov. ljudske stranke, ki se bo vršil fine 5. novembra 1923 ob pol 11. uri dopoldne v dvorani hotela «Uniona« v Ljubljani s sledečim dnevnim redom: 1. Politika S. L, S. — poroča dr. Korošec. 2. Naša avtonomistična misel — po-roča dr. Brejc. 3. Organizacija S. L. S. — poroča dr. Kulovec. 4. Resolucije — predložene po vodstvu S. L. S. 5. Volitev načelnika S. L. S. In prvega podnačelnika. V nedeljo, dne 4, novembra ob 4. ari popoldne bo v dvoran: Akademskega doma (poleg hotela «Union, Miklošičeva ulica štev. 5) v Ljubljani zborovanje delegatov političnih organizacij S. L. S. O točkah, ki bodo predmet razpravljanja, bodo re-ferirali dr. Korošec, Sušnik, dr. Kulovcc, Vesenjak in tajnik Krajnc, Za načelstvo S. L, S.: dr. Korošec, t. č. načelnik. Vabilo za zbor velja za nedeljo in pon< deljek. — Naj ga vsakdo prinese .seboj, ker ho služilo kot izkaznica. — Če kak somišljenik — zaupnik vabila ni dobil, nai se obrne nik-zaupnik vabil* ni dobi, naj se obrne na tajništvo SLS. Kdor se je obrnil radi prenočišča na tajništvo, se mu bo oskrbelo. Člane vodstva opozarjamo na sejo vodstva ob 9. uri v pondeljek 5. novembra. — Somišljenike iz okolice Ljubljane še posebno opozarjamo, da se odzovejo vabilu. središča v Evropi in vsa pomembnejša mesta v Nemčiji, da ugotove nemško gospodarsko stanje. London, 2. nov. (Izv.) Listi poročajo, da Poincare pristaja na Berlin kot sedež bodoče konference. London, 2. nov. (Izv.) Angleški poslanik v Berlinu lord d' Ablernou je odstopil. P0RENSKA REPUBLIKA. Diisseldorf, 2. novembra. (Izv.) Za-sedbene oblasti so izpustile iz zaporov več rudniških ravnateljev in jim dovolile povratek na njihova prejšnja službena mesta. — Na več mestih je nanovo proglašena renska republika. SEPARATISTIČNE H0MATIJE V NEMCI JT. Aaolien, 2. novembra. (Izv.) Včeraj zvečer je prikorakalo semkaj 1500 pristašev porenske republike iz Koblenca, Kre-felda in Duisburga ter napadlo mestno hišo, katero so branili komunisti, policija in ognjegasci. Separatisti so razstrelili vrata z dinamitno bombo, zasedli poslopje in razobesili zastavo porenske republike. Nato je poslopje naskočila policija in ga vnovič zasedla. VLADNA KRIZA V NEMČIJI. Berlin, 2. novembra. (Izv.) Socialde« mokratska stranka je sklenila, da odpokliče iz kabineta 3 ministre, ki so njeni člani. Državni kancler vsled tega koraka ne namerava odstopiti, marveč bo socialdemokratske ministre nadomestil z drugimi. Grški državni svet. Atene, 2. novembra. (Izv.) Danes s« je vršila seja državnega sveta, v katerem so zastopani člani vlade, zastopniki vojaštva in razni vplivni politiki. Nato se je vršil ministrski svet, ki jc izdal objavo, da je vlada mnenja, da ni treba premer.it? dosedanjega političnega kurza, ker sc jc kralj ob priliki zadnjega voiaškcda upora držal popolnoma nevtralno, Zamikam m organizacijam SLS. Dne 4. in 5. novembra se vrse ta-lo zborovanja: V nedeljo: Ob 9. dopoldne plenarna seja I. S. Z. (Kongresni trg 2). Ob 2. popoldne občni zbor podružnice Županske Zveze za politični okraj Ljubljana (Jugoslovanska tiskarna, III. nadstr.). Ob 4. popoldne zborovanje delegatov organizacij SLS (Akademski dom, poleg Uniona, Miklošičeva cesta 7). V pondeljek: Ob 9. dopoldne seja vodstva SLS (Akademski dom). Ob pol 11. dopoldne zbor zaupnikov (velika dvorana »Uniona«). Ob 3. popoldne občni zbor Jugoslovanske Kmetske Zveze (velika dvorana Uniona). Ob 3. popoldne zborovanje zaupnikov Delavske Zveze (prostori 1. del. kons. društva, Kongresni trg 2). Ob 3. popoldne zborovanje Jugoslovanske obrtne zveze (Rokodelski dom). Ob 4. popoldne seja načelstva SLS (Union). Tajništvo SLS. r4- Poslanec Šiftar volivcem. Prekmurske »Novine« dne 1. novembra t. 1, priobčujejo na prvem mestu sledečo izjavo v prekmurskem narečju: »Mojim vo-lilcoml Dam vam na znanje, da se po Prekmurji širijo razne vesti od toga, da sam jas prestopo v radikalno stranko. Izjavljam, da je to nej istina i da tozadevne izjave, nadalje proglas na narod nigdar nej sam podpiso, niti nej sam dao nikomi pooblastilo, da v mojem imeni izjave naj po-bera, da naj volilci prosijo, ka bi v radikalno stranko stopo. Vabili so me, ali jas sam njihove ponude odbio. Tomi je dokaz tudi to, da sam v stranki SLS. in v Jugo-slovenskom klubi. — Beograd. 24/X. 1923. — Šiftar Geza, nar. poslanec.« — Kakor poročajo dalje »Novine«, so Švikaršič, Reich in Marič, ki so prišli k Sv. Jur ju v Prekmurju pobirat podpise za Šiftarjev izstop iz SLS in prestop k radikalom, morali pred ogorčenimi volivci pobegniti preko travnikov in sc niso poslej nikjer več pokazali. — Poslanec Geza Šiftar se je vrnil domov, da sam pred volivci razgali radikalske spletke. — Dne 11. t. mes. se vrši v Murski Soboti shod zaupnikov SLS. -f V čigavi službi je g. šef v ministrstvu prosvete? V svoji 44. štev. je objavil >Učiteljski tovariš« oficielno vest, da je šef kabineta ministrstva prosvete g. Jovo P. Jovanovič sporočil uredništvu Udruženja jugoslovanskega učiteljstva, Poverjeni-štvo Ljubljana, da je odlok ministr. prosvete 0. N. Pr. 24335 od 25. maja 1923 razveljavljen t. j. da velja le za Srbijo, ne pa tudi za Slovenijo ter da se je pogreška izvršila le v ekspeditu. Da je ta vest gospodi okoli Učiteljskega tovariša zelo všeč, je razvidno iz tega, da jo je objavil z debelim tiskom prav na prvi strani in iz dejstva, da so gospoda spoznavši obskurnost svojega lista naznanili urbi et orbi ta svoj uspeh tudi v »Jutru« pod napisom: v>Lep uspeh Udruženja jugosl. učiteljstva.« Mi bi se z Učiteljskim tovarišem, s tem edložiščem duševne revščine ne pečali, ker smo mnenja, da je ni cunje na tem božjem svetu, v katero bi bilo zavilega toliko smrdljivega blata, toliko nizkega klečeplastva. toliko podlega zavijanja, toliko grdega ponujanja za denuncijantsko >poročanje<- gospodu ministru prosvete, kakor ga je najti v članku, naslovljenem na gospoda min. prosvete, če ne bi nas k temu prisililo dejstvo, da jo minister prosvete pod vplivom enega odbora ali prav za prav ene osebe, ki v svoji besnosti blati najvišje svetinje našega slovenskega naroda, preklical svoj lastni odlok, morda edini dobri odlok, ki polaga na srce učiteljem kot vzgojteljem narodne mladine, da morajo uvideti, da zahteva od njih domovina v teh usodnih časih izvrševanja dolžnosti tudi v prosveti v moralnem in verskem pogledu na široki podlagi.« Ali je g. minister prosvete s svojim preklicem prišel do prepričanja, da tacega odloka za Slovenijo ni treba, in kakor trdi Narodna Prosveta v 79. štev. t. 1., da se ta razpis nanaša samo ua Srbijo? Mi bi bili s poklo-nom, ki ga je napravil g. minister prosvete moralni potenci slovenskega ljudstva s svojim dodatnim odlokom popolnoma zadovoljni, ker smo iz dna srca prepričani, da je slovensko ljudstvo v moralnem oziru dobro in sicer tako dobro, da samozavestno z lahkoto odklanja ono podporo »z vsemi silami v smislu najnovejšega odloka, da prepreči moralno dekadenco naroda«, o kateri tako infamuo kvasi pisec imenovanega pisma gospodu ministru prosvete. Ali mari meni Učiteljski tovariš, da bomo danes po vseh grozotah svetovne vojske sprejemali nauk o morali od tistega, ki je klical 1. 