SLOVENEC Političen list za slovenski narod. _ , , Po pošti prejeman Telja: Z. celo leto predplačan 15 £ * 2a .trt ,eta 4 gld., za jeden t V administ«-aciji prejeman velja: Z. celo leto 12gld., za pol le.a 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec V Ljubljani na dom pošiljan velja i sid. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. jeden i ^tev. 181. Vredništva t e 1 e f d n - i t e v. 74. V Ljubljani, v četrtek 11. avgusta 1898. Naročnino in oznanila (in.erate) vsprejema uporništvo ln ekspedlella t ,,Katol. TIskarni" Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemenlSklh ulleah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemii nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne LetniU XXVI Od morske obali. (Dopis.) Dandanes, v dobi toliko perečih prašanj in prepirov, se vse premalo oprezno postopa, deluje se večkrat proti duhu in zahtevam časa, mesto da bi se z vso previdnostjo in razsodnostjo skušalo zadeti pravo in tako preprečiti manja ali večja zla. Mislimo namreč, da ni nikakor umestno in previdno, da dandanes, v ddbi hudega narodnostnega in socijalnega gibanja, pošiljajo n. pr. slovenske ali hrvatske duhovnike med laško ljudstvo, a laške duhovnike med Slovane. Ugovarjal bi kdo, in sicer z razlogom, da tako ravnanje ugodno deluje na ublaženje narodnega nasprotstva in napetosti in na priučevanje sosednih jezikov. Je nekaj istine v tem, toda ako natančneje preiskujemo vso stvar, pridemo do zaključka, da tako ravnanje v obče vec škodi nego koristi, in to v mnogem oziru. Ljudstvo, narod je, ki sodi. Naravno je prirojeno človeku, da se bolj ogreva za svojca, nego za tujca. Človek, osobito pa preprost in neuk, se vedno bolj ogreva za one, ki so ž njim istega rodu, šeg in navad, nego za tujce, ki mu niso sorodni ni po jeziku ni po duhu. Ni mi menda treba poudarjati, kako nejednaki, kako različni so si posamezni značaji narodov, in tega tudi ne, da je laški značaj povsem drugačen, nego slovanski. Drugi razlog je večjega pomena. Naravno je spet, da človek, v prvi vrsti preprost, več zaupa svojcu nego tuicu. Tujec je tujec, ima svoje prepričanje in svoje nazore, ki se često ne zlagajo z onimi naroda ; tujec, dasi duhovnik, je vendarle sin svojega naroda, naravno tudi primoran bolj ljubiti svoj narod, zanj se zanimati in se ogrevati, po svojih močeh skrbeti za njegov napredek in prosveto. Moremo li pričakovati ali celo zahtevati od njega, da premeni radi nas svoje prepričanje, da deluje, kar se često lahko pripeti, proti težnjam svojega naroda, dasi opravičenim ? Vzgled pojasni. Ker je že podlaga tega sestavka narodnostna, vzemimo, da je dotični duhovnik, recimo Lah, v slovensko-laskem volilnem okraju. Obe narodnosti se po močeh trudita in si prizadevata za izvolitev svojega kandidata, in velikega pomena je v naših dneh, kdo zmaga ravno radi narodnostnega prašanja. Dolžnost je tedaj slehernega rodoljuba, tudi duhovnika, da narodu svetuje in ga vodi. Kaj naj li torej oni drugonarodni duhovnik stori v takem slučaju? Ljudstvo ga kot takega gotovo ne popraša sveta, a on sam ima tudi težko stališče. Ako deluje za težnje dotičnega naroda, dela proti svojemu naravnemu prepričanju, ako je indiferenten, tudi ne ugodi ljudstvu, češ, zakaj ni na njegovem mestu domačin, ako pa deluje proti narodnim težnjam — ni, da bi govoril! Toda navedeni slučaj je le jeden, koliko je pa še drugih ! Mi Slovani imamo preburne čase pred saboj, čaka nas v bližnji prihodnjosti mnogo hudih bojev na vse strani. Čas je tedaj, in sicer zadnji čas, da se začnemo v pravem pomenu besede gibati, pripravljati se z vso energijo in odločnostjo na obrambo. Organizovati se moramo, da si utrdimo svoje, do sedaj nestalno in omahljivo stališče, da se osamosvojimo pred izbruhom osode-polne ure. Osamosvojiti se moramo proti sovragom s tem, da dobro poznajoč svoje razmere, ljudstvo poučujemo in je varujemo indi-rektnih, a vendar prenevarnih napadov. Osamo- LISTEK. Iz radenskega zdravilišča. VI. Topličarji se morajo dosti gibati. To je neizogibno potrebno, ako hočejo, da jim pitje kisle vode in kopanje zares koristi. In v tem oziru je v Radencih priložnosti dovolj. Vse na okolu so zasajeni parki in drevoredi, ki bodo za nekaj let dajali obilno sence. Priznati treba, da je vodstvo zdravilišča v tem pogledu mnogo storilo. Lastniki vrelca so si s pomočjo slatine zgradili prijazne vile z mičnimi napisi. Na eni n. pr. čitaš: >Eigener Herd Ist Goldes wert.« >Mog' den Jungen und den Alten Gottes Schutz sich hier entfalten.