PRIMORSKI DNEVNIK Poitnlna plačana v gotovini /i a r\ n Abb. postale I gruppo - C16HA 40 I1F PO ŠTIRIH DNEH KRVAVIH SPOPADOV Na Ciper se je povrnil mir Odgovor kralja Pavla gen. Gurselu Demonstracije v Grčiji in Turčiji - Turški tisk hoče razdelitev otoka - Johnsonova poslanica Makariosu, Kučuku in Gurselu Leto XIX. ŠL 306 (3681) TRST, sobota 28. decembra 1963 NIKOZIJA, 27. — Prvikrat po štirih dneh je bilo danes na Cipru ves dan mirno. V Nikoziji krožijo po ulicah angleški oklepni avtomobili in v mestu je življenje zopet normalno. Več trgovin je odprtih. Ni še znano število človeških žrtev, Po nekaterih vesteh je baje bilo okoli 300 mrtvih, vendar pa tega do sedaj niso potrdili. Foveljnik angleških Čet, ki je prevzel poveljstvo tudi nad gr- škimi in turškimi četami na o-toku, je izjavil, da tristranske patrulje niso še nastopile, ker morajo prej premagati nekatere težave tehničnega in jezikovnega značaja. V bližini Nikozije patruljirajo grške, turške in angleške patrulje. Zvedelo se je, da je ciprski podpredsednik, turški predstavnik Ku-čuk pozval mednarodni Rdeči križ, naj izvede preiskavo «o grozodejstvih ciprskih Grkov proti ciprskim Turkom». Toda predstavnik medna- rodnega Rdečega križa v Ženevi je izjavil, da ta organizacija ne more sprejeti take zahteve, če se s tem ne strinjajo vse prizadete strani, in da bi v takem primeru izvedla preiskavo neodvisna komisija. Ciprski notranji minister je na včerajšnje obtožbe Kučuka o grozodejstvih proti ciprskim Turkom izjavil, da je neizbežno, da pri oboroženih spopadih ob takih priložnostih zgubijo življenje tudi nedolžni. «Dejansko, je dodal minister, so grške in turške ženske ter grški in turški otroci postali žrtev streljanja med spopadi. Toda to v nobe- liiiiiiiiitiiifiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiniiiiiiHifiiiiiiiiiiiiiiiiiniimiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Kancler Erhard v Washingtonu Danes začne razgovore z Johnsonom - Možnost obnovitve razgovorov s SZ o Berlinu in Nemčiji WASHINGTON, 27. — Predsednik Johnson je danes poklical k sebi na svoje posestvo državnega tajnika Deana Ruska, podtajnika Balla, ministra za kmetijstvo Freemana in svetovalca za državno varnost Bundyja. Z njimi je pripravil vse potrebno za razgovore, ki jih bo imel jutri z nemškim kanclerjem Erhardom, ki je danes odpotoval iz Bonna skupno z zunanjim ministrom Schroederjem in prispel zvečer v ZDA. V diplomatskih in političnih krogih v ameriški prestolnici pre- vladuje mnenje, da bodo eventualno govorili o Berlinu v zvezi z dejstvom, da je bil dosežen spo. razum o propustnicah, kar daje možnost novih sporazumov. V i-stih krogih menijo, da tak razvoj ne bi bil mogoč, če bi bil Adenauer še na oblasti. Verjetno bodo govorili tudi o skrčenju števila ameriških čet v Zahodni Nemčiji. Razen tega se govori, da vsi zahodni zavezniki in tudi Zahodna Nemčija kažejo zanimanje za novo skupino predlogov pod imenom «Package deal», kakršni so bdi predloženi v začetku leta 1962, ki pa so jih morali takoj umakniti, ker jim je Adenauer odločno nasprotoval. Kakor je znano, so tedanji predlogi vsebovali: Ustanovitev mednarodne oblasti za nadzorovanje prometa med zahodnim Berlinom in Zahodno Nemčijo, sovjetsko-ameriški sporazum, da se prepreči širjenje jedrskega orožja, izjava o nenapadanju, periodični sestanki podtajnikov v zunanjem ministrstvu štirih velesil, da sledijo razvoju v Berlinu. Predvideva se, da bo Erhardov razgovor z Johnsonom izboljšal odnose med ZDA in Zahodno Nemčijo. V dobro poučenih krogih v Parizu zatrjujejo, da je odbor poslanikov (Francija, ZDA, Velika Britanija in Zahpdna Nemčija), ki ima sedež v Washingtonu, dobil nalogo, naj prouči, v kakšnih pogojih bi lahko obnovili pogajanja z Moskvo o Nemčiji. Baje proučujejo možnost, da bi pono--vili sovjetski vladi predloge, ki so jih bili postavili na ženevski konferenci leta 1959 glede Berlina in Nemčije. Baje so perspektive za obnovitev pogajanj sedaj boljše, bodisi zaradi navzočnosti Erharda na vodstvu v Bonnu, kakor tudi zaradi izboljšanega med. narodnega ozračja. Arabska konferenca 13. januarja KAIRO, 27. — Arabska liga je uradno predlagala arabskim državnim poglavarjem, naj bo konferenca na vrhu 13. januarja v Kairu. Danes so javili, da je libijski kralj Idris sprejel vabilo in da se bo udeležil konference. Maroški zunanji minister pa je izjavil, da bo tudi kralj Hasan prišel v Kairo na konferenco. Kairski list «Al Ahram» piše v zvezi s to konferenco med drugim: «Arabski državni poglavarji so bili povabljeni v Kairo, ker samo oni lahko odobrijo vojno napoved. Egiptovska vojska je pripravljena in se lahko bori proti Izraelu v Negevu in v samem ozračju te dežele.» List dodaja, da bi v takem primeru verjetno angleško-ameriške čete nastopile v korist Izraela. «V tem primeru, dodaja list, ne bo mogel Egipt nadaljevati borbe, če ga arabske države ne bodo podpirale.» nem primeru ne pomeni pobijanje žensk in otrok ali pa genocid, kakor se lažno zatrjuje.» V Atenah so davi večje skupine študentov demonstrirale in zahtevale priključitev Cipra k Grčiji. Na zborovanju so prebrali številne brzojavke, med katerimi tudi brzojavko generala Grivasa, ki zahteva ukinitev sporazumov o Cipru in priključitev otoka Grčiji. Grški kralj Pavel je odgovoril na brzojavko turškega predsednika Gursela. Med drugim pravi: «Informacije, ki jih je dobila vlada ob prihodu vaše brzojavke od 25. decembra, se nikakor ne skladajo s trditvijo, da so upor proti ciprski suvereni državi povzročili ciprski Grki. Nasprotno, informacije jasno kažejo, da so skupine, ki pripadajo ciprskim Turkom, izzivale varnostne sile in povzročile začetek tragičnih dogodkov v zadnjih dneh. Število na eni in na drugi strani je vsekakor obsojanja vredno, toda ne opravičuje obtožbe o genocidu*.» Kralj Pavel ugotavlja nato, da pozivi angleške, turške in grške vlade niso naleteli na odziv pri turških elementih na otoku, in dodaja: «Moja vlada je storila vse mogoče za vzpostavitev reda in da se prepreči, da bi se ustvarilo nepopravljivo stanje.» Zatem poziva kralj Pavel turškega predsednika, naj zastavi ves svoj vpliv pri turški vladi, da se preprečijo tista dejanja, ki bi mogla škodovati ravnotežju, ki se je doseglo ob tolikih naporih. Pred solunsko univerzo je demonstriralo danes večje število ljudi in zahtevalo razveljavitev sporazuma o Cipru. Skupina petdeset predstavnikov turške manjšine v Komotini v Traklji je poslalo Kučuku poziv, naj posreduje, da preneha prelivanje krvi na Cipru.' Demonstracije v zvezi s Ciprom so se nadaljevale tudi v Ankari. Demonstranti so zahtevali priključitev otoka Turčiji. Tudi v Londonu je danes demonstriralo okoli štiri tisoč ciprskih Turkov. Vzklikali so proti Grkom,in proti nadškofu Makariosu. S kakšnimi nameni so Turki sprožili nove nerede na otoku, kaže pisanje turških časopisov Ankarski tisk soglasno piše, da je treba doseči «dokončno rešitev ciprskega vprašanja» in da je «edina mogoča in trajna rešitev razdelitev otoka». Tisk tudi poudarja, da turške vojne ladje krožijo okoli Cipra. Predsednik turške vlade Ismet Inonu Je podal izjavo, ki so Jo večkrat oddajali po radiu. Pozval je turško prebivalstvo, naj se izogiba vsem dejanjem, ki bi lahko škodovala varnosti. Dejal je, da bodo «morebitna izzivanja agitatorjev strogo zatrli v okviru zakona». Tur-ško ministrstvo za obrambo pa je nocoj ponovilo, da turška mornarica ni zapustila turških teritorialnih voda in ni izvedla blokade Cipra. Zvedelo se je, da je letalski in pomorski promet med Turčijo in Grčijo zopet normalen: Danes se je izvedelo, da je ameriški predsednik Johnson, razen nadškofu Makariosu poslal poslanice tudi ciprskemu podpredsedniku Kučuku in predsedniku turške republike generalu Gurselu. V poslanicah Makariosu in Kurčuku omenja Johnson svoj lanski obisk na Cipru ter izraža upanje, da se bo našel sporazum. V poslanici gene- ralu Gurselu pa Izraža ameriški predsednik zaskrbljenost in dodaja, da bo storil vse, kar more, da podpre vse sklepe, «ki Jih bodo predlagale Velika Britanija, Turčija in Grčija, ki bi dajali upanje, da bodo prispevali k mimi rešitvi krize». Iz NewYorka Javljajo, da je predsednik Varnostnega sveta, ameriški delegat Stevenson začel posvetovanja z ostalimi člani sveta o sklicanju seje, kakor zahteva ciprska vlada. Prevladuje mnenje, da se Varnostni svet ne bo sestal takoj, razen če se stanje na Cipru nenadoma ne poslabša. Drugače Je zelo verjetno, da seje ne bo pred koncem leta. Prizor preteklih dni s Cipra, kjer je prišlo do številnih spopadov med oboroženimi grškimi in turškimi civilisti k 706 novih 'm, stanovanj za Skopje SKjOPJE, 27. — Skopski prebL vaici, ki žive pod šotori, so danes dobili na razpolago še eno stanovanjsko naselbino, Oračevo, ki (Jo jé zgradila gradbena operativa iz Srbije. y naselbini je končanih 706 stanovanj, medtem ko se v ostalih 1328 stanovarijih končujejo nekatera notranja dela. Y gotova stanovanja se bo lahko vselilo okrog 11.000 prebivalcev. Po podatkih iz Skopja bodo do ’. januarja vsi prebivalci, ki žive pod šotori, preseljeni v nova, o-ziroma obnovljena stanovanja. «BELA KNJI«A> AVTONOMISTOV PSI 0 RAZGOVORIH Z MANJŠINSKO STRUJO «5Razpoloženje in priprava na razcep» ker se vpliv levice v stranki zmanjšuje Od 19. do 22. februarja bo Segni na uradnem obisku v Franciji RIM, 27. — Tiskovni urad predsedstva republike javlja, da bo predsednik republike Segni s soprogo obiskal Francijo od 19. do 22. februarja na povabilo predsednika republike generala Charlesa de Gaulla. Minister za Javna dela Pieraccini je imenoval komisijo, ki bo pripravila do konca januarja osnutek novega urbanističnega zakona po programskih smernicah vlade, kakor jih je nakazal predsednik vlade Moro v parlamentu. V okviru te komisije so ustanovili podkomisijo, ki bo proučila prehodni režim. Predsednik komisije za urbanistiko je minister Pieraccini, njeni člani pa so: prof. Guglielmo Roehrssen; dr. Guido Spanò; prof. Cesare Valle; inž. Antonio Franco; prof. Vincenzo di Gioia; dr. Michele Martuscelli; dr. Aurelio Pre-stianni; strokovnjaki -pa so: prof. Giuseppe Samonà; prof. Luigi Fiocinato; prof. Giovanni Astengo; prof. Massimo Severe Giannini; prof. Siro Lombar, dini; prof. Giuseppe Guarino; prof. Eduardo Detti; prof. Pietro Moroni; prof. Paolo Pagliazzi; prof. Francesco Forte; inž. Marcello Vittorini; inž. Baldo de Ros. si; dr. Piero Bassetti in arh. Silvano Tintori. V podkomisiji pa so: prof. Di Gioia; dr, Martuscelli; prof. Samonà; prof. Guarino; prof. Forte; infi. de Rossi in ing. Vittorini. Predsednik podkomisije je ing. Franco; " . * Ob zaključku seje vodstva KPI, na kateri so proučevali politicai položaj po izglasovanju zaupnice Morovi vladi in stanje v PSI, niso izdali nobenega sporočila. Voditelji avtonomistične večine PSI so dostavili v teh dneh vsem federacijam, sekcijam in parla-1 mentarcem večinske struje «Belo knjigo», ki vsebuje razgovore in pogajanja med predstavniki večine in manjšine PSI. Dokumentacija je razdeljena na šest poglavij': . - 1. «Manjšipa predlaga stalno krizo stranke». Tudi kljub temu, da po izjavi predstavnikov manjšine ta struja nima nekega že vnaprej določenega načrta nediscipline, vendar si pridržuje pravico samostojne ocene vsakršnega sklepa stranke ip parlamentarnih skupin. Odgovor manjšine pomeni: operacijska enotnost • strank» bi * bila vedno,v nevarnosti; rezultat bi bila stalna kriza stranke. 2. «Nesoglasja manjšine je upravičeno, dokler sé «raža znotraj stranke». »Tovarišem manjšine so predlagali: recite v skupini vse, kar hočete; «Avanti!» bo objavil vaše izjave; toda ne morete razbiti enotnosti glasovanja. Ta predlog so zavrnili». 3. «Manjšina je postavila vprašanje o političnem jamstvu glede ..........................................................■■nmiiimiiiii Gospodarsko in tehnično sodelovanje med Sovjetsko zvezo in Alžirijo Alžirska delegatila prispe danes v Beograd - Uradno sporoiih a Čue n lajavih razgovorih v Alžiru - Čuenlaj o h iste tudi Tunizijo ZVEZNI PRORAČUN SFRJ ODOBREN Gen. I. Gošnjak o izdatkih za JLA K. Popovič o zunanji politiki SFRJ Skrajšanje vojaške službe - Izdatki za JLA znašajo 7,05 odst. narodnega dohodka - Načela koeksistence mora OZN kodificirati (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 27. — Zvezna skupščina Jugoslavije je danes soglasno sprejela zvezni proračun za prihodnje leto v skupnem znesku 721.7 milijarde dinarjev. V proračunu, ki je za 13.3 odst. večji od letošnjega, je največja postavka prometni davek v znesku 368 milijard dinarjev, a med izdatki vzdrževanje Jugosl. ljudske armade v znesku 316.9 milijarde oziroma 7.05 odst. narodnega dohodka. V obrazložitvi dela proračuna za JLA je namestnik vrhovnega poveljnika armadni general Ivan Gošnjak poudaril, da Jugoslavija za vzdrževanje svoje armade ne prejema in ne želi pomoči od nikogar, ter Je dodal, da bo Jugoslavija v relativno kratkem času z lastnimi sredstvi modernizirala svojo armado. General Gošnjak je prav tako napovedal, da bo verjetno do konca prihodnjega leta skrajšana vojaška služba, razen v letalstvu in mornarici, od dveh let na 18 mesecev. Državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič je v obrazložitvi proračuna svojega resora ugotovil, da je za mednarodni položaj v zadnjem času značilna nadaljnja pozitivna evolucija mednarodnih odnosov, čeprav predstavlja nadaljevanje proizvodnje in kopičenje raznega orožja še vedno stalno- grožnjo za nadaljnji pozitivni razvoj mednarodnih razmer, Jugoslavija je, po bese- dah Popoviča, za splošno in popolno razorožitev in sodi, da bi uresničenje tega smotra prispevalo k sklenitvi pogodbe o nenapadanju med NATO in varšavskim paktom, k omejitvi vojaških proračunov. k ustanovitvi nejedrskih področij in k sprejemanju ukrepov za preprečevanje nepričakovanega napada. Bistveni napredek v reševanju tega vprašanja pa je mogoče doseči samo, če se ovržejo vse preživele strateške koncepcije, ki se še vedno naslanjajo na tako imenovano «ravnotežje straha», ki ovirajo sprejem začetnih in delnih ukrepov na tem področju. Popovič je prikazal znano jugoslovansko stališče do vprašanja kolonializma in osvobodilne borbe še odvisnih narodov in u-gotovil, da so se v OZN na letošnjem zasedanju še enkrat uveljavila kot aktiven činitelj v procesu mirnega reševanja svetovnih vprašanj. Jugoslovanski državni tajnik za zunanje zadeve je poudaril, da so vsi narodi zainteresirani za nadaljnji pozitivni razvoj mednarodnih odnosov, ker je posebno pokazalo i reagiranje svetovne javnosti na umor predsednika ZDA Johna Kennedyja. Atentat na ameriškega predsednika pa je svetovna javnost »prejela kot poskus obračuna s-politiko pogajanj in ko-èksìstènfce, za katero se je Kennedy zavzemal. Zato je bilo zagotavljanje novega predsednika ZDA,- dà bo nadaljeval njegovo politiko, sprejeto z odobravanjem in upanjem. Po rhnenju Koče Popoviča so dozoreli pogoji, da OZN kodificira načela koeksistence kot obvezno normo mednarodnega sodelovanja. Popovič je poudaril potrebo sklicanja nove konference držav, ki se na ta ali oni način opredeljujejo za politiko miroljubne koeksistence, in dejal, da bo izmenjava misli v kratkem pripeljala do skupnih pogledov o politični platformi nove konference in glede datuma in kraja sestanka. Koča Popovič je z zadovoljstvom ugotovil uspešno bilanco sodelovanja Jugoslavije z drugimi državami in nadaljnji napredek v sodelovanju s socialističnimi državami razen s Kitajsko in z Albanijo. Za slabo stanje v odnosih s Kitajsko in z Albanijo Jugoslavija ne nosi nikakršne odgovornosti. Prav tako — kljub naporom Jugoslavije — ni prišlo do zboljšanja odnosov z Zvezno republiko Nemčijo. Na koncu svojega gdvora je Koča Popovič poudaril ugoden razvoj odnosov Jugoslavije s sosednimi državami Italijo, 'Avstrijo ■ in Grčjo, . v - B. B. Poslaništvi Kitajske in Tunizije v Alžiru sta danes objavili skupno sporočilo, ki pravi; da bo Cuen-laj januarja obiskal za dva dni Tunizijo, kjer bo imel razgovore z Burgibo. Objavili bodo tudi navezavo diplomatskih odnosov med Tunizijo in Kitajsko. Nocoj so v Alžiru objavili skupno izjavo o .kitajsko-alžirskih razgovorih. Izjava poudarja med drugim, da so splošna in popolna razorožitev ter prepoved in uničenje atomskega orožja važna naloga v borbi za obrambo, miru na svetu. Obe strani potrjujeta podporo resoluciji o splošni razorožit vi, ki so jo odobrili na afriškem Vrhu. Poročilo javlja, da je Ben Bela sprejel vabilo, naj obišče Kitajsko, Druge točke sporočila, so naslednje: MOSKVA, 27. — Sovjetska zveza An Alžirija sta nocoj podpisali sporazum o gospodarskem in tehničnem sodelovanju. Sporazum določa podrobnosti o uporabi sovjetskega posojila Alžiriji, ki znaša 90 milijonov rubljev. Današnji sporazum spopolnjuje sporazum, ki sta ga SZ in Alžirija sklenili oktobra, ko je bila v Moskvi alžirska delegacija pod vodstvom ministra za obrambo polkovnika Bumedjena. Sporazum določa sovjetsko podporo Alžiriji v kmetijstvu, industrijskem razvoju, pri geoloških raziskovanjih, pri poklicnem šolanju in, kakor je izjavil Hruščov, «še mnoge druge stvari». O tem sporazumu je poročal Hruščov na sprejemu, ki ga je priredil alžirski delegaciji. Ob tej priložnosti je Hruščov izjavil, da je bil od vsega začetka alžirske vojne prepričan v končno zmago alžirskega ljudstva. Poudaril je, da je treba živeti v skladu s časom ter pozval kolonialiste, naj zapustijo svoje zadnje posesti v Afriki, Aziji in Latinski Ameriki. Poudaril je enakost pogledov Moskve in Alžira ter KP SZ in FLN glede borbe proti kolonializmu, podpore narodom, ki se borijo za neodvisnost in miroljubno sožitje, ter je pohvalil sedanje spremembe v Alžiriji na socialističnih temeljih. V odgovoru Hruščova je član političnega tajništva FLN Mohamed Lebiaui izjavil, da so med obiskom v Moskvi ugotovili, da je sovjetsko prijateljstvo do revolucionarne Alžirije iskreno in nesebično. Dodal je, da namerava Alžirija iti po poti socializma, vendar pa to ne pvira njene politike miroljubnega sožitja in sodelovanja z drugimi državami, zlasti s Francijo. Dodal je, da ne gojijo nobenega sovraštva do francoskega ljudstva. Dalje je izjavil, da bo propadel vsak poskus, da bi razbili prijateljstvo med Alžirijo in Sovjetsko zvezo, kakor bodo propadli vsi poskusi proti prijateljstvu, ki veže Alžirijo s Kitajsko, z Jugoslavijo in s Kubo. Alžirska delegacija bo odpotovala jutri z letalom iz Moskve v Beograd, kjer bo ostala 24 ur. RABAT, 27. *- Predsednik ki-tajske vlade Cuenlaj in zunanji minister Cen Ji sta prišla danes Iz Alžira v Rabat. Na letališču ju je sprejel brat kralja Hasana skupno s predsednikom vlade in z zunanjim ministrom. Cuenlaj bo o-stal v Maroku do 31. decembra. Z letališča so se gostje odpeljali v Dar Es Salam v Rabatu, kjer bil prvi sestanek s kraljem asanom. Podpora pobudam za določitev brezatomskih področij. Podpora palestinskemu ljudstvu v borbi za pridobitev zakonitih pravic in prebivalstvu južne Arabije za osvoboditev. Spori med afriškimi in azijskimi državami se morajo reševati s pogajanji, ki naj slonijo na petih načelih miroljubnega sožitja in na desetih točkah bandunške konference. Kitajska naslanja svojo afriško politiko na naslednja načela: Podpora borbi Afričanov proti- impe-lializmu, kolonializmu in neokolonializmu, za narodno neodvisnost in miroljubno nevtralnost; podpora afriški želji, 'da pride do enotnosti, da se rešujejo 1 spori ' s pogajanji in da se spoštuje' suverenost afriških držav.