1914 smrtonosno kroglo Friza Adlerja na pomoč zoper odličnega slovenskega duhovnika, ki ni hotel voditi slovenskega šolstva po njegovem receptu? Ne domišljajte si tega, gospodje! Vsak nasvet v tem oziru nam bodi dobro došel, a Vašega, gospodje okoli Učiteljskega tovariša, odklanjamo z vso odločnostjo, dokler bode te pustili pisati o dekadenci slovenskega naroda s takim cinizmom in o naši pošteni slovenski duhovščini, ki je stala kot zasčit-nica vedno ob strani slvenskega ljudstva, s takim nizkotnim natolcevanjem. In oprt na razloge takih mož prekli-cuje gospod minister prosvete svoj odloki Javno vprašamo, kdo so oni gospodje v ministrstvu prosvete, ki naj bi bili tolmači gorkih želja širokih plasti slov. ljudstva, ki naj bi svetovali g. ministru prosvete, kar je ua korist slovenski šoli, ne pa da bi bili posredovalci nizkotnih intrig Učiteljskega tovariša. Javno vprašamo: V čigavi službi je g. Jovo Jovanovič, šef kabineta ministrstva prosvete? Ali v službi države, ali v službi Učiteljskega tovariša? Sodeč po naglici, s katero je sporočil omenjeni preklic uredništvu Učiteljskega tovariša, odgovor gotovo ni težak. * Povratek Lloyda Georgeja v Evropo. Pretekli pondeljek se je Lloyd George vrnil v svojo domovino, da se udeleži zopet sej parlamenta, ki začne zborovati 13. t. m. * Nameravani povratek bivšega nemškega prestolonaslednika. Kakor poroča »Corriere della Sera«, se namerava bivši nemški prestolonaslednik vrniti v Nemčijo. Socialistični člani nemške vlade so se dovoljenju za njegov povratek protivili, Strese- mann pa je smatral, da povratek bivšega prestolonaslednika no pomenja za Nemčijo nikake nevarnosti. Nastanil se bo baje na svojem gradiču Oehls v Gorenji Šleziji. * Samoupravne volitve v Bolgariji. Bolgarski notranji minister Rusev je na volivneui shodu v Varni izjavil, da se bodo vršile volitve v samoupravne zastope takoj po volitvah v sobranje. Občinske volitve bodo 2, decembra, v višje svete pa 9. decembra t. 1. * Fahistifino slavje v Sofiji. Italijanski uradni krogi v Sofiji — člani reparacijske komisije, poslaništva itd. — so priredili povodom obletnice fašistovskega pohoda v Rim veliko javno slavje. Glavni govor je imel poslanik S. Ttinella. * Bolgarski proračun. Bolgarski finančni minister Todorov je te dni sklical načelnike raznih oddelkov svojega ministrstva in jlb nujno pozval, naj na vseh straneh kolikor mogoče štodijo. Prihodnji proračun bo znašal približno 10 milijard levov stroškov in 8 milijard dohodkov, primanjkljaj torej okroglo dve milijardi levov. — Somišljenikom SLS. Kdor piše na tajništvo SLS, naj vselej dostavi ^Jugoslovanska tiskarna«, da ni pomot. — Iz Gor. Logatca. Podružnica Slovenske Straže« v Gon Logatcu protestira proti objavljenemu dopisu v »Slovenskem Narodu«, priobčenem dne 1. novembra, štev. 250, pod naslovom »Drobtine iz logaške doline«, da niso obrambna društva niti s prstom ganila, da bi pozvala politične in kulturne organizacije na protestno zborovanje proti italijanskemu barbarstvu nad našimi brati onkraj meje. — Ugleden član »Slovenske straže« in pristaš Slov. ljudske stranke je opomnil dne 25. oktobra tajnika liberalne stranke, da naj opozori predsednika krajevne organizacije JDS za logaški sodni okraj v svrho skupnega protestnega zborovanja; »državotvoren« element in orjunaš g. predsednik Tavzes je pa kategorično odklonil skupno sodelovanje s »klerikalci«. Vsled tega je podružnica »Slov. straže« sama priredila protestno zborovanje v prostorih g. Ambrožiča, kar je bilo tudi dne 28. oktobra pred cerkvijo razglašeno in to tudi dobro znano g. županu, ki je dal razglas objaviti. Pač pa ima prav dopisnik »Slov. Naroda«, da so ravno tisti liberalci bili, ki se vedno ponašajo z naprednostjo, da niso res ne v Dolenjem, ne v Gorenjem Logatcu sklicali protestnega zborovanja, V Gor. Logatcu so liberalci dne 28. oktobra ob 15% sklicali v gostilno pri Korlnu politično zborovanje radi sestave kandidatne liste JDS za občinske volitve, kar je potrdilo tudi »Jutro« z dne 1. nov, ▼ dopisu iz Logatca. — Spomenik kralju Petru v Dubrovniku. Dne 1. decembra t. 1. odkrijejo v Dubrovniku spomenik kralju Petru, ki ga je izvršil mojster Meštrovič. Spomenik bo stal v vratih Pila. — Pomorsko slavje v Gružu. Dne 31. oktobra t. 1. se je vršila v Gružu v Dalmaciji dvojna slovesnost našega pomorstva: Otvorili so pomorsko vojno akademijo in razvili našo novo pomorsko zastavo na vojnih ladjah. Slavju sta med drugim prisostvovala admiral Priča in vojni minister. — Jagode v jeseni. G. Rom, gostilničar v Laškem trgu, je poslal našemu uredništvu šopek zrelih jagod, ki so dozorele te dni na vrtu. Izredno mila jesen je prizanesla tudi vrtnim cveticam, vsled česar so bili letos o Vseh svetih grobovi na pokopališčih povsod izredno lepo okrašeni. — Zuastveno raziskava ajc črnomor-ske obaie. Bolgarska vlada je imenovala posebno komisijo znanstvenih strokovnjakov, ki bo natančno proučila obalo Črnega morja. — Izobrai. društvo v Šmartnim pri Litiji priredi v nedeljo, dne 4. t. m. igro > Mlinar in njegova hči«, žaloigra v 5. dejanjih. Med odmori nastopi tamburaski zbor. Začetek ob 3. uri popoldan. K obilni vdoležbi vabi odbor. — Tudi Američani kradejo dolarje iz pisem. Na poštnem uradu v Ossingu, drža- va New York, so dognali, da je uradnik W. .... Johnson kradel iz pisem, naslovljenih \ Evropo, dolarje. Ukradena vsota presega 100.000 dolarjev. — Propadanje družinskega življenja t Ameriki. Po uradnih podatkih je bilo leta 1922. v Zedinjenih državah 148.554 razpo-rok, 1. 1916. pa samo 112.036. Na vsakih 100.000 prebivalcev odpade po 136 raz-porok, dočim jih je bilo 1. 1916. samo 112, Po nekaterih posameznih državah, n. pr. v Nevadi, Oregonu — je število razporok še mnogo višje, tako da prihaja na vsakih 100.000 prebivalcev 1000—1300 razporok. Državni činitelji se nujno pečajo z vpraša-njem, kako bi se dalo razpadanje družin ustaviti; izdati nameravajo enotno postavo o ločitvi zakona, ki bo veljala za vse države. Cerkvene občine se pripravljajo na skupen nastop ter bodo zakonskemu odseku senatske zbornice poslale zahtevo, da naj se določbe o ločitvi zakonov izenačijo in strogo poostre. — Vpokojitev novosadskega podžupan na. Notranji minister je vpokojil novosadskega podžupana dr. Emeriha Marcekovi-ča, ki je služil občini tekom 30 let. Stal je na svojem mestu v najtežjih časih in si s svojim neomajnim pravicoljubjem, ne pri-stranostjo in ljubeznivostjo nasproti revežu in bogatinu pridobil spoštovanje in ljubezen vseh občanov brez razlike. Vsi obžalujejo njegov odhod. Za njegovega namestnika je minister imenoval mestnega svetnika Lakiča. — Morilka otrok. V Šibeniku je te dni neko dekle povilo nezakonsko dete. Dete je babica neznano kam odnesla, porodnica pa je obolela na otrociški mrzlici. Poklicati so morali zdravnika, ki je odredil prenos bolnice v bolnišnico. Od tu je slučaj prišel pred sodno oblast, ki je uvedla preiskavo. Babica je priznala, da je porodnica novorojenca zadušila in ga nato zakopala v hlevu. Šli so razkopavat v hlev a otroka tam niso našli, pač pa so našli novorojen-tam niso našli, pač pa so našli novorojene-kovo truplo v jarku blizu babičine hiše, zavito in položeno v škatlo. Nato so natančno preiskali babičino hišo in našli v veži zakopanih veliko otroških kosti. Nezakonska mati je v tem umrla. Babico so zaprli. — Potrdila o državljanstvu. Vsak