SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
_ , ,	Po pošti prejeman Telja:
Z. celo leto predplačan 15	£ * 2a .trt ,eta 4 gld., za jeden
t	V administ«-aciji prejeman velja:
Z. celo leto 12gld., za pol le.a 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec V Ljubljani na dom pošiljan velja i sid. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr.
jeden
i
^tev. 181.
Vredništva t e 1 e f d n - i t e v. 74.
V Ljubljani, v četrtek 11. avgusta 1898.
Naročnino in oznanila (in.erate) vsprejema uporništvo ln ekspedlella t ,,Katol. TIskarni" Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemenlSklh ulleah St. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemii nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne
LetniU XXVI
Od morske obali.
(Dopis.)
Dandanes, v dobi toliko perečih prašanj in prepirov, se vse premalo oprezno postopa, deluje se večkrat proti duhu in zahtevam časa, mesto da bi se z vso previdnostjo in razsodnostjo skušalo zadeti pravo in tako preprečiti manja ali večja zla.
Mislimo namreč, da ni nikakor umestno in previdno, da dandanes, v ddbi hudega narodnostnega in socijalnega gibanja, pošiljajo n. pr. slovenske ali hrvatske duhovnike med laško ljudstvo, a laške duhovnike med Slovane.
Ugovarjal bi kdo, in sicer z razlogom, da tako ravnanje ugodno deluje na ublaženje narodnega nasprotstva in napetosti in na priučevanje sosednih jezikov. Je nekaj istine v tem, toda ako natančneje preiskujemo vso stvar, pridemo do zaključka, da tako ravnanje v obče vec škodi nego koristi, in to v mnogem oziru.
Ljudstvo, narod je, ki sodi. Naravno je prirojeno človeku, da se bolj ogreva za svojca, nego za tujca. Človek, osobito pa preprost in neuk, se vedno bolj ogreva za one, ki so ž njim istega rodu, šeg in navad, nego za tujce, ki mu niso sorodni ni po jeziku ni po duhu. Ni mi menda treba poudarjati, kako nejednaki, kako različni so si posamezni značaji narodov, in tega tudi ne, da je laški značaj povsem drugačen, nego slovanski.
Drugi razlog je večjega pomena. Naravno je spet, da človek, v prvi vrsti preprost, več zaupa svojcu nego tuicu. Tujec je tujec, ima svoje prepričanje in svoje nazore, ki se često ne zlagajo z onimi naroda ; tujec, dasi duhovnik, je vendarle sin svojega naroda, naravno tudi primoran bolj
ljubiti svoj narod, zanj se zanimati in se ogrevati, po svojih močeh skrbeti za njegov napredek in prosveto. Moremo li pričakovati ali celo zahtevati od njega, da premeni radi nas svoje prepričanje, da deluje, kar se često lahko pripeti, proti težnjam svojega naroda, dasi opravičenim ?
Vzgled pojasni. Ker je že podlaga tega sestavka narodnostna, vzemimo, da je dotični duhovnik, recimo Lah, v slovensko-laskem volilnem okraju. Obe narodnosti se po močeh trudita in si prizadevata za izvolitev svojega kandidata, in velikega pomena je v naših dneh, kdo zmaga ravno radi narodnostnega prašanja. Dolžnost je tedaj slehernega rodoljuba, tudi duhovnika, da narodu svetuje in ga vodi. Kaj naj li torej oni drugonarodni duhovnik stori v takem slučaju? Ljudstvo ga kot takega gotovo ne popraša sveta, a on sam ima tudi težko stališče. Ako deluje za težnje dotičnega naroda, dela proti svojemu naravnemu prepričanju, ako je indiferenten, tudi ne ugodi ljudstvu, češ, zakaj ni na njegovem mestu domačin, ako pa deluje proti narodnim težnjam — ni, da bi govoril! Toda navedeni slučaj je le jeden, koliko je pa še drugih !
Mi Slovani imamo preburne čase pred saboj, čaka nas v bližnji prihodnjosti mnogo hudih bojev na vse strani. Čas je tedaj, in sicer zadnji čas, da se začnemo v pravem pomenu besede gibati, pripravljati se z vso energijo in odločnostjo na obrambo. Organizovati se moramo, da si utrdimo svoje, do sedaj nestalno in omahljivo stališče, da se osamosvojimo pred izbruhom osode-polne ure. Osamosvojiti se moramo proti sovragom s tem, da dobro poznajoč svoje razmere, ljudstvo poučujemo in je varujemo indi-rektnih, a vendar prenevarnih napadov. Osamo-
LISTEK.
Iz radenskega zdravilišča.
VI.
Topličarji se morajo dosti gibati. To je neizogibno potrebno, ako hočejo, da jim pitje kisle vode in kopanje zares koristi. In v tem oziru je v Radencih priložnosti dovolj. Vse na okolu so zasajeni parki in drevoredi, ki bodo za nekaj let dajali obilno sence. Priznati treba, da je vodstvo zdravilišča v tem pogledu mnogo storilo. Lastniki vrelca so si s pomočjo slatine zgradili prijazne vile z mičnimi napisi. Na eni n. pr. čitaš: >Eigener Herd Ist Goldes wert.« >Mog' den Jungen und den Alten Gottes Schutz sich hier entfalten.«
Prus Ilildebrand si je postavil lično vilo v švicarskem slogu z napisom na sprednji strani. »Ich hab' gebaut, wie mir's gefallt, Mag tadeln auch die ganze Welt,«
zadej:
»Rein die Rede, Rein der Sinn, Reinlich draussen, Reinlich drinn,«
Nad uhodnimi vrati pa stoji povsod: >Gott zum Gruss,«
Verski čut je tudi v štajerskih Nemcih globoko vsajen, duhovnik je obče spoštovana oseba. Da bi povsod tako bilo in tako ostalo ! Ako se bo pa liberalizmu kedaj posrečilo, ljudstvo odpeljati od prave in žive vere in mu duha in srce okužiti, bo uničena tudi prihodnjost naroda samega. Zdrava je slatina, ker izvaja bolne snovi iz života, a še žlahtniša je živa voda sv. vere, ki dušo in srce zdravo ohranjuje.
Da sem čas svojega bivanja v Radencih dobro porabil, se umeva samo po sebi. Vsaki dan sem napravil izlet v bližnje in dalnje kraje. Veličasten je razgled od župne cerkve na Kapeli. Kaj takega nisem pričakoval. Kakšen prizor, nikdar ga ne bom pozabil.
Proti severu se ti razgrinja mursko obrežje, ki ga ob straneh obkrožajo razne skupine gora : gleichenberški Kogel, Stradnerkogel, Klocher itd., nekoliko na desno Schockl pri Gradcu. — Na vshodni strani imaš pred saboj nepregledne ogerske ravnine tja do Lendave (Also Lendva), posute s prijaznimi vasmi, cerkvami in gradovi, ki je vežejo mogočni topolovi drevoredi. — Južna stran ti kaže šavniško dolino, lutomerske in za njimi ptujske vinorodne vrhove, hrvaško Ivančico in va-raždinsko gorovje. — Na južno-zahodni strani počiva oko na prijaznih celjskih in konjiških bregovih, katerim se pridružuje proti zapadu Po-
svojiti se moramo proti tujcem, hotečim nas podjarmiti, v narodnem in gospodarskem oziru. Ali se bo zanimal duhovnik — tujec, za vse to? Ali pozna tujec naše pereče razmere in bo imel li toliko navdušonosti in ognja v sebi, da bo — popolnoma zatajil svojo nrav in so posvetil našej stvari ter vztrajal v svojem delovanju'*'
Marsikdo bi imenoval te navedene pomisleke pojave razdražene domišljije, češ, da ni v resnici tako. Dobro! Oglejmo si malo, le od daleč, je li dandaneB v jednakih slučajih kaj drugače!
Da govorim samo o laških duhovnikih v slovenskih krajih, saj slovenski duhovniki v laških krajih itak ne mogo nič škoditi, ker skrbijo vže drugi za to, ne glede na to, da jo Slovan bolj pravičnega duha nego Lah!
Često se prigodi, da pride v kako slovensko župnijo duhovnik laškega rodu, ki ne zna skoraj m besedice domačega jezika. V nadlego in nadlogo je to njemu in ljudstvu. Da bi se kdaj popolnoma privadil jeziku in šegam naroda, je le redek, redek slučaj! — Sploh čemu bi so tudi trudil, ko tako m tako čez kaj časa pride v polovičarski ali laški kraj!
*
Taki duhovniki navadno opravljajo svojo vsakdanjo dolžnost, a za vse drugo se malo ali nič ne brigajo — ali pa preveč!
Preveč? Na podlagi faktov trdim to! V svoji protinarodni napetosti, katero so si vzgojili in pridobili vže v mladih letih v šoli in izven šole, prezirajo narod, teptajo tudi in uničujejo njegovo pravo, in tako uničujejo s svojim vedenjem često duhovski ugled. — Kakor sem rekel, ne trdim — tega zadnjega na splošno, ampak v gotovih slučajih.
horje. V ozadju se vzpenjajo v sinje višine orjaške solčavske planine z Ojstrico. V bližini pa je okrog tebe krasen venec vinskih goric.