« Prus Ilildebrand si je postavil lično vilo v švicarskem slogu z napisom na sprednji strani. »Ich hab' gebaut, wie mir's gefallt, Mag tadeln auch die ganze Welt,« zadej: »Rein die Rede, Rein der Sinn, Reinlich draussen, Reinlich drinn,« Nad uhodnimi vrati pa stoji povsod: >Gott zum Gruss,« Verski čut je tudi v štajerskih Nemcih globoko vsajen, duhovnik je obče spoštovana oseba. Da bi povsod tako bilo in tako ostalo ! Ako se bo pa liberalizmu kedaj posrečilo, ljudstvo odpeljati od prave in žive vere in mu duha in srce okužiti, bo uničena tudi prihodnjost naroda samega. Zdrava je slatina, ker izvaja bolne snovi iz života, a še žlahtniša je živa voda sv. vere, ki dušo in srce zdravo ohranjuje. Da sem čas svojega bivanja v Radencih dobro porabil, se umeva samo po sebi. Vsaki dan sem napravil izlet v bližnje in dalnje kraje. Veličasten je razgled od župne cerkve na Kapeli. Kaj takega nisem pričakoval. Kakšen prizor, nikdar ga ne bom pozabil. Proti severu se ti razgrinja mursko obrežje, ki ga ob straneh obkrožajo razne skupine gora : gleichenberški Kogel, Stradnerkogel, Klocher itd., nekoliko na desno Schockl pri Gradcu. — Na vshodni strani imaš pred saboj nepregledne ogerske ravnine tja do Lendave (Also Lendva), posute s prijaznimi vasmi, cerkvami in gradovi, ki je vežejo mogočni topolovi drevoredi. — Južna stran ti kaže šavniško dolino, lutomerske in za njimi ptujske vinorodne vrhove, hrvaško Ivančico in va-raždinsko gorovje. — Na južno-zahodni strani počiva oko na prijaznih celjskih in konjiških bregovih, katerim se pridružuje proti zapadu Po- svojiti se moramo proti tujcem, hotečim nas podjarmiti, v narodnem in gospodarskem oziru. Ali se bo zanimal duhovnik — tujec, za vse to? Ali pozna tujec naše pereče razmere in bo imel li toliko navdušonosti in ognja v sebi, da bo — popolnoma zatajil svojo nrav in so posvetil našej stvari ter vztrajal v svojem delovanju'*' Marsikdo bi imenoval te navedene pomisleke pojave razdražene domišljije, češ, da ni v resnici tako. Dobro! Oglejmo si malo, le od daleč, je li dandaneB v jednakih slučajih kaj drugače! Da govorim samo o laških duhovnikih v slovenskih krajih, saj slovenski duhovniki v laških krajih itak ne mogo nič škoditi, ker skrbijo vže drugi za to, ne glede na to, da jo Slovan bolj pravičnega duha nego Lah! Često se prigodi, da pride v kako slovensko župnijo duhovnik laškega rodu, ki ne zna skoraj m besedice domačega jezika. V nadlego in nadlogo je to njemu in ljudstvu. Da bi se kdaj popolnoma privadil jeziku in šegam naroda, je le redek, redek slučaj! — Sploh čemu bi so tudi trudil, ko tako m tako čez kaj časa pride v polovičarski ali laški kraj! * Taki duhovniki navadno opravljajo svojo vsakdanjo dolžnost, a za vse drugo se malo ali nič ne brigajo — ali pa preveč! Preveč? Na podlagi faktov trdim to! V svoji protinarodni napetosti, katero so si vzgojili in pridobili vže v mladih letih v šoli in izven šole, prezirajo narod, teptajo tudi in uničujejo njegovo pravo, in tako uničujejo s svojim vedenjem često duhovski ugled. — Kakor sem rekel, ne trdim — tega zadnjega na splošno, ampak v gotovih slučajih. horje. V ozadju se vzpenjajo v sinje višine orjaške solčavske planine z Ojstrico. V bližini pa je okrog tebe krasen venec vinskih goric. Kdo bi verjel, da je s primeroma nizkega kapelskega griča (309 m) tako velikansk razgled. Ljubeznjiva domačina, ki sta mi določevala zna-menitejše točke panorame, nista pretiravala, češ, da je od tu videti malone tretjina Avstrije'. Čeprav nekoliko manj, je vsekako vredno potruditi se na ta rajski holmec. Slasten užitek je bilo moji duši, najpoprej videti pobožne Slovence pri božji službi — bila je ravno nedelja, — potem pa ta omamljivi razgled. Nehote se mi je v srcu vzbujala zahvala Najvišemu, ki je ustvaril hribe in doline, pa kar je najlepšega, človeka, ki s svojim bistrim umom in pridno roko vlada stvarjenje. Nesrečne, imenujem one, ki morajo umreti, ne da bi videli toliko naravnih krasot slovenske zemlje. Študirajo v knjigah in govorijo o naravi, pa ne poznajo zemlje, na kateri živijo. Cerkev na Kapeli je prijazna stavba novejše dobe v podobi križa, posvečena sv. Magdaleni. Slika je umotvor neke Krescencije Stadler v Mo-nakovem in pokriva apsido prezbiterija. Altarna miza s tabernakeljem stoji sama zase, kar so meni najprimerniše zdi in naj bi povsod veljalo kot pravilo. Italijanski slikar Brollo je to cerkev, kakor ono pri sv. Križu al iresco čedno poslikal. Cerkev Tako početje pa ni v duhu in korist cerkve. Narod imej učitelje in voditelje, in to posebno v dušnem oziru iz svoj e srede, učiteljev, kateri poznajo njegove razmere, slabosti in težnje, kateri naj po svojih močeh z vso odločnostjo in vztrajnostjo — sicer vedno na podlagi krščanske pravičnosti in ljubezni — delujejo za njegov duševni blagor in prosveto njegovo; tudi naj ga blažijo v narodni ogorčenosti do nasprotnikov, priporoČuje mu treznost in raz sodnost v mišljenju in delovanju. Tujci pa naj istotako delujejo med svojim narodom, potem bode v Avstriji narodna sprava sploh mogoča. Prvi vseslovenski shod kršč.