čas se pripeti, da prosijo stranke, naj bi jim magistrati ali okrajna glavarstva potrdila, da so jugoslovanski državljani Ministrstvo za notranje zadeve je z odlokom SL 3617 z dne 30. april« 1928 oziroma U 5539 z dne 26. aprila 1923 re šilo, da je za izdajanje svedočb (spričeval, po trdil) kompetentno ministrstvo za notranje za devc. Prošnje za izdanje potrdil o državljan stvu je vložiti pri magistratu (okr. glavarstvu), priložiti je domovnico in rojstni list, pri omo ženib tudi poročni list. Za potrdilo je priložiti taksno marko deset dinarjev, prošnjo in prilo ge pa je kolkovati po splošnih predpisih. — Pozor! Pri deželnem sodišču, odd. VIII soba št 96 so nahaja kolo znamke >Waffenrark ki je bilo zaplenjeno Jakobu Lamprehtu. Lastni! kolesa naj so oglasi policijski direkciji v Ljublja ni ali naravnost pri deželnem sodišču v Ljubljani — Poštninska prostost južno lelesnicc. P< sklepu ministrskega sveta, ki je razglaSen v Slui benih novinah štev. 199 od 1. septembra i- 1. s« prešle južne železnice v državno upravo in so pa stale 3 tem državna last. Južna železnica je potemtakem zdaj državna ustanova, zato so njo dopisi pt zakonu o poštntnski prostosti od 2. oktobra 186! (člen II. točka 1) poštnine prosti. — Odslej veljaj« za južno železnico tudi vse dolžnosti, ki so predpisane z novim pravilnikom gledo predaje in izdaj« službenih pošiljk. — Izpostavljeno dote. V drvarnici Lovrenci Ravnika ob veliki cesti na Jesenicah so nažli no vorojenčka okrog 10 dni starega, katerega je iz Triglavski: Hudič. (Odlomek iz politične komedije.) fOHigrava se v uredništva slovenskega dnevnika, tako in enako dan za dnem. — Soba glavnega urednika. Vse v polmraku, samo na pisalni mizi zastrta žarnica. Pozna nočna ura.) Urednik (se očividno muči z ne-fifm člankom; napiše par vrst, pa jih spet prečrta. Slednjič jezno zažene pero): Naj vse skupaj hudič vzame! (Utrujen položi glavo na naslonjalo in zadremlje. Čez nekaj trenutkov stopi h kadilni mizici in si prižge cigareto.) (Medtem sc je po sobi čudno zelenkasto zasvctlikalo in iz temnega ozadia sc je polagoma izločil hudič.) Hudič (v podobi boljše ljubljanske barabe; izpod kapo mu kukajo rožički): Dober večer, gospod dohtar, in hvala za prijazno povabilo! Stojim vam popolnoma na razpolaganje. Urednik (ki ga je srepo pogledal oči nog do glave, mu ponudi cigareto); No, kako se vam pa še kaj godi?. Izgledate nri nekam--- Hudič (slastno kadeč): Ne ravno ifansolidirano, kaj? Da, čisto na nič sem prišel; kakor sploh Slovcnci... Slabi časi! Naši ljudje delajo in preklinjajo; hudič vedi. knm gre ves denar! Ali verujte mi. da tudi jaz tega ne vem ... V ostalem sem na-iriot. (Urednik sc jc zlekail v fotelj in ga interesantno posluša.) Hudič (sentimentalno); Da, prve čase sem bil celo jako navdušen, naravnost državotvoren element, kakor vi pravite Pa sem v želji, da tudi jaz po svojih skromnih močeh pomagam pri urejanju naše države, zaprosil za državno službo. Ker sem glasoval za vlado, so mc imenovali za pisarja v Ministarstvu Vera. Prav prijetna službica . . . Toda demisijoniral sem, ker mi je moj načelnik tam duevno opsoval inajko in staro rnajko. Tega ni prenesel ne moj estetični ne moj mora-lični čut takorekoč... Urednik: Hudič — pridigar morale! Daleč smo prišli... Hudič; Tu na Slovenskem me vsaj vsak človek kliče pri mojem poštenem imenu — Urednik (jc. skočil pokoncu in ga nahruli); Slišite, vi ste pa separatist! Vi ste protidržaven element! Hudič (sc jc za hip prestrašil, nato se trpko zasmeja); Najvražnejša beseda, ki sem jo kdaj izumel! Njeno prokloto moč sem izkusil pravkar na lastni osebi. Čestitam vam na uspehu! Urednik (razvcseljen); Torej ven-cfar-lc šc useka? Bal sem sc žc, da je skrhan meč... zato mi članek tu ni hotel izpod roke. (Poživljcn.) Nadaljujmo! (Sede spet za pisalno mizo.) Hudič: Skrhan alt nc — meč je meč, vihtite ga! Edini je vaš meč! (Se vstopi za urednikov stol.) In če ste zapisali to besedo devetindevetdesetkrat, zapišite jo še stotikrat drzno, brez strahu in brez sramu, (Urednik urno piše.) Hudič; Ona je edino sredstvo za krotenje Slovencev, ., veriga, jim je na roke, pečat na usta, luskina na oči. (Urednik se obotavlja nekaj zapisati.) Hudič (mu gleda preko rame); Nobenega pardona! Mož je pošten patriot, da .. zato jc tem nevarnejši. Udarite ga! Beseda ta ga bo noč in dan skelela, ga motila in ovirala... da si nc bo upal izreči cele rcsuice, zahtevati celc pravice! (Urednik hlastno piše.) H u d i č : Terorizirajte! (Urednik grozničavo piše.) Hudič; Hujskajte! (Urednik drvi s peresom po papirju.) Hudič; Denuncirajte! (Urednik jc z besno potezo dokončal članek in si otira pot s čela. Hudič sc zadovoljno smeja. — Zunaj pod oknom zatrobi avto.) Urednik (plane s stola): Gromska strela, to je nas minister! Napisali smo mu za jutri že tri strani reklame, a hotel bo imeti štiri. (Bega razburjen gor in dol.) Kri mi bo izpil. .. (Hudiču:) Prosim, stopite med tem tu-lc v mojo privatno sobo in pomagajte, če bo treba! Hudič (z veliko tfcstol: Stojim vam vsegdar na razpolaganje, gospod doktor (Izgine na desno. — Iz ozadja nastopi go spod minister. Soba se razsveti. Urednil sprejme visokega gosta z globokim pri klonom.) Minister (nadut parvenfl. Ne di niti roke. Ošabno); Dober večer! (Markir< nervoznega človeka, ki se mu zelo mudi. Moram še nocoj na pot... Velevažna ka binetna konferenca ... odločitev predsto ječa ... prinesite to jutri primerno. Urednik (beleži in pri tem mrmraj Čas hi bil! Svet čaka že pet let na to od ločitev. Dolgčas gre po državi jugoslaven skoj... Minister (ga ošine z začudeno-ne voljnim pogledom in seže po korektura! na mizi): Ali je moj članek o osvobojeni! stavljen? Urednik (zelo uslužno); Izvolit« gospod minister, evo ga, Dovolite, d iskreno čestitam. Fulminaiiten članek . -logika ko britev ostra... Če takozvat Slovenci v radio-luči tega epohalnega va šega članka še nc bodo izprevideli, « sploh nimajo eksistenčne pravice, potem-No, pa saj bodo menda ti slepci zdaj vet dar izpregledali! — In tukaj, gospod m nister, v poseben okras jutrišnje številki tu, prosim od mene ta 33. pot predelat vaš životopis z vsemi neštetimi in nevei ljivimi vašimi zaslugami za narod in domj vino... Čitatelji so dandanes žal zc | kratkega spomina. (Zase:) Hvala Bočui 1 Slavija«. Pri kopanju je neki delavec udaril z vso silo po neeksplodirani granati, ki se je vsled udarca razpočila in poškodovala več oseb. Strašna stiska v Porenju in Poruhrju. Kolinski nadškof kardinal Schulte je izdal oklic na katoličane v inozemstvu, v katerem opozarja na strašno stisko v Porenju in Poruhrju in s pretresljivimi besedami prosi za gmotno pomoč. Naglaša, da prihaja beda do vrhunca in da preti milijonom ljudi smrt vsled akote. Darovi naj se pošljejo na Kat. karita-ivno zvezo (Kath. Caritasverband) za kolin-nadškofijo v Kolinu. a — Cerkev proti nedostojni noši. V zad-m času so po vseh cerkvah rimske škofije »b vratih nabili naslednje opozorilo: >2enske morajo prihajati v hišo božjo pokrite in v visoki obleki, ker je nedostojnost in pomanjkljivost v obleki vselej in povsod graje vredna, iali svetost hiše božje, zabranjuje dostop k mizi božji, vzbuja zgledovanje med verniki in tova strašno kazen božjo.