Kdo bi verjel, da je s primeroma nizkega kapelskega griča (309 m) tako velikansk razgled. Ljubeznjiva domačina, ki sta mi določevala zna-menitejše točke panorame, nista pretiravala, češ, da je od tu videti malone tretjina Avstrije'. Čeprav nekoliko manj, je vsekako vredno potruditi se na ta rajski holmec. Slasten užitek je bilo moji duši, najpoprej videti pobožne Slovence pri božji službi — bila je ravno nedelja, — potem pa ta omamljivi razgled. Nehote se mi je v srcu vzbujala zahvala Najvišemu, ki je ustvaril hribe in doline, pa kar je najlepšega, človeka, ki s svojim bistrim umom in pridno roko vlada stvarjenje. Nesrečne, imenujem one, ki morajo umreti, ne da bi videli toliko naravnih krasot slovenske zemlje. Študirajo v knjigah in govorijo o naravi, pa ne poznajo zemlje, na kateri živijo.
Cerkev na Kapeli je prijazna stavba novejše dobe v podobi križa, posvečena sv. Magdaleni. Slika je umotvor neke Krescencije Stadler v Mo-nakovem in pokriva apsido prezbiterija. Altarna miza s tabernakeljem stoji sama zase, kar so meni najprimerniše zdi in naj bi povsod veljalo kot pravilo. Italijanski slikar Brollo je to cerkev, kakor ono pri sv. Križu al iresco čedno poslikal. Cerkev
Tako početje pa ni v duhu in korist cerkve.
Narod imej učitelje in voditelje, in to posebno v dušnem oziru iz svoj e srede, učiteljev, kateri poznajo njegove razmere, slabosti in težnje, kateri naj po svojih močeh z vso odločnostjo in vztrajnostjo — sicer vedno na podlagi krščanske pravičnosti in ljubezni — delujejo za njegov duševni blagor in prosveto njegovo; tudi naj ga blažijo v narodni ogorčenosti do nasprotnikov, priporoČuje mu treznost in raz sodnost v mišljenju in delovanju. Tujci pa naj istotako delujejo med svojim narodom, potem bode v Avstriji narodna sprava sploh mogoča.
Prvi vseslovenski shod kršč.-so-cijalnih delavcev v Ljubljani.
Vsem slovenskim krščansko-soci-jalnim delavcem po Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Primorskem naznanjamo, da bo v nedeljo, dne 18. septembra t. 1. v Ljubljani prvi veliki vseslovenski shod krščansko-socijalmh delavcev.
Kaj nas nagiba, da sklicujemo tak shod ?
Letos praznuje naš ljubljeni vladar svojo petdeset 1 e t n i c o. Ko se vse veseli njegovega slavja, ne smejo zaostati slovenski delavci. Hvala Rogu! velikanska večina njihova si je še ohranila zavest dol ž nos ti j, kijih ima do svojega cesarja, zavest hvaležnosti do njega, kije porušil ovire delavskim organizacijam, ki je v skrbi za delavsko varstvo in zavarovanje vstvaril že mnogo koristnih zakonov, ki je zadnji čas tudi v politiškem življenju dal mesto delavskemu stanu. Zato bodi njegovega blagonosnega dela spominu v prvi vrsti posvečen naš shod, — dokaz našo sinovske vdanosti in ljubezni.
Vseslovenski shod sklicujemo, ker je sedaj bolj kot kedaj treba, da javno prosvedujemo proti pogubnemu internacijonalstvu, ki se iz tujine zanaša med naše delavce, in da veličastno pokažemo, da v obrambi narodnih pravic stoji slovenski krščanski delavec vedno v prvih vrstah.
A še drugih razlogov imamo dovolj. Žalostni, obupni prizori na vseh straneh ! Kdo z žalostjo ne opazuje, kako naglo propadajo slovenski delavski stanovi sploh? Komu pač niso znane žalostne razmere slovenskega delavstva? Kako vsej tej nesreči pomagati? Premišljujmo, posvetujmo se, delajmo najprej sami, in Bog bo blagoslovil naše misli in delo. To je gotovo: če bomo mi storili vse, kar zahteva od nas krščanska pravičnost pa krščanska ljubezen, bo tudi Bog storil vse, česar nam je treba.
Za taka posvetovanja so potrebni shodi. In zato sklicujemo letos prvi vseslovenski shod krščansko - socijalnih delavcev. Sobratje! Pridi na shod vsak, kdor le more! Na tem shodu se bomo ozrli po svetu ter si ogledali, kako si drugod pomagajo delavci, v prvi vrsti krščansko-socijalni delavci, potem pa hočemo
je bila te dni še vsa v vencih, ki jih znajo de kleta iz papirja prav ukusno ples ti; pred nekaj tedni so imeli tu birmo.
Zadovoljen sem se poslovil od gostoljubnega g. župnika in trudoljubnega njegovega sotrudnika, želeč jima narobilnišega blagoslova pri pastiro-vanju dobrega, udanega ljudstva, lvapelski grič sem še večkrat obiskal. S profesorjem v pokoju, tukajšnjim rojakom, sva se šetala mej vinogradi, ruvala korenike imenom raznih brežuljkov in dolov ter izmenjavala svoja mnenja o usodi in prihod-njosti našega naroda. Pravil mi je ob nekem laž njivem preroku v Or^ovjcjfti, ki je s pomočjo vladnih grošev v neki umazani brošurici napadel in ogrizel štajersko duhovščino. Treba je bilo izdajalca okrcati in skupil jo je v proti-brošuri, da bo pomnil vse žive dni.
VII.
Ljutomer, ki je dal Slovencem slavnega Miklošiča in mnogo drugih odličnih mož, duhovnikov in svetnjakov, sem bil že doma postavil v popotni načrt. Peljal sem se tja od Radencev tri postaje dalje po širni enolični ravnini. Pri postajališču Hrastje-Mota sem iz voza pozdravil rojstni dom prevzvišenega knezoškofa dr. Missie. Drugi dan potem sem šel nalašč obiskat to srečno hišo; popisal jo bodem pozneje. V Križevcih sem videl
preudariti, kako si hočemo mi, vsi slovenski kr-ščansko-socijalni delavci, skupno pomagati.
Sobratje! Dosedaj smo napravljali le vsak v svojem ožjem kraju delavske shode, sedaj nas je pa že toliko povsod, kjer prebivajo Slovenci, da lahko napravimo velik, veličasten vseslovenski delavski shod. Na tem shodu si hočemo znova utr diti svoje prepričanje, znova se naudušiti za misel krščansko-socijalno.
Ob jednem se bo tisti dan blagoslovila naša zastava, zastava slovenskega krščansko-socijalnega delavstva, zastava vse slovenske krščansko-soci-jalne organizacije. Ta zastava bo zanaprej vidna vez, ki nas bo vezala in nas vodila v našem težkem boju!
Ker pa bo zastava skupna last vse slovenske krščansko-socijalne organizacije, zato vabimo ob jednem vsa slovenska društva te organizacije in sploh vse prijatelje slovenskega krščansko socijalnega delavstva: pridite k Blav-nosti blagoslovIjenja naše zastave!
Trdno smo prepričani, da s tem dnevom na redimo velik, važen korak naprej proti cilju, ki nam ga je zarisal z neizbrisnimi črkami poglavar naše svete cerkve, papež Leon XIII., v blagor in čast slovenskih delavcev.
Opomba I. Vsa korespondenc«, ki se tiče vseslovenskega delavskega shoda, se dopošiljaj glavnemu tajniku pod naslovom: Luka Smolnikar, stolni vikar v Ljubljani.
Opomba II. Zastava je naročena; da se pa pokrijejo obilni stroSki zanjo, prosijo se vsi prijatelji krSiansko-soci-jalne organizacijo blagohotnih prispevkov, ki naj se pošiljajo uredništvu »Glasnika«.
V Ljubljani, dne 10. avgusta 1898.
Dr. A. Gregorčič, dr. Jan Ev. Krek, J. Žičkar, zastopniki V. skupine.
1.	Za Kranjsko:
Ivan Brus, Nikolaj Bernard, Dr. Jožef Debevec, Ferd. Debeuc, Anton Finžgar, Jožef Gostinčarj Jakob Gross, Franc Jaklič, Ivan Jakopič, urednik »Glasnika«, dr Ivan Janežič, Franc Jeraj, Janez -Calan, Franc Karlič, Anton Koder, Mat. Konič, Valentin Krašovec, Anton Lavrenčič, J. Lotrič', Ignacij Mercina, Jožef Novak, Franc Os\vald, Ivan Pliberšck, Karol Pollak, Val. Pretnar, Peter Rozman, Tomaž Rožnik, Jakob Rižnar, Jožef Sedmak, Janez Sodar, Luka Smolnikar, Avgust Šinkovec,' Andrej Skriba, Ivan Štefe, Krištof Wilman, Henrik
Zalesjak, Fran Ziller.
2.	Za Koroško:
Valentin Podgorc, Avg. Križaj, Anton Rupnik.
3.	Za Primorsko:
van Dermastja, F. Hočevar, J. Knavs, Martin Mars, V. Nučič, And. Furian, Dr. Jos. Pavlica, V.
Skerk, Ivan Šinkovec.
4.	Za Štajersko:
Peter Erjavec, Jakob Gselman, Fran Ilrustel, Jožef Kregar, J. M. Kržišnik, dr. Martin Matek, Fran Ploč, Nikolaj Putrih, Martin Slatinek, Alojzij Sket, Fr'.