-so-cijalnih delavcev v Ljubljani. Vsem slovenskim krščansko-soci-jalnim delavcem po Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Primorskem naznanjamo, da bo v nedeljo, dne 18. septembra t. 1. v Ljubljani prvi veliki vseslovenski shod krščansko-socijalmh delavcev. Kaj nas nagiba, da sklicujemo tak shod ? Letos praznuje naš ljubljeni vladar svojo petdeset 1 e t n i c o. Ko se vse veseli njegovega slavja, ne smejo zaostati slovenski delavci. Hvala Rogu! velikanska večina njihova si je še ohranila zavest dol ž nos ti j, kijih ima do svojega cesarja, zavest hvaležnosti do njega, kije porušil ovire delavskim organizacijam, ki je v skrbi za delavsko varstvo in zavarovanje vstvaril že mnogo koristnih zakonov, ki je zadnji čas tudi v politiškem življenju dal mesto delavskemu stanu. Zato bodi njegovega blagonosnega dela spominu v prvi vrsti posvečen naš shod, — dokaz našo sinovske vdanosti in ljubezni. Vseslovenski shod sklicujemo, ker je sedaj bolj kot kedaj treba, da javno prosvedujemo proti pogubnemu internacijonalstvu, ki se iz tujine zanaša med naše delavce, in da veličastno pokažemo, da v obrambi narodnih pravic stoji slovenski krščanski delavec vedno v prvih vrstah. A še drugih razlogov imamo dovolj. Žalostni, obupni prizori na vseh straneh ! Kdo z žalostjo ne opazuje, kako naglo propadajo slovenski delavski stanovi sploh? Komu pač niso znane žalostne razmere slovenskega delavstva? Kako vsej tej nesreči pomagati? Premišljujmo, posvetujmo se, delajmo najprej sami, in Bog bo blagoslovil naše misli in delo. To je gotovo: če bomo mi storili vse, kar zahteva od nas krščanska pravičnost pa krščanska ljubezen, bo tudi Bog storil vse, česar nam je treba. Za taka posvetovanja so potrebni shodi. In zato sklicujemo letos prvi vseslovenski shod krščansko - socijalnih delavcev. Sobratje! Pridi na shod vsak, kdor le more! Na tem shodu se bomo ozrli po svetu ter si ogledali, kako si drugod pomagajo delavci, v prvi vrsti krščansko-socijalni delavci, potem pa hočemo je bila te dni še vsa v vencih, ki jih znajo de kleta iz papirja prav ukusno ples ti; pred nekaj tedni so imeli tu birmo. Zadovoljen sem se poslovil od gostoljubnega g. župnika in trudoljubnega njegovega sotrudnika, želeč jima narobilnišega blagoslova pri pastiro-vanju dobrega, udanega ljudstva, lvapelski grič sem še večkrat obiskal. S profesorjem v pokoju, tukajšnjim rojakom, sva se šetala mej vinogradi, ruvala korenike imenom raznih brežuljkov in dolov ter izmenjavala svoja mnenja o usodi in prihod-njosti našega naroda. Pravil mi je ob nekem laž njivem preroku v Or^ovjcjfti, ki je s pomočjo vladnih grošev v neki umazani brošurici napadel in ogrizel štajersko duhovščino. Treba je bilo izdajalca okrcati in skupil jo je v proti-brošuri, da bo pomnil vse žive dni. VII. Ljutomer, ki je dal Slovencem slavnega Miklošiča in mnogo drugih odličnih mož, duhovnikov in svetnjakov, sem bil že doma postavil v popotni načrt. Peljal sem se tja od Radencev tri postaje dalje po širni enolični ravnini. Pri postajališču Hrastje-Mota sem iz voza pozdravil rojstni dom prevzvišenega knezoškofa dr. Missie. Drugi dan potem sem šel nalašč obiskat to srečno hišo; popisal jo bodem pozneje. V Križevcih sem videl preudariti, kako si hočemo mi, vsi slovenski kr-ščansko-socijalni delavci, skupno pomagati. Sobratje! Dosedaj smo napravljali le vsak v svojem ožjem kraju delavske shode, sedaj nas je pa že toliko povsod, kjer prebivajo Slovenci, da lahko napravimo velik, veličasten vseslovenski delavski shod. Na tem shodu si hočemo znova utr diti svoje prepričanje, znova se naudušiti za misel krščansko-socijalno. Ob jednem se bo tisti dan blagoslovila naša zastava, zastava slovenskega krščansko-socijalnega delavstva, zastava vse slovenske krščansko-soci-jalne organizacije. Ta zastava bo zanaprej vidna vez, ki nas bo vezala in nas vodila v našem težkem boju! Ker pa bo zastava skupna last vse slovenske krščansko-socijalne organizacije, zato vabimo ob jednem vsa slovenska društva te organizacije in sploh vse prijatelje slovenskega krščansko socijalnega delavstva: pridite k Blav-nosti blagoslovIjenja naše zastave! Trdno smo prepričani, da s tem dnevom na redimo velik, važen korak naprej proti cilju, ki nam ga je zarisal z neizbrisnimi črkami poglavar naše svete cerkve, papež Leon XIII., v blagor in čast slovenskih delavcev. Opomba I. Vsa korespondenc«, ki se tiče vseslovenskega delavskega shoda, se dopošiljaj glavnemu tajniku pod naslovom: Luka Smolnikar, stolni vikar v Ljubljani. Opomba II. Zastava je naročena; da se pa pokrijejo obilni stroSki zanjo, prosijo se vsi prijatelji krSiansko-soci-jalne organizacijo blagohotnih prispevkov, ki naj se pošiljajo uredništvu »Glasnika«. V Ljubljani, dne 10. avgusta 1898. Dr. A. Gregorčič, dr. Jan Ev. Krek, J. Žičkar, zastopniki V. skupine. 