< Opozorilo je podpisal kardinalvikar. — Nova pridobitev češkega katoliškega 5ska. Češkoslovaška delniška tiskarna v Pra-IP je od države kupila bivši piaristovski samostan v Gosposki ulici. — Prosvetni teden v Ameriki. Vlada Zdru-fenih držav je odločila, da se posveti teden 18. do 24. novembra splošni prosvetni propagandi. Po cerkvah in šolah se bodo vršili SOvori in predavanja o izobrazbi, vršili se bo-» veliki shodi in zborovanja, na katerih bodo pretresali razna vzgojna vprašanja, en ^n bo posvečeno vprašanju za odpravo nepismenosti, en dan izenačbi podeželskih šol z Ustnimi. V proglasu za prosvetni teden pra-J predsednik Coolidge med drugim: »Naša "'m o vina se opira na načelo samouprave svojega ljudstva. Kdor zasluži biti svoboden, ^slitži tudi. da je izobražen. Kdor ima dolž- nost in odgovornost za vladanje, mora imeti tudi izobrazbo, da zna te svoje državljanske dolžnosti vršiti. Vladar mora biti izobražen, a ljudstvo je vladar.« Pripomnimo še enkrat, da je to pisal ameriški predsednik! — Tatvine in vlomi. Profesorskemu kandidatu Jugoviču so v vlaku v Zidanem mostu 8 mladi fantiči ukradli denarnico, v kateri je bilo G600 K denarja. Tatiči so po izvedeni talvmi izginili. — 6 ponarejenimi ključi so vlomili neznani vlomilci v trgovino Štefana Gobca in odnesli sladkorja in kave v vrednosti 4000 K.--V Župeči vasi je bilo vlomljeno v podstrešje Marije Pišek. Vlomilci so ji odnesli obleke za 1200 K. — Vlomilci so odnesli v Apačah Francu Zajčoku obleko v vrednosti 8200 kron. — Tatovi so odnesli Mariji Gojkovič v Mi-hevcih perila in obleke v vrednosti 8000 K. — V Pod b rež ju so tatovi odnesli Jakobu Podbregarju medu v vrednosti 4000 K. — Vlomilci so v Prevratu vlomili pri Ivanu Povhu in pripravili več moške in ženske obleke. Domačini so pa še pravočasno opazili vlomilce in jih prepodili. Plena vlomilci niso mogli odnesti. — S ponarejenimi ključi je vlomil neznani vlomilec v cerkev v Dolskem in odnesel vijoličasti mašni plašč, vreden 12.000 kron. V cerkvi je izpraznil tudi nabiralnik. — V Ihanu je bila Frančiški Anšketovi ukradena iz veže vreča suhih gob. Ankerštova je oškodovana za 8000 K. — V Spodnjem Mamelju pri Polšniku je bila ukradena Andreju Viraniku denarnica, v kateri je bilo 260 K denarja in 1600 K vredna srebrna ura z verižico. ii^Bnif^t^fpsri* ^^ ^Hvnflfie Metlika. Dne 28. oktobra 1.1. se je vr-§il veliki zbor Metlike in okolice v Narodni čitalnici, na katerem se je manifestiralo za naše neodrešene brate in sprejela enoglasna resolucija, v kateri se protestira proti italjanskim nekulturnem tlačenju našega elementa in poziva naša vlada, da zaščiti interese naših bratov. Gornji Logatec. »Slovenska straža« je priredila v nedeljo, dne 28. oktobra manifestacijo proti nasilstvom nad našimi brati v Primorju. G. župnik Supin je v lepem govoru orisal trpljenje naših zatiranih bratov. Saj je tudi sam moral okusiti kulturo italijanskega fašizma. Po njegovem navdušenem govoru je g. Budin prečital z burnim pritrjevanjem soglasno sprejeto protestno resolucijo proti uvedbi novega šolskega zakona, s katerim se uvaja v vseh ljudskih šolah že v prvem razredu italijanski jezik kot učni jezik, proti naredbam, naperjenim zoper časopisje in vsem krivicam, ki jih morajo prenašati naši rodni bratje v gospodarskem, narodnem in kulturnem oziru. ___ JteHsir«?^ H^vliifte, KOMISIJA ZA OBMEJNI PROMET. Maribor, 31. oktobra. Od 20. oktobra do danes je na maribor skem okrajnem glavarstvu poslovala komisija zastopnikov Jugoslavije in N. Avstrije. Namen konferenc je, da se izpopolni mali obmejni promet na meji med obema državama. Jugoslovansko delegacijo vodi vladni tajnik g. dr. Vodopivec, koji je tudi leta 19*?2 vršil isto funkcijo. Danes zjutraj se je komisija odpeljala v Gornjo Radgono. Od tam se bo podala najprvo v Prekmurje, da tam na licu mesta uredi vse sporne zadeve malega obmejnega prometa. Nato prične komisija svoje delo pri Gornji Radgoni in ga nadaljuje na celi črti od Radgone do Koroške. Jugoslovanski klub je te dni določil poslanca Žebota, da se kot zastopnik našega obmejnega prebivalstva udeleži pregleda ob meji. Naš predlog in zahteva celokupnega prebivalstva ie. da se obmejni pas (zona) razširi na celo ozemlje med Muro in Dravo (širina 20—25 km) in da se iz tega ozemlja sme carine prosto uvažati vino v Nem. Avstrijo. Carine prosto so smeli uvažati vino v Nem. Avstrijo samo »dvolastniki v ožjem pomenu«, t. j. taki. koiim meja pre-seče posestvo. Ali bo Avstrija ugodila tej zahtevi našega vinogradništva, bomo videli. Vidi se, da zastopniki avstrijske vlade nasprotujejo tej zahtevi. O poteku pogajanj bomo poročali, ko dobimo podrobno poročilo. š Maribor. Zaupniki SLS, ki se udeležijo dne 5. novembra zbora zaupnikov v Ljubljani, se odpeljejo v pondeljek 5. t. m. zjutraj ob 520 iz Maribora. Na Zidanem mostu treba prestopiti. V Maribor se vrnemo z osebnim vlakom 5. t. m. zvečer ob 6. uri. Naj vzame vsak povabilo. p Labinjski premogovniki v nevarnosti. Deln. družba, ki izkorišča labinjske premogovnike v Istri, je sklenila, da sredi meseca novembra L 1. popolnoma ustavi obrat in premogovnike zapre. Svoj sklep utemeljuje v treh točkah: posamezni delavec proizvaja na dan po 0.456 tone premoga, doči mga je proizvajal pred vojno 0.841 tone; material je neprimerno drag, posebno razstreliva mora družba domap-čim proizvajalcem plačevati po 0.95 lire kilogram, dočim stane inozemsko razstrelivo samo 5 lir; davki in pristojbine so tako težki, da se družbi njen kapital več ne obrestuje. Listi pozivajo vlado, naj dovoli labinjski premogovni družbi olajšave, da se ohrani v obratu edini premogovnik v Italiji. p Ponarejeni ilinarji v Trstu. 81. m. m. so policijski agenti v Trstu aretirali 43 letnega Franca Jakca iz Vipave, ker 6e Jim je zdel sumljiv. Ko so ga na policiji preiskali, so našli pri njem 96.000 ponarejenih bankovcev, ki jth je bil pravkar sku- šal spraviti v promet. Izgovarjal se Je, da je denar dobil v kupčiji od nekega jugoslovanskega trgovca, a policija sodi, da je z Jakcem dobila v roke stalnega posredovalca ponarejevalcev denarja. r Od mrtvih vstal. Vojak Tomaž Holy, zidar iz Nemelhoda pri Klatovu, je služil ob začetku svetovne vojske pri 7. domobranskem polku v Plznu, 3. septembra 1914 je prišel v rusko ujetništvo. Do 1. 1918. je večkrat pisal svojim sorodnikom, potem pa ni bilo o njem ne duha ne sluha, tako da so ga imeli njegovi sorodniki za mrtvega. Pred nekoliko dnevi pa je prejel njegov brat v Plzn pisanje od svojega toliko časa pogrešanega brata, ki mu popisuje, kaj je vse prjstal od 1. 