Sterbenk, Karol Tratnik.
ne daleč krasno novo cerkev. G. župnik je imel sitnosti z vlado, predno se je delo pričelo. Je pač povsod tako. Duhovniku se nasprotuje tudi tam, kjer bi smel po vsi pravici pričakovati pomoči in izpodbude. Ovire so bile zmagane, »pomisleki« razjašnjeni in postavili so božji hram, ki bo še poznim rodovom pričal o gorečnosti in darežlji-vosti križevskih župljanov. Ljudje so radi prispevali za zgradbo. Tako n. pr. so hraste za streho kmetje prostovoljno podarili; oder je sestavljen iz samega hrastovega lesa in bo trajal na veke Cerkev je v gotskem slugu poznejše dobe, pre-zbiterij posebno lep, novi veliki altar že naročen. Prevzvišeni rojak so podarili tisočak v ta namen. Vsesploh so cerkve, kar sem jih imel priliko Jvi-deti na Štajerskem, zelo lepe, z večine v gotskem slogu in notri reci in snaga. Veliko zaslugo ima župnik Belšak, ki je farno cerkev sv. Petra v Zgornji Radgoni povekšal in olepšal; vrlo se mu je posrečilo. Novo cerkev čadramsko sem videl v podobi, postavil jo je z mnogim trudom in ne-malimi skrbmi uneti župnik Bezenšek. »Si cjuaens monumentum, circumspice!« — bi se smelo zapisati na grobni spomenik teh gospodov. V sedanjih časih od tal novo župno cerkev zidati — ni malo podjetje.
Toda jiredalcč se zaoral na stran od cilja. Peljimo se dalje proti Ljutomeru! Kmetovalci orjo
Politični pregled.
v Ljubljani, 11. avgusta.
Jezikovno vprašanje je zopet na dnevnem redu. Sicer se sedaj ne vrše še nikaki novi razgovori mej vlado in češkimi ter nemškimi zastopniki, vendar vse kaže, da se pogajanja kmalu zopet pnčno. Splošno namreč sodijo, da je grof Goluhovski obširno .poročal cesarju o sedanjem kritičnem položaju ter si v svojem kakor tudi v imenu ministerskega predsednika izprosil obsež-nejih pooblastil. Z vedno večjo gotovostjo poročajo listi, da se državni zbor snide v mesecu septembru m da se tedaj zopet prično pogajanja o jezikovnem vprašanju. To poročilo potrjujejo pa tudi ogerski listi in neki budimpeštanski list celo dostavlja, da se prično pogajanja mej vlado in češkimi zastopnik. že takoj prihodnji teden. Mogoče, da je s tem v ozki zvezi tudi poročilo čeških listov, ki poročajo o nekem razgovoru parlamentarnih komisij češkega in kluba konservativnega veleposestva. Pravijo namreč, cla so se sošli zastopniki teh dveh klubov minoli torek v posvet v Pragi. Razgovor je bil o sedanjem političnem položaju. Konstato-valo se je pri tem sestanku, da sta obe stranki popolno jedini z ozirom na sedanji politični položaj, kakor tudi na nadaljno potrebno postopanje. — Gotovo je, da si grof Thun resno prizadeva, čim preje možno dognati spravo mej češkima narodnostima in da je pri tem delu voljan sodelovati minister Kaizl s češkimi zaupniki, toda drugo vprašanje je, kako stališče bodo sedaj zavzemali nemški zaupniki. Kolikor je možno posneti iz izjav posameznih voditeljev, bodo Nemci še nadalje vstrajali pri svojih prvotnih brezozirnih zahtevah.
Poni. lierks o mnjodbenem vprašanju.
Včerajšnja praška »Politik« objavlja na uvodnem mestu predlog slov. drž. poslanca viteza Berksa glede rešitve perečega nagodbenega vprašanja. Clankar se peča najpreje z avstrijskim in oger-skim zakonom iz leta 1867, ki določata, kako je postopati pri določevanju obestranske kvote. Ogerski zakon določa nastopno : Ako se kvotni deputaciji ne sporazumita glede kvote, tedaj se obe-stranska predloga predložita obema državnima zboroma. Ako pa tudi tem potom ne pride do sporazumljenja, reši vprašanje cesar na podlagi predloženih podatkov. Tu toraj ni prav nič določeno, kolikokrat se sme apelovati na pomoč vladarjevo, in ima toraj v tem oziru ogerska vlada popolno prosto roko. Drugače pa je z avstrijskim zakonom. Tu je naslednja določba: Ako se obe-stranski zastopstvi ne zjedinita glede kvote, določi cesar kvotno razmerje, vendar le za dobo jednega leta. Poslednje se je pri nas že zgodilo in strogo sodeč, avstrijska vlada ni ma pravice, še jedenkrat apelovati na vladarjevo razsodbo. Mogoče bi to bilo le v tem slučaju, ako se tolmači ta določba ,j,ako, da se določi kvotno razmerje lahko večkrat, a vselej le za dobo jednega leta.
po strnišču za repo. Orje en sam. človek s konji. Vajet ima privezan k držaju pluga, pa lepo orje^ brez pomočnika. Zemlja je tako razsipčna, da bi se tudi z enim konjem opravilo. Pluge imaj0 pripravne in lahke, rahli plitvi zemlji primerne, koliko težja je oral po nekod pri nas na Kranjskem. Tu in tam je še videti kakega kmetiča v »ber-gušah«, toda čedaljebolj zgineva ta nekdanja noša in se umiče obleki novejšega kroja. Škoda ravno m za »bergiiše« (široke platnene hlače pa srajca povrh), čeprav so bile za poletje hladno in ceneno odelo. Kmečki ljudje so v tem letnem času pri svojih delih navadno bosi, — pametno.
Pridši v Ljutomer sem bil preprijazno sprejet v župnišču, dasiravno se nismo nikdar poprej videli in se menda več ne bomo. Nimam navade delati nepriliko v hiši in zmešnjavo v kuhinji. Povsod grem svoje sobrate pozdravit in se pogovorit o tem in onem, potem pa hajd v gostilno kjer gostom radi postrežejo in od tega živijo. Tu' je bilo drugače. G. dekan- mene in mojega tovariša Kukoveca in Apač, ki z. menoj vred pričakuje dobrih učinkov od kopanja v slatini, ni pustil od sebe. V prijateljskih pogovorih je'odhajala ura za uro. Prisedel je tudi umirovljeni g. Peter, ki so ga tovariši dražili z dovtipom, da jo nasprotno svojemu krstnemu patronu iz Petra postal Šimen.
Da so pa v tem oziru kolikor mogočo jednotno postopa, nasvetuje posl. vitez Berks, naj glede kvote velja za obe stranki sledeče merilo : Znova naj se pričneta dogovarjati kvotni deputaciji in, ako se tem potom ne doseže nikak vspeh, predložita naj se elaborata obeh deputacij obema parlamentoma, kakor zahteva določba ogerskega zakona in kar se dosedaj še ni zgodilo, in šo le potem, ako bi se tudi ta dva ne mogla sporazumeti, naj se apeluje na pomoč krone. Kar se pa tiče izvanpragmatičnih zadev, toraj bančnih zadev, carinske in trgovinske zveze, naj bi se pa obe stranki izjavili za gospodarsko ločitev, po kateri bi ustanovila vsaka državna polovica zase lastno banko in lastno carinsko ozemlje. V svrho izvedbe te načelne misli naj se določi rok do 1. 1903, ko poteče doba s ptujimi državami sklenjenih trgovinskih pogodeb. Do tega časa naj se pa glede teh dveh točk ohrani status quo, čemur bodo Ogri iz gotovih razlogov radi pritrdili, mi pa bi se z ozirom na nado v bližnji bodočnosti tudi zadovoljili s takim provizorijem.
Posl. dr. SchUokerju gro trda za njegov mandat. Te dni je hotel obiskati svoj volilni okraj Žatec ter se vdeležiti žalne slavnosti za Bismarcka. Slavnost pa je oblastvo prepovedalo, ker se je bilo bati demonstracij proti imenovanemu germanskemu zastopniku. »Ostd. Rundschau« piše o tem sledeče: Dr. Scluicker prav stori, da ne pride v Žatec, kajti ogorčenje radi njega je toliko, da so nemški volilci pripravljeni onemogočiti vstop v mesto svojemu nezvestemu zastopniku tudi z najbolj neprijetnimi sredstvi. ScbUcker stori najbolje, ako takoj odloži svoj mandat, kajti v naše mesto nc pride več. Proti ljudem, ki imajo tako debelo kežo, ni mogoče vporabljati parlamentarnih sredstev. S tem možem treba nemško govoriti. Nemškim poslancem prete sedaj z nemškimi pestmi.
Mefnarodni kongres socijalne demokracije vršiti bi se moral prihodnje leto v smislu sklepa zadnjega kongresa na nemških tleh. Kakor pa sedaj iz Pariza poročajo, sta se v ime načelstva socijalno - demokratične stranke v Nemčiji obrnila glavna kolovodje Liebknecht in Singer pismenim potom do tajnikov francoske sekcije na londonskem shodu, v katerem pismu izjavljata, da je prihodnji kongres na nemških tleh nemogoč, in prosita, naj bi so vršil v Parizu. Vodstvo si je izbralo zadnjič dve južno nemški mesti, o katerih so voditelji sodili, da jim nudita največ varnosti, v zadnjem trenutku pa je vodstvo moralo opustiti to misel z ozirom na politični položaj. Zadnje zmage so namreč v nemških kapitalističnih krogih vzbudile velik strah in z vsemi sredstvi delajo na to, da se čim bolj zatira soeijalna demokracija. Seveda taka sredstva, kakor jih rabijo ti krogi v boju proti soeijalni demokraciji, ne bodo mnogo izdala, toda vkljub temu imajo voditelji strah. Vprašanje pa nastaje, kako
vsprejmo francoski krogi socijalistično kolovodje, mej katerimi svoj dag ni vladalo posebno prijateljsko razmerje.