1. Za Kranjsko: Ivan Brus, Nikolaj Bernard, Dr. Jožef Debevec, Ferd. Debeuc, Anton Finžgar, Jožef Gostinčarj Jakob Gross, Franc Jaklič, Ivan Jakopič, urednik »Glasnika«, dr Ivan Janežič, Franc Jeraj, Janez -Calan, Franc Karlič, Anton Koder, Mat. Konič, Valentin Krašovec, Anton Lavrenčič, J. Lotrič', Ignacij Mercina, Jožef Novak, Franc Os\vald, Ivan Pliberšck, Karol Pollak, Val. Pretnar, Peter Rozman, Tomaž Rožnik, Jakob Rižnar, Jožef Sedmak, Janez Sodar, Luka Smolnikar, Avgust Šinkovec,' Andrej Skriba, Ivan Štefe, Krištof Wilman, Henrik Zalesjak, Fran Ziller. 2. Za Koroško: Valentin Podgorc, Avg. Križaj, Anton Rupnik. 3. Za Primorsko: van Dermastja, F. Hočevar, J. Knavs, Martin Mars, V. Nučič, And. Furian, Dr. Jos. Pavlica, V. Skerk, Ivan Šinkovec. 4. Za Štajersko: Peter Erjavec, Jakob Gselman, Fran Ilrustel, Jožef Kregar, J. M. Kržišnik, dr. Martin Matek, Fran Ploč, Nikolaj Putrih, Martin Slatinek, Alojzij Sket, Fr'. Sterbenk, Karol Tratnik. ne daleč krasno novo cerkev. G. župnik je imel sitnosti z vlado, predno se je delo pričelo. Je pač povsod tako. Duhovniku se nasprotuje tudi tam, kjer bi smel po vsi pravici pričakovati pomoči in izpodbude. Ovire so bile zmagane, »pomisleki« razjašnjeni in postavili so božji hram, ki bo še poznim rodovom pričal o gorečnosti in darežlji-vosti križevskih župljanov. Ljudje so radi prispevali za zgradbo. Tako n. pr. so hraste za streho kmetje prostovoljno podarili; oder je sestavljen iz samega hrastovega lesa in bo trajal na veke Cerkev je v gotskem slugu poznejše dobe, pre-zbiterij posebno lep, novi veliki altar že naročen. Prevzvišeni rojak so podarili tisočak v ta namen. Vsesploh so cerkve, kar sem jih imel priliko Jvi-deti na Štajerskem, zelo lepe, z večine v gotskem slogu in notri reci in snaga. Veliko zaslugo ima župnik Belšak, ki je farno cerkev sv. Petra v Zgornji Radgoni povekšal in olepšal; vrlo se mu je posrečilo. Novo cerkev čadramsko sem videl v podobi, postavil jo je z mnogim trudom in ne-malimi skrbmi uneti župnik Bezenšek. »Si cjuaens monumentum, circumspice!« — bi se smelo zapisati na grobni spomenik teh gospodov. V sedanjih časih od tal novo župno cerkev zidati — ni malo podjetje. Toda jiredalcč se zaoral na stran od cilja. Peljimo se dalje proti Ljutomeru! Kmetovalci orjo Politični pregled. v Ljubljani, 11. avgusta. Jezikovno vprašanje je zopet na dnevnem redu. Sicer se sedaj ne vrše še nikaki novi razgovori mej vlado in češkimi ter nemškimi zastopniki, vendar vse kaže, da se pogajanja kmalu zopet pnčno. Splošno namreč sodijo, da je grof Goluhovski obširno .poročal cesarju o sedanjem kritičnem položaju ter si v svojem kakor tudi v imenu ministerskega predsednika izprosil obsež-nejih pooblastil. Z vedno večjo gotovostjo poročajo listi, da se državni zbor snide v mesecu septembru m da se tedaj zopet prično pogajanja o jezikovnem vprašanju. To poročilo potrjujejo pa tudi ogerski listi in neki budimpeštanski list celo dostavlja, da se prično pogajanja mej vlado in češkimi zastopnik. že takoj prihodnji teden. Mogoče, da je s tem v ozki zvezi tudi poročilo čeških listov, ki poročajo o nekem razgovoru parlamentarnih komisij češkega in kluba konservativnega veleposestva. Pravijo namreč, cla so se sošli zastopniki teh dveh klubov minoli torek v posvet v Pragi. Razgovor je bil o sedanjem političnem položaju. Konstato-valo se je pri tem sestanku, da sta obe stranki popolno jedini z ozirom na sedanji politični položaj, kakor tudi na nadaljno potrebno postopanje. — Gotovo je, da si grof Thun resno prizadeva, čim preje možno dognati spravo mej češkima narodnostima in da je pri tem delu voljan sodelovati minister Kaizl s češkimi zaupniki, toda drugo vprašanje je, kako stališče bodo sedaj zavzemali nemški zaupniki. Kolikor je možno posneti iz izjav posameznih voditeljev, bodo Nemci še nadalje vstrajali pri svojih prvotnih brezozirnih zahtevah. Poni. lierks o mnjodbenem vprašanju. Včerajšnja praška »Politik« objavlja na uvodnem mestu predlog slov. drž. poslanca viteza Berksa glede rešitve perečega nagodbenega vprašanja. Clankar se peča najpreje z avstrijskim in oger-skim zakonom iz leta 1867, ki določata, kako je postopati pri določevanju obestranske kvote. Ogerski