- Obe strani sta ugotovili enakost pogledov na vprašanja, ki sta jih obravnavali. H » 1 - * MOSKVA, 27.V Moskvi se bodo 7/ januarja začela pogajanja za nov sovjetsko-ameriški kulturni sporazum. To' je danes sporo» čil predstavnik ameriškega posla, ništva v . Moskvi. Demonstracije proti ZDA v bolgarski prestolnici ! ' .* Nadaljuje se razprava proti vohunu Georgijevu rte SOFIJA, 27. — Danes je več ko tri tisoč ljudi demonstriralo pred ameriškim poslaništvom in zahtevalo smrtno obsodbo bivšega bolgarskega diplomata Georgijeva, ki je obtožen vohunstva v korist ZDA. Demonstranti so metali kepe snega v okna poslaništva in tudi kose lèdu. Razbili so šipe na vseh oknih prvega nadstropja. Policija, ki so jo opozorili ameriški diplomati, je prispela pol ure potem in takoj razgnal« - demonstrante. Pred poslaništvom je ostala skupina policajev,, ki stražijo poslopje. -s ........ Ameriški odpravnik poslov v Sofiji je takoj protestiral' pči bolgarskem zunanjem ministrstvo, V Washingtonu pa je predstavnik, državnega departmaja izjavil, d» bodo ZDA odločno protestirale pn bolgarski vladi in zahtevale od; škodnino za škodo. Demonstranti so prevrnili tudi več avtomobilov poslaništva. Dnngs se je nadaljevala razprava proti Georgijevu. Ta je med drugim povedal, da je ameriška informacijska služba porabila zanj 200.000 dolarjev. Dalje je izjavil, da je ta služba Izdala velike zneske, da je poskrbela, da sta prišli v Washington, kjer je on bil takrat kot diplomat, dve njegovi prijateljici; ena iz Pariza, druga iz Izraela. Razen tega so odprli na njegovo ime dva tekoča računa v banki, enega v New Yorku, drugega pa v Ženevi. Govoril je tudi p svojih stikih i ameriškimi agènti v Parizu, Muenchenu in Lausanni. Govoril je dalje o svoji dejavnosti v zvezi z ustanovitvijo mednarodnega zavoda za vesoljsko pravo. V tem zavodu bi on predstavljal Bolgarijo in bi s podporo Američanov dobil važno nalogo, da bi lahko večkrat po« toval »v tujino. Popoldanska--razprava je bila tajna. bodoče usmeritve stranke. Odgovor večine». Večina je potrdila: ve- ljavnost politike 35. kongresa; avtonomijo stranke nasproti vladi; vladni sporazum ne izčrpa strankinega programa; druge stranke večine (ali njihove notranje skupine) so že dale in bodo še dale svoje tolmačenje vladnega sporazuma po njihovih težnjah, toda PSI Se drži besedila vladnega sporazuma; socialistični nevtralizem in stališče stranke glede večstranske sile, kot ga je določil kongres; potrdila je, da mora načrtovanje imeti obvezno, ne le indikativno vrednost; potrdila je sodbo kongresa glede ustavne obveznosti deželne ureditve in zavrnila politične pogoje za njeno uveljavljenje; izjavila je, da ne obstaja vprašanje socialistične združitve. Nekateri predstavniki manjšine so priznali «precejšen napor» večine v. tem dokumentu, naslednji dan pa so proglasili, da je ta politični dokument večine socialdemokratskega značaja. Na seji vodstva PSI, ki je bila 19. t.m., je neki predstavnik manjšine dejal, da se strinja glede dokumenta; «toda kakšne obveze imate glede prihodnosti?» Odgovor: «Držimo se obveze, ki je v sklepih kongresa in v dokumentu, ki vam ga predlagamo. Prepustimo času dokaz za to obvezo; kajti sicer-na podlagi česa naj sodimo?». Manjšina je ugovarjala: «Ne moremo -čakati, da bi čas dokazal; med nami je izginil odnos zaupanja, na katerem temelji sožitje znotraj enotne stranke». Večina 'e odgovorila: «Izginil ni odnos za-upanja, niti je izginilo vaše zaupanje v večino; izginilo je, nasprotno, vaše zaupanje v same sebe ; v možnost, da bi pridobili večino socialistov za vašo politiko. Vaše zadržanje vključuje priznanje ne le kongresne upravičenosti politike. ki jo stranka vodi, ampak tudi priznanje veljavnosti te politike». 4. «Vprašanje vodstvenih organov». Manjšina je hotela doseči, da De Martino ne bi bil tajnik stranke ; toda to spada v pristojnost večine; večina pa je predlagala vodstvene organe, v katerih bi bila prisotna tudi manjšina. 5. «Vprašanje izrednega kongre- sa». Večina je odklonila to zahtevo manjšine, ker so manjkali tudi i formalni pogoji: zahteve ni predložilo do takrat .34 federacij (ena tretjina, kakor to predvideva statut), ampak le 24 federacij, od teh pa vsaj šest neveljavnih; m ker ,bi izreden kongres blokiral vsakršno politično pobudo stranke; pristala pa je na predčasen kongres, ko bomo imeli pred seboj nekaj, kar bo moč preveriti. 6. «Razpoloženje in, priprava razcepa». Na zadnjem kongresu je manjšina nazadovala (tudi kljub težkočam, v katerih je bila avtonomistična struja): mnogi pristaši levice so zapustili stranko: «na prihodnjem kongresu bomo veljali vedno manj; nimamo včč perspektive za uveljavljenje znotraj stranke». Nekateri voditelji manjšine ze dolgo pripravljajo razcep; v nekaterih pokrajinah, kjer je levica v, večini, so zapustili stari sedež in odnesli s seboj arhiv ; v nekaterih drugih pokrajinah pa so se poskusili polastiti sedeža, da bi bil pri roki ob razcepu. Levičarska struja je razposlala svojim pristašem okrožnico, v kateri je rečeno med drugim, «da je izginilo upanje, da bi ohranili enotnost stranke. Sedaj moramo naprej brez oklevanja, po slovesni obvezi kongresa: ne bomo klonili glave». Potenj ko se je manjšina odločila za razcep, je nadaljevala s poskusom, da bi odgovornost zanj naprtila avtonomistični večini- ta poskus je imel in ima še vedno znatno podporo v komunističnem tisku. Dokument avtonomistične večine PSI zaključuje s pripombo, da so avtonomisti dokazali svojo dobro i , , °. so . ,susPendirali sklep rimske federacije o postavitvi Vec-chiettija pred častno razsodišče; ker pa je propadel vsakršen poskus posredovanja in je manjšina Rotrdila svojo nepopustljivost in svojo voljo, da razbije enotnost stranke, je postalo nujno, da se celotna zadeva- izroči častnemu razsodišču. Sele včeraj je bil na Cipru prvi miren dan po štirih dneh spopadov med Grki in Turki, in poveljnik angleških čet je že prevzel poveljstvo tudi nad grškimi in turškimi četami. Pač pa so bile v Atenah in v Solunu demonstracije študentov, ki so zahtevali priključitev Cipra h Grčiji, medtem ko so turški demonstranti v Ankari in Londonu zahtevali priključitev otoka k Turčiji, čeprav ankarski tisk piše, da je edina mogoča in trajna rešitev ciprskega vprašanja razdelitev otoka, ter je verjetno v tej zahtevi tudi vzrok, da so Turki sprožili nove nerede. Turški tisk poudarja tudi, da turške vojne ladje še vedno krožijo okoli Cipra, toda turški predsednik vlade Inonu je izjavil, da mornarica ni zapustila teritorialnih voda in da ni izvedla blokade Cipra. Z grške strani se odgovarja na turške obtožbe o genocidu, da so ciprski Turki izzvali varnostne sile in povzročili začetek tragičnih dogodkov. Varnostni svet OZN, katerega sklicanje je zahtevala ciprska vlada, se verjetno ne bo sestal pred koncem leta, razen če se stanje na Cipru nenadoma ne poslabša. Svetovne tiskovne agencije so včeraj po govorih gen. Gnšnjaka in K. Popoviča v beograjski zvezni skupščini med debato o zveznem proračunu poudarile zlasti izjavo prvega, da bo v Jugoslaviji skrajšan rok vojaške službe, ter zahteva drugega, da bi morala OZN kodificirati načela miroljubne koeksistence. Zvezni proračun SFRJ, ki je bil včeraj odobren, znaša 721,7 milijarde dinarjev. Medtem ko je včeraj Cuenlaj prispel v Maroko iz Alžira, je bila objavljena skupna izjava o kitajsko-alžirskih razgovorih, v kateri je rečeno, da je Ben Bela sprejel vabilo, naj obišče Kitajsko, ter da so splošna In popolna razorožitev ter prepoved in uničenje atomskega orožja važna naloga v borbi za obrambo miru na svetu in da obe strani potrjujeta podporo resoluciji o splošni razorožitvi, ki so jo odobrili na afriškem vrhu Hkrati pa ameriški in francoski tisk poročata, da sta se Cuenlaj in Ben Bela raz-govarjala o možnosti izvažanja saharskega petroleja na Kitajsko. V Moskvi so sinoči podpisali sporazum med Alžirijo in SZ o tehničnem sodelovanju, ki določa podrobnosti o uporabi sovjetskega posojila Alžiriji v znesku 90 milijonov, rubljev. O tem je na sprejemu alžirski delegaciji govoril v Moskvi Hruščov, a v odgovor je član političnega tajništva alž-rske FLN izjavil, da «bo propadel vsak poskus razbijanja prijateljstva med Alžirijo in SZ ln prijateljstva, ki veže Alžirijo s Kitajsko, z Jugoslavijo in s Kubo.» Danes bosta zahodnonemški kancler in zunanji minister Schroeder začela dvodnevne razgovore z ameriškim predsednikom Johnsonom na njegovem posestvu v Teksasu, v januarju pa bosta oba obiskala Italijo. Pravijo, da bodo v Teksasu razpravljali o predlogih, ki jih je skoraj pred enim letom Adenauer zavrnil In ki predvidevajo: ustanovitev mednarodne oblasti za nadzorstvo prometa med zahodnim Berlinom in Zahodno Nemčijo, sovjetsko-ameriški sporazum za preprečitev širjenja jedrskega orožja, izjavo o nenapadanju in periodične sestanke podtajnikov zunanjih ministrstev štirih velesil. V Atenah je po ostavki Papan-dreujeve vlade novi mandatar Ka-nelopulos vrnil mandat kralju ter mu svetoval — kot pred njim Pa-pandreu — naj razpiše nove volitve. 28. decembra 1963 — - Kako se bo tudi na Poljske v bodoče razvijal turizem Ne le naravne lepote Poljske, temveč tudi njene zgodovinske in kulturne znamenitosti so privlačne za inozemske turistične obiskovalce. In ko je tudi notranjepolitična napetost popustila, se je dotok tujih gostov izredno povečal, hkrati pa je tudi navdušenje samih Poljakov za počitniška potovanja občutno naraslo. Potovalna vnema se je po prenehanju stalinistične dobe Kaj naglo razmahnila in vzporedno z naraščanjem inozemskega turismo se je večal tudi notranji turizem, ki je danes že neprimerno močnejši, kot je bil pred vojno. Leta 1960 se je število inozemskih turistov povzpelo že na 784.000, medtem ko je znašalo 1. 1938 le 87.000 in 1. 1955 še komaj 76.000. Število Poljakov, ki so potovali v inozemstvo, je naraslo-od 44.000 v 1. 1955 kar na 216.440 v 1. 1960 (Statistični letopis, Varšava 1960), V okviru miroljubnega sožitja je postala Poljska najvažnejši most med socialističnimi državami in Zahodom. Po grobih cenitvah je. prišel vsak tretji inozemski turist na Poljsko iz zahodnih držav, medtem ko je vsak peti Poljak, ki je potoval v inozemstvo, obiskal zahodne države. Iz socialističnih držav je prišlo največ tujih turistov na Poljsko zlasti iz Nemške demokratične republike, iz Češkoslovaške in iz Sovjetske zveze. Večina poljskih turistov, ki potujejo v socialistične države, obišče, bodisi češkoslovaška zdravilišča ali pa kopališča ob Črnem morju oziroma ob Blatnem jezeru na Madžarskem. Za poljsko vlado je turizem brez dvoma dober posel, saj gre povprečno kakih 70 odst. dnevnih izdatkov posameznega turista za storitve in za industrijske izdelke in le približno 30 odst. za prehrano in nočitve. Prav to pa prispeva k zboljšanju celotne strukture poljskega narodnega gospodarstva. Po cenitvah varšav- iiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini EST in uvoz kmetijskih pridelkov Kritika skupne kmetijske po-litke je pokazala, da bo pretirana zaščita v državah Evropskega skupnega trga privedla do povečanja neučinkovite kmetijske proizvodnje, s tem pa tudi do zmanjšanja uvoza iz*, tretjih držav. Ta strah držav izvoznic potrjujejo zadnja poročila komisije Skupnega trga, v katerih se daje enoietni pregled rezultatov skupne kmetijske politike. V zadnjem letu je prišlo do pomembnega zmanjšanja uvoza kmetijskih pridelkov iz tretjih držav pri čemer »o izjema le cerealije. Najmočnejše je zmanjšanje uvoza pri zaklani perutnini in jajcih pa tudi pri nekaterih drugih pridelkih. Tako se je zmanjšal uvoz prašičev, 'jajc in zaklane perutnine od 240 milijonov dolarjev, kolikor je povprečno znašal v letih 1960/61 in 1981/62, na 174 milijonov dolarjev v 1. i9o'2/63, kar pomeni znižanje za več kot 27 odst. Ker je t istem razdobju potrošnja porastla, po drugi strani pa je zmanjšan uvoz iz tretjih držav, medtem ko je notranja menjava ostala v glavnem na istem nivoju, pomeni, da je priš.o do pomembnega povečanja notranje proizvodnje v Skupnem trgu. skega gospodarskega lista «Zycie Gospodarcze» je dosegel promet vseh oblik turizma (obenem navadnim izletniškim turizmom) samo v 1. 1960 več ko 12 milijard zlotov v gotovini. Promet od inozemskega turizma v letu 1959 je list «Finanse» ocenil s 53 milijoni rubljev, v političnem in gospodarskem letopisu za 1960 pa se dotok inozemske valute za isto leto ceni na 2,5 milijona dolarjev. Na Poljskem so se posamična potovanja razvila do take mere, da bi že skoraj mogli govoriti v nenakem preseljevanju narodov. Ce pomislimo, da mora poljski turist računati z izdatki od 150 do 300 zlotov na dan, medtem ko znašajo povprečni dohodki poljskega delavca okoli 1800 zlotov, potem je na dlani, da je treba za zadovoljitev želja po potovanju v veliki meri iskati raznih zasilnih pripomočkov in izhodov. Poljski turisti, zlasti pa poljska mladina skušajo varčevati tako, da potujejo z avtostopom in da se na podeželju nekako znajdejo in prebijejo. Pa tudi premožnejši si morejo privoščiti potovanje ali oddih 'v kakem zdravilišču le v primeru, če so skozi vse leto varčevali. Turizem se je razvil na Poljskem kar spontano in oblasti temu pojavu ne le niso nasprotovale, temveč so mu bile celo naklonjene. Neki časopis je celo navajal, da so nezadostne turistične zmogljivosti krive za razgrajanje, pijančeVa« nje in za apatijo glede družbene odgovornosti. V petletnem planu za razvoj poljskega gospodarstva (od leta 1961do 1965) je predvidena »graditev precejšnjih nastavitvenih zmoglivosti. Tako je med drugim predvidena zgraditev rajnih kolonij in šotorišč. V razdobju dveh let naj bi se po omenjenem planu obnovili hoteli; za kar je predvidenih 34 milijonov zlotov. Prav tako naj bi bilo zgrajenih nadaljnjih 8200 prenočitvenih možnosti za posamezne osebe, za kar je v planu določenih 48 miljionov zlotov. Zgrajeni bodo tudi novi počitniški domovi. Doslej je pilo zgrajenih 41 počitniških kolonij z 8000 ležišči. Po že sprejetih načrtih naj bi se v naslednjih treh letih število počitniških kolonij zvi-Šalo na 160. Štirje novi turistični domovi, ki jih gradijo v Sopotu, Szcyrku in Chorzowu, bodo mogli sprejeti 960 gostov. Do sedaj imajo na Poljskem naslednje turistične zmogljivosti: od 1. 1959 dalje kolonije, ki so jih organizirali Poljska nacionalna turistična zveza (PTTK) in delavski počitniŠKi skladi, nadalje tako imenovani «Wczasy», to je ustanove, ki jih upravljajo delavski sindikati in ki lahko sprejmejo letno kakih pol milijona oseb, ter končno Se nekatere druge letne kolonije il, šotorišča. Na splošno pa je težavno, zagotoviti si prostor za letovanje v omenjenih organizacijah. Letovišči Sopot in Zakopane v Tatrah sta na primer vselej prenapolnjeni. Leta 1961 Je 40 odst. poljskih delovnih ljudi preživelo počitnice v gorah, 24 odst. na morski obali in 15 odstotkov v drugih krajih. Od 1. 