Papeževa eneiklika. Sveti Oče je izdal do italijanskih škofov in do ljudstva v Italiji encikliko, v kateri protestuje zoper odredbe italijanske vlade, ki jo jela besneti zoper katoliške ustanove, društva in časopisje. V encikliki govori sv. Oče težke resnice italijanski vladi, očitajoč jej, da je s posvetno močjo, katero je vzela vlada papežu, vzela tudi cerkvi in narodu pravi vir življenja. Nasledki tega vladnega nastopanja se kažejo od dne do dne, zlasti pa nastopanje življenju in imetju posameznika nevarnega socijalizma. Sedanja vladna strogost otesnuje katolikom ono delovanje, ki je koristno, da se ljudstvo ne pogrezno v demoraliza-cijo in hudodelstvo in v tem utesnjenju leži žo natolčivanje vlade, kakor da so katoliki nevarni domovini. In vendar je papeštvo vsikdar dokazalo, da želi srečo in svobodo domovine in je vedno delovalo v istem smislu. Ako pa ima Italija sovražnike, so to drugi, nego pa pravi katoličani. (Judje in Garibaldinci! Op. ur.) Sv. Oče poživlja škofe, naj vztrajajo in dajo vzgled samozatajevanja in delavnosti in prav gotovo zmaga dobra katoliška stvar. Naposled podeljuje papež svoj apostolski blagoslov.
Premirje mej Španijo ln Ameriko se
najbrže v kratkem sklene. Predsednik zjedinjenih držav Mac Kinley je že prejel olioijelno špansko noto ter se je ministerski svet v Washingtonu o tem žo posvetoval. Poročila pravijo, da jo trajalo dotično posvetovanje zelo dolgo in da se je v celoti odobril odgovor španske vlade, ki obstoji približno iz 1200 besed in jc razdeljen v pet glavnih odstavkov. Na podlagi tega odgovora so so.stavi v kratkem zapisnik, ki bo imel znak pogodbe za premirje mej bojujočima so silama.
Cerkveni letopis,
Iz Košane nam poročajo : Za naše krajo ne navadna slavnost se je vršila 31. mlija. Darova je ta dan č. g. Anton Abram, brat tukajšnjega g. kapelana Ivana novo mašo. Slavljenec ni sieer domačin, a napravil nam je s tem činom iskreno veselje. Vnetost duhovnjanov skazala se je že o njegovem prihodu v našo faro v nedeljo 24. julija zvečer. Strel iz topičev, primerni napisi na slavolokih, iskreni »živio« klici in razsvetljava po vasi so to zadostno pričali. Sploh se sme reči, da so sicer maloštevilni fantje in dekleta za olepšavo vasi storili nekaj izvanrednega. Veselje pa jo vski pelo do vrba na dan slavnosti same. Krasno vreme je privabilo več tisoč ljudi v našo farno vas in lepo ozaljšano cerkev. Pred odhodom iz župnišča je čakala č. g novomašnika lepa vrsta belo oblečenih vaških deklet, izmed katerih ga je ena v izbranih besedah nagovorila in mu v imenu vseh podala krasen šopek v znak hvaležnosti in veselja
Mislil sem, da je Ljutomer dosti večji in lepši, kakor je v resnici. Prehodil in ogledal sem ga kmalu. Leži prav prijazno v znožju malega griča, ki nosi na hrbtu vinograde. Od vile Zem-ljič sem užival obsežen razgled. Trg šteje okoli 1300 stanovnikov. Kanalizacija je dobro izpeljana. Cerkev je mogočna stavba, potrebna bi pa bila znotraj pomlajenja; morda ni sedaj zadosti denarnih pomočkov, da bi se moglo kaj posebnega izvršiti. Vsled prometa in trgovine je Ljutomer znamenit in imovit kraj.
Narodni gostilni sta: Vavpotič in Seršen; poslednji prodaje izborno ljutomersko kapljico tudi na debelo. Občinski odbor je po večini nemški, kar je v marsičem obžalovanja vredno. Vendar je slovenski živelj dobro zastopan, Ljutomer je slovenski trg, čitalnica šteje mnogo udov. Najlepše poslopje je nova Franc-Jožefova šola, — pravijo da poseka vso druge v deželi. Zares, tako prostornih in visocih učnih sob, tako urejene telovadnice itd. nisem videl nikjer. — Ura je bila skoro 3, treba je bilo hiteti na kolodvor, ker sem hotel ustaviti se nekoliko v Križevcih.
Potoma so mi kazali v daljavi blizu Mure trg Vržej. Štajercu pri imenovanju tega trga smeh posije v obličje, kajti Vržejci (Vrženci) so pristni štajerski Ribničani. Ze D. Trstenjak je o njih pisal v Janežičevem Glasniku, tudi sedanji župnik vržejski Janžekovič je v Slov. Gospodarju nekaj o njih priobčil. Šaljivo pripovedko — »špajsnice«
— o Vržejcih so zelo razširjene mej ljudstvom in provzročajo mnogo nedolžnega smeha, n. pr. kako so cerkev širili; kako so »gmajnskega« bikca na zvonik vlekli; kako so kobilo na tikve nasadili ; kako so buče na repelci (rečici) nataknene domov vozili; kako so »prešbaum« skozi vrata potiskali in, namesto ga po dolgem obrniti, pri straneh odžagali; kako so občinskega predstojnika volili in, da ne bi bilo kake zamere, vse kandidate okrog mize posadili, na sredo mize pa »viiš« položili: kateremu bo na brado prilezla, je njih izvoljenec itd. Mnogo teh zabavljic je ribniškim podobnih. Naš prosti narod je vesel in rad burke uganja za kratek čas. Človek ne bi verjel, kako so nekateri kmetski ljudje navihani in dotipni. Dobro bi bilo take pripovedke zbirati. Pa kaj, — ko se je bati zamero pri tacih, ki šale ne poznajo.
Pri sv. križu mi je kazal g. župnik župnijsko kroniko, obširno popisano in natančno po virih sestavljeno od veščaka župnika Slekovca. Čuditi se je, koliko gradiva je tu nagomiljenega. Treba je zato posebnega daru in nosu, pa vstrajne pridnosti, kar je vse združeno v g. pisatelju. Da bi vsaka župni ja kaj takega imela ! — Prijazna kapelica v vasi je sezidana na troške preč. g. kanonika dr. Križaniča, tukajšnjega rojaka, ki je te dni obiskal svoj dom. Ni mi bila sreča mila, videti zaslužnega pisatelja.
(Dalje sledi.)
Razvil se jo potem za banderi veličasten sprevod v cerkev. Tu je s zanimanjem poslušalo verno ljudstvo slavnostnega govornika preč. g. dekana Ivana Visela, ki je spretno opisal težavno delovanje dubovskega stanu. Med sv. mašo pa je zbrano petje gg. bogoslovcev slavnost izvanredno povzdignilo. Gotovo je, da ta dan ostane vsej ko-šanski dolini v neizbrisnem spominu še do poznih rodov, kajti od domačinov skoraj ne pričakujemo nove maše, tuj gospod nam bo pa teško šo kedaj
ugodil s tako slavnostjo.
*
» •
Iz Kostanjevice na Dolenjskem : Pretečeno nedeljo je daroval pri nas g. novomašnik Viktor Zabukovšek svojo prvo sveto daritev. Ob najlepšem vremenu vršila se je slovesnost pri Materi Božji dobrega sveta. Duhovnikov bližnjih in daljnih j<? prihitelo petnajst. Za red jo skrbela domača meščanska garda. Slavnostni govor je prevzel veleč. g. dr. I. Marinko, ki je poljudno naslikal zbrani množici težave duhovskega stanu. Cerkveno opravilo je trajalo do pol ene, po tem pa so bili svatje pogoščeni deloma v župnišču, deloma na domu č. g. novomašnika. Na obeh krajih so se vršile mnoge lepe napitnice. Mešani zbor jc zapel pod vodstvom g. učitelja Potrebina par krasnih pesnij. Bil je res lep dan, katerega je Gospod naredil. Na pot med zatirani narod goriški želimo g. novomašniku to, kar mu je želel slavolok, ka-žoč proti cerkvici Matere Božje na Slinovicah: »Ti, o Marija, vsprejmi ga in zvesto nad njim čuj, Za trnjevo mu enkrat večno krono Ti daruj!«
Slovstvo.