zakon določa nastopno : Ako se kvotni deputaciji ne sporazumita glede kvote, tedaj se obe-stranska predloga predložita obema državnima zboroma. Ako pa tudi tem potom ne pride do sporazumljenja, reši vprašanje cesar na podlagi predloženih podatkov. Tu toraj ni prav nič določeno, kolikokrat se sme apelovati na pomoč vladarjevo, in ima toraj v tem oziru ogerska vlada popolno prosto roko. Drugače pa je z avstrijskim zakonom. Tu je naslednja določba: Ako se obe-stranski zastopstvi ne zjedinita glede kvote, določi cesar kvotno razmerje, vendar le za dobo jednega leta. Poslednje se je pri nas že zgodilo in strogo sodeč, avstrijska vlada ni ma pravice, še jedenkrat apelovati na vladarjevo razsodbo. Mogoče bi to bilo le v tem slučaju, ako se tolmači ta določba ,j,ako, da se določi kvotno razmerje lahko večkrat, a vselej le za dobo jednega leta. po strnišču za repo. Orje en sam. človek s konji. Vajet ima privezan k držaju pluga, pa lepo orje^ brez pomočnika. Zemlja je tako razsipčna, da bi se tudi z enim konjem opravilo. Pluge imaj0 pripravne in lahke, rahli plitvi zemlji primerne, koliko težja je oral po nekod pri nas na Kranjskem. Tu in tam je še videti kakega kmetiča v »ber-gušah«, toda čedaljebolj zgineva ta nekdanja noša in se umiče obleki novejšega kroja. Škoda ravno m za »bergiiše« (široke platnene hlače pa srajca povrh), čeprav so bile za poletje hladno in ceneno odelo. Kmečki ljudje so v tem letnem času pri svojih delih navadno bosi, — pametno. Pridši v Ljutomer sem bil preprijazno sprejet v župnišču, dasiravno se nismo nikdar poprej videli in se menda več ne bomo. Nimam navade delati nepriliko v hiši in zmešnjavo v kuhinji. Povsod grem svoje sobrate pozdravit in se pogovorit o tem in onem, potem pa hajd v gostilno kjer gostom radi postrežejo in od tega živijo. Tu' je bilo drugače. G. dekan- mene in mojega tovariša Kukoveca in Apač, ki z. menoj vred pričakuje dobrih učinkov od kopanja v slatini, ni pustil od sebe. V prijateljskih pogovorih je'odhajala ura za uro. Prisedel je tudi umirovljeni g. Peter, ki so ga tovariši dražili z dovtipom, da jo nasprotno svojemu krstnemu patronu iz Petra postal Šimen. Da so pa v tem oziru kolikor mogočo jednotno postopa, nasvetuje posl. vitez Berks, naj glede kvote velja za obe stranki sledeče merilo : Znova naj se pričneta dogovarjati kvotni deputaciji in, ako se tem potom ne doseže nikak vspeh, predložita naj se elaborata obeh deputacij obema parlamentoma, kakor zahteva določba ogerskega zakona in kar se dosedaj še ni zgodilo, in šo le potem, ako bi se tudi ta dva ne mogla sporazumeti, naj se apeluje na pomoč krone. Kar se pa tiče izvanpragmatičnih zadev, toraj bančnih zadev, carinske in trgovinske zveze, naj bi se pa obe stranki izjavili za gospodarsko ločitev, po kateri bi ustanovila vsaka državna polovica zase lastno banko in lastno carinsko ozemlje. V svrho izvedbe te načelne misli naj se določi rok do 1. 1903, ko poteče doba s ptujimi državami sklenjenih trgovinskih pogodeb. Do tega časa naj se pa glede teh dveh točk ohrani status quo, čemur bodo Ogri iz gotovih razlogov radi pritrdili, mi pa bi se z ozirom na nado v bližnji bodočnosti tudi zadovoljili s takim provizorijem. Posl. dr. SchUokerju gro trda za njegov mandat. Te dni je hotel obiskati svoj volilni okraj Žatec ter se vdeležiti žalne slavnosti za Bismarcka. Slavnost pa je oblastvo prepovedalo, ker se je bilo bati demonstracij proti imenovanemu germanskemu zastopniku. »Ostd. Rundschau« piše o tem sledeče: Dr. Scluicker prav stori, da ne pride v Žatec, kajti ogorčenje radi njega je toliko, da so nemški volilci pripravljeni onemogočiti vstop v mesto svojemu nezvestemu zastopniku tudi z najbolj neprijetnimi sredstvi. ScbUcker stori najbolje, ako takoj odloži svoj mandat, kajti v naše mesto nc pride več. Proti ljudem, ki imajo tako debelo kežo, ni mogoče vporabljati parlamentarnih sredstev. S tem možem treba nemško govoriti. Nemškim poslancem prete sedaj z nemškimi pestmi. Mefnarodni kongres socijalne demokracije vršiti bi se moral prihodnje leto v smislu sklepa zadnjega kongresa na nemških tleh. Kakor pa sedaj iz Pariza poročajo, sta se v ime načelstva socijalno - demokratične stranke v Nemčiji obrnila glavna kolovodje Liebknecht in Singer pismenim potom do tajnikov francoske sekcije na londonskem shodu, v katerem pismu izjavljata, da je prihodnji kongres na nemških tleh nemogoč, in prosita, naj bi so vršil v Parizu. Vodstvo si je izbralo zadnjič dve južno nemški mesti, o katerih so voditelji sodili, da jim nudita največ varnosti, v zadnjem trenutku pa je vodstvo moralo opustiti to misel z ozirom na politični položaj. Zadnje zmage so namreč v