1959 dalje pa organizirajo poljske mladinske in študentovske zveze kot tudi ministrstvo za kulturo in vzgojo poleg tega še Izlete in letne kolonije za okoli dva milijona ljudi. Hoteli se delijo v tri kategorije, večina hotelov pa ima sobe vseh treh kategorij. Pomanjkanje sob pa je tolikšno, da se lahko zadosti le 12 odst. vsega povpraševanja. V Varšavi je bil 1. 1958 na novo zgrajen «Grand hotel», lani pa dograjen »Hotel Evropejski», poleg tega obstoji še iz predvojnega časa, sicer ne- nja mladih ljudi» je 1. 1962 organiziral zamenjalna potovanja za 10.000 mladih Poljakov in obiskovalcev iz socialističnih držav. V domovih potovalne agencije «Orbis» je ob dobri hrani postrežba pretežno slaba. Slaba organizacija in nezadovoljive nastavitvene zmogljivosti pa niso edine pomanjkljivosti in hibe. Izven velikih letovišč oziroma zdravilišč ni pravzaprav nobenih možnosti za razvedrilo in za zabave ali pa so te na zelo nizki ravni. Javna prometna sredstva Poljske veljajo na splošno za dobra. Vsekakor pa so vlaki na Poljskem večinoma prenapolnjeni. Število avtomobilov je v sorazmerju s številom celotnega prebivalstva odločno nezadovoljivo. Pri 30 milijonih prebivalcev imajo le 118 tisoč avtomobilov, od katerih jih je le kakih 90.000 v zasebni lasti. Motocikli in skuterji so zelo priljubljeni in dosega njihovo število več kot milijon enot, od katerih je 98 odst. v zasebni lasti Poljsko prebivalstvo trpi zaradi visokih cen, občutno pa je tudi pomanjkanje denarnih sredstev in , kot že omenjeno, nastanitvenih zmogljivosti. Kljub temu pa le tej državi uspelo, da je spravila turizem v tek. Poleg tega velja omeniti, da sprejema Poljska svoje obiskovalce z večjim navdušenjem kot druge so- tjlpflfili&VP Ali/triUivo Solženicin je kandidat za Leninovo nagrado 1964 „i^-„fnaVZOfn?sn, podtaJnlka v mi-1 stv0 med evropskimi narodi, so cardini, oba z ministrstva za turi-“ turi7,e;'71 ,sen- Mlcare’ i spregovorili še dr. Gino Scrinzi, zem in prireditve, dr. Leo Magnino ?.enza HfUwja, pogl. Fau- ravnatelj EPT iz Tridenta, odv. j Iz prosvetnega ministrstva ter do-SH5 Baroine, predsednika pokra- Renzo Morelli, izredni komisar cent orientalskih jezikov na univer- EPT, dr. Luciano Corredini v ime- zah v Rimu in Neaplju, dr. Rober-nu odbornika za turizem dežele ■ - Jinske ustanove za turizem iz Vid-ma, predstavnikov dežele Tridentinska - Gornje Poadižje, domačih in tujih novinarjev, parlamentarcev tridentinskega in drugih področij, ki jih zadeva zimski turizem, tujih turističnih organizacij, ki imajo svoj sedež v Rimu, kakor .tudi osebnosti s področja kulture, umetnosti in, znanosti je bjlo pred dnevi v dvorani za zborovanja ACI v Rimu «prvo rimsko srečanje SIAT: mednarodnega združenja prijateljev tridentinske detelej). Cialističn* 'držav*. Varšava je no- ot^llnske detele». stala za številne Kriste iz V«?* vilne brzojavke in v zgoščenih be-sedah pojasnil namene združenja, izmom pospešiti brat- Stičnih držav to, kar sta Pariz ali Rim za zahodnoevropska tu- ‘ « -- immane z ur " ' ,^‘T* , I* hoče a turizmom pospešit »iiiitiimiiiiimiltii«iiiiiitiiiiiiiiiiiiiwiiinimišNiilfiitittim^|MmHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiit«iiitif'iit za Tridentinska - Gornje Poadižje in končno še posl. Helfer. — Uradni referat o razvoju zimskega turizma je imel časnikar Paolo de Domenico, šef tiskovnega urada EPT iz Tridenta ter glavni tajnik SIAT, ki je v barvitih in udarnih besedah obdelal predmet svojega referata od daljnih začetkov pa vse do današnjih dni. Pri tem je. podal Jasno dokumentacijo o rečeptivni spo-.sobnosfi v zimskih gorskih središčih Tridentinske pokrajine. Njegov referat je bil sprejet z mnogim ploskanjem. Vjf- besedo so potem: posegli dr. Jkancegoo Fazio in dr. Mario Zac- to Šuster, ravnatelj lista Italia Turistica, prof. Franco Fuscà, šef tiskovne službe ministrstva za turizem. Na koncu je podtajnik Micara toplo pozdravil vse navzoče ter združenju obljubil vso pomoč za vsako pobudo v korist turizma. Časnikarju Paolu de Domenicu Je bilo potem podeljeno odlikovanje «Zlate legije» kot priznanje za njegove zasluge na področju časnikarstva ter razvoja mednarodnega turizma. (Na sliki od leve na desno: posl. Barbina, dr. Šuster, Paolo de Domenico, prof. Helfer, sen. Micara, dr. Raffaele, dr. Scrinzi). [intuì iinnininiiii min ■imiiiifniiiitiiiftimMiiimiMttMMitniiiiiiiiiii,iiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiii„||,| ZADjVJE PftlPltAVE_PgEP ;PRH^ODOM^APEŽ A Ni še popolnoma znan ves program papeževega obiska v Sveti deželi Ali se bo visoki gost vozil po izraelskem ozemlju v blindiranem avtomobilu? Danes bo Pavel VI. sprejel pravoslavnega metropolita, s katerim se bo pogovoril o možnosti sestanka s carigrajskim patriarhom Athenagoro Porast proizvodnje je znaten » | koiiko zastareli, vendar še vedno ZR Nemč.j, .kjer se proizvodnja prijetn, .Hotel Bristol». V i."° giblje v smeri, da bodo kmalu JERUZALEM, 27. — Ob vznožju Oljčne go»s so že v teku dela za olepšanje sedeža apostolske delegacije, fcječ bo ob priliki svojega obiska v Sveti deželi stanoval papež. Gr« za poslopje, ki nihče zanj ni mislil, da bo kdaj v njem gost tako pomembna osebnost. Zaradi tega v njem marsikgj primanjkuje. Za papeža pripravljajo sobo v drugem nadstropju. V njej bo postelja, poleg nje klečalnik in |e kak drug predmet. Od tod je prelep jazgUd ' na fari Jeru-zaltjjpi z .pjeijfcuìAi minili«, repniki in kupolami, eden najlepših na svetu* moderi Nekoliko dlje pa so rne stavb« nove ni feraelšk e*tn 1 oi 1 J à ga fferuz ožeffll. t vilo, ki bo v njej stanoval papež, se razreza lep vrt s Ripresami, kar mu bo ofnogočllo nekaj miru krili sami svoje potrebe. Potrošnja svinjskega mesa na območju Skupnega trga se je med letom povečala, vendar je vzporedno rastla tudi proizvodnja, tako da bo Skupni trg domala že sam kril svoje potrebe. Cene so nekoliko porasle, vendar v glavnem zaradi delovanja ciklusa proizvodnje Menjava znotraj samega območja Skupnega trga, je v rahlem porastu, in sicer zaradi povečanih nakupov Italije, medtem ko je ZR Nemčija zmanjšala uvoz. Uvoz iz tretjih držav pada. Posebno je velik padec zahodnonemškega uvoza, kar je rezultat vse večjega kritja potreb iz lastne proizvodnje. V enem letu je nemški uvoz iz tretjih držav padel za okrog 50 odst. Proizvodnja jajc je narastla hitreje od potrošnje, posebno v ZR Nemčiji, kjer je znašal porast 24 odst, in sicer pri nespremenjeni potrošnji. Uvoz iz tretjih držav Skupnega trga kot celote, je padel za okrog 50 odst. glede na uvoz v zadnjih treh letih. V Skupnem trgu je proizvodnja perutnine porastla v letu dni za 28 odst., tako da krijejo s tem 1IJ odst. svojih potreb. MenjBva med državami članicami je nekoliko povečana, medtem ko je uvoz iz tretjih držav znatno zmanjšan. Komisija sodi, da so izredno slabi obeti za povečanje uvoza iz tretjih držav. Čeprav izvajajo kmetijsko politiko Skupnega trga šele leto dn1, je ta že začela kazati svoje rezultate. Tako je v državah Skupnega trga že prišlo do povečanja proizvodnje, s tem pa obenem tudi do zmanjšanja uvoza iz tretjih držav. S tem pa se postavlja problem za tretje države, ki izvažajo kmetijsko živilske proizvode na območje držav Skupnega trga, še ostreje, kot se j« moglo pričakovati, Hotel Bristol». Ti trije hoteli veljajo za najboljše v poljskem glavnem mestu. V 26 letoviških krajih, zdraviliščih in počitniških središčih ima potovalna agencija «Orbis» 126 domov. «Orbis» je agencija, ki organizira potovanja inozemcev na Poljsko ter 'potovanja Poljakov v inozemstvo. Poleg tega pa imajo študenti, mladinci, posamezni poklici, športniki, akademiki in avtomobilisti še svoje lastne agentur«, ki so vse podrejene navodilom «Centralnega komiteja za telesno kulturo in turizem». Letno se udeleži izletov omenjenih institucij znotraj Poljske več kot 5 milijonov Poljakov in te institucije se naglo razširjajo. «Mednarodni biro za Inozemska potova- in počitka, če bo prqgrajn obi-, skov tó dovoljfeval, ‘ Na pročelju vile je izvešena belu-rumena vatikanske zastava, pod oknom papeževe sobe pa je bilo vsajenih nekaj lepih primerkov znanih svetopisemskih vrtnic iz Jerihe. V vili bosta stanovala samo papež in njegov tajnik. Kardinali Tisserant, Cicognani in Testa pa se bodo skromno namestili v enem od samostanov tega področja. Vtem ko je program od 4. do 6. januarja, ko bo papež potoval skozi Jordanijo, še tajen in bo morda objavljen dne 2. januarja na tiskovni konferenci, ki jo bo imel osebno kralj Husein, je pa program za nedeljo, dne 5. januarja, ko se bo papež nahajal v Izraelu, že znan. Znano j«, da bo Pavel VI. prekoračil mejo v nedeljo zjutraj ob 8,30 (po našem času ob 7,30). Uradni sprejem ne bo na meji, marveč nekaj kilometrov vstran, kjer ga bo pozdravil Izraelski predsednik Zalman Shazar. Vojaška godba bo odigrala obe himni, nakar bo predsednik Zalman Shazar papežu izročil spominsko medaljo njegovega obiska. Ob 9,10 bo papež odšel v Nazaret, kamor bo prispel ob 9,40 in kjer bo ostal do 11. Papeževemu prihodu v Nazaret bo prisostvovalo kakih 10.000 oseb, poleg 25.000 prebivalcev, kolikor jih šteje mestece samo. Ob H bo odšel na gor0 Tabor, nakar bo obiskal še .nekaj znamenitih svetih krajev. Ob 14,30 se bo odpravil proti Jeruzalem«, Jranfir J9,20 sc oo, poiem ko se i>o po- slovil .Ofl predsednika . Slfezarjt, |ono|ifc,Vn|l ^.TSj.ordlifj^jT^r J Vtem so v teku velike priprave v zvezi s papeževo varnostjo. «Udarno,* je', izjavil,' edem od voditeljev izraelske tajne službe, «da bij, papež privoliltv to, :tla bo po Izraelu potoval v enem od naših blindiranih avtomobilov, kakor tudi upamo,» je pristavil, «da bo enemu naših ljudi dovolil prisesti k njegovemu šoferju.» V času papeževega obiska bo v Izraelu mobiliziranih okrog 3000 mož varnostne službe, ki bodo skrbeli za njegovo varnost. Ni pa še nič znanega o programu vatikanske varnostne službe niti glede tega, kakšno pomoč bi želpia imeti ob priliki obiska Pavla VI. hebrejščini, italijanščini, angleščini v Svetj deželi Sef tiskovnega urada izraelske vlade David Landor je izjavil, da ln francoščini, Popravila ceste na goro Sion so bila danes dokončana. Cesta bo ža- bo ob papeževem obisku v Izraelu ! prta do prihoda papeža. 500 časnikarjev, katerim je treba ~ " prišteti še 200 domačih časnikarjev in fotografov. Po določenem načrtu se bo papež mudil na izraelskem ozemlju samo enajst ur. Vsem predstavnikom tiska bo nemogoče, da bi sledili gibanju papeža. Papežev sprevod bo sestavljalo 25 vozil. V avtobusu se "opisnikl Anse, slavnega urafia, 4IÌP. Fotografsko službo boi previjali Ansa, dva vatikanska marto», AG vatikanskega ti-leuterja, UPI, AP, do o-a fotografa, UPI in AP. Drugi časnikarji ■bodo razdeljeni na manjše skupine v raznih krajih, ki jih bo papež obiskal, Izraelska vlada bo časnikarjem zagotovila vsa potrebna prometna sredstva, kajti z zasebnimi avtomobili se ne bo mogel nihče voziti. Vse ceste, po katerih se bo pomikal papežev sprevod, bodo za ostali promet zaprte. Samo italijanska televizija se bo lahko prosto gibala. Vlada pa bo dala na razpolago tudi helikopterje za filma-nje. Filmske posnetke bodo takoj z dvema reakcijskima letaloma poslali v Rim. Izraelski radio bo oddajal popolno radijsko kroniko v ........................ni..niiiiiiiiiniiii|iiiiiiiyiiii.... Izgubljeni Iddji LONDON, 27. — Lloydovi uradi so javili, da Je nemški vlačilec «Ho-heweg» opustil poizkuse, da bi pomagal grški ladji «Amazon» (7.281 ton) ki je nasedla v Sredozemlju blizu Tunizije. Pred tremi dnevi Je «Amazon» klicala na pomoč, naknadno pa je sporočila, da je ne potrebuje nujno. Poveljnik vlačilca «Hoheweg» je izjavil, da je položaj grške ladje zelo kritičen, ln to posebno zaradi viharnega morja, tako da Je treba ladjo smatrati za izgubljeno. MADRID, 27. — Španska trgov, ska ladja «Castillo Montjuich» 17072 t), ki je iz Bostona plula v Coruno (Španija) s tovorom 9000 t pšenice in je imela tja prispeti 21. t.m., se je na Atlantskem o-ceanu izgubila. Tako je včeraj sporočila družba «Elcano Company», ki je lastnica ladje. Sporoči, lo pravi, da je ladja kmalu po svojem -odhodu iz Bostona javila, da radijske naprave delujejo slabo. Od tega trenutka naprej ni bilo o ladji več nobenih ve- io ameriške in portugalske ladje in letala, ki se nahajajo na Azorskih ‘otdVfK. sti. Zda, skega ladje pomagajo ameriške Skoraj bi ga linčali TORCHIAROLO (Brindisi), 27. — Avtomobilist Luigi Zilli iz Brin-dijija se je le s težavo rešil pred razjarjeno množico kakih 200 oseb, ki so ga v zvezi s prometno nesrečo hotele linčati. Zilli je s svojim avtom vozil po korzu v Torchiarolu, ko se je iznenada pred njegovim vozilom znašel trileten otrok, Carlo Ma-rangioni, ki je hotel prekoračiti ulico. Pri tenj ga je avto povozil. Vtem ko so ponesrečenega otroka prepeljali v civilno bolnišnico, se je okrog Zillija zbrala množica otrokovih sorodnikov in znancev, ki so ga nato napadli. Morali so poseči vmes karabinjer-ji, da so ga rešili najhujšega. , Jordansko veleposlaništvo v R1 mu je izdalo predpise, ki se jih morajo držati časnikarji, če hočejo v Jordanijo ob času papeževega obiska v Sveti deželi. Sef tiskovne službe vatikanskega glasila «L'Osservatore Romano» dr. Luciano Casimirri je danes že drugič odpotoval v Jeruzalem, kjer proučuje, kako bi se kar najbolj omogočilo delo predstavnikom internacionalnega tiska, ki bodo za papežev obisk prišli v svete kraje. Cisimirri je povedal, da Je težav, na katere bodo časnikarji naleteli, dosti. Tako so težave glede gibanja, oddajanja in tudi prisostvovanja raznim obredom, ker so svetišča večinoma majhna, predstavnikov tiska pa bo ogromno. Danes je z letalom prispel v Rim metropolit Thiatire Athenagoras. Prišel je iz Aten in je ob prihodu izjavil, da ga je uradno poslal carigrajski patriarh Athenagoras ln sveti sinod carigrajske pravoslavne cerkve, da bi stopil v stik s papežem in njegovimi sodelavci ter se pri tem pogovoril o možnosti sestanka papeža in patriarha v Jeruzalemu. Metropolit je še dostavil, da ne ve, kdaj ga bo papež sprejel, toda zvečer se je že izvedelo, da ga bo papež sprejel v slovesni avdienci jutri dopoldne. To bo pr-visokega ega pravo-pri papežu, :em koncilu prišlo do razkola med obema cer- popoldne je metropolit Athfcaforas odšel na vljudnostni obisk h kardinalu Bel, predsedniku tajništva za zedinjenje kristjanov. Razgovor Je trajal dvajset minut. Trije delavci mrtvi ker se je pod snegom podrla streha žage PAKRAC, 27. — V kraju Pakrac na Hrvaškem, so pod ruševinami neke žage, ki se je podrla pod težo snega, izgubili življenje trije delavci. V trenutku, ko se je streha udrla, se je v žagi nahajalo kakih 60 delavcev, ki so kot vsak dan mirno opravljali svoje delo. Poleg treh, ki so izgubili življenje, je bilo še več kót deset delavcev težje ranjenih, da so jih morali prepeljati v bolnišnico. Številni drugi pa so bili lažje ranjeni. Rešili pa so se tako, da so v trenutku nesreče takoj zlezli pod stroje in težke delovne mize, ki so jih obvarovale pred ruševinami. Skoda znaša okrog 50 milijonov dinarjev. MOSKVA, 27.sovjetski pisatelj Aleksander Solženicin, avtor romana *En dan Ivana De-nisoviča», v katerem je opieano življenje v koncentracijskem taborišču v Stalinovi dobi, je tudi v seznamu kandidatov za Leninovo nagrado 1964 za književnost in umetnost. Ta seznam so danes objavila «Izvestia». Kandidaturo So Iženicina je postavila revija «Novi mir». Med drugimi kandidati so pisatelj Boris Polevoj za roman «Na divjem bregu», plesalka iz «Boljšoja» Maja Pliseckaja, pevka Irina Ar-hipova in gledališki režiser Juri Zavodski. — Odbor za Leninove nagrade je objavil seznam del in imena njihovih avtorjev na podlagi priporočil umetniških združenj ter konferenc organizacij in delavcev. Literarnih nagrad je vsega 19 in med kandidati so razen že omenjenih še Aleksander Gončar (Ukrajinec), Georgi j Gulia (Georgijec), pesniki Georgi j Isajev, Leonid Martinov in Sergej Smirnov. Za posmrtno nagrado so predlagali tudi turškega pesnika in pisatelja Nazima Hikmeta, ki ie zadnja leta preživel kot sovjetski državljan v SZ, Na glasbenem področju sta kandidata med drugimi skladatelja Boris Aleksandrov in Dimitri Kabalevski, čelist Mstislav Rostropovič ter e-stonski baritonist George. Ots. S področja likovnih umetnosti so kandidati kipar Matvej Manizer, grafik Dementi Smarinov ter slikar Aleksander Dettieka. — Odbor za Leninove nagrade se je obrnil na javno mnenje, naj se aktivno udeleži diskusije o predlaganih delih in avtorjih. Novi biografiji Marxn in Engelsa v SZ MOSKVA, 27. — Tass sporoča, da bodo v l. 1964 izdali v SZ novi biografiji Karla Marxa in Friedricha Engelsa; vsaka od obeh biografij bo izšla v 100.000 izvodih. Deli je napisala skupiva sovjetskih ekonomistov, znanstvenikov in zgodovinarjev. Knjiga o Marxu mora biti, kot zatrjujejo specialisti, sprva znanstvena, zelo podrobna biografija Marxa, doslej izdelana v Sovjetski zvezi». Kar zadeva knjigo o Engelsu, je bilo napravljenih nekaj «popravkov zmotnih tolmačenj Engelsovega mišljenja, ki so bila zelo popularna v dobi kulta osebnosti», Kot poroča Tass, knjiga tudi zavrača «napačna mnenja meščanskih pot-varjalcev marksizma in vloge Engelsa v razvoju