1918. in pravi, da si silno želi še enkrat videti svoje drage domače. T. IIoly je pretrpel dosti bede in lakote, večkrat je bil nevarno bolan, a zdaj hrepeni po domu. Kakor piše, je na poti iz Ruskega veliko število ujetnikov, dasi je v Rusiji razširjen glas, da je doma na Češkem velika draginja, a malo dela. Pravi, da dela v tvornici in da je dobil za messc julii nič mani ko 3.000,500.000 rubljav mezde, za kateri pa si ne more nič kupiti. Funt govedine stane 22 milijonov, funt sladkorja 80 milijonov, funt kruha 3 milijone, navadni čevlji se ne dobe izpod 3 milijard, srednje dobra obleka pa velja 6 do 7 milijard. r Kralj tiska. Ameriški izdajatelj Hearst v New Yorku prihaja s svojimi dnevnimi časniki najmanj v 6,972.512 družin. To sc pravi, da vsaka četrta družina v Ameriki čita kakšen časopis iz Hearstovega založništva. Ta veleposestnik tiska je lastnik 18 dnevnikov, od katerih jih izhaja 8 zjutraj, 10 pa zvečer, in to v mestih, ki so med seboj v taki raz-da'ji, kakor Boston in Los Angeles ali pa Ro-ches-ter in Fort Worth (Teksas). K tem je treba prišteti še 13 nedeljskih listov, ki dajejo neizobraženim masam ono, po čemer njih surovo mišljenje in pokvarjeno srce hrepeni, in sicer v 3,400.000 izvodih, natisnjenih v 13 različnih deželah. Poleg tega izdaja Hearst 9 mesečnikov, od katerih je spomina vreden »Co smopolitan«, ki izhaja v 1,102.365 izvodih. Stroški za te velikanska sklade natisnjenega papirja znašajo na leto 90 milijonov dolarjev in samo za eno izdajo teh listov je treba 32 ton papirja. Glavni vir dohodkov so, kakor pri vseh listih, inserati. Hearst je napravil 1. 1922. s svojimi listi 12 milijonov dolarjev dobička. To so vsekako odnošaji, s katerimi se ne morejo tudi največji angleški in nemški listi niti od daleč primerjati. Sorialnl vestnik. sUroditev delovnega časa v Nemčiji. Izvedeniška komisija koalisijskih strank v Nemčiji se je sporazumela glede delovnega časa tako, da ostane v rudniških in zdravju škodljivih obratih osemurni delavnik načelno v veljavi, da je pa prekoračenje 9—10 ur dopustno. s Vprašanje nezaposlenosti na Angleškem. Minister za delo, sir Montagin Barlow se je bavil v svojem govoru dne 16. t. m. z vprašanjem nezaposlenosti, ki že skoz tri leta i stiska Anglijo. Govornik je priznal, da je število nezaposlenih za 80.000 manjše ko lansko leto v isti dobi, ali kljub temu je dandanes : na Angleškem nič manj ko 1,251.600 oseb brez j dela in zaslužka, tako da dolgotrajna nezapo-| slenost zbuia resne skrbi in bojazen. Sir Bar-; low je razložil vladni načrt, po katerem bo dala vlada 50 milijonov funtov ali pa še več, da , bodo dobili nezaposleni ljudje delo. Gradili bodo namreč nove ceste in mostove, kar bo stalo najmanj 40 milijonov funtov. Vlad. Pušenjak: nja racionalne eksploatacije vseh vrst državnega gospodarstva, kakor prometne ustanove, šume in rude, državne fabrilte in državna posestva, se bo ustanovil tekom 15 dni potem, ko stopi ta zakon v veljavo, parlamentarni odbor. Ta odbor mora proučiti način, kako bi se vse panoge drž. gospodarstva racionalno eks-ploatirale in postale bolj rentabilne, s tem, da predloži izpremembe zakonskih predpisov in organizacije teh naprav v svrho omogočenja zgoraj imenovanega cilja.« Ta član se je v finančnem odboru soglasno sprejel, v narodni skupščini je zanj glasovala vladna večina ob-stoječa iz radikalcev ,demokratov muslimanov in samostojnežev. Akoravno je ta večina ostala na vladi še več ko štiri mesece, se ni pobrigala za to, da bi se ustanovil parlamentarni odbor. Sedanja vlada se kljub jasnemu besedilu zakona, kateri je v dvanajstinah razširjen do konca leta, nič ne zmeni za izvo> litev odbora, v finančnem zakonu za 1. 1923-24 pa je ta član — enostavno izpustila. V Belgradu obstoje kot ustanove, namenjene za celo državo, Narodna banka, Drž. hipotekama banka (prej Uprava fondova) in >Klasna lutnja'. Narodna banka se sama vzdržuje, pač pa daje državi po zakonu 1. 1923-24 dohodek 30 milijonov Din (prej samo 9 milij. Din), kateri znesek se uporablja za odplačilo dolga po kronskih novčanicah. Državna hipotekama banka izkazuje izdatkov 6,279.000 Din. Lansko leto so znašali izdatki 2,322.000 Din. Znatno povišanje izdatkov je posledica ustanovitve novih fllijal v Skoplju, Novemsadu in Nišu. Dohodki znašajo 5.8 milijonov Din, država bo torej nad 400.000 Din doplačala, akoravno je znano, da ima banka ogromen promet in vrši ne-številne bančne posle. Četudi jamči za banko država, vlada ni storila ničesar, da bi, ako že ne ustanovi podružnic te banke v Hrvatski, Bosni, Dalmaciji in Sloveniji, dala pupilarno-varnim zavodom v omenjenih pokrajinah poceni kredit za podeljevanje hipotekarnih posojil. Ta zahteva jo tembolj opravičena, ker je banka dobila na podlagi garancijo države znatne kredite v Švici. Klasna lutnja izkazuje Izdatkov 10 milij. dinarjev, dohodkov pa 9,169.215 Din. Pod izdatki je zapopadena i razdelitev čistega dobička v znesku 7,482.974.25 Din. Čisti dobiček se po budžetskem predlogu razdeli na sledeči način: Rezervnemu fondu »Klasne lutrije« 10 odstot. čistega dobička Din 787.681.50, penzij-skemu fondu uradnikov 1 odstot čistega dobička Din 78.768.15, fondu za amortizacijo stavbe Din 100.000, fondu za amortizacijo tiskarne Din 50.000, Neizplačane tantijeme uradnikom za 1. 1916 in 1917 Din 50.095, mini < strstvu kmetijstva na razpolago za podpiranje narodn. gospodarstva Din 6,416.429.60. (Konec sledi.) Naša država ima celo vrsto gospodarskih podjetij, katerih sedež je v Belgradu in so namenjena za celo državo, kakor tudi gospodarskih podjetij, katerih sedež je v posameznih pokrajinah. Kakor je splošno znano, je država najslabši podjetnik; država ne uvažuje modernih gospodarskih načel, ne vodi komercielno svo jih podjetij in ne da potrebnih sredstev za eksploatacijo gospodarskih podjetij na razpolago. Razen tega je v obče znano, da se ne vrši zadosten nadzor nad poslovanjem državnih podjetij, jako ostro se kritikujejo licitacije, pri katerih se oddajajo proizvodi šum, rudnikov itd., pritožbe glede raznih afer, ki razkrivajo veliko korupcijo pri javnih licitacijah, pri oddaji del, dobavi surovin, strojev itd., so na dnevnem redu in se stalno ponavljajo v vseli časopisih, v srbskih nič manj ko v hrvaških in slovenskih. Popolnoma razumljivo je, da radi omenjenih razmer ne more biti niti govora o rentabiliteti državnih gospodarskih podjetij in da radi tega država — to lahko smelo trdim — na leto zgubi milijardo in več dinarjev na svojih dohodkih. Ako se upelje boljše gospodarstvo v državnih podjetjih, bo odveč vsako povišanje davkov, taks, trošarin itd., vsi ev. višji državni izdatki se bodo lahko pokrivali z letno naraščajočimi dohodki drž. gospodarskih podjetij. Ta razlog — zboljšanje gospodarstva drž. gospodarskih naprav —■ je dal pobudo za Čl. 26. flnnnč. zakona za budžetsko leto 1922 23, kateri se clasi: »Radi proučava- Komaj se je zaključil letošnji, krasno uspeli III. velesejem, že se vrše prve priprave za prihodnjeletni, četrti, ki se bo vršil nekako v istem času kot pretekli. Organizatorji Ljubljanskih velesejmov razmišljajo o tem, da bi se velesejem reorganiziral in še bolj prilagodil sedanjim prilikam. Prihodnji velesejem bo centraliziral industrijo, obrt in trgovino cele države posebno pa ono Slovenije, ker se je doba prirejanja industrijsko-obrtnih razstav v Mariboru zaključila in se bo naša bujno cvetoča industrija in obrt na severu naše države reprezentirala na skupni prireditvi, na IV. velesejmu v Ljubljani. Posebno se bo še prihodnje leto polagala pažnja na našo obrt, da bo i ona častno zastopana in pokazala, da vodi njena pot kvišku, k napredku, in pa na naše kmetijstvo. Pridobitnih krogov iz sedanje krize ne bo rešil nihče, premagati jih morajo sami z vz trajnim delom. Veselje do dela pa se podkrepi s samozavestjo v našo moč in zmožnost. Pogled na vsako leto vedno bolj razvijajočo in izpopolnjujočo se produktivnost pridobitnih krogov, ki pokažejo