nemških kapitalističnih krogih vzbudile velik strah in z vsemi sredstvi delajo na to, da se čim bolj zatira soeijalna demokracija. Seveda taka sredstva, kakor jih rabijo ti krogi v boju proti soeijalni demokraciji, ne bodo mnogo izdala, toda vkljub temu imajo voditelji strah. Vprašanje pa nastaje, kako vsprejmo francoski krogi socijalistično kolovodje, mej katerimi svoj dag ni vladalo posebno prijateljsko razmerje. Papeževa eneiklika. Sveti Oče je izdal do italijanskih škofov in do ljudstva v Italiji encikliko, v kateri protestuje zoper odredbe italijanske vlade, ki jo jela besneti zoper katoliške ustanove, društva in časopisje. V encikliki govori sv. Oče težke resnice italijanski vladi, očitajoč jej, da je s posvetno močjo, katero je vzela vlada papežu, vzela tudi cerkvi in narodu pravi vir življenja. Nasledki tega vladnega nastopanja se kažejo od dne do dne, zlasti pa nastopanje življenju in imetju posameznika nevarnega socijalizma. Sedanja vladna strogost otesnuje katolikom ono delovanje, ki je koristno, da se ljudstvo ne pogrezno v demoraliza-cijo in hudodelstvo in v tem utesnjenju leži žo natolčivanje vlade, kakor da so katoliki nevarni domovini. In vendar je papeštvo vsikdar dokazalo, da želi srečo in svobodo domovine in je vedno delovalo v istem smislu. Ako pa ima Italija sovražnike, so to drugi, nego pa pravi katoličani. (Judje in Garibaldinci! Op. ur.) Sv. Oče poživlja škofe, naj vztrajajo in dajo vzgled samozatajevanja in delavnosti in prav gotovo zmaga dobra katoliška stvar. Naposled podeljuje papež svoj apostolski blagoslov. Premirje mej Španijo ln Ameriko se najbrže v kratkem sklene. Predsednik zjedinjenih držav Mac Kinley je že prejel olioijelno špansko noto ter se je ministerski svet v Washingtonu o tem žo posvetoval. Poročila pravijo, da jo trajalo dotično posvetovanje zelo dolgo in da se je v celoti odobril odgovor španske vlade, ki obstoji približno iz 1200 besed in jc razdeljen v pet glavnih odstavkov. Na podlagi tega odgovora so so.stavi v kratkem zapisnik, ki bo imel znak pogodbe za premirje mej bojujočima so silama. Cerkveni letopis, Iz Košane nam poročajo : Za naše krajo ne navadna slavnost se je vršila 31. mlija. Darova je ta dan č. g. Anton Abram, brat tukajšnjega g. kapelana Ivana novo mašo. Slavljenec ni sieer domačin, a napravil nam je s tem činom iskreno veselje. Vnetost duhovnjanov skazala se je že o njegovem prihodu v našo faro v nedeljo 24. julija zvečer. Strel iz topičev, primerni napisi na slavolokih, iskreni »živio« klici in razsvetljava po vasi so to zadostno pričali. Sploh se sme reči, da so sicer maloštevilni fantje in dekleta za olepšavo vasi storili nekaj izvanrednega. Veselje pa jo vski pelo do vrba na dan slavnosti same. Krasno vreme je privabilo več tisoč ljudi v našo farno vas in lepo ozaljšano cerkev. Pred odhodom iz župnišča je čakala č. g novomašnika lepa vrsta belo oblečenih vaških deklet, izmed katerih ga je ena v izbranih besedah nagovorila in mu v imenu vseh podala krasen šopek v znak hvaležnosti in veselja Mislil sem, da je Ljutomer dosti večji in lepši, kakor je v resnici. Prehodil in ogledal sem ga kmalu. Leži prav prijazno v znožju malega griča, ki nosi na hrbtu vinograde. Od vile Zem-ljič sem užival obsežen razgled. Trg šteje okoli 1300 stanovnikov. Kanalizacija je dobro izpeljana. Cerkev je mogočna stavba, potrebna bi pa bila znotraj pomlajenja; morda ni sedaj zadosti denarnih pomočkov, da bi se moglo kaj posebnega izvršiti. Vsled prometa in trgovine je Ljutomer znamenit in imovit kraj. Narodni gostilni sta: Vavpotič in Seršen; poslednji prodaje izborno ljutomersko kapljico tudi na debelo. Občinski odbor je po večini nemški, kar je v marsičem obžalovanja vredno. Vendar je slovenski živelj dobro zastopan, Ljutomer je slovenski trg, čitalnica šteje mnogo udov. Najlepše poslopje je nova Franc-Jožefova šola, — pravijo da poseka vso druge v deželi. Zares, tako prostornih in visocih učnih sob, tako urejene telovadnice itd. nisem videl nikjer. — Ura je bila skoro 3, treba je bilo hiteti na kolodvor, ker sem hotel ustaviti se nekoliko v Križevcih. Potoma so mi kazali v daljavi blizu Mure trg Vržej. Štajercu pri imenovanju tega trga smeh posije v obličje, kajti Vržejci (Vrženci) so pristni štajerski Ribničani. Ze D. Trstenjak je o njih pisal v Janežičevem Glasniku, tudi sedanji župnik vržejski Janžekovič je v Slov. Gospodarju nekaj o njih priobčil. Šaljivo pripovedko — »špajsnice« — o Vržejcih so zelo razširjene mej ljudstvom in provzročajo mnogo nedolžnega smeha, n. pr. kako so cerkev širili; kako so »gmajnskega« bikca na zvonik vlekli; kako so kobilo na tikve nasadili ; kako so buče na