marksistične znanosti». Za otvoritev sezone so v Firencah igrali Giglija V florentinskem stalnem gledališču so začeli sezono s kome- dijo Girolama Giglija «Don Pilone ali svetohlinec-. Režiral je to delo Beppe Menegatti, velik uspeh pa je imela Paola Borboni, ki so ji večkrat ploskali na odprtem odru. Don Pilone je bil Sandro Merli, v ostalih vlogah pa so nastopili Virgilio Oazzolo, Pietro De Santis, Francesca Benedetti, Bianca Galvan, Isabella Del Bianco. Osnutke za sceno in kostume je napravil Beppe Bongi. Igralka Titina De Filippo Je umrla stara komaj 65 let. Danes jo bodo pokopali " f V Parizu je 24. dec. umrl pesnik Tristan Tzara, ustvaritelj «dadaizma». Imel je 67 let. Bil je že dolgo časa bolan, vendar vse do zadnjega ni prenehal delati ....................inumimi,|lm,„„ Modugno je nenadoma razpustil svojo skupino Vendar bodo še igrali MILAN, 27. — V zvezi s preki-nitvijo predstav in dokončno razpustitvijo glasbene umetniške situ pine «Tommaso d'Amalfi», kar je v ponedeljek na koncu predstave napovedal Domenico Modugno, je osebje omenjene umetniške skupine izdalo posebno poročilo V dokumentu, ki ga j* v imenu pie- o velikih težavah igralcev, pie-salcev, glasbenikov in tehnikov, hkrati pa je rečeno, da so v glav. nem vse pogodbe sestavljene ta-ko, da so pri tem zelo prizadeti prav omenjeni poklici. RIM, 27. — Domenico Modugno je sklenil, da bo nadaljeval pred. salk in plesalcev podpisal Aldo «av« . lupine «Tommaso D’Amai Nekateri brodolomci z grške ladje «Lakonla», fotografirani pri priho-du na letališče v Londonu. — O ponašanju ladijske posadke se je vnela žolčna polemika; nekateri pripisujejo znaten del krivde za nesrečo posadki, medtem ko drugi trdijo, da so vsi mornarji napravili svojo dolžnost V Sestnajstletnica rodila trojčke CATANIA, 27. — Maria Marchese, komaj šestnajstletna žena, je povila trojčke. Pred letom dni se je poročila z brivcem Micha-lom Costo, starim 21 let. Mahnvernl, v imenu tehnikov i» verino Mossila, poleg teh pa ie igralec Bruno Cirino, le-ti pouda». jajo, da Je «skoraj sto oseb na sam božični večer ostalo brez de. la». Po opisu nenadne napovedi ki jo je dal Modugno, porodil nadaljuje: «Menimo, da je to prvič, da je v kakem gledališču pri šlo do takega primera. Ze več krat ae je zgodilo, da se je ni bilo moč vnovčiti. In samo ob protestnem sprevodu članov skupine je prefektura posegla vmes ter iz svojega fonda pomoči nakazala 500.000 lir, da so najpotrebnejši prejeli vsaj nekaj denarja in se tako mogli odpeljati iz Milana vsak v svoj kraj.» V poročilu je nadalje govora fi», ki so bile prekinjene v pone, deljek po predstavi v Milanu. Predstave se bodo nadaljevale 21. tm. v istem milanskem gledali-šču. Tako je povedal Domenico Modugno danes na tiskovni konferenci v svojem stanovali u. Vendar pa je nadaljevanje predstav še vedno odvisno od rezultatov sestanka s člani skupine 29. t.m. zvečer. Modugno je dejal, da za. upa v duha sodelovanja njegovih delovnih tovarišev. Modugno je še pojasnil, da on ni impresarij skupine, temveč je santo angažiran kot ostali. Dejal je še, da je z 20 odstotki pripomogel k uprizoritvi glasbene komedije «Tommaso D’Amalfi». Ta njegov prispevek naj bi bil v manjši plači, ki jo je prejemal. Breme financiranja dela pa je nosila «Commedia Italiana», družba, ki je nehala delovati, ker je imela 135 milijonov izgube, od katerih pa je večji del vplačal Modugno, da je na ta način omogočil tedenska izplačila v višini sedem milijonov in pol. Zaradi te-ga, pravi Modugno, so člani skupine začeli misliti, da je on impresarij ne pa navaden angažira-nec, ki je skušal obdržati skupino pri življenju. In medtem ko bi imel sedaj možnost do znatnih in mirnih zaslužkov z drugimi predstavami, je dejal Modugno, bom raje odpotoval v Milan, da osebno popravim položaj, ki je nastal po prejšnjem slabem gospodarjenju. To pa zaradi tega, da omogočim nadaljevanje dela 99 osebam, ki so ostale brez dela (članov skupine je 99). Ob zaključku se je Modugno časnikarjem zahvalil ter jih pozval, naj mu pomagajo, da uspe kot impresarij, kar namerava postati od 31. decembra. ZAKAJ JE BIL SKLICAN IZREDNI KONGRES NEMŠKIH SOCIALDEMOKRATOV WILU BRANDT NA ČELU KANDIDATOV ZA NOVEGA PREDSEDNIKA STRANKE Negotovost med članstvom zaradi pomanjkanja osebnosti, ki bi lahko izpolnila vrzel po Ollenhauerjevi smrti - Trije možni kandidati - Umirjenost nekoč nepopustljivega zahodnoberlinskega župana TELEFON 4 NA LJUBLJANSKI TV Nasprotno prvemu sklepu, ki Je bil sprejet neposredno po nenadni smrti Ericha Ollenhauerja, je predsedstvo Socialdemokratske stranke zdaj sklicalo za sredo februarja izreden kongres, na katerem naj bi bil izvoljen novi predsednik. Ollenhauerjev namestnik, Willi Brandt, ki bi bil moral voditi o-pozicijsko stranko v svojstvu vršilca dolžnosti njenega šefa vse do rednega kongresa na jesen prihodnje leto, bo tako — kot vse kaže — zdaj potrjen kot voditelj stranke že čez dober poldrugi mesec. Vtem ko je prvotni sklep samo označeval negotovost strankinih vrhov in širšega članstva zaradi imrti dolgoletnega predsednika, pa gre to novo odločitev razumeti kot stremljenje, da bi sc preprečilo nadaljnje razširjanje te negotovosti, ki povzroča slabljenje strankinega vpliva in ugleda. Ollenhauer je namreč še poosebljal tradicijo SPD (Soziali-stische Partei Deutschlands — Socialdemokratska stranka) iz predvojnega obdobja in je veljal za avtoriteto umirjenosti, izglajeva-nja in kompromisa. Vsi tisti strankini člani in posebno nižii funkcionarji, ki se težko privajajo na preusmeritev stranke na podlagi godesberškega programa, so v njem videli, če že ne varuha, pa vsaj pristnega predstavnika tradicije določene delavske stranke. Oni drugi — katerih predstavniki sestavljajo danes večino v vodilnih organih ki so te spremembe uresničili in to nadaljujejo v obliki današnje «konstruktivne opozicije», na so v Ollenhauerju, vedno nrio-av-ljenemu na kompromis, gotovo i-meli zelo lojalnega voditelja stranke. Nesporne avtoritete, ki jo je Imel Ollenhauer, nima niti eden od članov sedanjega «triur.ivirn-ta» na vrhu stranke: ne H-ardt ne Wehner in ne Erler. Prvi, ki je nekoč samega sebe imel za «levega» socialdemokrata, je v resnici postal bolj znan šele, ko je bil izvoljen za župana zahodnega Berlina, nakar je s tega položaja vplival na oblikovanje strankine linije v smislu njene pragmatične, «ljudske» in «moderne» vsebine, vendar sta doslej njegova popularnost in avtoriteta doslej v glavnem rasli ali padali po berlinskem barometru. Drug’., Wehner, «delovni motor» predsedstva in organizator strankinega aparata ,je prav gotovo osebnost, ki ima največ oblasti. Bil pa je nekoč član CK KP Nemčije in je zaradi tega še danes priljubljena tarča napadov Ader.a-uerjevih krščanskih demokratov proti Socialdemokratski stranki. Tretji, Erler, je poznan kot spreten in sposoben parlamentarec, vendar pa prav ta njegova spretnost, oziroma prilagodljivost, s katero je n. pr. kot vojaški strokovnjak stranke njene prejšnje protimilitaristične koncepcije preoblikoval v sedanjo linijo lojalnega sodelovanja kar zadeva vnra-šanje oborožitve v okviru Atlantskega pakta, prav ta njegova spretna prilagodljivost je, kot rečeno, vzrok dokaj razširjenega nezaupanja, ki ga do njega, kot rrežnega kandidata za voditelja stranke, goji strankino članstvo. Trenutno stanje vlog znotraj omenjenega «triumvirata» je sedaj takšno, kakršnega je označil v svoji, zadnji čas pogosto omenjeni, izjavi Herbert Wehner sam, kjer pravi: «Willi Brandt je vršilec dolžnosti predsednika, jaz sem njegov namestnik in poleg tega opravljam še nadurno delo, Fritz Erler pa je vršilec dolžnosti predsednika parlamentarne frakcije in ima s tem pravtako kar dovolj dela. Vsi mi — kot temu pravijo — izpopolnjujemo drug drugega.» To «izpopolnjevanje pa je mišljeno bržkone kot priznanje, da niti eden od sedanjih glavnih kandidatov za Voditelja stranke nima in verjetno tudi ne bo imel avtoritete, oblasti in funkcije, ki jih je imel Petnajstič pobegnil iz zapora LONDON, 27. — Terence Cutts je zares «strokovnjak». Iz stare prakse je vedel, da so kaznilni-ški pazniki na božični večer manj pozorni kot sicer, Zato se je pripravil in uspelo mu je pobegniti iz zapora. Sicer pa, kako bi ne, • saj mu je uspelo doslej pobegniti iz enakih okoliščin že 14-krat. Sedaj je bil zaprt v zaporih v Brixonu, kjer bi moral odsedeti 10 let. Cutts, ki ima za seboj že tolikšne «izkušnje», je star komaj 35 let, toda doslej je bil že 8-krat v popravnem zavodu, odkoder je prav toliko krat zbežal, in 7-krat v zaporu, od koder je prav tako 7-krat pobegnil. Policija, ki ga še ni zajela, ne ve, kako mu je uspelo pobegniti iz celice. Računajo, da je ušel skozi okno. Erich Ollenhauer, ki je istočasno stal na čelu stranke in parlamentarne. frakcije. Poleg negotovosti v stranki, so na odločitev o sklicanju izrednega kongresa vplivali tudi drugi, splošnopolitični momenti. Vlada Erhard-Mende je s svojimi akcijami, katerih cilj je vsaj del na sprostitev napetih odnosov do vzhodnonevropskih držav in pa nasploh tako imenovana «politika premičnosti», dokaj zmanjšala možnosti učinka že tako negotove kritike socialdemokratov na zunanjepolitičnem področju. Od napovedanega «močneje poudarjenega političnega profila», s pomočjo katerega bi se stranka imela za široke množice volivcev na notranjepolitičnem področju jasno razlikovati od vlade, je po sprejetju «svobodnega tržiščnega gospodarstva» pravtako pričakovati zelo malo. Toda nove volitve niso več daleč in že čez dve leti bc stranka morala dokazati, da je vsa preusmeritev v smislu «splošnoljudske stranke» tudi v javnosti našlo svoje potrdilo. Vse te okoliščine so nalagale potrebo po nagli konsolidaciji na vrhu. Zahodnoberlinski župan pa v sedanjem trenutku predstavlja tistega člana «triumvirata», ki — docela v nasprotju s svojimi prejšnjimi stališči — danes najbolj poudarja potrebo po «upoštevanju sprememb na svetu», kakor se tudi zavzema za «potrebo» vskla-ditve stila in taktike z ameriško linijo» in da se «nujno ohrabre poizkusi koeksistence». Njegova vloga okrog sklenitve sporazuma za odprtje obmejnega prometa med vzhodnim in zahodnim Berlinom, pa zagotovo takisto sodi v okvir priprav za omenjeni izredni kongres. B. S. V četrtek, 2. januarja 1964 ob 21.45 bo studio Ljubljana dajal komično opero Gian Carla Menottlja «Telefon». V glavnih vlogah bosta pela Sonja Hočevar (na sliki) in baritonist Edvard Sršen. Režija: Janez Šenk, dirigent: Jakov Cipcl iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiititiiiiii,i,ii,o,llinllllllllllllltlllllllllllllin)lllllllllllIllI,llll|lllllllllllllltllflllltmllllllllllllllllllllllrllulllltltltlllllllllllll|llllllllllllllllltlllllllllllllllull|||||||||||u||||||||||||||1||||lll|| MILIJONI ŠILINGOV ZA SVETOVNO ELITO ZIMSKEGA ŠPORTA Ze mesec dni pred zimsko olimpiado je Innsbruck pripravljen Najavljenih nad 1000 tekmovalcev - Računajo s 50.000 gosti - Nove proge - Trava iz Norveške - Velikanska dvorana za umetno drsanje in hokej na ledu Pravzaprav nas od IX. zimskih olimpijskih iger loči še mesec dni, kajti začele se bodo 29. januarja, končale pa 9. februarja prihodnjega leta, toda Avstrijci so že pripravljeni na to, da sprejmejo 1.043 tekmovalcev in 500 funkcionarjev ter spremljevalcev športnih ekip iz 35 držav, kolikor se jih je prijavilo za to veliko mednarodno športno prireditev, ter tudi številno . občinstvo, čim več teh ljudi, da vsaj delno krijejo stroške. Avstrijci pravijo, da bodo te prireditve «enostavne», z druge strani pa se je slišalo na račun organizacije precej kritik, tako da se je v avstrijskem tisku glede tega razvila precejšnja polemika. Toda trenutno nas to ne zanima toliko, pač pa bomo skušali prikazati, kaj so Avstrijci doslej pripravili, in za ta prikaz bomo uporabili kar njihove več ali manj uradne podatke. .Olimpijska plamenica bo v času zimskih iger gorela na skakalnici Bergisel v 8 metrov visoki kovinski posodi. In tu v nekakšnem prirodnem «anfiteat.ru» njed tirolskimi gorami, ki more sprejeti do 50.000 gledalcev, bo svečanost otvoritve olimpijskih iger ter tudi njih zaključna svečanost. V zvezi s skakalnico so ime- li organizatorji najhujši problem, kako dvigniti «kritično točko» na njej z 72 na 81 metroit. To je dalo več dela kot gradnja prostora za občinstvo. Sicer pa so za gradnjo tribun — Stojišč porabili, 1$.COO kub,, m votlega betona in lOfi.OCO kub. m drugega gradbenega materiala, tako da so za gradnjo stadiona v Bergislu porabili 15 milijonov šilingov. Po računih organizatorjev bo stojišče na zahbdni strani ^prejelo obilnih 33.000, vzhod-, no stojišče pa obilnih 16.000 gledalcev. In koliko bodo znašali skoki na skakalnici v Bergislu? Arhitekt Heini Klopfer iz Oberst-dorfa, ki je bil nekoč eden najbolj znanih nemških smučarskih skakalcev, zadnja leta pa je strokovnjak za gradnjo skakalnic mednarodne smučarske zveze (FIS) pravi: «V povoljnih pogojih bodo mogli skoki znašati 94 metrov». Qhn, takih .skokih bodo skakalci morali preiti višinsko razliko od 115 metrov. Organizatorji zimskih olimpijskih iger so mislili na vse. V stolpu na vrhu skakalnice je tudi prostor za dvigalo za prenos snega v primeru potrebe, skakalci pa bodo v tem stolpu imeli tudi posebne prostore, v katerih bo lahko 20 oseb hkrati Pred kratkim so pred tehnično iakulteto v Beogradu postavili spomenik velikemu znanstveniku Nikoli Tesli, ki je dolgo let ustvarjal v ZDA, po rodu pa je bil iz Like. Na sliki vidimo spomenik velikega znanstvenika, ko ga je prekril prvi letošnji sneg mazalo smuči. Razne naprave bodo skakalcem kazale «meteorološke razmere», gledalci pa bodo na velikih osvetljenih ploščah mogli brati dolžine skokov ter ocene’ petih mednarodnih sodnikov. Sicer je s podobnimi napravami opremljena vsaka boljša mednarodna skakalnica, le da so se Avstrijci v tem primeru nekoliko bolj potrudili kot drugod in izkoristili izkušnje drugih. Alpske: pvnge ■ je postavil znani strokovnjak Fried Wolfgang, direktor znanega letoviškega kraja Badgastein. Gradnja teh prog za IX. zimske olimpijske igre je stala 3 milijone 700 tisoč šilingov. Kot idealen kraj za spust se je pokazal Patschefko-fel (2.247 metrov) šest kilome trov južno od Innsbrucka. Modernizirana stara standardna proga je sedaj dolga 3.120 m, višinska razlika med startom in ciljem pa znaša 867 m. Za ostale panoge alpskih disciplin je bilo treba proge šele najti. Friedel Wolgang in njegovi sodelavci so preiskali vse področje, ki so ga «pretipali» peš, z avtomobilom in celo s helikopterjem. Končno so se odločili za Axames Lizum, dolino, ki je 18 km jugozahodno od Innsbrucka in v katero prihaja topli veter, ki mu pravijo foehn. Lizum, ki mu pravijo tudi «bela streha» Innsbrucka, ima tudi neke druge prednosti. Ker Je odprt proti severu, ima zelo veliko snega. V Lizumu se bodo vodile borbe v petih disciplinah, in sicer: na Birgitz-koepflu (2.100 m) slalom in veleslalom za moške ter slalom za ženske; na Hoadlu (2340 m) spust za ženske: na Schaf- boednu (2.050 m) veleslalom za ženske. Na področju Lizuma so zgradili tudi posebno 8,5 km dolgo cesto in še štiri žičnice. Avstrijci, ki so navajeni, da postavljajo smučarske proge kar za šalo, so na Patscherkoflu in v Lizumu naleteli na velike tež-koče. Proge je bilo treba najprej utreti skozi gozdove in nato jih urediti. V ta namen so morali žrtvovati 5.000 dreves, za odstranitev ovir pa so porabili še okoli 120 ton razstreliva. Vse proge so dobile trdno travnato površino. Seme za to travo so prinesti iz Norveške. Seveda so to napravili že pred meseci, pred zimo. Norveška trava je zelo odporna in prenese več stopinj pod ničlo. Preden je zapadel sneg, so bile proge podobne travnatim igriščem za golf. Za dolge proge so določili in pripravili področje Seefelda na gozdnatem višinskem platoju med Innsbruckom in Garmisch-Partenkrichenom, kjer je po navadi zelo veliko snega. Tekme bodo na višini med 1.200 in, 1.500 m. Vsi športniki za daljše proge ter tekmovalci za nordij'sko1 kombinacijo bodo v času iger stanovali v Seefeldu ter v okolici in šele po končanih tekmah se bodo preselili v olimpijsko naselje, ki so ga postavili v Innsbrucku. Organizatorji so zgradili tudi značilno finsko kopel sauno, v vsaki baraki na startu in na cilju pa bo vsako državno zastopstvo imelo tudi lasten prostorček za mazanje smuči. V Seefeldu se bodo vršili tudi kombinirani sko|ti. Sankanje, ki bo prihodnje leto prvič vključeno kot posebna disciplina v olimpijski program, je na Tirolskem še starejše kot smučanje. Toda prirodna proga na Patscherkoflu ni bila dovolj dobra za prihodnje olimpijske igre in so zato na Heilligwas-serwiesenu nad Iglsom zgradili novo umetno progo, ki jih je stala 2 milijona in pol šilingov. Dolga je 1.063 m, višinska razlika pa znaša 113 metrov. Na Heilligwasserwiesenu je tudi proga za bob. Dolga je 1.506 m, višinska razlika znaša 138 m, povprečni vzpon 9,2 odst. Največji sovražnik za sankaške proge in za proge za bob je seveda sonce. Na osnovi točnih proračunov sončne poti ter sončnih žarkov so na posameznih mestih postavili že zaščitne strehe, ki jih bodo odstranili tik pred začetkom tekmovanj. Obe stezi na Iglsu sta najhitrejši ng