Franc Jožef cesar avstrijski. Družba sv. Cirila in Metoda izda te dni knjižico: »Franc Jožef, cesar avstrijski. Spisal ravnatelj učiteljišča F r. II u b a d.« Veliko bolj ob-ežna je od one, ki jo je spisal za družbo tudi ta pisatelj 1. 1888. Odveč bi bilo govoriti o lepoti Ilubadovih spisov. Le malokomu je namreč dan tak pripovedovalni talent. Spisana je ta knjižica za mladino sploh, posebno bo ugajala bolj odrasli mladini. Vsakemu slovenskemu bravcu pa jo je priporočati zato, ker bo spoznal iz nje popolnoma našega cesarja. Knjiga obseza 72 strani. — Ob jednem izide 64 strani obsegajoča knjižica: »Naš cesar Fran Josip I.« Spisal prvomestnik družbe sv. Cirila in Metoda Tomo Zupan. Ta knjižica je pa namenjena bolj naši mladeži po ljudskih Šolah. Ker sc otroci posebi.o veselo podob, ima na 30. straneh 27 podob. V množini podob je torej gotovo nc prekosi nobena slična slavnostna knjižica bodisi že pisana v kateremkoli jeziku. So pa vse podobice tako izbrano lepe, da jej tudi v tem menda ne bo nobena druga jednaka. Kar naravnost presunljive so nekatere. Tako n. pr. slika, kako vojaški župnik čic deli sv. odvezo kranjskemu pešpolku pred bitko pri Kustoci 24. junija I8t)6. leta. Natisnjena je bila pred leti v »Dom in Svet-u« in je obujala takrat občno pozornost med Slovenci. Urednik dr. Lampe sam jo je pohvalil in pristavil, da mu ni kmalu kaj všeč, ta slika pa. Oblika tej slavnostni knjižici je taka, kot »Pomladanskim glasom«, torej zelo priročna. Ves njen vtis je slavnosten, ker je natisnjena vsaka stran v lepem okvirčku in ker je papir zelo fin. Pisalec Tomo Zupan je hotel že z lepo obliko uplivati na mladino. In to ni mala stvar pri odgoji mladeži. Zato ni štedil stroškov in je raje založil knjižico sam, nego da bi bil obloževal družbo svetega C i r i 1 a i n M e t o d a še s tem drugim slavnostnim spisom. Hoče pa tudi s to knjižico družbo materijalno podpreti. To se zgodi potem, čo Slovenci vseh pokrajin sežejo z veseljem po njej in je ne bo šole, kjer bi je ne delili med mladino. Umerjena je za vse slovenske pokrajine, ker ima razun treh cesarjevih podob slike s Kranjskega, Štajerskega, Koroškega, Goriškega, Tržaškega in Istre. Zgodovinsko zanimivi ste posebno dve potresni sliki iz Ljubljano. Vsak slovenski otrok bo torej v podobi gledal v knjižici svojo domačo deželo. Knjižica je razdeljena v 25 poglavij, torej je zelo pregledna, kar tudi mora biti za mladino. Vsebina njena sega v najnovejšo dobo. Kako je 24. junija t. 1. slavila dunajska mladina cesarja, že to pripoveduje. Premišljena ,e dobro v njej vsaka beseda. Pri mladini ima čestokrat že ena sama nepretehtana beseda slabe posledice. Na to posebno opozarjamo. Diči jo ve-
lika ©tost slovenskega jezika Cena tema dvema jubilejnima knjižicama se pove ob svojem času. Naročate naj se pa obe pri trgovcu in knjigovezu g. Ivanu Bonaču v Ljubljani.
»Milostni Jezušček« je naslov lični, v platno vezani, 128 stranij broječi molitveni knjižici, ki jo je poslovenil p. Hijacint Šega O. S. F. in založil tukajšnji frančiškanski samostan. V prvem delu nahajamo zgodovinske podatke o milostni podobi deteta Jezusa v karmeličanski cerkvi sv. Marijo »od zmage« v Pragi, v drugem delu to knjižice pa dobiš najpotrebnejše molitvice za vsakdanje življenje. Cena kniižici. ki jo vsakomur toplo priporočamo, je 35 kr. in se dobiva na »porti« v frančiškanskem samostanu.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 11. avgusta.
(Občni zbor »Kat .tiskovnega društva«) se je vršil danes ob 10. uri v krasni dvorani knezo-škofovsko palače ob navzočnosti premilostivega g. pokrovitelja kneza in Škota, gg. kanonikov in mnogih društvenikov iz raznih krajev diecezo. Z natančnejim poročilom začnemo jutri,
(XIII. sknpščiua družbe sv. Cirila iu Metoda) se je vršila danes v Ribnici po običajnem redu Sinoči so se došli vnanji in ljubljanski skupšči narji zbrali na vrtu g. Ferlinca gostilne. Pozdravil jih je v prisrčnih besedah prvomestnik veleč. g. Tomo Zupan ; si trgovsko pevsko društvo je zapelo več lepih pesem. — Iz Ribnice, kjer se vrši danes redna velika skupščina družbe sv. Ci rila in Metoda, nam nastopno brzojavljajo : Vspre jem došlih gostov je bil nad vse sijajen. Svirala je godba. Došle je pozdravil župan v ime občinskega zastopa in trga Ribnice. Dekleta so v narodni noši. Trg je ves v zastavah, navdušenje velikansko, le žal, da je vdeležba vnanjih gostov precej pičla. Slava Iiibničanom!
(Osebne vesti.) Finančni nadsvetnik pri osrednjem vodstvu zemljiškodavčnega katastra, Vladimir Globočnik pl. Sorodolski je imenovan sekcij skim načelnikom v finančnem ministerstvu. — Začasno oskrbovanje zdravniških poslov v Vel. Lašičah je poverjeno dr. Ant. Schiffrerju, okrožnemu zdravniku v Ribnici.
(Otvoritev kmetijsko-kemijskega poskuševa-lišča) c. kr. kmetijske družbe kranjske se vrši v soboto 13. t. m. ob polu 12. uri v prostorih la boratorija v Salendrovi ulici št 3. I. nadstropje.
(Uradovalui jezik c. kr finančnih prokuratur.) »Slovenski Pravnik« govoreč o novem službenem navodilu za c. kr. finančne prokurature, piše tudi nastopno: Nov in splošno zanimiv je zadnji od stavek § a 11. rečenega navodila, ki slove : »Opra vilni jezik finančne prokurature se ravna po obstoječih predpisih«. Provizorno Blužbeno navodilo z dne 16. februvarija 1855. št. 34. drž. zak. je določalo, da je opravilni jezik v notranjem službovanju finančnih prokuratur izključno nemški, a o tem, v katerem jeziku naj vlaga finančna prokuratura svoje vloge pri sodišču, ni bilo tam nobenega določila. Po navedenem §-u U pa se bo morala finančna prokuratura zanaprej posluže vati vsekdar, kedar bo zastopala erar ali drugi javni zaklad, bodisi na sodišči, bodisi pred uprav-nim oblastvom, t i s t e g a jezika, katerega je rabil od nje zastopani zaklad v svojem občevanji s stranko, zoper katero ga zastopa finančna prokuratura. Prenehati mora nesmisel, da so bili plačilni nalogi, opomini itd. vsi slovenski, da pa je vkljub temu, ko je bilo treba iztirjati pristojbino sodnim izvršilom, finančna prokuratura, oziroma v slučajih, katere navaja ministerski ukaz z dne 18. januvarja 1898, št. 28. drž. zak., na njeno mesto stopivši davčni urad, vlagal vsepovsod le nemške izvršilne prošnje.«
Mi opozarjamo na to beležbo »Slov. Pravnika« zlasti cerkvene predstojnike, ki se večkrat obračajo na c. k. finančne prokurature. Ako bi kaka prokuratura kršila ta predpis, se je zoper to pritožiti neposredno na ces. kr. finančno ministerstvo.
(Iz Kranjske gore) smo prejeli nastopni dopis: Sobotni »Narod« je objavil sledečo notico: »Iz Kranjske gore nam pišejo: Tudi naša č. duhovščina ni poprej mirovala, da je vstanovila kon-sumno društvo in sicer Podkorenom, ker so tam baje najposlušnejše ovčice. Love pa kmete k temu
društvu tudi po drugih krajih in po drugih župnijah. Gosp. kaplan prodaja lastnoročno kmetom najrazličnejše blago in orodje, tako da se tukajšnji trgovci povprašujejo: »Kaj pa naj mi zdaj počnemo? Ali naj se učimo mašo brati?« Saj vendar stoji zapisano: »Kdor oltarju služi, naj od oltarja živi!« — Vsak ve, da na deželi more le oni trgovec izhajati, ki sam s svojo družino vse vodi in dela; komijev no moro plačevati. Kako pa bodo duhovni gospodje ceneje prodajali, če so sami ne ponižajo za kramarja? Daleč smo že prišli: duhovnik pa kramar! Kje je že neki tisti Kristusov bič?« — Na to odgovarjamo, da ni resnično, »da naša č. duhovščina ni poprej mirovala«, marveč resnično jo, da je ta nov pojav izšel iz ljudstva samega brez našega sodelovanja. Ni res, da bi bilo našo društvo konsumno društvo, .marveč se imenuje »Kmetijsko društvo«. Nadalje ni res, da bi g. kaplan lastnoročno prodajal, res pa je, da ga ni bilo še nikdar zraven, ko se je prodajalo. Vse poročilo je iz trte zvito. Toliko v zagovor. Nekaj moramo pa vendar še pripomniti radi stavka: »Kdor oltarju služi, naj od oltarja živi!« Kako naši velmožje to umevajo, pokazali so s tem, da so g. župniku vzeli M u r g o, ker si menda mislijo, da naj g. župnik oltar grize,' polja pa da mu ni treba. »Narodovemu« dopisunu pa kličemo: Naprej, potem hočemo nekaternikom vest izpraševati. Vedo pa naj, da so oni pričeli.
(Zdravje v Ljubljani.) Od 31. julija do 6. avg. bilo je 28 novorojenih, 1 mrtvorojen, 19 jih je umrlo, med njimi 1 za vratico, 8 za jetiko, 2 vsled mrtvouda, 8 za različnimi boleznimi, med njimi 5 tujcev, 6 iz zavoda ; za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer 1 za skaclatico, 3 za vratico.
llz celovške škofije.) Č. g. Palle, župnik v v Moričah, je dobil župnijo Dole v dravski dolini; č. g. H. Deutl, kaplan v Št. Lenartu, župnijo Št. Peter pri Reichenfelsu. — Razpisani sta do 9. sept. župniji Št. Štefan ob Zilji in Prebl. — V stalni pokoj je stopil č. g. J. Šturm, župnik v Gradeneggu. — Prestavljen je g. kaplan Franc Sattler iz Prevalj v Kapljo ob Dravi. — Č. g. Drag. Hraba, provizor v Dolih, je prestavljen za kaplana v Prevalje. — Novomašnik g. V. M a r-klet ne gre za kaplana v Prevalje, marveč v Berg. — Dijakon O. R a s s 1 e r bode pomagal v duševnem pastirstvu v Prevaljah.