repelci (rečici) nataknene domov vozili; kako so »prešbaum« skozi vrata potiskali in, namesto ga po dolgem obrniti, pri straneh odžagali; kako so občinskega predstojnika volili in, da ne bi bilo kake zamere, vse kandidate okrog mize posadili, na sredo mize pa »viiš« položili: kateremu bo na brado prilezla, je njih izvoljenec itd. Mnogo teh zabavljic je ribniškim podobnih. Naš prosti narod je vesel in rad burke uganja za kratek čas. Človek ne bi verjel, kako so nekateri kmetski ljudje navihani in dotipni. Dobro bi bilo take pripovedke zbirati. Pa kaj, — ko se je bati zamero pri tacih, ki šale ne poznajo. Pri sv. križu mi je kazal g. župnik župnijsko kroniko, obširno popisano in natančno po virih sestavljeno od veščaka župnika Slekovca. Čuditi se je, koliko gradiva je tu nagomiljenega. Treba je zato posebnega daru in nosu, pa vstrajne pridnosti, kar je vse združeno v g. pisatelju. Da bi vsaka župni ja kaj takega imela ! — Prijazna kapelica v vasi je sezidana na troške preč. g. kanonika dr. Križaniča, tukajšnjega rojaka, ki je te dni obiskal svoj dom. Ni mi bila sreča mila, videti zaslužnega pisatelja. (Dalje sledi.) Razvil se jo potem za banderi veličasten sprevod v cerkev. Tu je s zanimanjem poslušalo verno ljudstvo slavnostnega govornika preč. g. dekana Ivana Visela, ki je spretno opisal težavno delovanje dubovskega stanu. Med sv. mašo pa je zbrano petje gg. bogoslovcev slavnost izvanredno povzdignilo. Gotovo je, da ta dan ostane vsej ko-šanski dolini v neizbrisnem spominu še do poznih rodov, kajti od domačinov skoraj ne pričakujemo nove maše, tuj gospod nam bo pa teško šo kedaj ugodil s tako slavnostjo. * » • Iz Kostanjevice na Dolenjskem : Pretečeno nedeljo je daroval pri nas g. novomašnik Viktor Zabukovšek svojo prvo sveto daritev. Ob najlepšem vremenu vršila se je slovesnost pri Materi Božji dobrega sveta. Duhovnikov bližnjih in daljnih j preizkušeno zdravilno sred-Sivo, 3u3 20- 15 razpošilja vselej sveže napolnjeno deželna glavna zaloga v deželni hiši v Gradcu in kopeliščno oskrbništvo v Rogatec - Slatini. Deželna rogaška kisla votla se povsodi prodaja. S Teodor Slabanja, $ srebrar v Gorici, ulica Morelli 12, Mv priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim pred- & stojnikom svojo delavnico za izdelovanje ^ cerkvene posode in orodja. jjS W Staro blago popravi, pozlati in posrebri v U' sl» ognju po najnižji ceni. /H Da si morejo tuili bolj revne cerkve naročiti cerkvenega kovinskega blaga, olajšuje jim to s tem, U' da jim je pripravljen napravljati blago, katero se (T; izplačuje na obroke. Prečast. p. n. naročevalec si obroke sam lahko določi. 38G 62—11 ^ Pošilja vsako blago poštnine prosto, „THE zavarovalno društvo za življenje v Londonu Podružnica za Avstrijo: Dnij,L,Mastmi Podružnica za Ogersko: v hiši društva. | št. 5 jn 6, v hiši društva. Društvena aktiva dne 31. decembra 18%.........• kron 157 805 340 — Letni_ dohodki na premijah in obrestih dne 31. decembra 1S96 . . 28670 916-— Izplacitve zavarovalnin in rent in zakupnin itd. za obstanka društva (1848)..............................339 497 900 — Mej letom 1896 je društvo izdalo 8761 polic z glavnico .... " 80,577 950 — Prospekte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce za predloge daje brezplauno glavni zastop v Ljubljani 651 (12-10) pri Gvidonu Zeschko-tu, t vili nasproti Narodnemu domu. Odlikovan fotograf, ateller Anton Jerklft v Goriol na Travniku št. 11, filijalka v Trstu na Akvedotu št. 25, išče v Ljubljani (543 4-d primeren prostor v ustanovitev svoje druge filijalke. Prostore bi bil pripravljen na svoje stroške prirediti. — Ponudbe Ant. Jerkld-u, fotografu v Gorici, Primorske. V pondeljek, 8. t. m. je bilo v Ljubljani nekaj denarja najdenega, kedor ga je izgubil, naj se zglasi pri Andreju Oberstar v S o d r a ž i e i. 541 3_2 St. 8835. Razpis. 547 2-1 Na kranjski kmetijski šoli na Grmu pri Novem Mestu z dvoletnim poučevanjem m slovenskim učnim jezikom je izpraznjenih devet deželnih ustanov za prihodnje šolsko leto 1898 99, katero se prične dne 4 novembra 1898. Pravico do teh ustanov imajo sinovi kranjskih kmetovalcev in vinogradnikov.ki so vsaj 16 let stari, .