svetu (preračunana brzina 9Ò km na uro) in prvi, ki sta se «rodili» na papirju. Doslej so vse podobne steze merili kar «ha oko». Avstrijci so to napravili, drugače. Najprej so premerili vse razpoložljive podatke o gradnji proge za bob. Neto so — na papirju — «razčlenili» posamezne dele olimpijske proge v Garmisch-Parten-kirchenu ter v Cortini d’Ampezzo. Sledila je nato' 'gradnja, pri čemer so upoš,teyp|i, tnjpje, odpor zraka, težnostno ter centrifugalno silo. Končni učinek so dosegli tudi s preračunanjem zapletenih matematičnih in fizikalnih računov. Gradnja proge za bob je stala 6 milijonov šilingov. Toda r.ajdražja in najbolj zapletena naprava za olimpijske igre je moderen stadion za u-metno drsanje na ledu. Gradnja je stala 75 milijonov šilingov. Dvorana je 'dolga 95 m, široka 65 m, visoka 23 metrov. Površina pod ledom — za umetno drsanje in za hokej na ledu — meri 60x 30 metrov. Na severni strani je dvorana vsa v steklu, da bi vključila panoramo severnega innsbruškega pogorja s planinami do 2.000 m. V dvorani je prostora za 11 400 gledalcev. Na vzhodni strani stadiona je zgradba s pogonskimi agre gati, transformatorji in napravami za ogrevanje. Umetni led ne bo «popustil» niti ob toplem vetru ali dežju. Učinek šestih kompresorjev za hlajenje znaša skupno 3,9 milijona kalorij na uro. Tako se je Innsbruck pripravil za olimpijske igre, ki se bodo začele čez mesec dni. H. S. POJAV, NA KATEREGA ZNANOST NE VE ODGOVORA Olgica iz Harkova «gleda» s prsti Mnogo bolj zanimiv primer kot Roza Kalješeva MOSKVA, konec decembra, — Iz raznih krajev Sovjetske zveze so v zadnjem času prišla poročila o ljudeh, ki morejo «gledati» s — kožo. Ta pojav je bil prvič odkrit letos spomladi pri 22-letni Rozi Kulješevi iz Nižnjega Taglia, ki je pred znanstveniki pokazala svojo sposobnost, da z dvema prstoma desne roke kljub zavezanim očem «čita» časopis, razlikuje predmete in spozna osebe na fotografijah. Iz Nižnjega Taglia pa so kmalu zatem prišle nove vesti. Vseučiliščni profesor za psihologijo na tamkajšnjem peda. goškem inštitutu Novomejski je pri mnogih svojih študentih odkril sposobnost, da razlikujejo barve samo s tipanjem, torej s prsti. O ljudeh, ki imajo podobne sposobnosti, so poročali tudi iz Sverdlovska, Mukačeva in nekih drugih sovjetskih mest. Največja senzacija pa je te dni prišla iz Harkova in sicer preko agencije APN, ki je o tem obvestila najširšo javnost. Devetletna deklica iz Harkova Olga Bliznova more «gledati» ne le z vsemi prsti rok, pač pa tudi nog ter celo s hrbtom. Človek dobi vtis, kot bi bili drobceni organi vida posuti po vsej njeni koži. Vse se je začelo konkretno s televizijskim zaslonom, ko je har-kovski zdravnik Ivan Bliznov s svojo ženo in 9-ietno hčerko nekega večera gledal televizijski prenos iz Moskve prenos, v katerem so prikazovali poskuse z Rozo Kulješevo. Ze naslednjega dne je mati male Olgice sklenila, poskusiti, ali tudi njena hčerka «zmore» kaj podobnega. Olgici je zavezala oči, nato je od nje zahtevala, naj črne šahovske figure loči od belih. Šahovske figure so bile pomešane na mizi pred o-trokom. Olgica se je s konci prstov komaj dotaknila šahovskih figur in že brez najmanjšega napora in brez ene same pomote lo. čila črne figure od belih. Nato je 9-letna hčerka zdravnika brez naj. manjšega napora rešila tudi mna go bolj zapletene naloge: s samim dotikom je določala barve krpic in prepoznala osebe na domačih fotografijah. Ze nekaj dni pozneje se je jijala Olga Bliznova znašla pred skupino znanih harkovskih psihoterapevtov, nevropatologov in psihiatrov, ki so z njo ali na njej izvedli celo vrsto poskusov. Vsi poskusi so pokazali, da more deklica s samim dotikom raznih predmetov te razločevati, razločevati njih barve, ’ opisati risbe in dajati v zvezi s tem zelo nagle odgovore. In vse to brez najmanjših naporov. Se več, znanstveniki so ugotovili, da deklica ne more le enostavno «čitati» s prsti obeh rok, pač pa da razlikuje barve, ko so njene roke prekrižane ali na prsih ali na hrbtu. Posebno pozornost je pritegnila sposobnost Olgice, da spoznava oblike in barve predmetov, ne da bi se teh sploh dotaknila. Citala je naslove časopisov, prepoznavala barve in like na risbah, ki so bile 4 do 5 cm oddaljene od koncev njenih prstov. To odkritje je harkovske znan stvenike močno presenetilo, celo vzburilo. Cez mesec dni so začeli z njo vršiti še mnogo bolj zapletene poskuse. Pokazalo se je, da se je njena sposobnost med tem še izpopolnila Citala je tekste in razlikovala risbe z zavezanimi očmi in ne da bi se jih dotika- ■■MIUMIIII,.............IIIIIMIIIII.....I..........mini.......mu........lin....1.....1.......1111..........inumili....... OVEN (od 21.3. do 20.4.) Najtrše je minilo, lahko pričakujete povračilo za to, kar ste pretrpeli. V čustvenem pogledu nobenih novosti. BIK (od 21.4. do 20.5.) Uveljavili se boste na nekem novem področju; vendar ne bodite nestrpni. Dokajšnje spremembe v odnosih med vami in drago osebo. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Dobre zamisli pri onih, ki se ukvarjajo z umskim delom. Skušajte biti bolj prilagodljivi. RAK (od 23.6. do 22.7.) Dan je zelo primeren za dosego nekaterih večjih ciljev. Srce in razum morata skladno stremeti k uresničitvi postavljenega cilja. LEV (od 23.7. do 22.8.) Nepredvidene okoliščine bodo omogočile uresničitev nekaterih vaših dobrih HOROSKOP idej. Delikatni trenutki v nekem čustvenem odnosu. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Vzdušje poklicnega sodelovanja se izboljšuje. Imeli boste dobro zamisel za okrepitev družinskih vezi TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) V teku jutra se boste spoprijeli z več manjšimi težavami. Da bi dosegli uspeh, uskladite svoj program z nekaterimi drugimi. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) V vašem delovnem kolektivu bo prišlo do spora, ki pa bo kmalu rešen. Odločite čimprej o tem, kar vam je pri srcu, da ne bo prepozno. STRELEC (od 21.11. do 20.12.) Postavite se po robu nekaterim škodljivim nasvetom, ki ogražajo vaše interese. Popolno razumevanje v družini. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) S svojo umirjenostjo in razumnostjo boste kos vsem težavam. Ne vmešujte se v razpravljanja drugih. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Delajte raje sami, ker ni pogojev za skupno delo. Sprejmite odločen ukrep, ki naj razčisti škodljivo nejasnost med vami in prijatelji. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Vzdušje precej napeto, ogibajte se nevarnih diskusij. Nekatere osebne načite boste lahko uresničili samo s pomočjo od zunaj. Radio Trst A 7.00: Koledar; 7.30: Jutranja glasba; 11.30: Šopek slovenskih; 11.45: Jug. pevci in orkestri; 12.15: «Zgodilo se je na sveti večer»; 12.30: Za vsakogar nekaj; 12.30: Glasba po željah; 14.40: Pesmi za duete; 15.00; Mali koncert; 15.30; «Dvojna nestanovitnost», komedija; 17.00: Ciganski orkester; 17.20: Vatikanski koncil; 17,30: Glasbeni kaleidoskop; 18.00: Novele in črtice; 18.15: U-methost in prireditve; 18.30: Jazz panorama; 19.00: Sekstet Oster-vvald; 19.15: Družinski obzornik; 19.30: Harmonija zvokov; 20.00: Športna tribuna; 20.45: Slovenski oktet; 21.15: Lahka glasba; 21.30: Vabilo na ples; 22.30: Orkester Bregman; 22.50; Sodobna simf. glasba. Trst 12.00: Plošče; 12.25: Tretja stran; 13.15: V diskoteki; 14.15: B. Marin: «La sera dl Silva»; 14.25: Pacchiori in njegov orkester; 14.45: Dantejev «Raj». Koper 6.15: Jutranja giasba; 7.00: Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro jutro; 12.00 in 12.50: Glasba po željah; 13.40: Ritmi; 14.00: Popevke; 14.30; Kulturni zapiski; 14.40: S pesmijo po Istri; 15.30: Zabavna glasba; 16.15: Pevci; 16.30. Dogodki in odmevi; 16.45; Album klasikov; 17.00: Izbrali ste...; 17.40: Jazz; 18.00: Prenos RL; 19.00: Poje Jim Lowe; 19.30: Prenos RL; SOBOTA, 28. DECEMBRA 1963 22.15: Plesna glasba; 23.00: Prenos RL. Nacionalni program 6.30: Vreme na ital. morjih; 8.20: Jutranji pozdrav; 8.50: Strani iz albuma; 9.10: Rastline m rože; 9.15: Pesmi; 10.00: Operna antologija; 10.30: Literarna oddaja; 11.00: Sprehod skozi čas; 11.15: Koncert; 14.55: Vreme na itaL morjih; 15.15: Likovne umetnosti; 15.30: Ital. pesmi; 15.45: Jutrišnji šport; 16.00: Oddaja za bolnike; 17.25: Izžrebanje loterije; 17.30: Spomini na G. Benve-nutija; 18.35: Skladbe O. Wagner ja in L. Riedingera; 19.05: Božične pesmi; 20.25; Mellova enodejanka «Drama apostolov»; 21.2Q: Božične pesmi; 22.00: D’Annunzio-vo življenie; 22.30: Plesna glasba. II. program 7.35: Jutranja glasba; 9.00: Ital. pentagram; 9.35: Leto dni v 60 minutah; 10.35: Nove ital. pesmi; 11.00: Vesela glasba; 12.05: Orkestri; 14.05: Pevci: 14.45: Glasbeni kotiček; 15.15: Najnovejše plošče; 15.35: Koncert; 16.00: Rapsodija; 16.50 in 17.40: Plesna glasba; 17.35: Izžrebanje loterije; 18.35: Vaši izbranci; 20.35: Srečanje z opero: 21.35: Dve mesti — ava stila lil. program 18.30: Gospodarstvo; 18.40: Prejeli smo...; 19.15: Medicinska znanost; 19.30: Koncert; 20.30: Revija revij; 20.40: Pergolesi in Sam-martini; 21.20: Pesnik R. Crovi; 21.30: Simfonični koncert. Slovenija 6.10: Napotki za turiste; 6.20: Nadaljevalni tečaj angleščine; 6.45: Pregled športnih dogodkov za nedeljo; 8.05; Vedre melodije; 8.55: Radijska šola; 9.25: V naši diskoteki; 9.45: Zabavna glasba; 10.15: Narodno-zabavni ansambli; 10.35: Od mojstra do mojstra v renesansi; 11.00: Pozor, nimaš prednosti; 12.05: Zabavna glasba 12.25: Mnogo sreče; 13.30; G.as beni sejem; 14.35: Zabavna glas ba; 15.40: Naši amaterji pojo 16.00: Vsak dan za vas; 17.05 Gremo v kino; 17.35. Pesmi 'ug narodov; 18.00: Aktualnosti. 18.10 Basist Fernando Corena; 18.45. Novo v znanosti; 19.05; Glasbene razglednice; 20.00: Zadnja sobota starega leta; 22.10: Oddaja za izšel'enee. Ital. televizija 17.30: Program za najmlajše 18.30: TV priredba «Plaz»; 19.00 Dnevnik; 19.20: Oddaja za delav ce; 20.15: Sport; 20.30: Dnevni« 21.05: Revijski program; 22.15. Knjižne novosti; 23.00: Nabožna oddaja; 23.15: Dnevnik. DRUGI KANAL 21.05: Dnevnik; 21.15: Grace Kelly; 22 20: Hitchcock «Vse pro- Jug. televizija 18.00: Poročila; 18.05: «Gleda-lišče ob 18.05» — zabavno glasbe-na oddaja; 19.00: TV obzornik; 19.20: Sprehod skozi čas; 1950: Kaj bo prihodnji teden na sporedu?; 22.15: Poročila, ti Evi»; 23.10: Sport. la, skratka na še večji razdalji kot prej. Se več, pokazalo se je, da more deklica «gledati» ne le s konci prstov obeh rok, pač pa celo s prsti na nogah in celo s komolci in hrbtom. Znanstveniki so izrazili s°gla*-no mnenje, da za sposobnost 9-letne deklice iz Harkova nimajo dovolj besed, da pa ta pojav nima nobene zveze s kakim «čudežem». Po mnenju nekaterih ta fenomen kaže ,da oči niso edini organ vida in da verjetno nekateri receptorji za sprejemanja svetlobnih dražljajev, ki se prenašajo v skorjo velikih možganov, obstajajo tudi v koži. Po mnenju drugih pa gre v tem primeru za primitivne občutljivosti, ki so v sorodstvu z ono, ki omogoča kameleonu, da menja barvo kože, ko je to potrebno. So pa tudi tretja mnenja, ki dokazujejo, da se za sedaj še ne more postaviti dovolj utemeljena teorija o tem pojavu, preden se temeljito in pozorno ne prouči z vsemi obstoječimi znanstvenimi sredstvi Sicer pa je sedaj prišlo na dan. da je bil podoben pojav znan it prej. Ta pojav je že pred 20 let: navedel znanega sovjetskega psihologa Alekseja Leontijeva, dt — opirajoč se na lastno teoriji o razvoju duševnega življenja — da kožno — optičnim občutjen človeka teoretično razlago. To j< bilo prikazano v knjigi, za ks tero je Leontijev letos dobil Le ninovo nagrado. In vendar je treba na obrazložitev tega pojava še čakati. D; ima ta pojav velik teoretični po men, ni treba posebej poudarjati Kar se pa tiče praktičnega po mena ter sposobnosti — napr možnost razvijanja kožno-optične sposobnosti pri določenem števi lu slepih, — znanstveniki katego rično poudarjajo da se o tep: vsaj za sedaj ne da niti govorit: Je pa v vsem tem določena o koliščina, ki človeka buri: Olgi Bliznova ni sposobna le «gleda ti» s kožo, ne da bi se predme tov, risb in tekstov sploh dotak nila, pač pa more z zavezanim; očmi razločevati in poznavati ris be, na katere smo položili neka; debelih knjig. R 3. Prenos misli na razdaljo V času, ko je ameriška atomska podmornica «Nautilus» pod morsko gladino obšla svet in celo odplula pod ledom na severni tečaj (1. 1959), je bilo obenem javljeno, da so ob tej priliki bili opravljeni tudi nekateri poizkusi v zvezi s prenosom mi-sli med neko osebo v podmornici in neko drugo, ki se je nahajala daleč vstran v enem od mnogih ameriških znanstvenih centrov. Ce je takšen prenos misli zares mogoč, bi to v bližnji bodočnosti utegnilo odigrati izredno pomembno vlogo na področju telekomunikacij. Miselni valovi bi zamenjali radijske. To bi se dalo doseči tako — kot so Amerikam-ci že poizkusili — da bi se neka oseba z lastnostmi medija intenzivno osredotočila na neki določen znak ah besedo, na velik: razdalji pa bi neka druga to sprejemala in beležila. Za ta ameriški poizkus so pokazali veliko zanimanje tudi Ru-si, ki so se s tem že ukvarjali, posebno profesor Leonid Vasiljev, ki vodi fiziološko fakulteto na leningra'ski univerzi. On se je s tem vprašanjem ukvarjal več desetletij, ni pa svojih rezultatov objavljal, ker je telepatija daljše obdobje bila smatrana :» ničvredno zablodo. Ko je izve del za omenjene ameriške eksperimente, je profesor Vasiljev izjavil: «Povsem mogoče je, da človeška misel premaga ogromne razdalje in prodre tudi v her metično zaprte prostore, ker sem tudi sam, zaprt s svojimi sode lavci v laboratoriju, lahko telepatsko vplival na hipnotizirane subjekte, a rezultati so bili pozitivni tudi v primerih, ko so tub-jekti bili zaprti v svinčenih Kabinah, namočenih v živem sre bru» Vasiljev je o tem napisal tudi delo, ki je bilo zatem prevedeno v različne druge jezike, pa je izšlo tudi v angleščini pod našlo vom «Eksperiment z mentalno sugestijo». V tem delu je poda na teorija profesorja Vasiljeva Na šesti strani pravi Vasiljev, dr se je odločil objaviti rezultate svojih petindvajsetletnih poizku sov, ker so ti nepričakovano našli svoje potrdilo v tujini. Vse to je spodbudilo tudi ne katere odgovorne kroge v ZDA da so se začeli za stvar globlje zanimati. Pred kratkim je izšli zanimiva knjiga «Testiranje eks trasenzornih percepcij s pomoč jo stroja». Tu je prikazan in po jasnjen nov elektronski kalkula tor, s pomočjo katerega bo mo goče nenavadno natančno regi strirati nekatere pojave komuni ciranja od možganov do možganov. Y tem elektronskem kalkulatorju so tudi elementi, ki jih omenja sovjetski profesor Vasiljev. Vreme včeraj: najvlSJa temperatura 8, najnižja 5.1, ob 19 uri 5.4 stopinje. zračni tlak 1035.4 raste, vlaga 86odst,, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 10.2 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, SOBOTA, 28. decembra Nedolžni otroci Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.27. Dolžina dneva 8.42. Luna vzide ob 14.52 in zatone ob 5.07. Jutri, NEDELJA, 29. decembra Tomaž BO V PRIHODNJEM LETU KAJ BOLJŠE? Težave pri vzdrževanju občinskih stavb zaradi pomanjkanja denarnih sredstev Načrtov za skoraj 250 milijonov lir niso mogli niti začeti izvajati, bodisi zaradi neuspešnih dražb, bodisi zaradi pomanjkanja denarja vzdrževanje občinskih poslopij in da bo hkrati posvetila večjo pozor, nost zaposlitvi večjega števila tehničnega osebja na tem področju. Glede vzdrževanja šol pa so v o-menjenem obdobju porabili 50 mi-lionov lir za pleskarska dela, s čimer so na novo prepleskali o-krog 80 odstotkov vseh občinskih šolskih prostorov. Pripravljeni načrti, ki so jih že poslali v odobritev za 248.425.000 lir vrednosti del, se nanašajo na 52 posameznih del, in sicer: 23 del v občinskih stanovanjskih hišah za skupno 107.954.000 lir, 6 del v poslovnih poslopjih, muzejih in tržnicah za 9.849.500 lir, 20 del v šolskih prostorih za 126.608.000 lir in 3 dela v cerkvah za 4.013.000 lir vrednosti del. Zborovanja bivših partizanov Sinoči so se bivši partizani, člani Zveze partizanov Trž. ozemlja, sestali v Lonjerju, v Križu, na Proseku in v Nabrežini. Na vseh teh 2 občinskimi financami je vedno križ. Razpon med dohodki in izdatki se iz leta v leto veča, seveda na škodo dohodkov, kar povzroča, da tržaška občinska uprava ne more računati, da bo s svojimi rednimi dohodki krila obvezne izdatke. Zato je prisiljena, da se za velik del obveznih in za nekatere nujne neobvezne izdatke zateče k posojilom. Preden so posojila odobrena poteče precej časa. kar povzroča zamude pri začetku posameznih del. Zato se zlasti v zadnjem letu vedno bolj pogosto dogaja, da je občinski odbor prisiljen spremeniti prvotni predračun, povišati stroške, za katere pa mora ponovno najeti dodatna posojila. Ta negotovost v občinskem finančnem poslovanju povzroča še eno veliko nevšečnost občinski u-pravi. Dogaja se, da se za veliko število razpisanih dražb za razna javna dela, za popravila občinskih poslopij, cest in podobno, ne javi nobeno podjetje. Zaradi tega je občinska uprava včasih prisiljena spremeniti celo osnovne načrte in seveda tudi predračune, da ustrezajo več ali manj željam podjetij, ki pridejo v poštev za razpisane dražbe. Vse to pa ponovno povzroča odložitev del, kar hkrati povzroča tudi njihovo podražitev. Na zadnjem zasedanju občinskega sveta je prišel ta začarani krog najbolj do izraza. Občinski odbor je predložil občinskemu svetu v odobritev na desetine sklepov, ki so se nanašali na dodatne stroške že odobrenih javnih del, na dodatna posojila za kritje že svoj čas določenih denarnih sredstev, kakor tu. di sklepe za razpis novih dražb s spremenjenimi predračuni in načrti za dela, za katera se na že razpisanih dražbah ni javilo nobeno podjetje. To stanje s* ne nanaša samo na dela za popravilo ulic ali pa za nove gradnje. Isti primeri so se zgodili tudi za navadna popravljalna dela občinskih stanovanjskih hiš, poslovnih prostorov, šol, gledališč, muzejev in podobno. Kljub vsem težavam pa so se izdatki za popravilo občinskih poslopij od junija 1962 do junija letos povečali za 40 odstotkov v primerjavi z izdatki od junija 1961 do junija 1962, in sicer od 208 milijonov 497.000 lir na 290.571.000 lir. Pristojni občinski urad pa je ugotovil, da kljub temu povišanju izdatkov, še zdaleč niso zadostili vsem potrebam. Zato je občinska uprava izdelala in poslala v odo-britev načrte za,, 248.425.000 lir vrednosti del, ki pa jih niso začeli ne samo zaradi neuspešnih dražb, ampak tudi zaradi pomanjkanja denarja. Zato pristojni urad pričakuje, da bo občinska uprava z novim proračunom za leto 1964 našla več ,,, , p|.i,„hnn denarnih sredstev kot doslej za Giovanni Pietrobon ............ V JANUARJU NADALJNJA POGAJANJA ZA TRGOVINSKO STROKO Sinoči je bila redna seja repen-taborskega občinskega sveta, ki je najprej soglasno odobril predlog občinskega svetovalca Alfon. za Guština, naj občinski odbor sestavi resolucijo glede proizvodne cene mleka. Občinski svet u-gotavlja, da živinoreja v repen taborski občini propada iz dneva v dan in bo propadla, če pristojne oblasti ne bodo zaščitile intere-sov živinorejcev s primernimi u-krepi. Prvi tak ukrep bi moral biti določitev odkupne cene mleka pri proizvajalcu na podlagi proizvodnih stroškov. Pristojni pokrajinski urad za cene bi mo. ral določiti to ceno, tako da bi živinorejci lahko prodajali mleko po pravični ceni. Vprašanje pravične odkupne cene mleka se n» tiče samo živinorejcev repenla-borske občine, ampak vseh živinorejcev na našem področju. O tem vprašanju je bilo že precej govora in je prišlo tudi do neke ga povišanja cene. toda od tega niso imeli koristi živinorejci. Verjetno se bodo sklepu repentabor-skega občinskega sveta pridružili tudi drugi podeželski občinski sveti, tako da bo prišlo do skupne akcije v zaščito interesov vseh živinorejcev našega področja, Nato je občinski svet soglasno iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiimiiHiiiiiimiiiniinmiiiiiiiiiiiiiiiimmiiimiiiiiiuiiiiiiiiimimiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiAiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimmmiiiimiiiiiiiiiiimiiiiii DOBER TEDEN PO ZLOČINU V UL. BERGAMASCO Brat umorjenega - Giovanni Pietrobon končno aretiran pod obtožbo bratomora Sodne oblasti bodo sedaj uvedle proti njemu preiskovalni postopek, medtem ko sam še vedno vztrajno zatrjuje, da se ne spominja ničesar sestankih so bivši borci obravnavali razna vprašanja, ki zadevajo združenje in predvsem vprašanje vključitve bivših partizanskih borcev ZPTT v vsedržavno združenje italijanskih partizanov ANP1. Pred skoraj enim mesecem so se sestali predstavniki Zveze partizanov Tržaškega ozemlja in predstavniki tržaške organizacije AN Pl. Na skupni seji, ki jo je vodil vsedržavni predstavnik ANPI Giulio Mazzon. je bilo sklenjeno, da vodstvo Zveze partizanov Tržaškega ozemlja skliče v najkrajšem času krajevna zborovanja partizanov, na katerih naj se razpravlja o vključitvi članov ZPTT v ANPI. Ta pa se je obvezala, da bo do 19. januarja sklicala splošno skupščino zveze, na kateri bo sprejet sklep o razpustitvi zveze same ter o vključitvi njenih članov (seveda prostovoljno) v ANPI. Na včerajšnjih sestankih so bivši partizani razpravljali o vseh teh vprašanjih ter so se na splošno odločili za vstop v ANPI. V številnih primerih (skoraj stoodstotno) so že izpolnili ustrezne prijavne pole. OBČINSKA SEJA NA. REPENTABRU Občinski odbor bo sestavil resolucijo glede cene mleka Gradnja novega šolskega poslopja - Razširitev komisije za turizem, šport in kulturo Zločin v Ul. Bergamasco, o katerem smo poročali pred enim tednom, še vedno ni dokončno pojasnjen. Karabinjerji, ki so pod Trgovinskim uslužbencem zagotovljene razne izboljšave Sindikat FILCAMS jih poziva, naj ostanejo strnjeni in naj se vsi sindikalno organizirajo Januarja se bo začel drugi del po. gajanj za sklenitev nove pogodbe za uslužbence trgovinske stroke. Do sedaj so pogajanja še kar dobro potekala, čeprav so se predstavniki združenja trgovcev v začetku upirali zahtevam uslužbencev. Seveda bo dokončna sklenitev pogodbe odvisna od strnjenosti u-službencev in njihove privrženosti sindikatu, to je pri nas FILCAMS -CGIL, ki je doslej najodločneje branil interese trgovinskih uslužbencev. Ta sindikat je tudi seznanil uslužbence z že doseženimi uspehi in jih pozval, naj postanejo njegovi člani ter ga s tem utrdijo. O glavnih točkah prvega sporazuma smo že v glavnih obrisih in na kratko poročali, podrobnejši pregled pa kaže, da so bili storjeni važni koraki naprej. Predvsem se s prvim januarjem 1964 skrči delovni čas s tem, da bodo uslužbenci trikrat na mesec po pol dneva prosti, od prvega julija pa po pol dneva vsak teden Uvaja se štirinajsta placa, ki bo znašala za 1964. ieto 30 odstotkov redne plače, za 1965. leto 60 odstotkov in za 1966. leto 100 odstotkov. Od prvega februarja 1864 dalje bo izenačena draginj-ska doklada žensk z moškimi, od 1. julija 1964 pa bodo enake tudi minimalne plače Dopusti- se zvišajo za prvi dve leti na 12 delov- Urnik trgovin za novoletne praznike Slovensko gospodarsko združenje sporoča, da bodo po veljavnem pretek-turnem odloku imele trgovine za novoletne praznike naslednji urnik: V TOREK, 31. DECEM-BRA za Silvestrovo bodo trgovine podaljšale urnik do 21. ure. V SREDO, 1. JANUARJA (Novo leto) bodo vse trgovine zaprte, razen cvetličarn, ki bodo odprte od 8. do 13. ure in slaščičarn od 8. do 21.30. V PONEDELJEK, 6. JANUARJA (sv. Trije kralji) bo enak umik kot za Novo leto. nih dni, od 2 do 7 let na 15 dni, od V let dalje na 18 dni. Odpravnina bo znašala za vsako leto službe do 31. decembra po 12 dni plače, od prvega januarja 1964 dalje pa 16 dni plače. Dopolnilna doklada za čas bolezni bo znašala 100 odstotkov plače za dobo 6 mesecev, v primeru nezgode na delu pa dò 75 odstotkov plače. Kar se tiče razčlenjenih pogajanj, se spremeni člen 81 prejšnje pogodbe, tako da se predvidevajo pogajanja tudi za plačne razpredelnice in posebno predpisi za določene sektorje Končno določa sporazum, da dobe šoferji poleg dnevnic tudi plačilo nadur. Pogodba bo veljala poldrugo leto. Januarja pa se bodo pogajali o naslednjih točkah; o splošni klasifikaciji, pri čemer so se predstavniki delodajalcev obvezali, da se bodo pogajali o sindikalnih zahtevah, o novih sorazmerjih plač za razne kategorije, o splošni preureditvi vprašanja vajencev, o poenotenju plač in določitvi vrednosti posameznih točk draginjske doklade, o ureditvi vprašanja notranjih komisij in njihovi ustanovitvi po vseh podjetjih, o u-vedbi posebnih doklad za nezdra. va dela ter za denarne posle itd. vodstvom kapetana Pazzaglie ves teden zasliševali osumljenca Gio-vannija Pietrobona, brata umorjenega Giuseppa, so včeraj po roku, ki ga določa zakon, izročili dozdevnega zločine : sodnim oblastem. Javni tožilec dr. Visalli je dal Giovannija aretirati in od včeraj sedi osumljenec v koronej-skih zaporih v pričakovanju preiskave, ki jo bodo uvedle sodne oblasti. Giovanni Pietrobon na zaslišanju ni priznal ničesar. Vztrajno je trdil samo to, da se ničesar ne spominja. Nekatere priče trdijo, da so osumljenca videle pijanega okrog dveh ponoči, ko je pel m se pogovarjal sam s seboj na Tr-iu Garibaldi. Kje je bil ob uri, ko se je zgodil zločin, se Giovanni ne spomni. Zelo verjetno je kolovratil od gostilne do gostilne, preživel vso noč na cesti, vtem se je morda vrnil tudi domov, umoril brata ter pijan spet odkolovratil na cesto. To so samo domneve, ki so si jih postavljali preiskovalni organi, od Giovannija niso mogli izvedeti ničesar točnega. Sodni zdravnik dr. Nicolini je celo skušal ugotoviti, ali so bili majhni madeži krvi, ki so jih zasledili na Giovannijevi obleki, madeži krvi, ki je brizgnila iz rane umorjenega Giuseppa. Toda zelo malo je verjetnosti, da bodo tisti majhni madeži pričali o Giovan-nijevem bratomoru. Giovanni Pietrobon čaka sedaj na sodno preiskavo in samo na podlagi temeljite preiskave bo mogoče ugotoviti ali je prav on zločinec. Ce pa preiskovalni organi ne bodo mogli ugotoviti Giovan-nijeve krivde in bo osumljenec vztrajal pri tem, da se ničesar ne spominja, bo žal še en zločin ostal nekaznovan. Sklenitev pogodbe za gradbene uradnike Sindikat gradbincev Delavske zbornice sporoča, da so v Rimu podpisali novo pogodbo za uradnike gradbene stroke. S to po godbo se zvišajo minimalne plače za 20 odstotkov, delovni urnik se skrči na 46 ur na teden za leto 1964 in na 45 za leto 1965; proizvodna nagrada bo enaka tisti, ki jo bodo določili po posameznih pokrajinah za delavce; uradnikom bodo tudi izboljšali periodične poviške izpred leta ’952. Pogodba bo veljala od 1. januar. ja 1964 in bo zapadla 31. decembra 1965. S «PRIMORSKIM» PO DALMACIJI Polovica mest že oddanih Kot vsako leto je bilo tudi tokrat zanimanje za izlet Primorskega dnevnika z motorno _ ladjo «Jugoslavija» po Dalmaciji, že kar prvi dan vpisovanja zelo veliko, V včerajšnjih dopoldanskih urah je bila oddana že več kot polovica razpoložljivih mest. Vse interesente za izlet opozarjamo, da se vpisovanje nadaljuje samo še danes, 28. t.m. nepretrgoma od 9. do 19. ure pri upravi v Ul. Montecchi 6, II. nadstropje, soba 16. pooblastil upravni odbor, naj u-krene vse potrebno, da se sezida novo poslopje za osnovno šolo, ker je dosedanje zastarelo in ni primerno za šolo. Za obnovo in preureditev te stare stavbe bi po. rabili 15 milijonov lir, kar jasno potrjuje potrebo po novi šolski zgradbi. Občinski odbor bo naslovil prošnjo na ustanovo, ki skrbi za gradnjo novih šolskih poslopij, nato bo poskrbel za primeren prostor in ukrenil vse potrebno, da se bo zgradila nova šola. Frav tako je občinski svet soglasno odobril sklep, da občina najame 1.5 milijona lir posojila za nakup zemljišča, na katerem bodo zgradili športno igrišče. Za ureditev tega igrišča je že na razpolago vsota 3 milijonov lir, občinska uprava pa upa, da bo dobila primeren prispevek tudi od ustanove CONI. Dela za ureditev igrišča bo napravila Selad, občin, ski svet pa je priporočil, naj bi i vsa dela čimprej opravila. Nato se je razvila diskusija gle-; izbire prostora za praznik terana in pršuta ter za razstavo goveje živine. Kakor je znano, je občinski svet že pred nekaj me-seči imenoval posebno komisijo, da bi izbrala primeren prostor in pomagala pri organizaciji razstave goveje živine in praznika terana. Člani komisije so si ogledali razne kraje, vendar niso nri-šli do nobenega zaključka. Vse kaže, da so tako v okviru te komisije kot v okviru občinskega sveta naleteli na ovire zaradi vaških nasprotij, ki le škodujejo napredku občine ter rešitvi skupnih vprašanj. Zaradi tega so na sinočnji seji po dolgi diskusiji prišli do zaključka, naj se komisija spet sestane in predloži občinskemu svetu nasvet, kje naj bi se priredila vinska razstava in razstava goveje živine v prihodnjem letu, oziroma kje naj bi se izbral stalni prostor za take »prireditve. Občinski svet je na sinočnji se-tudi sklenil, da se razširi delovanje in pomnoži število članov komisije za turizem, šport in kulturo. Imenovali so še tri člane, bodo skupno z dosedanjimi člani komisije dajali pobude za razne prireditve kulturnega, turističnega in športnega značaja ter koordinirali delo, tako da ne bo prišlo do neprijetnih zaplet-Ijajev in ovir. Zamisel je vse pohvale vredna in nam daje upati, da bo kulturno-prosvetno delovanje v repentaborski občini spet oživelo. Cankarjeva proslava v p. d. €Ivan Cankar» Prosvetno društvo «Ivan Cankar» je sinodi priredilo v svoji dvoranici v Ul. Montecchi Cankarjevo proslavo ob 45. obletnici pisateljeve smrti. Za to priložnost je društvo po vabilo pevski zbor «Lipa» iz lia-zovice, ki je pod vodstvom Ubaldo Vrabca zapel kar deset pesmi, in tako bistveno pripomogel k pestrosti programa. Bazovski zbor se je zvestim obi. skovalcem prireditev društva «I-van Cankar» predstavil v kar naj■ boljši luči. Čeprav številčno razmeroma šibak, poje vendarle librano in glasovno čisto, pri če mer je nedvomno čutiti izkušeno in sposobno roko pevovodje, Posebno dobri so prvi in drugi te skovalcem prireditev društva «/-v neakustičnem prostoru ponekod nekoliko preveč izstopali. Sicer pa zaslužijo bazovski pevci vso pohvalo in priznanje, saj so nekatere pesmi, posebno bosensko narodno Kolo, slovensko narodno Pisemce, Vodopivčevo O večerni uri (vse v prvem delu), Nedvjedočo Ljubezen in pomlad, dalmatinsko narodno Eto pletem in še prav posebno Aljačevo Na dan ter Vrabčevo Zdravico, zapeli res zelo lepo. Ostali del programa so izpolnili Lelja Sancinova, ki je prebrala odlomek iz «Obiska» Izidorja Cankarja, član SG Jožko Lukeš, ki je prečita! Cankarjevo črtico Skodelica kave. Jurij Kufersin, ki je prečital odlomek iz Martina Kačurja ter še Sergij Verč z lastni, mi utrinki ob Cankarjevi podobi. itiiiiiMiiiiiiftiiiiiiiiiiiimiiiiiiMiiiiiiuiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinitimiiiiiiiimiii VČERAJ PONOČI NA TRGU CAVANA Razgovori o sporu 330 tržiških delavcev V ponedeljek, 30. t. m. bo podtajnik ministrstva za delo Calvi s predstavniki vseh treh sindikatov kovinarjev iz Tržiča proučil spor v zvezi s 330 tržiškimi delavci CRDA, premeščenimi v tržaške ladjedelnice. FIOM-CGIL iz Tržiča je sklicala za nedeljo ob 9.30 v dvorani «Roma» skupščino vseh premeščenih delavcev, ki bo služila kot uvod v skorajšnje razgovore. Skupščini bo predsedoval vsedržavni tajnik FIOM Pastorino. Zvočnik na glavo 22-letni električar Lino Niclis iz Ul, del Monte 7, ki je uslužben pri podjetju Itumar iz Ul. Ginnastica 41, je včeraj na motorni ladji «Saturnia», ki je zasidrana ob pomorski postaji, izklopljal zvočnik, ko mu je nenadoma padel na glavo ter ga ranil po desnem sencu. Z avtom RK so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja v 8 dneh. Danski mornar povzročil prometno nesrečo s taksijem Vključil je motor, nakar je taksi brez nadzorstva zdirjal po trgu in se zaletel v pešca na pločniku in nato še v drugi avto Na Trgu Cavana je včeraj ponoči okrog 2. danski mornar 17-letni Erik Nielsen, ki je vkrcan na petrolejski ladji «Regina Ma-ersk», zasidrani v žaveljskem pristanišču, povzročil pravi direndaj. Približno ob tisti uri je na Trg Cavana privozil s svojim taksijem TS 28393 60-letni šofer Luigi Lenassi iz Ul. Pratello 4, kjer je prevzel štiri danske pomorščake. Lenassi se je potem oddaljil za nekaj trenutkov, toda neučakani pomorščaki so se hoteli odpeljati s taksijem in Nielsen, ki je sedel na sedežu zraven šoferja, je najprej poskusil pritisniti na hupo in tako priklicati Lenassija. Toda hupa se ni oglasila, zato je Nielsen segel po ključu za vžig motorja in ga zavrtel. In tedaj se je zgodilo nepričakovano. Motor se je vžgal in ker je bila vključena prestava se je avto začel premikati brez nadzorstva. V svoji blazni vožnji je najprej zavozil na levo in podrl il-Ietnega Fortunata Ubaldinija iz Ul. dell’Eremo 175-15, ki je stal pred trgovino fotoaparatov «Avanzo», nato je zavozil še na desno in silovito trčil v parkirani fiat 600 MI 603422, ki ga je pred barom «Vito» pustil Massimo Marcuzzi iz Milana, Ul. Gio-vanni delle Bande Nere 10. Sele potem se je taksi ustavih Ubaldi-niju so mimoidoči 'priskočili na pomoč in mu pomagali v zasebni avto, s katerim so ga prepeljali bolnišnico. Nudili so mu prvo pomoč zaradi udarca po levi strani čela ter ran po desni roki in kolenih ter ga nato odposlali domov s prognozo okrevanja v dneh. Nielsen bo moral plačati škodo na avtomobilih, ki jo je povzročil s svojim nepremišljenim dejanjem. Cev ranila delavcu oko Ko je včeraj v ladjedelnici Fel-szegy v Miljah, kjer je uslužben, premikal neko cev, iz katere je pod močnim pritiskom uhajal zrak, je 17-letnomu delavcu Giuseppi Bonifaciu iz Milj, Ul. Cola-rich 27, cev padla iz rok ter ga oplazila po levem očesu in ga ranila. Z avtom RK so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na okulistični oddelek s prognozo okrevanja v 10 dneh. SLOVENSKI KLUB sporoča, da napovedani «Silvestrov večer» v soboto 28. t. m., zaradi nepričakovanih ovir odpade. Slovensko gledališče v Trstu V nedeljo, 29. t. m. ob 16. uri na OPČINAH Girolamo Gigli Don Pilonova sestrica ^ Dvorana ogrevana PREDSTAVE V AVDITORIJU V TRSTU V sredo, 1. januarja 1964 ob 17. uri William Shakespeare j OTHELLO / Zadnja predstava v Trstu ( Priporočamo občinstvu okoliških vasi, ki nimajo