svoje proizvode javnosti enkrat na leto, na Ljubljanskem velesejmu osvežuje in poživlja njihovo samozavest. Velesejini v Ljubljani so rodili že obilo dobrih sadov, zveze naših industrijalcev, trgovcev in obrtnikov s pridobitnimi krogi Hrvatske in južnejših krajev naše države ter inozemstva so njih uspeh. Oni, ena najvažnejših narodno-gospodar&kili institucij, so se izkazali potrebnim za razvoj in napredek naše mlade industrije, obrti in trgovine in jih je treba že danes smatrati kot trajno ustanovo. Od vseh po vojui prirejenih velesejmov ima ljubljanski naj ve čpvedpogojev za uspešen obstoj: nahaja se v onem delu naše države, kjer je industrija najbolje razvita, torej v našem industrij«; skem centru, poleg tega pa ima Ljubljana najbližje in najugodnejše zveze z inozemstvom, kar je z ozirom na dejstvo, da smo v industri-skih izdelkih inozemstva še vedno odvisni, največje važnosti. Severni in zahodni narodi Ev. ropo imenujejo Ljubljano ključ do bregov Jadranskega morja in vrata, skozi katera vodijo ceste ob Orijent, kar daje pečat tudi ljubljanskim velesejmom. g Žitni trg. Na novosadski produktni borzi notirajo žitu sledeče cene (za 100 kg): pšenica 340 Din, rž 280 Din, ječmen 265 Din, oves 220 Din, koruza 245 Din, pšenična moka>št. Q 540 do 550 Din, pšenična moka št. 6 370 Din, št. 8 162.50 Din, otrobi 130 Din. g Živinski trg. Na zadnjem zagrebškem semnju so bile cene živini približno sledeče: bosanski voli I 11.25-12 Din, II 9.50—1$ Din, III. 8-9 Din, domači voli L 08.75—14.60 Din, II. 12—18 Din, III. 10—10.60 Din, krave I 12-18 Din, II. 11-12 Din, IIL 7.50—8 Din, teleta 20—20.50 Din, prešiči 27—28 Din (za kilogram žive teže). g Ujedinjena banka v Belgradu. Na belgrajski borzi so zelo padle akcije Ujedinjene banke (od 42 na 18 dinarjev). Verjetno je, da bo banka prišla v konkurz. g Tuji iitni trg. Na dunajski borzi so bile ftene žitu sledeče (za kg): domača pšenica 8400—3500 n.-a. K, jugoslovanska 3650 do 8700 Ka, domača rž, 2675—2775 Ka, slovaška pSenica 2800 Ka, domač oves 2100 Ka, mažarska moka Št 00 5850 Ka. — V Češkoslovaški so cene žitu sledeče (za 100 kg): pšenica 165 češki kron, koruza 118 Kč, slovaški oves 96 do 412 Kč. g Koliko pridelajo Črnogorci ? Najsiro-mašnejša je brezdvomno črna gora glede produkcije hrane za ljudi in živino. Na 58.650 ha obdelanega polja se pridela 10.208 met stotov pšenice, 1214 met stotov jare pšenice, 8640 met stotov ječmena, 5500 met stotov rži, 1120 met stotov krompirja. Ostal pridelek Je neznaten. Ako bi Živeli Črnogorci popolnoma skromno, bi se s svojimi lastnimi pridelki mogli preživeti krog pol leta. g češkoslovaški proračun. Iz ekspozeja Eeškoslovaškega finančnega ministra o proračunu za leto 1924, posnemamo, da znašajo izdatki 16994 miljonov kč napram 19377 miljo-oom v letu 1923. Dohodki dosegajo 16391 miljonov in so se zmanjšali za 2421 miljonov. g Bankovci v Bolgariji. Po izkazu notne oanke 14. oktobra je bilo v obtoku za 8754 miljonov levov bankovcev, kar predstavlja napram istemu času lanskega leta zmanjšanje sa 179 miljonov. g Pridelek krompirja na svetu. Po podatkih mednarodnega instituta za poljedelstvo se je letos pridelalo 655 miljonov meterskih stotov napram 801 miljonom v preteklem letu. Podatkov za našo državo se nimamo. g Mednarodna razstava v Havani. Od 9. rA 24. februarja 1924 se bo vršila prva mednarodna razstava v Havani (Kuba). Prospekti za razstavo so interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. Ciutillaiiske novice. e.- t© lj Reorganizacija ljubljanske mestne upra-f>e. Dne 2. t m. se je pod predsedstvom podžupana dr. Stanovnika vršila 2. seja reorganl-rijske komisije ljubljanske mestne uprave. Določile so se splošne smernice glede moderniziranja mestne uprave, ki posluje prepočasi Komisija bo proučila vso mestno upravo. Ne da bi se pomnožilo uradniško osobje mestnega magistrata, je komisija razmotrivala vprašanja o združitvi mestnega knjigovodstva z mestno blagajno, o kontrolnem uradu vseh mestnih uradov, o spremembi dohodarstvenega urada v davčni urad in o koncentraciji vseh mestnih podjetij v avtonomen gospodarski urad. lj šentpetersko prosvetno društvo v Ljubljani proslavi v nedeljo, dne 4. novembra svoj 15 letni obstoj s sv. mašo, ki se bo opravila za žive in mrtve člane ob pol 10. uri v farni cerkvi sv. Petra, in z družabnim večerom ob 19. uri v dvorani Rokodelskega doma. Na sporedu družabnega večera je petje, nagovor, šaljiv prizor, deklamacije, srečolov in šaljiva pošta. K obema prireditvama vabi člane in prijatelje društva — odbor. lj Ljudska visoka šola r Ljubljani začne s Uvojimi predavanji v nedeljo, dne 4. t. m. ob 10. dop. v zbornični dvorani na univerzi Predava g. vseučil. prof. dr. K. O z w a 1 d o temi: 0 potrebi •tove orientacije. lj Staro mestno pokopališče pri sv. Krištofa fe še vedno zelo živo o Vernih dušah. Večina grobov svojci osnažijo in okrase, zvečer gori tisoče lučic in stotine obiskujejo grobove. Tudi lično prenovljena cerkvica je bila polna pri večerni po-božnosti za mrtve (3 rožni venci, govor in Libera) in treh ev mašah. Večletnim prošnjam Krištoflja-nov, da bi dobili stalnega dušnega pastirja v svojo sredo, namerava baje cerkvena oblast še letos ngoditi, se uredi stanovanje za duhovnika. lj Službo upravitelja -okopališča pri Sv. Križu le nastopu 5. g. Evgen Legat, prej ravnatelj Zadružne zveze. Pobožnosti v spomin Vernih duš je letos vodil g. Legat (kot naslednik č. r\ kanonika Sušnika v upravi pokopališča) ob asistenci 4 mestnih kaplanov in 4 bogoslovcev. lj Cerkev na Rakovniku. Z današnjim zaključkom dosežejo zidarji pri cerkveni 6tavbi na Rakovniku strešno višino zunanjega zidov-ja in nad mlado stavbo se bo dvignil mlaj. Ko se bo (ob 5. popoldne) razbila ob svežem zi-dovju tradicionalna čaša vina, bo zaigrala na stavbi godba. — Od 10. septembra do danes se je dvignilo zidovje za 12 m na dolžini kakih 150 m. Zadnje tedne se je porabilo dnevno okoli 8000 komadov opeke, a zaposlenih je bilo 60 delavcev. V 10 dneh se upa, da bo cerkev krita. lj Oder Krakovo-Trnovo, Kolezijska ul 1. V nedeljo, dne 4. t. m. ob pol 8. zvečer »Mlinar in njegova hči«, žaloigra v 5. dejanjih. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor. lj »Mlinar in njegova kči« se ponovi na splošno željo občinstva jutri v nedeljo zvečer točno ob 8. na Ljudskem odru. P. n. občinstvo se opozarjat da se ta igra leto« ne bo več uprizorila. Predpro-daja vstopnic danes zvečer od 5. do 7. in v nedeljo od 9. do 12. dopoldne in od 8. naprej do začetka predstave v pisarni Ljudskega odra. lj Opozarjamo, da se jo tvrdka L Maček, stara, priznano solidna trgovina z oblekami, preselila v hišo Pokojninskega zavoda na Aleksandrovi cesti 12, kjer prodaja še nadalje po Izdatno znižanih cenah. 6358 lj Koncert Danes v soboto koncert dravske godbe v kavarni »Evropa«. Začetek ob 9. zvečer. Vstop proet. 7031 lj Nesreča v Christofovem zavodu. Glede te zadeve smo sprejeli sledeče pojasnilo: Gojenec Bu-tinar se med poukom ni igral s samokresom, pač pa je ob svojem prihodu k večernemu stenograf-skemu pouku neopaženo odložil pod klop med drugim tudi samokres, o katerem ni nihče kaj vedel in kateri najbrže ni bil dobro zaprt. Ko je dosel sogojenec, ki ima svoj prostor poleg Buti-narja, je porinil svoje knjige pod klop, nevedoč za samokres, pri tem pa zadel z robom knjige v petelina samokresa, ki se je sprožiL Vsa zadeva je torej zgolj nesrečen slučaj. Z odličnim spoštovanjem Josip Christof, lastnik in vodja zavoda. Narodno gledišče. OPERA. Začetek ob pol 8. uri zvečer. 