Samomor.) V tivolskem gozdu vstrelil se je včeraj pred kratkim došli delavec Josip Billek. V pismu, ki so ga našli pri njem, prosi, naj se mo rilno orožje dopošlje njegovi ženi.
(Koroške srednje šole.) Poroča se nam: Na Koroškem so štiri srednje šole. Iz šolskih poročil povzamemo sledeče: Celovška gimnazija je štela koncem leta 431 dijakov; od teh je bilo 356 Nemcev in 7 5 Slovencev, 418 katoličanov, 12 luterancev in 1 žid. Z odliko jih je izdelalo 73 (od teh jih ]e bilo v dijaškem semenišču 41!), prvi razred je dobilo 2f*l dijakov, izkušnje mora ponavljati 21 ; drugi razred ima 35, tretji 15 dijakov. Šolnine so dijaki plačali vkup 5827 gld. 50 kr., drugih doneskov 1193 gld. 20 kr. Štipendije je imelo 55 dijakov v skupnem znesku 4918 gld. Zrelostni izpit je delalo 36 osmo-šolcev, 10 jih je dobilo odliko, 3 morajo izpit iz jednega predmeta ponavljati v 2 mesecih. — Gimnazijo v Št. Pavlu (5 razredov) je obiskovalo 119 dijakov, 104 Nemci ter 6 Slovencev. 13 dijakov je dobilo odliko, 72 prvi razred, 8 mora izpite ponavljati, 17 dvojko in 6 trojko. — Na realki v Celovcu je bilo vkup 251 dijakov in sicer 244 Nemcev, 4 Slovenci, 1 Lah,
1	Madžar, 1 Anglež; 229 katoličanov, 20 luterancev, 1 žid. Odliko je dobilo 11, prvi razred 165, skušnje ponavlja 25 dijakov; dvojko jih ima 37, trojko 12. Zrelostni izpit je delalo 10 dijakov,
2	z odliko, 6 s povoljnim uspehom, 2 ponavljata v 2 mesecih. — Beljaško gimnazijo je obiskovalo 181 dijakov, 168 Nemcev, 12 Slovencev, 1 Lah; 176 katoličanov in 5 luterancev. 33 dijakov je dobilo odliko, 113 prvi razred, 5 ponavljanje skušnje, 24 dvojko, 7 trojko. Med vsemi 982 dijaki, ki obiskujejo koroške srednje šole, je torej samo 97 Slovencev. Vsakdo mora reči, da je to veliko, veliko premajhno število. Kaj mu je vzrok? Zlasti neznosno slabe razmere na naših ljudskih šolah, na katerih se otroci potrapijo, ne pa izomikajo, dalje tudi slabo gmotno stanje prebivalstva in to, da
se mnogo dijakov potaji in izdaje za Nemce. Da bode boljše, zato skrbite vi slovenski stariši in vsi rodoljubi.
(Koroške novice.) Piše se nam: Dne 5. t. m, pogorela so gospodarska poslopja Fličl-ove tovarne (Groznik) pod Celovcem. Škode je 50.000 gl. Gasiti so pomagali tudi vojaki in sicer pod poveljstvom nadvojvode Jožefa Ferdinanda. — V Borovljah napravijo tamošnji puškarji od 18. do 22. t. m. slavnostno streljanje v proslavo cesarjeve petdesetletnice. V Porečah so prepovedali krošnjarstvo. - V Velikovec je hitelo minulo nedeljo k »Siidmarkovi« veselici mnogo kolesarjev. Uradnik Fischer iz Pliberka je padel pod mestom v »mlinskem grabnu« tako nesrečno s kolesa, da si je razbil črepinjo in da ni upati, da bi zopet okreval. - Pri Spod. Dravberzi je utonil v Dravi gojenec vojaške akademije v Dunajskem Novem mestu, A. Batjek. —
(Prošnja.) Dne 27. julija ob 7. uri zvečer udarila je strela sredi lepe, prijazne, slovensko vasi Goriče ob Zilji. Vsled hudega vetra razširil se je ogenj na vse strani ter vpepelil 22 hiš s skednji in z drugimi rečmi vred, t. j. ravno dve tretjini vasi. Zgodilo se je vse to pa tako hitro, da ljudje razun par glav še živine niso mogli rešiti, hišna oprava in celo obleka je k večjemu vsa pogorela, tako da si je moralo drugi dan veliko ljudij potrebne obleke izposoditi. Ako poleg tega še pomislimo, da je še le II let, odkar je skoraj ravno tem pogorelcem požar vse uničil, in da so ravno ti posestniki zadnja leta pri svojem zemljišču ob Zilji vsled povodnji veliko škode trpeli, je očividno, da je beda velika in nujna pomoč tu na pravem mestu. Uvažujoč to veliko nesrečo kakor tudi okolnost, da je tu rojstni kraj slavnoznanega rodoljuba Matija M a-j a r j a, in da so nekateri sorodniki tega rodoljuba bili od te nesreče hudo zadeti, obrneta se podpisana tem potom na vse dobrosrčne Slovence, po sebno pa rodoljube slovenske z uljudno prošnjo, da bi tem ponesrečenim rojakom z blagohotnimi prispevki kolikor mogoče pomagali. Darila prejema domači župnik A. Šturm v Borljah, kakor tudi upravništvo »Mir a«. Imena darovalcev, kakor tudi darila, se bodo v »Miru« objavljala.
Borle, p. Goriče ob Zilj i na Koroškem, dne 2. avgusta 1898.
Anton Šturm	Franjo Grafenauer,
2uPn'*c-	dež. poslanec.
(Mladi pevci.) Dečki od 10 do J 4 leta stari, zmožni petja po notah, ali ki imajo vsaj čisti posluh, sprejemali se bodo pri čč. oo. frančiškanih v Ljubljani za cerkveno petje 15. septembra ob 10. uri zjutraj. Dečki dobijo za to dobro, tečno in brezplačno hrano opoludne in zvečer. To se naznani tem potom, da ne bodo nekateri dolge poti o počitnicah zastonj delali v Ljubljano.
(Napadeni duhovniki.) Dne 8. t. m. zvečer sta šla po neki ulici kanonik Buttigncvu in župnik Gualtieri. Hkrati stopi pred kanonika neki 27Ietni slikar in zahteva nekaj od njega. Kanonik mu je velel, naj ga pusti pri miru, na kar pa je udaril »slikar« s pestjo proti njemu in mu na srečo izbil le klobuk. Prihitevši stražnik je napadalca le s težka aretiral. — Ali so to sadovi tržaške vzgoje? Naj povedo gospodje okoli »Amica«, ali se kaj tacega kedaj pripeti od strani kakega Slovenca? Pa slikar, čegar ime je Giuseppe Gallis, je najbrže doma kje iz »blažene«, za katero se med vrstami pogostoma unema »Amico«, dočim prerad prezira Slovence. Le tako naprej — naposled Vam udero Vaši gojenčki z noži in revolverji celo v Vaše — uredništvo !
(Trst središče Primorske?) Pred nekaterim časom že smo omenjali resolucije italijanskega političnega društva v Istri, naj društvo deluje za spojenje Trsta z Istro Že tedaj smo rekli, da bi v takem slučaju ne držali Slovenci križema rok, marveč bi se morala priklopiti s celino tudi Goriška z Gradiško. V tem smislu se izraža tudi zadnja »Naša Sloga.« Svojo posebno misel o tej zadevi z ozirom na slovenske interese v Primorju hočemo pa še v kratkem izreči. Stvar je vredna uvaževanja, ker se vrše za Primorje itak že tudi druga vprašanja o reorganizaciji Primorja.
(Lahonska neolikanost.) Pred Trst je priplul pred nekaterimi dnevi ruski parobrod in se hotel zasidrati pred pomolom. Že iz dalja so lahonski stradeži zmerjali na Ruse in Rusijo. Ko pa je naposled nekdo pomagal pritisniti do ladije prehodni
most, so se vsule lahonske psovke na reveža. Iz tega se zopet vidi, kaka sapa veje po Trstu in od kod izvira ta sapa. Prav izvrstno skrbe tržaški klakerji za javno mnenje v prilog kramarske Anglije. Tržaški capini pri vsej tej politiki ne izgube ničesar in plešejo tako, kakor — Angleži godejo
(Odbor za pomoč po potresu v Dalmaciji poškodovanim) revežem napravi 14. t. m. veliko veselico v Rojanu pri Trstu. Ves čisti dohodek je namenjen v gorenji dobrodelni namen.
Društva.
(Pevsko društvo »Slavec«) se popelje v soboto popoludne s poštnim vlakom k pevski slavnosti v S i s e k, katera se vrši dne 14. in 15. t. m. povodom petnajstletnice ondctnega obrtnega-radničkega pevskega društva »Sloge«. Na povratku si ogledajo pevci tudi kraljevi Zagreb.