primernih dvoran, da si ogleda to predstavo, ki je bila deležna na Tržaškem in na gostovanjih zelo lepega sprejema. __A__ Prodaja vstopnic za «Othella» na sledečih mestih: v trgovini Bandi v Dolini, v trgovini Draga Žerjala v Boljuncu, v trgovini Mirka Hrvatiča v Borštu, v gostilni pri Oskarju v Ric-manjih ter pri Angeli Pečar v Lonjerju. __A__ V soboto, 4. januarja 1964 ob 20.30 Shakespeare - Javoršek IZ TAKE SMO SNOVI KOT SANJE Nastopajo: Mira Sardočeva, Jožko Lukeš, Stane Starešinič V nedeljo, 5. januarja 1964 ob 16.30 premiera Josip Ribičič V KRALJESTVU PALČKOV Mladinska igra v treh dejanjih Režija: JOŽKO LUKEŠ Gledališča KJE BOMO SILVESTROVALI? n Jamska restavracija Postojna j Hotel «KRAS», repentabor priporoča silvestrsko večerjo. Rezervacije osebno ali telefonsko 221331. VERDI Jutri ob 16. url za dnevni red vseh prostorih zadnja predstava Mas-senetove opere «Manon» z istimi nastopajočimi kot pri prejšnjih predstavah. Dirigent Oliviero de Fabritiis, Nadaljuje se prodaja vstopnic. TEATRO STABILE Tržaško Italijansko dramsko gledališče «Teatro Stabile» bo jutri popoldne 29. t.m. prekinilo z uprizarjanjem komedije «La Breccia», s katero je doslej želo v Avditoriju veliko uspeha. V pričakovanju prihodnje premiere «Žene v parlamentu» Arlstofana. v priredbi Tržačanov Lina Carpinterija in Mariana Faragune, se bo ansambel za nekaj dni preselil v Bologno, kjer bo v gledališču «La Ribalta» nastopal z igro «Prevarani» v priredbi Gina Lunarija in v režiji Fulvia To-lussa. Pri glavni prodajalni listkov v Galeriji Protti se nadaljuje prodaja vstopnic za zadnje tri predstave komedije «La Breccia». IIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIimilllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIMIIIIIIHIHHMIIIIIIIIHI OPOZORILA PATRONATA INČA 6. marca 1964 zapade rok prošenj za pokojnine INPS za leta 1920-26 Vsi tisti, ki se niso vložili prošenj za doplačilo zavarovalnih prispevkov, naj sedaj pohitijo Veliko tradicionalno silvestrovanje v vseh prostorih restavracije. Silvestrova večerja in ples 2.500 din. — Igrala bosta dva najboljša orkestra. Rezervacije v turistični pisarni in v jamski restavraciji. Tel. 68. «Marinella» Trst, Viale Mirama-re 323. Pripravite se na tradicionalno silvestrovanje. Pridite, igral bo evropsko priznani orkester «MARIOLINO e i PRINCIPI dl TRIESTE». — Prosimo, da pravočasno rezervirate. Tel. 36366. Hotel TURIST Ljubljana, Dalmatinova ul. št. 12 — tel. 36129, vabi na prijetno silvestrovanje, ki ga prirejamo v vseh prostorih hotela. Sprejemamo rezervacije. Hotel «TRIGLAV» Koper, prireja veliko silvestrovanje (trije orkestri). Cena za bogato večerjo in rezerviranje 1.500 din. V nočnem baru dva programa, rezerviranje 1.000 din, konsumacija 1.000 din. Opozarjamo na silvestrovanje v novem hotelu «GIUSTERNA» ln sprejemamo rezervacije. — Silvestrovanje v obratu «RIŽANA» z večerjo in plesom 1.000 din. Rezerviranje sprejema recepcija hotela, tel. 21650. Hotfil «PALAČE» Portorož, tel 37145 priredi tradicionalno silvestrovanje v vseh prostorih hotela in kavarne «JADRAN». Igrajo štirje priznani orkestri. Rezerviranja od 1.000 do 2.000 din Silvestrski menu DO naročilu. Veliko silvestrovanje v hotelu «BELVEDERE» nad Izolo ln v hotelu «ZORA» v Izoli. Rezervacije in informacije v obeh recepcijah, tel. 71233 - 71141. TURISTIČNO GOSTINSKO PODJETJE «METROPOL» piran vabi na tradicionalno silvestrovanje v hotel «LUCIJA» pri Portorožu, v hotel «SIDRO» in v nočni bar «TRI PAPIGE» v Piranu. Rezer vacije v recepciji hotela «SIDRO» v Piranu, tel. št. 73314. Tridnevni penzion za novoletne praznike po izredno nizki ceni. Izbrani silvestrski menu z rezervacijo v hotelu «LUCIJA» 2.500 din in v hotelu «SIDRO» 2.000 din. Hotel «Sabotin» Gorica - Nova Gorica (Solkan) priredi silvestrovanje v vseh prostorih hotela. «PARK HOTEL GORICA», Nova Gorica, prireja veliko silvestrovanje. Rezerviranja so nujna. Pridite, prijetno vam bo. Tel. 2061 Vstopnice so v predprodaji v recepciji. lotel FURLAN, repentabor priredi tradicionalno silvestrovanje v vseh prostorih hotela. Bogata silvestrska večerja, glasba, ples In rezervacija L 4.000.—. Telefon 221360. Restavracija KRIŽMAN _ veliki REPEN. V obnovljeni dvorani prireja tradicionalno silvestrovanje. Igra «Kraški orkester». Nujne so rezervacije, tel. 221361, Silvestrski menu po želji. Restavracija ŠKABAR v rep- NU priporoča silvestrsko večerjo. Potrebna je rezervacija, tel. 221690. Hotel «TRIGLAV» SEŽANA priredi tradicionalno silvestrovanje s silvestrsko večerjo. Igral bo priljubljeni oikester. Priporoča »e rezervacija. Gostinsko podjetje «GALEB» KOPER. Kot vsako leto priredi tudi letos silvestrovanje z bogatim menujem v svojih obratih: HOTEL «GALEB», tel. 21605, RESTAVRACIJA «RIBA», tel. 21182, KAVARNA «LOŽA» tel. 21198. Rezervacije v obratih. Igrajo prizna, ni orkestri. Priporočamo se za obisk. HOTEL CENTRAL PORTOROŽ vabi na prijetno silvestrovanje. Bogata silvestrska večerja. Igra priznani orkester «ALBATROS». Rezervirajte pravočasno — tel. 73131. CASINO «ROSALIA» OPATIJA Prijetno boste pričakovali Novo leto 1964 v CASINO’ «ROSALIA» v OPATIJI. V vstopnini 2.500 din je vključena konzumacija vseh jugoslovanskih pijač in hladni bife. - VSTOP SAMO ZA TUJE DRŽAVLJANE. Grand hotel «UNION» _ Ljubljana, Miklošičeva ulica — vabi vse na tradicionalno silvestrovanje. Izbrana jedila in pijače. Silvestrski menu 2.500 din, vključena tudi vstopnina in ples. Hotel «KRAS» Postojna tei.ioo vabi na prijetno in veselo silvestrovanje. Silvestrska večerja v dveh variantah, godba ln ples. Samo rezerviranje, ALI ŽELITE PRIJETNO SILVESTROVATI? V Ljubljani v novem hotelll «ILIRIJA» bo Igral zabavni orkester s pevko Ivano KRAŠEVEC — Obvezni menu — Rezervacije tel. 31135. Cena 3.600 din. Damam Je na razpolago frizerski salon. Patro-nat INČA, ki ščiti social-nozavarovalne in skrbstvene pra-vice delavcev in uradnikov, ponovno opozarja vse prizadete ue-lavce in zasebne uradnike, ki so bili zaposleni med 1. julijem ’920 in 28. februarjem 1926, da imajo pravico do doplačila pokojninskih prispevkov za tista leta in s tem tudi do zvišanja sedanje pokojnine, in sicer na podlagi zakona št. 35 od 1. februarja 1962. V ta namen pa morajo predložiti proš. njo na INPS (Vsedržavni zavod za socialno zavarovanje) najkasneje do 6. marca 1964. Kot je znano, velja ta zakon za delavce in uradnike iz Julijske krajine in Tridentinske, to je iz tako imenovanih novih pokrajin. Da bi torej ne izgubili pravice do višje pokojnine, naj vsi delavci in uradniki, fci so delali med 1 julijem 1920 in 28. februarjem 1926 v pokrajinah: Trst, Gorica, Pulj, Reka, Trident, Bočen in Za-der, pa naj so že upokojeni ali pa še aktivni delavci, pohite z vložitvijo prošnje, seveda če tega še niso storili. Le na ta način bodo uveljavili svoje pravice v zvezi s pokojnino INPS za tista leta. INČA nadalje ponovno opozarja vse prizadete, da lahko dokažejo svoj delovni odnos za leta 1920-1926 z raznimi dokumenti o tem odnosu, kot so delavske knjižice ali potrdila, ki jih izdajajo delodajalci: če pa teh dokumentov ni-majo, tudi z izjavo, potrjeno s pričami in preverjeno pred predstavnikom oblasti oziroma zavoda INPS samega. K tej izjavi je treba dodati tudi potrdilo o stalnem bivanju v občini zaposlitve v o-menjenem času. Patronat INČA je na razpolago prizadetim tudi po svojih pred-stavnikih po podjetjih in občinah za vse informacije ali nasvete, k, bi jih potrebovali in tudi za sestavljanje in vlaganje prošenj. Seja tržaškega občinskega odbora Snoči je bila seja tržaškega občinskega odbora, ki se je v glavnem ukvarjal z upravnimi vprašanji. Odbor je med drugim imenu občinskega sveta sprejel sklep, s katerim je pooblastil mestno podjetje Acegat, da uvede novo avtobusno progo v industrijsko pristanišče v Zavije. Nadalje je sprejel sklep 0 najetju 12 milijonov posojila za obnovitev šole «Stossich» na Katinari ter za popravilo šol «Slataper» in «Timeus». Odobril je tudi sklepe o izboljšanju ogrevalnih naprav v rojanski cerkvi ter o zgraditvi novih kript na pokopališkem polju -št. 13. Odbor je sprejel tudi formalni sklep o prispevku 15 milijonov lir turistični in letoviščar-ski ustanovi za obnovo gledališča «Rossetti». Končno je odobril več sklepov o plačilu stanarin za stanovanjske sodne izgnance in o plačilu bolniške oskrbnine za reveže. Samotna smrt zaradi mraza? Na trideset metrov visokem previsu nad železniškimi tiri približno kilometer pred železniško postajo Sesljan-Vižovlje so včeraj popoldne našli moško truplo. Najditelj je takoj obvestil agente s komisariata v Devinu,' ki so pri hiteli na označeni kraj m pregledali truplo Ugotovili so, da ie bil moški 65-letni Lorenzo Vouk, po rodu iz Dekanov, ki pa je bival v Trstu in stalno prenočeval v javnem prenočišču v Ul. G. Gozzi 5. Agenti so poklicali pretoria in sodnega zdravnika iz Tržiča in kot je ugotovil zdravnik, je nesrečni Vouk zelo verjetno 'umrl zaradi mraza. Morda se je mudil v okolici in se je hotel ubraniti burje in meteža ter se zatekel v kraško špiljo, kjer ga je zalotila kruta, samotna smrt. Po pregledu trupla je pretor izdal nalog naj se prepelje v mrtvašnico civilne bolnišnice v Tržič, kjer je na razpolago sodnim oblastem. Nazionale 15.00 «Ieri, oggi, domani». Technicolor. Sophla Loren, Marcel, lo Mastroianni. Arcobaleno 16.00 «Gli eroi del West». Technicolor. Walter Chiari, Raimondo Vianello. Excelsior 15.00 «Sciarada». Technicolor. Gary Grant. Audrey Hepburn. Fenice 15.00 «Il maestro di Vigevano». Alberto Sordi. Grattacielo 16.00 «I re del Sole». Barve Deluxe. Yul Brynner, Shirley Anne Field. Supercinema 16.00 «Laddy alla riscossa». Alabarda 16.00 «Duello nel Texas». Richard Harrison. Filodrammatico 16.00 «Sherlok Holmes». Christopher Lee. Aurora 16.30 , 22.00 «I mostri». Cristallo 16.00 «55 giorni a Pechino». Technicolor». Capito! 16.00 «Irma la dolce». Shirley Mac Layne. Technicolor. Prepovedano mladini. Garibaldi 15.30 «L’indomabile». Technicolor. Joseph Riviere, Jeanne Valerle. Massimo 16.00 «Ursus nella terra di fuoco». Technicolor. Ed Fury. Impero 16.00 «Il successo». Moderno 16.00 «I misteri di Parigi». Technicolor. Jean Marals. Siedi «Tom ln Jerry». Astoria 16.30 «Operazione Eichmann». Prepovedano mladini. Astra 16.30 «Mare caldo». Vittorio Veneto 16.00 «Per soldi o per amore». Technicolor. Kirk Douglas. Abbazia 16.00 «La leggenda di Enea» Technicolor. Steve Reeves. Marconi 16.00 «La marcia su Roma». Ugo Tognazzi, Vittorio Gassman. Ideale 16,00 «La nave matta di mister Roberts». Technicolor. Henry Fonda. Skedenj 16.00 «Venere in pigiama». Technicolor. Kim Novak, Tony Randall. Z vespo je padel na tramvajskih tračnicah Žrtev nerodnega padca z vespe je postal včeraj zjutraj 26-letni Guido Samo iz Ul. Rittmayer 9, ki je uslužben pri prevozniškem podjetju «Canova». Ko se je z vespo TS 33135 vozil po Mira-marskem drevoredu v smeri proti Trgu Libertà, je pri železniški postaji zavozil na tramvajske tračnice, izgubil ravnovesje in se prevrnil. Pri padcu se je pobil po levem komolcu in desnem kolenu. V bolnišnico so ga prepeljali z avtom RK. Nudili so mu prvo pomoč in ga nato poslali domov s prognozo okrevanja v 8 dneh. NOČNA SLUŽBA LEKARN Cipolla, Ul. Belpogglo 4; Godina Enea, Ul. Ginnastica 6; Alla Maddalena, Ul. dell’lstria 43; Pizzul-Clgno-la. Corso Italia 14; Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26, Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 25., 26. in 27. decembra se Je v Trstu rodilo 24 otrok, umrlo pa je 41 oseb. Umrli so: 77-letnl Guido Marocco 72-letni Umberto Bernardi, 56-Ietnl Vittorio Vitali, 61-letni Carlo Valendoti, 77-letn! Luciano Donaggio, 87-letna Maria Delena por. Baxa, 77-letni Corrado Valeriano, 73-letnl Antonio Pamicl, 65-letni Giuseppe Bossi, 71-letnl Luigi Vascotto, 65-letni Ettore Antinorl, 51-letna Luigia De-pauli por. Mihalič, 49-letni Rodolfo Lapel, 62-letna Bogomila Racman por. Mauri. 80-letni Violante Bertossi, 73-tetni Luigi Cipolat, 45 minut stari Fabio Marchi, 74-letnl Edoardo Passa-relli, 63-letna Maria Marcon por. Mar-foglia, 48-letni Guerrino Rlgotti, 51-let-ni Renato Cittadini, 6-letna Rosa VI-slntln, 77-letnl Giovanni Giuliani, 29-letna Maria Coslovich por. Glogovaz 66-letnl Rodolfo Ranieri, 38-letna Laura Kraus por. Burolo, 60-letna Virginia Bassa por. Orlando, 79-letna Giuseppina Augustini vd. Tessitore, 67-letna Agnese Lebek vd. Climan, 74-letna Elisabetta Godina por. Lelter, 63-letni Giovanni Dagri, 64-letni Giovanni Grilanc, 76-letni Mario Gava-gnin, 46-letm Calogero Giglio, 77-let-na Cecilia Morandlni, 54-letni Giuseppe Anclch, 78-letna Antonia Prelibi! 88-letna Anna Turcl, 3-letni Marino Contarino, 69-letnl Aurelio Del Pietro, 72-letni Edoardo Budau, V nedeljo 29. decembra smučarski izlet - Lokve Vpisovanje samo še danes v vseh potovalnih uradih KINO SKEDENJ predvaja danes 28. t. m. ob 16. uri Cinemascope barvni film: Venere in pigiama (Venera v pižami) Igrata: KIM NOVAK in TONY RANDAL NAROČITE se na PRIMORSKI DNEVNIK za leto 1964 že sedaj in ne čakajte novega lela. Tako dobite list veliko ceneje in poleg tega se lepo slovensko knjigo. Telefonirajte na št. 37-338 PRIMORSKI DNEVNIK Ul. sv. Frančiška 20 Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob pok. Mirka Kosmlne daruje Stanko Požar 5,000 lir za Dijaško Matico. Naznanjamo žalostno vest, da nas Je za vedno zapustil naš dragi mož ln oče Janko Grilanc Pogreb nepozabnega pok. bo danes 28. t. m. ob 15. uri iz hiše žalosti v Saležu št. 15 na domače pokopališče. ŽALUJOČA ŽENA IN OTROCI Salež, 28.XII.1964. IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Upravne nerednosti in goljufije v obtožnici proti inž. CisiKnu Razprava se bo nadaljevala v ponedeljek, nato pa šele po otvoritvi novega sodnega leta Na 21 zasedanju kazenskega so- be sprejemal tehnični urad, sveto- dišča (predsednik Boschini, toži. lec Visalli, zapisnikar Strippoli), ki sodi 16 obtožencem, ki se morajo zagovarjati zaradi raznih_ prekrškov v zvezi z znanim škandalom v združenih bolnišnicah, so sodniki nadaljevali zasliševanje drugega obtoženca, bivšega šefa tehničnega urada inž. Cisilina. Številka 24a obtožnice trdi, da jé 'inž. Cisilin skupaj z bivšim generalnim tajnikom združenih bolnišnic osleparil odbor bolnišnic s tem, da je nudil napačne podatke glede oddaje raznih del, ki jih je bilo treba opraviti v združenih bolnišnicah, posameznim zasebnim podjetjem. Združene bolnišnice so, kot je znano, velika ustanova, ki sicer razpolaga s svojo 'delovno silo,. V.j pa jo uporabljajo le pri delih manjšega pomena. Ko gre za gradnje večjih objektov, upravni odbor oddaja dela v zakup posameznim podjetjem. V mnogih primerih gre za zasebne licitacije, pri katerih bi morala sodelovati najmanj tri podjetja. Obtožnica trdi, da je inž. Cisilin lažno prikazal, da je uprava bolnišnic povabila na pogajanja razna podjetja, medtem ko je baje v resnici sodelovalo samo eno, s katerim se je inž. Cisilin že vnaprej dogovoril glede zakupa. Z druge strani pa je baje dr. Steno vedel za te prekrške ter je sodeloval z inž. Cisilinom s tem, da je sestavljal ustrezne sklepe, ki jih je upravni odbor potem sprejel. Obtožnica navaja v tem primeru kar 15 sklepov, ki zadevajo oddajo zakupov nekaterim podjetjem kot na primer C. Vigini, M. Qualini, Ditta Zanolla itd. Obtoženci so zagrešili te prekrške, kot trdi obtožnica, v letih od 1955 do 1960. Na včerajšnji obravnavi se je zvedelo, da je inž. Cisilin že med preiskovalnim postopkom izjavil, da je prejel nekatere ponudbe za sodelovanje po "telefonu. Cč pa danes ni mogoče izslediti pismenih ponudb — ie dejal — to pomeni, da je arhiv slabo urejen. Sodntk D’Amato je prekinil ob-toženčeve 'izjave: «Torej pisme- nih ponudb pravzaprav ni bilo». Predsednik Boschini je pojasnil: «Popolnoma jasno, saj je obtoženec to izpovedal». Nato so sodniki proučili sklep za sklepom, ki jih je sprejel u-pravni odbor združenih bolnišnic ter ugotavljali postopek tehničnega urada pri oddaji zakupov. Inž. Cisilin je še enkrat pribil, da so v vsakem primeru sodelovala tfi podjetja, toda uradna dokumentacija pozna le eno, in sicer zakupnika. Z druge strani pa je dr. Steno pojasnil, da so odgovorni uradi združenih bolnišnic vknjiževali ponudbe za nakupe in licitacije ie v primeru, če je šlo za dela, ki jih je bilo treba opraviti v določenem roku. Ce pa je šlo za nuj-riostna dela, je ves birokratski postopek odpadel. Tu se je vmešal odv. Cuccatila, ki zagovarja koristi združenih bolnišnic, ki je vprašal, če sd 'jjfo-jokolirali jia generalnem tajništvu ponudbe.. Cisilin je' pojasnil, da tega : niso delali. Dr. Steno je s svoje strani pojasnil, da v združenih bolnišnicah ne obstaja splošni protokol. Protokolirali so samo pisma, ki so zahtevala poznejše ustrezne sklepe. Tu pa je predsednik Boschini pripomnil, da v uradnih dokumentih ne obstaja pobeno tovrstno uradno vknjiže-hje. «Če ne. obstaja — je odvrnil dr. Steno — pomeni, da nam tehnični urad ni poslal ustreznega dopisa». «Vsa pisma, ki so nam jih dostavljali, smo žigosali z datumom» — je še pripomnil bivši generalni tajnik združenih bolnišnic. Cisilin pa je s svoje strani pribil, da je vse akte izročal generalnemu tajništvu, kadarkoli je šlo za zadeve, o katerih je moral razpravljati upravni svet Da bi bolje pojasnili to zapleteno dogajanje v združenih bolnišnicah, je predsednik Boschini vprašal bivšega predsednika u-pravnega sveta-združenih bolnišnic odv. Presco (ki tudi sedi na zatožni klopi), naj pojasni sodnikom postopek pri cddaianiu zakupov. Odv. Presca je dejal, da je ponud- valec Colautti jih je pregledoval, Cisilin pa poročal upravnemu Pri nadaljevanju razprave *so sodniki zaslišali obtoženca v zvezi z prekrški, ki so vknjiženi v obtožnici pod št. 9. O teh prekrških še niso razpravljali, ker je bil tedaj odsdten eden izmed zagovornikov, ki so zainteresirani pri j zadevi. Obtožnica trdi, , da so iž. Cisilin, dr. Steno in industrijski izvedenec Mario Cergol zagrešili vrsto sleparij v zvezi z dobavo in zgraditvijo naprav xa ogrevanje zraka, klimatizacijo prostorov, ogrevanje in dobavo tople in mrzle vode ter plina v 4. paviljonu (oddelek za nalezljive bolezni)1 v bolnišnici pri'Sv.'Magdaleni. Pri strokovni oceni opravljenih del so baje ugotovili, da so bila dela opravljena na zelo nemaren in pomanjkljiv način ter da je zato podjetje «Tecnotermica», ki je imelo dela v zakupu (inž. Bartelloni, ki je vodil dela, je medtem umrl), zaslužilo po krivičnem večje vsote denarja. Na včerajšnji obravnavi je inž. Cisilin na, dolgo pojasnjeval razne tehnične podrobnosti v zvezi z opravljenimi deli. Obravnava se bo nadaljevala pojutrišnjem. Potem pa bo treba čakati na otvoritev novega sodne- ga leta^ki bo verjetju? 