8. novembra sobota: »Sevilski brivec«; gostuje ga. Wesel-Polla. Red F. 4. novembra nedelja: >Psoglavci<. Izven 5. novembra ponedeljek: Zaprto. DRAMA. Začetek ob 8, uri zvečer. 8. novembra 6obota: »Dane« bomo tiči«. Izven. 4. oktobra nedelja: ob S. popoldne »Povodni može, mladinska igra, igrajo otroci mestnega liceja. — ob 8. zvečer »Gospa z morja«. Izven. 5. novembra ponedeljek: »Azazek. Red F. V današnji operni predstavi v »Sevilskem brivcu« gostuje kakor vedno v vlogi Rosine gospa Wesel-Polla, vlogo brivca pa poje baritonist g. Robert Primožič iz Zagreba kakor gost Vse ostale vloge so v običajni zasedbi. Predstava se vrši za red F. V nedeljo pa se poje kakor izven predstava Kovafeviceva opera »Psoglavcl«. »Danes bomo tiči«, veseloigra v osmih slikah, z godbo in petjem, ki jo dosegla pri premieri polno smeha in aplavza, se prvič ponovi v soboto, dne 3 t. m. V glavnih vlogah nastopijo gg. Juvanova, Wintrova, Medvedova, Rakarjeva, Gorjnpova, Ro-goz, Kralj, Lipah, Plut, Drenovec, Skrbinšek itd. Začetek ob 8. uri zvečer. Gospa Marija Vera gostuje v nedeljo, dne 4. t. m. kot Elida v Ibsenovi Igri »Gospa z morja«. Začetek ob 8. uri zvečer. Rigoletto z g. Primožičem in gospo Wesel-P0D0. Oba gosta z juga, oba ljuba znanca, oba imata veliko pevskih in igravskih prednosti. Za go. Wesel-Pollo se črnilo menda še ni popolnoma posušilo, kar smo o njej in njenih vrlinah obširneje poročali. Za danes naj ugotovimo samo to, da smo skoro obžalovali, zakaj vloga Gilde nima več ko-loraturnih delov, saj pevka ob recitativu, mirni ariji v ničemer ne presega poprečne usovršenosti drugih izvežbanih pevk, toda ko pride na vrsto -prvi ton, ki je porojen iz kolorature, kc odpre oči najmanjši cvet fioritur tedaj kakor po čudovitem čaru šine kvišku, se z zavzetjem divirno nje umetnosti. — G. Primožiča poznamo kot jako ognjevitega igravca, tako prav za res mu gre; kako izboren je bil n. pr. v tistem prisiljenem smehu iz groze nad strašno kletvijo. Pa tudi zelo čuvstven pevec je, z izrazito liričnim, lepo označenim glasom brez trdot, zlasti v višini jasnim, polno zvenečim krepkim, ki pa je v pritajenem petju (mezza voce) in srednji legi nekoliko zastrt. Rigoletla ja igravski in pevski prav dobro podal. Izmed ostalih se spomnimo pri Betettu samo njegeve klasično umerjene igre in zgledne, vzorne izgovarjave, ki bi morala vsa opera za njo hvaležna bit; in se je s skrbno pazljivostjo in podrobno natančnostjo pri njem učiti. — Orkester se nam je zdel dober, pazljiv, veliko lepega je bilo; če bi bilo semtertje malo manj sile, da bi izgubili občut pretrde napetosti, bi mn bilo še v večjo korist. K. Ljudski oder. Nedelja, 4. novembra: »Mlinar in njegova hči«. Začetek ob 8. zvečer. — Predprodaja vstopnic danes od 5. do 7. zvečer in v nedeljo od 9. do 12. dopoldne in popoldne od 8. naprej do začetka predstave v pisarni Ljudskega odra. P. n. občinstvo se opozarja, da se ta igra letos no bo več ponavljala. »Quo vadiš« je naslov dramatizacije, s katero je začel »Ljudski oder« svojo letošnjo sezijo. Vsebino Sienkiewiczevega romana pod tem imenom pozna vsakdo, ki se količkaj zanima za lepo knjigo, in je ne bom ponavljal. Dramatizacija je zamišljena v velikem stilu kot komparzerijski oderski komad. Velike scene z vso pestrostjo rafiniranega Neronove-ga Rima, blesteči rimski kostumi, številne ljudske mase, ves tehnični aparat nosi devet slik, ki teko kakor živ film preko odra. Ljudski oder je ohranil vkljub vojni, ki mu je vzela premnoge dragocene kulise in rekvizite, mu razdrapala streho nad glavo in uničila centralno kurjavo, še vedno značaj velikopoteznega zasnutka pravega gledališča. Morda pride čas, ko ga bo treba registrirati kot tretji Talijin hram v Veliki Ljubljani. Tudi one požrtvovalne osebnosti, ki so pod okriljem Ljudskega odra prevzele nase težko nalogo, povzeti in takorekoč, nanovo zgraditi to odersko institucijo, so v letih po vojni, zlasti pa zadnji čas, pokazale spretno in srečno roko. Velja to zlasti za g. Velikonjo in g. Petra Klemna, ki skriva za psevdonimom svoje težko in neumorno delo pred javnostjo in kričavim priznanjem. Quo vadiš je režiral g. Narte Velikonja. V vseh devetih slikah je postavil na oder z veliko ekonomijo sredstev izrazito umetniško dovršeno scenerijo. Sijajna je tudi njegova režija v velikih ansambel6kih scenah, kjer je nastopilo do 90 oseb. Vse te mase je vodil spretno skozi celo igro, kar tembolj občutiš, ker iz naše poklicne drame izgineva masa celo tam, kjer je conditio sine qua non. To naj ne bo očitek, ampak le dokaz, da je ljubezen do odra več kakor zahteva statistov: plačaj, uprava, če nas hočeš imeti. In celo plačana masa se svoje naloge po večini ne zaveda in tava preko desk kakor zaspana vrsta ljudi ali je pa nalepljena na mestu, kakor je ravno dan in vreme. Celoten vtis predstave Je bil visoko nad ono dobro povprečnostjo, ki jo ponavadi kažejo diletantske predstave. Velika scena v obednici Neronove palače, podana do rninuol-oznosti od bogatega nakita na mizi do cvetličnega dežja izpod stropa, prizor v ostiariju in ob Rimu v plamenih so bili grandiozno začrtani in izpeljani. Igralci in igralke, ki so nastopih v igri, so pokazali od prvega do zadnjega svoje najboljše sile in zmožnosti. Ljubezen do odra, s katero se žrtvujejo zanj ne za plačilo, marveč iz notranjega prepričanja in nagnjenja, se jim bogato. plačuje v njih delu tn uspehu, ki ju lahko postavimo ob stran poklicnemu igralstvu po dovršenosti prednašanja, mimike in skupnosti igra Vseh nastopajočih oseb ne morem pose-be navajati, o vseh lahko rečem, da so izpolnili častno in dovršeno svojo nalogo. Omenjam naj le par vlogi Glavna junakinja, deviška Ly-gia je našla v ge. Oražmovi izvrstno tol-mačico. Njena igra je bila naravna, sladko-mila, ne samo v besedi tudi v nemih scenah n. pr. ko zariše v pesek tajnostno znamenje prvih kristjanov, ah pa v sceni pred odhodom v areno v mučeniško smrt Na mestu je bila kot do smrti vdana sužnja Eunice gospodična D o 1 s k a. Božanstveno Poppaeo, Neronovo ženo, je igrala gdč. Posavčeva z vsem dostojanstvom. Dobra je bila tudi gdč. Zore-tova kot Pomponia, materinsko čuteča, dobra Plautijeva soproga. Ugajala je tudi gdčna Draganova v vlogi Akte in gdč. Kovačeva kot Chrysothemis. Izmed moških vlog je bil g. L o g a r kot Peter veren tip velikega apostola zlasti v svoji pridigi na ljudstvo. Glavno vlogo VLnicija je igral g. D o b r e n, ki je vlil v svojo kreacijo premnogo lepih čuvstev, pri čemur mu je zlasti pomagal kot izrazilno sredstvo njegov res lepi glas. G. Klemen mi je bil kot Nero zlasti v scenah, kjer se poudarja njegova histeričnost, bližji kakor v onih, kjer bi morala priti do izraza njegova bestialnost. Tudi g. M i r o s kot Plautius je dosegel s svojo kreacijo dostojanstvenega rimskega patricija lep uspeh. Petronius, ki ga je igral g. Z o r i n, je bil kot Vinicijev prijatelj dobro podan. Želel bi nekoliko večjega povdarka stoicizma v zadnji sceni. Prav