(Ustanovna slavno #"t »Idrijskega Sokola«) se vrši dne 14. in 15. velikega srpana 1898 s prijaznim sodelovanjem si. »delavskega bralnega društva« in si. »pevskega kluba« v Idriji po sledečem vsporedu: Dne 14. vel. srpana: I. Ob '/s6 uri zvečer sprejem častitih gostov v Idriji. P. n. gostje so naproš^ni pripeljati se s poštnima vlakoma ob 2. uri popoludne v Logatec, kjer jih čakajo vozovi. Po sprejemu se odkažejo častitim gostom stanovanja. II. Ob V« 8 uri zvečer slavnostna predstava v c. kr. rudniškem gledališču, a) prolog b) alegorija c) »Ultra«. Veseloigra v enem dejanju. III. Po predstavi prosta zabava s petjem in tambu-ranjem v pivarni pri »črnem orlu«. Dne 15. vel. srpana: I. Ob 7,9 uri korporativna udeležitev »Sokola« šolarske sv. maše. II. Ob 9. uri zjutraj skupni zajutrek v gostilni pri »črnem orlu«. III. Po zajutreku ogled mesta in rudnika. IV. Opoldan banket, pri katerem svirajo tamburaši slav. delavskega bralnega društva. (Kuvert stane za osebo 1 gld.) V. Ob V« 4. uri popoludne slavnostni obhod mesta in odkorakanje društev k veliki ljudski veselici na travniku pri »Grudnu«. — Vspored ljudske veselice, pri kateri sodelujejo slav. »pevski klub«, pevski zbor slav. »delavskega bralnega društva« in c. kr. rudniška godba. 1. Godba. 2. Sachs: »Sokolska«, moški zbor. 3. Telovadba : a) proste vaje, b) vaje na orodjih, c) skupine. 4. A. Nedvčd: »Popotnik«, možki zbor s tenor solo. 5. Godba. 6. F. Gerbič: ^Slovanski brod«, možki zbor. 7. Godba. 8. II. Slatner: »Poziv k petju«, mešan zbor s sprcmljevanjem orkestra. — Vstopnina k slavnostni predstavi: Lože 60 kr., zaprti sedeži v pritličji 40 kr., ostali sedeži 30 kr., stojišče 20 kr.
Gospodarska organizacija.
Hranilnica in posojilnica v Tomišlju imela je v I. poluletju t. j. 1/1—30. jun. 1898. : prejemkov .... gld. 15.868-79 in izdatkov . ... » 14.296-45
toraj denarnega prometa gld. 29.665 24 Hranilnih vlog se je v tem času vložilo gld. 5463, a vzdignilo pa gl. 509159 in je bilo stanje 30. jun. 1898 gld. 17.734-21.
Posojil se je dalo gld. 8729 31, vrnilo pa gld. 1405-— in je stanje gld. 34.982 21. Članov ima 226.
Posojilnica in hranilnica v Polhovem Gradcu
imela je v mesecu juliju :
prejemkov .... gld. 1342*69 in izdatkov	» 1197 45
torej denarnega prometa	gld. 2540' 14
Hranilnih vlog se je v tem mesecu vložilo gld. 894-62, vzdignilo pa gld. 309'20 in je stanje hran. vi. 29.603-89.
Posojil se je dalo gld. 20.—, vrnilo pa 200 gl. in je stanje gld. 8.737-79.
Naloženega denarja ima posojilnica goldinarjev 22.041-53. Članov pa 88.
Hranilnica in posojilnica v Selcih pri Škofji Loki
imela jc v mesecu juliju :*
prejemkov • ... gld 9.117-82 in izdatkov	« 7-391-39
toraj denarnega prometa . gld. 16.509'21 Hranilnih vlog se je vložilo gld. 7815._ vzdignilo pa gld. 1828— in je stanje gl. 49.900-58.
Posojil se je dalo gld. 2020.—, vrnilo pa gld. 100 — in je stanje gld. 41.743-75.
Naloženega denarja ima posojilnica goldinarjev 8000.
članov pa 150.
Listnica. Posojilnice, katere še niso poslale poročil za mesec julij, se opominjajo, da to čim preje store.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 11. avgusta. Danes se je vršilo ministersko posvetovanje pod predsedstvom grofa Thuna. Prisostvoval je tudi ogrski ministerski predsednik baron Banffy.
Dunaj, 11. avgusta. Nemški nacijonalei so počeli strastno agitacijo zoper češke šole na Dunaju. „Ostdeutsche Bundschau" pozivlje dunajske Nemce, da začno bojkotirati Čehe X. okraja, s tem da ne pošiljajo svojih otrok v njihove šole.
Dunaj, 11. avgusta. Vojaški naredbeni list poroča, da je vpokojen major vitez An-drioli pri 4. domobranskem polku.
Zader, 11. avgusta. Poslednje dni se je pojavilo v okolici Trilja več potresnih sunkov.
Reka, 11. avgusta. Knez Herbert Bismarck obišče prihodnji teden rodbino grofa Hoyos.
Budimpešta, 11. avgusta. Ministerski predsednik Banffy odide nocoj v Išl in se pomudi jeden dan na Dunaju.
Budimpešta, 11. avgusta. S poslopja ogerskega ministra a latere je včeraj zginil dvokrilni orel, ki je bil Mažarom že dalj časa na potu.
Budimpešta, 11. avg. ..Orszagos Hir-lap" ugovarja jednako ostalim ogerskim listom, da bi se ministra Goluhovski in Kal-lay umešavala v nagodbene zadeve.
Cetinje. 11. avg. Bolgarski knez Ferdinand se je včeraj pop. ob 2. uri poslovil od knežje rodbine ter ob 6. uri dospel v Kotor.
Berolin, 11. avgusta. Iz Madrida poročajo, da je vlada prišla na sled tajni zaroti, ki je nameravala umoriti ministerskega predsednika.
Pariz, 11. avgusta. Prizivno sodišče se je posvetovalo o prizivu Zole proti razsodbi 9. t. m. Obsodbo je sodišče poostrilo na jeden mesec zapora ter določilo 2000 frankov denarne kazni in 10.000 frankov odškodnine vsakemu treh razžaljenih in oškodovanih ve-ščakov v pisavi.
London, 11. avgusta. Novi danski zastopnik je nenadoma odpotoval v Kopenhagen. To potovanje je nepričakovano 111 je v zvezi z angleško-ruskiin konfliktom.
Vojska mej Španijo in Ameriko.
Madrid, 11. avg. Skoro vsi španski listi zahtevajo od ministerskega predsednika, naj skliče parlament, ki bo razsojal o mi-.rovnih pogojih.
Hongkong, 11. avgusta. Mesto Manila je še vedno v španski oblasti.
Washington, 11. avgusta. Državni tajnik Day objavlja naslednjo noto: Sosta-vili smo sporazumno s Španijo zapisnik, ki določa mirovne pogoje, mej temi se posebno nalaga Španiji, da takoj odzove svoje čete s Kube in Portorika. Pred obestranskim odobrenjem treba je rešiti le še neke formalnosti.
Washington, 11. avgusta. Poročajo, da sestoji odgovor španske vlade iz 1200 besed in se razdeli v pet oddelkov, namreč Kuba, Portoriko, Ladronski otoki, zasedanje Manile in poravnava kubanskega dolga. V odgovoru se načelno naglaša pogoj, da preneha nadoblast Španije nad Kubo, vprašuje pa se, kaka bo bodoča uprava. Atne-rilčanom svetujejo Španci, naj se ozirajo na španske interese. Določitev roka za odzvanje španskih vojakov s Kube in Portorika se prepušča komisiji petih članov, ki bo zborovala v Parizu.
London. 11. avgusta. Reuterjev urad poroča iz Washingtona: Mej Zjedinjenimi državami in Španijo se je doseglo spora-zumljenje. Z tpisnik o mirovnih pogojih je že sostavljen.
Washington, 11. avgusta. General Wil-son je zasedel v torek zjutraj Coamo na otoku
Portoriko. Ranjenih je 7 Amerikanov, Španci so pa izgubili 12 mož. Vjetih je 180 Spancev. Boj se je pričel ob 7. uri zjutraj in je 'rajal 45 minut.
(Umiril no:
V o t r o ž k i bo
n 1 s n 1 c 1 :
9. avgusta. Jožef Juhan, železniškega delavca sin, 5 mesecev, frevesni katar.
Meteorologično porodilo.
_ Višina nad morjem 30ri-2 m.
čia opa- L S,an-'° I v mm.
Temperatura Vetrovi po Celziju
10F9 zvečer 7 zjutraj I 9 popol. I
11
739 3
7896" 739-4
149
12-2 17 3
_»l._vsh. |del, obla«/ brezv. j* oblačno »I. jvzh.
00
SreiaiH včerajšnja 'mnpf aturit IGO", za 3-3° pod normalom.
Zahvala.
536 1-1
ker podpisano šolsko vodstvo ni izdalo letnega poročila izpolnjuje tem potom prijetno dolžnost, da se v svojem in v imenu Šolske mladine javno in najsrčneje zahvali : velecenje-nemu rojaku g. A. Koželju, bivajočemu na Dunaju, za 120 slovenskih knjig znanstvene in leposlovne vsebine, s katerimi je nedav no znatno pomnožil učiteljsko knjižnico \ preblago-rodnemu g. Ani. Stare-tu, ki je ozaljSal vse Štiri Šolske sobe s kovinastimi, jako lepo izdelanimi razpeli in v spomin na jubilejno leto s krasnimi cesarjevimi podobami; preblagorod-nemu g. Mih. Stare-tu, kraj. Sol. nadzorniku, za knjižna darila, s katerimi je tudi letos odličnjake obdaroval; visokočast. g. nadžupniku J. Zorcu za vse pisalne in risalne priprave," s katerimi je zakladal malone vso Šolsko mladino; slavnej mengiSkej posojilnici, ki je blagovolila darovati znaten prispevek za nakup dveh zemljevidov; velespoštovanemu gosp. Petru Majdiču, posestniku umetnega mlina v Jaršah, iu nje-govej blagej gospej soprogi in velecenjenim gg. Jul. Stare-tu, posestniku pivovarne, L Mellitzer-ju, T. Stemberger-ju, Fel. Staretu in K. Kobieni, ki so pripomogli, da je mogla Šolska mladina obhajati praznik sv. Alojzija na Homci. Vsem imenovanim p n. dobrotnikom povrni Bog stotero iu nam jih ohrani tudi v bodoče med prijatelji žole.