čvrstega zdravja in so z dobrim uspehom dovršili ljudsko šolo. Prednost imajo taki kmetski sinovi, od katerih je upati, da se bodo potem na svojem domu s kmetijstvom vino- in sadjerejo pečali. ' Učenci z ustanovami dobivajo brezplačno hrano, stanovanje in pouk v soli, obleko pa si morajo sami preskrbovati. V šolo sprejemajo se tudi: 1. plačujoči učenci, kateri plačujejo po 30 kr. na dan za hrano in stanovanje in pa 20 gld. šolnine na leto, in 2. eksternisti, ki zunaj šole stanujejo in plačujejo le šolnino Lastnoročno pisane slovenske prošnje, ki morajo biti kolekovane s s kolekom oO kr., se imajo do 24. septembra 1808 izročiti vodstvu kranjske kmetijske šole na Grmu pri Novem Mestu Prošnjam je priložiti rojstni list, spričevalo dovršene ljudske ali srednje sole, zdravniško potrditev o čvrstem telesu in trdnem zdravju in župnijsko spričevalo o lepem vedenji. Prošnjam za sprejem proti plačilu je priložiti reverz ali obvezno pismo starisev, oziroma varuha zaradi vzdrževanja učenca. Pristavlja se, da imajo učenci, ki dovrše to šolo, le dve leti voiaške prezentne službe. ' Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 6. avgusta 1898. Preselitev mlekarje. .ellla^Ui°eSanjam S'aVnemU °bč'nSlvU< fla sera se s »šarijo pre- na Mestni trg v Kendovo hišo in sicer za vodo na Franoovo nabrežje št. 27. 544 Se še nadalje priporoča _'____________Fani Fabijan. St. 8135. Naznanilo. 539 1—1 ostane^ gIavnega snaž®nja uradnlli prostorov deželna blagajna kranjska, Turjaški trg štev. 3, od 16. do vštetega 18. avgusta t. I. strankinemu prometu zaprta. Deželni odbor vojvodine Kranjske. V Ljubljani, dne 11. avgusta 1898. Kave ni treba doma žgati! Pred kratkim ustanovljena 513 12—8 »Delniška družba za žganje kave —na Reki" preskrbela je svoje podjetje za žganje kave s posebnim paten-tovanim izvajanjem, katero opravičeno uživa ..svetovno slavo , kar je iz dveh nastopno navedenih vzrokov razvidno ' Prvič: ostanejo kavi vsi neprecenljivi sestavni deli neskrčeni in drugič: pridobi kava po tem načinu žganja v velikanski meri na ukusu, katera svojstva jej tudi ostanejo, ako dalje časa leži. Več izvestij najslovitejših kemikov potrjujejo zgoraj'navedene trditve o katerih .stinitosti se lahko vsaka hišni gospodinja sama prepriča, ako kupi za poskušnjo. 1 Priporočamo troje finih, izbranih in priljubljenih vrst: Portoriko karakter kilo gld. 2-20 ?ava , » » » i-so; San Paolo „ „ „ i-«©. cJeglič S JZesfiovic, Jurčičev (Prešernov) trg št. 1. Dunajska t> o r z a. Dne 11. avgusta. Skopni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru . ... . Avstrijska zlata renta 4°/0 ...... Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . Ogerska zlata renta 4°/0....... Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld....... London vista......" Nemški drž. bankovci za 100m. nem. drž.velj' 80 mark........... 20 frankov (napoleondor) ....",'.' Italijanski bankovci •••..'.'.'.' C. kr. cekini....... ataT Nakup ln prodaja I vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. [ Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. - - Promese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi. 101 gld. 80 kr. 101 60 121 65 101 20 120 75 98 65 907 — 362 75 120 — 58 80 11 75 9 n 53 44 20 5 63 n Dni 10. avgusta. 4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 164 gld. 50 kr. 57„ državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . 159 75 Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....192 " 50 " 4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron 99 " 45 " Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......139 " 75 " Dunavske vravnavne srečke 5% , . . . 129 „ — Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . 109 " 60 " Posojilo goriškega mesta.......112 „ — 4a/. kranjsko deželno posojilo.....98 „ 50 " Zastavna pisma av. osr. zem.-kred. banke 4°/0 98 „ 60 " Pnjoritetne obveznice državne železnice . . 225 „ — „ » » južne železnice 3°/0 . 181 „ - , ' » južne železnice 5% . 127 „ — „ dolenjskih železnic 4°/„ 99 Menjarnična delniška družba „11 KRČU I., UlfolIzeilB 10 in 13, Dunaj, I., 2. Kreditne srečke, 100 gld..............203 gW. 90 * /o srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 165 - Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 20 " — Rudolfove srečke, 10 gld. .... 26 " 50 Salmove srečke, 40 gld. | ' 81 " _ St. Genčis srečke, 40 gld. . . . ' 79 " 50 Waldsteinove srečke, 20 gld. ...'.' 58 " — Ljubljanske srečke . . . ,.....23 " — Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld..' 157 " 50 Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 g!, st. v. 3400 — Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . 445 _ Akcije južne železnice, 200 gld sr. . . 77 ° 25 Splošna avstrijska stavbinska družba . . 112 " -1 Montanska družba avstr. plan.....165 " 20 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 171 " — Papirnih rubljev 100 . . . 127 " PoJasnlla"X2E v vseh gospodarskih in finančnih stvartl potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostni! papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocegi obrestovanja pri popolni varnosti iKlT naloženih glavnin. TETE kr.