izvrsten je pa bil g. Polja-nec v vlogi Chilona, ld je bil s svojo figuro protiutež Ursusu, ki ga je podal g. S t a r i č. Pevske točke so se izvajale dovršeno in zasluži zlasti priznanja Neronov solospev. — Igra se v bližnji bodočnosti menda še enkrat ponovi in zasluži, da si jo vsakdo ogleda, ki je čital Quo vadiš. _Pr- L. R. ~~ Prosveta. pr Pale6trinijev večer v Ljubljani. Tako bi se lahko Imenoval po vsej pravici koncert, kateri se vrši nocoj v Unionski dvorani in katerega priredi hrvatsko pjevačko udruženje »Lisinski« iz Zagreba. Prvo točko sporeda tvori šesteroglasen mešani zbor »Missa Papae Marcelli«, ki nam v veličastni 6kladbi poda celotno besedilo latinske maše. Tej točki slede 4 madrigali istega skladatelja. Pro-grma z besedilom in vstopnice se dobe v Matični knjigarni. pr II nocojšnjemu koncertu >Lisinskoga«. Največ slave med vsemi latinskimi mašami pač uživa Palestrinova »Missa Papae Marcelli«, ki jo bo nocoj ta večer pel »Li-sinski« pri svojem koncertu v Unionovi dvorani. S slavo je ovenčana vsled svoje notranje glasbene vrednosti; s slavo zato, ker je v njej dosegel najvišji izraz izbrani, plemeniti duh glasbene visoke renesanse, kakor se po svoje kaže v delih Michelangela, Rafaela, s slavo, ker je Palestrini v njej podal najlepši vzorec svojega novega glasbenega sloga — »novum genus«, kakor ga sam imenuje; s slavo, ker si je zaradi naznačenih vrlin prav te maše polastila legenda, ki jo je do naših dni ožarjala s sijajem »rešiteljice« figuralne cerkvene glasbe, njenega stvaritelja pa po pomenu priličila največjim duhovom, ki so na tridentinskem cerkvenem zboru, katoliški cerkvi, njenemu znanstvu, veri, življenju zgraditi novemu času primerno podlogo. Dejstvo je tako-le: Na tridentinskem cerkvenem zboru je posebna komisija, katere najodllčnejša člena sta bila kardinala sv. Karel Boromejski ln Vitellozzi, razpravljala o reformi cerkvene glasbe. Ker je zamotani kontrapunkt nizozemske šole razumevanje svetega besedila pogosto docela izključeval in so bile poleg tega cerkvene skladbe pogosto zgrajene na podlagi svetnih nape vov, so z vso resnobo obravnavali vprašanje, ah bi ne bilo najprimerneje figuralno glasbo iz službe božje sploh izključiti in za liturgično rabo dovoliti edino gregorlanski LoraL Tu pa zastavi legenda: da je komisija naročila Palestrinu, naj napiše vzorno mašo, da se figuralna glasba otme za cerkveno raho Palestrina da je zložil tri maše, ki so jih pel 28. aprila leta 1565. v palači kardinala Vitello zzija, kjer je sv. Karel Boromejski vpričo pa peža maševal. Prvi dve maši sta zelo ugajali tretja, »Missa Papae Marcelli« pa da je v« očarala in vsakršno nasprotovanje proti fig^ ralni glasbi mahoma uničila. Ali se to ma§ imenovanega dne res peli ali ne, se ne da do gnati, čisto gotovo pa je, da Palestrini ni bi oficialno povabljen, naj to mašo ali sploh ka zloži, saj jo je zložil približno deset let prej m čast svojemu pokrovitelju papežu Marcelu 1] (umrl 1555). Pa skladbe naročati tudi ni bili treba. Saj so bile r ogove skladbe tedaj ž< slavne, pred vsem njegovi >improperfjk, k je papež Pij IV. takoj zahteval njih prepis zi Sv. Petra, ko jih je leta 1560. slišal peti pr Sv. Janezu v Lateranu pa jih pri Sv. Petru \ Vatikanu pojo od tedaj do danes tega dne Zato so pač njegove že prej zložene skladbi in tudi to mašo lahko prejeli kot primer ;"as ne, izrazite deklamacije, mirne veličastnosti plemenite melodike, umerjerega kontrapunk ta, in kar je najvažnejše: iskrenega čuvstvova nja, tako da Izza tridentinskega cerkvenega zbora do danes »Palestrinov slog« velja za vzor vsegi cerkvenoednn^-sga ustva-janja. -Glasba Palestrinova je našemu srcu tako hli-zu, da njegove skladbe še vedno žive in jI najslavnejši cerkveni zbori, ne le katoliški temveč tudi prot-"f"n'ovski (prim. Berlinei Domchor) leto za letom z največjim uspehom prepevajo. K. pr Danes »večer točno ob 8, se vrši v Uni onski dvorani koncert, hrvatskega pevskega udruženja »Lisinski« iz Zagreba. Sloves »Lisinskega* je dobro poznan in Ljubljančanom so njegovi koncerti v najboljšem spominu, saj je »Lisinski« hres dvoma eden najboljših pevskih zborov v naši «rg in Oeutaeb. Arhitekti. Oradltelji. Zagreb, Ilica M tel. internrbaji JO Glavno zastopstvo za Hrvat ob o in Slavonijo Bemmerlng - BchottwSon Gip«werke A. a Troizvajanje šcacliol ploč, gipB, stropnih desek, itd. f Izdatna i razsvetljava poveča ostrino in hitpost L vida. A Arhitekt in mestni stavbenik OSRAM to mamKo mora nositi Žarnica Ljubljana Gosposvelska cesta 10. Tclcf inter Si 103. Ustanov, leta 1850 se priporoča za zgradbe vseh vrsi ier izvršuje načrte m proračune. pri »SOLNCIT« za vodo. Velika izbera volnenih JOPIC in ČEPIC. Raznovrstno PERILO, Svilnati in drugi ROBCI, ŠERPE. Manniakturno BLAGO. OULEKCE in PREDPASNIKL Vsa OPRAVA za novorojenčke. MAJE, NOGOVICE domačega izdelka. VENČKI in ŠOPKI za neveste, KOVTRI. Edina zaloga ABTA-HOV (peč) itd. — Na debelo primeren popust. 6298 OSRAM HITRA TEHN. PISARNA _ ZASTOP. TVORNIC LJUBLJANA, SL0MSK0VA ULICA 7 Projslrtuje, dobavi, ansnjija In preizkuša najceneje in z dobavnim roko do 2 do 5 mesecev Pisalni stroj ,0-1001 soc Dm ar; >» krbi ah odstopi stanovanje v novi vil DOBRO OHRANJEN, KUPIM. ;ili hiši z najmanj 3 sobami, kopalnico i -- Ponudbe pod: >Pcšini predal žt. 123, elektr. razsvet. - Ponudbe pod: »Čedad Ljubljana«. 6977 zračno stanovanjc< na upravo Usta. 60$ ■>» ♦ o <>»♦♦♦»» <>»♦♦ ■> o « « » « > vsatoe w mge Strojna naprave, orodje, žel. konstrukcije, transportne in Industrilske naprave. Zdravniška penzija, oddihališče, sanatorij. Za notranje bolezni, za oslabele, za ka-taije pljučnih vršičkov. Obilna izvrstna tirana. Krasna južna lega. — Prospekti! ^ovi vinski sodi (bačve) v vseh velikostih se dobe in popravljajo pri Fr. Repičn, Ljublj., Trnovo. KaašasaasB5iassiJSECB!S!aE®ejt5Ki a Nudi tudi ugodno PRODAJO sil NAKUP ter »prejema prijava Iz tu- la Inozemstva za vsake vrsto na prodaj stoječih, dobro ohranjenih trgovina Gradfnessa padjelie poslovodja Jgnjat fflmser, Zagreb pcdališana flaftova tiMljanaJaslnitriilS prlporoftc sn]o zalogo dežnikov in solncnlkov in sprehajalni!) palic, Pojavila lačna io solidno! velik približno 120—150 m!. — Ponudbe pod: «OBRTNIK 7046« na upravo »Slovenca«, AffSMros-fc? js^^ocSi: JADRANSKA BANKA: Trst, OpaMjlat, WIen, 5£e6c!rar. F1ANK SAKSER STATE BANK, Corta^dl SIreet 82, New-York CSty. Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambo za vrednote, kupuje in prodaja kar najbolje tuje valute in devize, sprejema vloge na tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančue in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. Pooblaščeni p F O u a-Si£C 3i£i.il Drž. razr. loterije. Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 10 (v lastni palači vis k vis hotela „Union"). Tolefon št. 57 in 470. Račun poštno čekovnega urada za Slovenijo Stov. 11,94-5, v Zagrebu Stav. 39.080. Podružnice: DJAK0V0, MARI30R, SARA1EV0, SOMBOR, SPLIT, SIBENIK. Ekspozitura; BLE0, Interesna skupnost t: Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu. KspšisS ir. rsserve skupne nad Din 13,003.396 -. Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani Izdaia konzorcij >Slovenca« Odtfovorni urednik: Mihael Moškerc v Liublian)