Vodstvo ljudske šole v Mengši.
dud 5. avgusta 1898.
, Letnar,
voditelj.
Zahvala. 54,i 11
Podpisani izrekamo tem potom najiskrenejšo zahvalo vsem spremljevalcem dragega nam nepozabnega soproga, oziroma očeta,' gospoJa
Mihaela Rasinger-ja
k zadnjemu počitku, zlasti prečastiti duhovščini, iu čast. gg. pevcem za ganlj vo petje.
Podkorenom, dne 9. avgusta 1898.
Žalujoči ostali.


Štajersko deželno kopelišče
1'ostnjn južne železnice Pollčane. Sezona od 1. maja do 1. oktobra.
Pitno, kopalno, električno zdravljenje in z mlekom.
Prospekte razpošilja ravnateljstvo.
Svetovnosloviti glavberjevo - solnato - klsli-kastl vrelci, priporočeni od prvih zdravniških avtoritet proti obolenjem prebavnih in dihalnih organov, iu sicer:
Tempeljski vrelec, S1 osvežnjo,;a
StvlMJl Vl*f»lf»<> preizkušeno zdravilno sred-Sivo, 3u3 20- 15
razpošilja vselej sveže napolnjeno
deželna glavna zaloga v deželni hiši v Gradcu in kopeliščno oskrbništvo v Rogatec - Slatini.
Deželna rogaška kisla votla se povsodi prodaja.
S Teodor Slabanja, $
srebrar v Gorici, ulica Morelli 12, Mv
priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim pred- & stojnikom svojo delavnico za izdelovanje
^ cerkvene posode in orodja. jjS
W Staro blago popravi, pozlati in posrebri v U' sl» ognju po najnižji ceni.
/H Da si morejo tuili bolj revne cerkve naročiti cerkvenega kovinskega blaga, olajšuje jim to s tem, U' da jim je pripravljen napravljati blago, katero se (T; izplačuje na obroke. Prečast. p. n. naročevalec si obroke sam lahko določi.	38G 62—11 ^
Pošilja vsako blago poštnine prosto,
„THE
zavarovalno društvo za življenje v Londonu
Podružnica za Avstrijo:
Dnij,L,Mastmi
Podružnica za Ogersko:
v hiši društva.	| št. 5 jn 6, v hiši društva.
Društvena aktiva dne 31. decembra 18%.........• kron	157 805 340 —
Letni_ dohodki na premijah in obrestih dne 31. decembra 1S96 . .	28670 916-— Izplacitve zavarovalnin in rent in zakupnin itd. za obstanka društva (1848)..............................339 497 900 —
Mej letom 1896 je društvo izdalo 8761 polic z glavnico .... "	80,577 950 — Prospekte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce za predloge daje brezplauno
glavni zastop v Ljubljani
651 (12-10)	pri
Gvidonu Zeschko-tu,
t vili nasproti Narodnemu domu.
Odlikovan fotograf, ateller Anton Jerklft v Goriol
na Travniku št. 11, filijalka v Trstu na Akvedotu št. 25,
išče v Ljubljani (543 4-d
primeren prostor v ustanovitev svoje druge filijalke.
Prostore bi bil pripravljen na svoje stroške prirediti. — Ponudbe Ant. Jerkld-u, fotografu v Gorici, Primorske.
V pondeljek, 8. t. m. je bilo v Ljubljani
nekaj denarja najdenega,
kedor ga je izgubil, naj se zglasi pri Andreju Oberstar v S o d r a ž i e i. 541 3_2
St. 8835.
Razpis.
547 2-1
Na kranjski kmetijski šoli na Grmu pri Novem Mestu z dvoletnim poučevanjem m slovenskim učnim jezikom je izpraznjenih
devet deželnih ustanov
za prihodnje šolsko leto 1898 99, katero se prične dne 4 novembra 1898.
Pravico do teh ustanov imajo sinovi kranjskih kmetovalcev in vinogradnikov.ki so vsaj 16 let stari, .čvrstega zdravja in so z dobrim uspehom dovršili ljudsko šolo. Prednost imajo taki kmetski sinovi, od katerih je upati, da se bodo potem na svojem domu s kmetijstvom vino- in sadjerejo pečali.	'
Učenci z ustanovami dobivajo brezplačno hrano, stanovanje in pouk v soli, obleko pa si morajo sami preskrbovati. V šolo sprejemajo se tudi:
1.	plačujoči učenci, kateri plačujejo po 30 kr. na dan za hrano in stanovanje in pa 20 gld. šolnine na leto, in
2.	eksternisti, ki zunaj šole stanujejo in plačujejo le šolnino Lastnoročno pisane slovenske prošnje, ki morajo biti kolekovane s
s kolekom oO kr., se imajo
do 24. septembra 1808
izročiti vodstvu kranjske kmetijske šole na Grmu pri Novem Mestu
Prošnjam je priložiti rojstni list, spričevalo dovršene ljudske ali srednje sole, zdravniško potrditev o čvrstem telesu in trdnem zdravju in župnijsko spričevalo o lepem vedenji.
Prošnjam za sprejem proti plačilu je priložiti reverz ali obvezno pismo starisev, oziroma varuha zaradi vzdrževanja učenca.
Pristavlja se, da imajo učenci, ki dovrše to šolo, le dve leti voiaške prezentne službe.	'
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 6. avgusta 1898.
Preselitev mlekarje.
.ellla^Ui°eSanjam S'aVnemU °bč'nSlvU< fla sera se s	»šarijo pre-
na Mestni trg v Kendovo hišo in sicer za vodo na Franoovo nabrežje št. 27. 544
Se še nadalje priporoča
_'____________Fani Fabijan.
St. 8135.
Naznanilo.
539 1—1
ostane^ gIavnega snaž®nja uradnlli prostorov
deželna blagajna kranjska,
Turjaški trg štev. 3,
od 16. do vštetega 18. avgusta t. I.
strankinemu prometu zaprta.
Deželni odbor vojvodine Kranjske.
V Ljubljani, dne 11. avgusta 1898.
Kave ni treba doma žgati!
Pred kratkim ustanovljena	513 12—8
»Delniška družba za žganje kave
—na Reki"
preskrbela je svoje podjetje za žganje kave s posebnim paten-tovanim izvajanjem, katero opravičeno uživa ..svetovno
slavo , kar je iz dveh nastopno navedenih vzrokov razvidno '
Prvič:
ostanejo kavi vsi
neprecenljivi sestavni deli neskrčeni in

drugič:
pridobi kava po tem načinu
žganja v velikanski meri na ukusu,
katera svojstva jej tudi ostanejo, ako dalje časa leži.
Več izvestij najslovitejših kemikov potrjujejo zgoraj'navedene trditve o katerih .stinitosti se lahko vsaka hišni gospodinja sama prepriča, ako kupi za poskušnjo.	1
Priporočamo troje finih, izbranih in priljubljenih vrst:
Portoriko karakter kilo gld. 2-20
?ava , » » » i-so;
San Paolo „	„ „ i-«©.
cJeglič S JZesfiovic,
Jurčičev (Prešernov) trg št. 1.
Dunajska t> o
r z a.
Dne 11. avgusta.
Skopni državni dolg v notah.....
Skupni državni dolg v srebru . ... . Avstrijska zlata renta 4°/0 ......
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron .
Ogerska zlata renta 4°/0.......
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .
Kreditne delnice, 160 gld.......
London vista......"
Nemški drž. bankovci za 100m. nem. drž.velj'
80 mark...........
20 frankov (napoleondor) ....",'.' Italijanski bankovci •••..'.'.'.' C. kr. cekini.......
ataT Nakup ln prodaja I vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. [ Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. - - Promese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
101 gld. 80			kr.
101		60	
121		65	
101		20	
120		75	
98		65	
907		—	
362		75	
120		—	
58		80	
11		75	
9	n	53	
44		20	
5		63	n
Dni 10. avgusta.
4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . .	164	gld.	50	kr.
57„ državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .	159	75
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....192	"	50	"
4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	99	"	45	"
Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......139	"	75	"
Dunavske vravnavne srečke 5% , . . .	129	„	—
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .	109	"	60	"
Posojilo goriškega mesta.......112	„	—
4a/. kranjsko deželno posojilo.....98	„	50	"
Zastavna pisma av. osr. zem.-kred. banke 4°/0	98	„	60	"
Pnjoritetne obveznice državne železnice . .	225	„	—	„
» » južne železnice 3°/0 .	181	„	-	,
' » južne železnice 5% .	127	„	—	„
dolenjskih železnic 4°/„	99
Menjarnična delniška družba
„11 KRČU
I., UlfolIzeilB 10 in 13, Dunaj, I.,

2.
Kreditne srečke, 100 gld..............203	gW. 90
* /o srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	165	-
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	20	"	—
Rudolfove srečke, 10 gld. ....	26	"	50
Salmove srečke, 40 gld. | '	81	" _
St. Genčis srečke, 40 gld. . . . '	79	"	50
Waldsteinove srečke, 20 gld. ...'.'	58	"	—
Ljubljanske srečke . . . ,.....23	"	—
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld..'	157	"	50
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 g!, st. v.	3400	—
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. .	445	_
Akcije južne železnice, 200 gld sr. . .	77	°	25
Splošna avstrijska stavbinska družba . .	112	"	-1
Montanska družba avstr. plan.....165	"	20
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	171	"	—
Papirnih rubljev 100 . . .	127	"
PoJasnlla"X2E v vseh gospodarskih in finančnih stvartl
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostni! papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocegi obrestovanja pri popolni varnosti iKlT naloženih glavnin. TETE
kr.