15. januarja. Sele nato sp, bo’ proces nadaljeval. Predsednik kmetijske blagajne obiskal bolne zavarovance 23. t. m. je komisar kmetijske bolniške blagajne za tržaško področje dr. Oliviero Degrandi kot po navadi obiskal bolne kmetovalce v bolnišnici ter jim voščil vse najbolje v imenu blagajne. Hkrati je poskrbel, da so jim uročili tudi darilne zavoje. Z NOVIM LETOM MLEKO PO 110 LIH Predvsem bi bilo potrebno zmanjšati razliko med nabavno in prodajno ceno Pri zvezi julijskih kmetovalcev pripravljajo osnutek za konzorcij med proizvajalci mleka - Uvesti bo treba tudi odkup mleka po njegovi maščobni vrednosti Skupščina frizerjev V ponedeljek se bodo frizerji ponovno sestali na skupščini, ki jo sklicuje njihov sindikat, vključen v OGHL. Na prvi skupščini so frizerji skupno z brivci napovedali stavko, ki je bila dan pred božičem. Po tej stavki je zdru-žen’e obrtnikov pristalo na pogajanja za frizersko stroko. lllllllllll«IUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII||||||«iitimillllllllllllllllll||||||iilMlllllllflMlllllllllllllii«illl|||||||||| PO PODATKIH TRGOVINSKE ZBORNICE ZA OKTOBER K ' ■ Povečanje hranilnih vlog pa tudi meničnih protestov Manj zastavljenih predmetov v tržaški zastavljalnici Negativni podatki o gibanju kupčij na tržaški borzi Pokazatelji « finančnem polo-'- datari o'." vplačanih davkih in žaju našega področja kažejo nasprotujoče si podat';e, vendar pa v celoti vzeto govore o določenem gospodar=kem in socialnem napredku. Tako je nedvomno razveseljiv podate'v da sta se znižala število in vrednost zastavljenih predmetov. Po zadnjih podatkih trgovinske zbornice je b’lo oktobra ra zastavnem od d e'k u tržaške hranilnice zastavi enih 103 005 predmetov (dragocenosti in drugo blago) v skupni vrednosti V a 5 milijonov lir in se je torej njih število v primerjavi z istim mesečen) lanskega leta znižalo, z i 2.1 odst., vrednost pa za 0.5 Odstotka. Po drugi plati pa so se vloge zvišale. Na poštnih hrani’nih knjižicah so vloge dosegle 31. ok*o-bra 2710 milronov lir (lani 2230 milijonov lir), poštni vrednostni papirji pa so dosegli 5941 milijonov lir (lani 5707 nvli jonov lir', na po-'tnìh tekočih računih pa ie bilo 2523 milijonov lir (lani 23 2 milijona, lir). • Narativni so ■ nodatki o ..gibanju kupčij 'na tržaški borzi, kjer j» bil promet praktično ustnvlieu. Gre za odraz splošnega itaUjan- di vladne krze. Po sestavi vlade se je položni tako v vsedržavnem kot v lokalnem okviru bistveno spremenil in je borza zabeležila splošno zvišanje vseh vrednot. Prav ta'-o so bili negativni po taksah na poslovni promet, saj so Tržačani plačali oktobra 1220 milijonov lir, medtem ko so v istem mesecu 1962. leta plačali 1279 , milijonov lir. Davčni sistem v zadnjem letu ni prinesel bistvenih novosti in govorg torej nižja vpl^čija o deanskem znižanem obsegu' poslovnega 'prometa. Zanimivi in nasprotujoči so si podatki o meničnih protestih, ne. sprejetih čekih in tratah. Oktobra je bilo 2!‘14 meničnih prot« stov za 92 milijonov lir, medtem ko je bilo oktobra 1932. leta 289 1 meničnih protestov za 93 milijonov lir. Nesprejetih čekov je bilo 30 za 15 milijonov lir (lani '15 za 1.8 milijona lir) in nes-preje tih trat 1924 za 129 milijonov lir (lani 2155 za 1'8 milijonov lir). V prvih desetih mesecih je bilo 27:4C9 meničnih protestov za 1005 milijonov lir (lani 29.691 za 94! milijonov lir); 194 nesprejetih Čekov za 53 milijonov lir (lani 179 za 06 milijotiov lirj ih 20.313 ne sprejetih trat za 1277 milijonov lir' (lani 21.304 za 1325 milijonov lir). ' Čeprav se je cena mleka s 13. pripravili za prodajo, ga kontroli- rali in tudi vstekieničili, ker bi bilo to najboljše jamstvo za nje- oktobrom letos zvišala za 10 lir v maloprodaji ter dosegla 100 lir liter, pa vkljub temu povišku ni bilo zadoščeno zahtevam in potrebam živinorejcev, ki še vedno ne vidijo kritih svojih stroškov in plačanega po primerni' ceni svojega dela. Zato se je pokrajinska zveza kmetovalcev obrnila do go-riškega prefekta s predlogom, naj bi dovolil ponovno povišanje cene za 10 lir pri litru. Odbor za določanje cen pri go-riški prefekturi je pristal na ta predlog pod pogojem, da mora biti najnižja cena, ki jo plačajo zn mleko pri proizvajalcu po 70 lir za liter ter da ne sme iti v nobenem primeru pod to mini-maio. Praktično to pomeni, da bodo gospodinje V Gorici in po drugih krajih od prvega januarja dalje plačevale mleko v mlekarnah po 110 lir za liter. Kot oktobra meseca naj bi šlo c d novega poviška po 9 lir v korist živinorejcev in po ena lira prekupčevalcem odnosno zbiralcem in raznašalcem mleka. Tudi po tem novem ukrepu pa bodo še vedno ostajale razlike pri odkupni ceni za proizvajalce, ker bodo .tisti, ki so bolj oddaljeni in imajo le manjše količine mleka, dobili zhnj lahko komaj minimalno ceno, dočim bodo drugj, ki so bliže prometnim zvezam ali potrošnikom, prejeli po 78 in včasih tudi več lir za liter. Dejansko pa imajo eni in drugi enake proizvodne rtroške in včasih oddaljenejši živinorejci celo še višje. Pa tudi samo 'z višanjem pro- govo pristnost. Kar se mlečne centrale tiče, bi se lahko sporazumeli tudi z zasebnim podjetjem, ki že ima primerne naprave, kot na primer podjetje Petarin v Gorici. Seveda bi potem pri podjetju morali dopustiti občinsko kontrolo, da bi vse potekalo v redu. Ravnatelj zveze kmetovalcev je tudi mnenja, da bi se preko konzorcija dal urediti odkup mleka po maščobni vrednosti, kar bi bilo bolj pravično, ker je prav, da se bolj mastno mleko iz hribovitih predelov dražje plačuje kot se preko konzorcija dala doseči enotna odkupna cena za mleko iz vseh predelov in obenem tudi zmanjšati razliko med odkupno in prodajno ceno, kar bi moral biti glavni cilj, če hočemo doseči realno izboljšanje cene za proizvajalce. Po nekaterih drugih pokrajinah, kot na primer v Benetkah je že splošen sistem za odkupno ceno mleka po n.aščobni vrednosti ter se je dobro c-bnesel. Če bodo člani zveze kmetov odobrili predlog za konzorcij in njegov statut, potem bo treba tudi v naši pokrajini pristopiti k radikalni rešitvi tega vprašanja ne da bi pri tem pospeševali inflacijo m V SOBOTO PRED PRAZNIKI Obdarovanje otrok v sovodenjski občini Tudi v Števerjanu so imeli zaključno slovesnost pred počitnicami pa ravninsko, ki ima manj ma- . naprtili vse stroške samo potroš-ščobe. Prav tako je prepričan, da bi | nikom. Kot smo na kratko že poročali, je bila prejšnjo soboto po otroških vrtcih in osnovnih šolah božičnica pred nastopom počitnic za božične in novoletne praznike. Take slovesnosti so imeli tudi v sovodenjski občini, kjer je občina pripravila okrog 155 zavojev s sladkarijami in igračami, ki jih je razdelila otrokom v vrtcih v Sovod-njah in v Rupi ter po vseh osnovnih šolah. Otrokom v vrtcih je občina poklonila tudi dva avtomobilčka, vsakemu vrtcu po enega, ki sta tako velika, da se lahko po eden naenkrat v njem vozarijo. Pri slovesnosti v vrtcih je bil prisoten tudi podžupan Janko Cotič. Otroci so pod vodstvom svojih učiteljev zapeli nekaj pesmi in nekaj so jih deklamirali Tudi v Števerjanu so zaključili prvi del šolskega leta z manjšo prireditvijo, pri kateri je bil prisoten poleg krajevnih predstavnikov oblasti tudi didaktični ravnatelj Fede- iiiiiiiiiii(iiimiiiiiiiiiitimmiHiiiimiiiiitiiMiiimiMiiiinimiiiiiiiiniiiniiimiiiiiniiiiiiiiiniiiiiiiiniiiimiiiiiiiniiiiimniiHiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiuiiiiiifmiuiiimiii POVEČANA POTROŠNJA ZA PRAZNIKE V Gorici so nad 300 stotov pospravili raznega mesa rico Lebani iz Gorice. Tudi tu so otroci pod vodstvom svojih učiteljev pripravili kratek kulturni spored, s katerim so razveselili še najbolj svoje mamice, ki so jih prišle poslušat tako v Števerjanu kakor tudi v Sovodnjah. Zaposlitev bolnikov v pokrajinski umobolnici Med številnimi novimi reformami, ki so jih uvedli v pokrajinski umobolnici v Gorici je tudi težnja za tem, da bi zaposlili čim-več bolnikov pri raznih delih, ki so najbolj primerna »a njihovo zdravljenje. Tako je bilo ob koncu prejšnjega meseca zaposlenih od skupnega števila 574 bolnikov, skoro polovica, ali 251. Od tega je bilo 120 moških in 131 žensk, ki imajo tudi večino med bolniki. Zenske so največ zaposlene pri notranjih delih po raznih oddelkih, nadalje v garderobi, v šivalnici in pletilstvu ter v kuhinji. Moški se ukvarjajo največ z notranjim delom po oddelkih, i kmečkim delom na posestvu ustanove in v kartonažni delavnici. Novembra je bilo zaposlenih sicer 14 bolnikov manj kot prejšnji mesec, vendar je to pripisati slabemu vremenu, ki ovira delo na prostem. Poleg tega pa še okrog 4000 kokoši in piščancev, 1000 puranov in okrog 6000 kg potic, kar so zalili z okrog 15.000 litri vina Za božične praznike si vse družine privoščijo nekaj priboljška tudi pri mizi, saj je staro pravi, lo, da pomaga k dobremu razpoloženju predvsem dober grižljaj, zlasti Je, ga zalijemo še s kakšnim dajne cene se ne bo rešil pro- kbžarcem dobrega vina. V tun blem mleka, če bo razlika med odkupno in prodajno ceno ostala nespremenjena, sli pa se bo celo pogledu so zanimivi podatki o potrošnji na področju goriške občine v zadnjem tednu, kar se ti- zbiranje m prodajo mleka in pri tem zmanjšati razliko med obema cenama na minimum. Obrnili smo se glede tega tudi do ravnatelja zveze kmetovalcev, ki nam je povedal, da prav sedaj izdeluje statut za nekak mlečni ava svo- konzorcij, ki ga drušj,vp ,nam$r v sredini januarja predložiti « Iz podatkov za prvih deset me- jim članom v proučitev; in pdpbri-secev izhaja težnja, da se zvišuje I tev. Tak konzorcij naj bi bil pod povprečna vrednost protestiranih menic, odnosno se istočasno zni-žuie njih število. To govori, da prihaja do meničnih protestov predvsem pri nakupovanju dražjih potrošnih dobrin na obroke in govori torej tudi o določenem napredku. ■ ■IIIMIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIU"'.ll|llllllllllllllimtllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIlllrtlllllllllllllllHIII|||||||||iii||||ll||l|||||IIIIIIIIIIIIUHII.. IZ POROČILA OBČINSKEGA ODBORNIKA ZA FINANCE Trošarina bo letos dala občini 250 milijonov lir več Rot lani Trošarina na gradbeni material bo vrgla 41 milijonov lir več, meso pa celo 41,5 milijona več V drugem delu svojega poročila o enoletnem delovanju občinskega oddelka za finance, kj se nanaša na posredne davke, je odbornik dr. Rocco poudaril, da bo občinska uprava letos dobila od posrednih davkov 259 milijonov lir več kot lansko leto. To poro- lil\Q «IRIS» PROSEK predvaja danes 28. t. m. ob 19.30 uri Paramount barvni film: «Il falso traditore» (Lažni izdajalec) Po romanu Alcxandra Kleina. Ljubezenska zgodba z vohunskim ozadjem Igrajo: WILLIAM HOLDEN in LILLI PALMER mwna WtMSUk predvaja danes 28. t. m. ob 18. uri film: «VA E UCCIDI» (POJDI IN UBIJ) Igrajo: FRANK SINATRA, LAURENCE HARVEY, JANET LEIGH, ANGELA LAN SBURY, HENRY SILVA in drugi Mladini pod 14. letom vstop prepovedan KINO P ROS E K‘KONTOV EL predvaja danes 28. t. m. ob 19.30 uri Cinemascope barvni film: «H grande ribelle» (Veliki upornik) Po romanu «Mathias Sandorf» Julesa Verna Igrajo: LOUIS JOURDAN, FRANCISCO RABAL in SERENA VERGANO čilo je dr. Rocco podal na zadnji seji občinskega odbora. V poročilu o posrednih davkih dr. Rocco nadalje ugotavlja, da so občinski posredni davki do konca novembra letos znašali že 2.180.000.000 lir, ali 201 milijon lir več kot v istem obdobju lanskega leta. K letošnjemu povišanju dohodkov od posrednih davkov v tržaški občini so pripomogle predvsem sledeče vrste blaga: -'tače 27 milijonov več, meso 41.5 milijona, druga živila 9.5 milijona, kurivo 21 milijonov, gradbeni material 41 milijonov, razno blago 36 milijonov, drugi obdavčljivi predmeti pa 25.5 milijona lir več. V svojem poročilu dr. Rocco u-gotavlja, da trošarina letos ni zabeležila občutnih sprememb in da je treba zato pripisati povišanje dobljene vsote od posrednih davkov predvsem povečanju potrošnje. Pri tem odbornik ugotavlja, da je imela postopna uveljavitev trošarine na gradbeni material, ki jo je določil zakon, u-godne posledice, kar dokazuje, da je občinska uprava dobila do konT ca novembra letos 41 milijonov lir vej od trošarine na gradbeni material. Tudi delež IGE, ki pripada občini, na meso in prašiče, se je znatno povečal. Medtem ko je občinska uprava do zadnjega novembra lani dobila od tega 281 milijonov lir, je v letošnjih 11 mesecih dobila že 292.5 milijona lir. Odbornik dr. Rocco se ob zaključku ugotovil, da bo, upošte-vajoč povišanje letošnjih dohodkov od posrednih davkov do konca novembra, v letošnjem letu občina dobila najmanj 250 mili-jonov lir več od posrednih davkov kot lani. To je za občinsko upravo, pravi odbornik, zelo zadovoljiv uspeh. Po trčenju v pešca je motorist pobegnil 34-letni Armando Ščuka od S. M. M. Spodnje 2201 in 23-letna Annamaria Giorgi iz Ul. Conti 34 sta predsinočnjim hodila po Ul. dell’Eremo. Ko sta prišla do stavbe št. 147 je za njima privozil neki skuterist na motorju s prikolico, od zadaj treščil vanju in ju podri. Neznanec se je samo obrnil in potem nadaljeval vožnjo proti središču mesta, ne da bi nudil ponesrečencema pomoč. Mimoidoči avtomobilist je ponesrečenca prepeljal v bolnišnico, kjer so Ščuki in Giorgijevi nudili prvo pomoč za- povečala, ker tak postopek pomeni I mesa in drugih posebnosti, ki samo inflacijo. Zato bi bilo treba I PrideJ° Pn taklh Praraliklh naJ' pomisiiti, kako bolje organizirati ! bolj v P°stev- V mestni klavnici v Gorici so v času od 18. t.m. pa do 24. t.m. odpremili ne’"aj nad 241 stotov mesa raznim mesnicam za nadrobno prodajo. Od tega je bilo 142 stotov govejega mesa, skoro 70 stotov teletine in skoro 30 stotov svinine. Ce k temu prištejemo še tiste količine, ki so prišle do potrošnika v' okviru maloobmejnega prometa ali s podeželja, po. tem lahko mirno rečemo, da so goriški meščani potrošili za praz-nike nad 900 stotov raznega me. sa. K temu je treba potem prišteti še okrog 4900 kokoši in piščancev ter okrog 1000 puranov. Kar se potic tiče računajo, ds so jih potrošili okrog 8090 kg med temi predvsem klasično goriško potico ter precejšnjo količino dru. gih slaščičarskih izdelkov iz številnih slaščičarskih podjetij, ki u. spevajo v goriški prosti coni. Vse to je bilo treba zaliti seveda z dobro kapljico in tako so po prvih računih goriški mešča ni zalili navedene dobrote z o-krog 15.000 litri vina, poleg liker, jev in drugih pijač, ki so prišle v poštev predvsem kot aperitiv. kontrolo občine ali več Občih’ skupaj, ki bi se v tem pogledu združile, kot imamo primer živino-zdravniškega konzorcija med Gorico, Sovodnjami in Steverjanom. Misliti bi bilo treba tudi na manjšo mlečno centralo, kjer bi mleko žiču in Gradiški, kamor se lahko prizadeta podjetja obrnejo za dvig obrazcev, ki so potrebni za izvedbo teh formalnosti. Tam bodo lahko dobili tudi vsa potrebna pojasnila. Vodstvo INAM priporoča vsem podjetjem, naj vidiranje čimprej opravijo ker bodo le na tak način omogočili reden postopek, kar je najbolj v korist zavarovancem samim. gonih v večja mesta, zlasti v Milan, kjer gredo takoj v promet. Menični protesti Po podatkih vestnika trgovinske zbornice je bilo na Goriškem drugi polovici meseca novembra 431 meničnih protestov. Od tega jih je bilo 198 v Gorici, 127 v Tržiču, 24 v Krminu, 23 v Ron-kah, 16 v Gradiški, 11 v Grade žu, 8 v Škocjanu, 6 v Doberdobu. 3 v Fafri, 3 v Foglianu, 3; v Sta-rancanu, 2 v Zagraju in, 2 v Ma-rianu ter po eden v Dolenjah, Me-deji, Moši, Števerjanu in St. P» tru ob Soči. Nezgoda dečka na cesti Včeraj popoldne okrog 14. ure se je pri padcu na cesti VTJl. Goldoni v Gorici, udaril na glavi in dobil šok 9-lethi Lorenzo Pozzetta iz Go rice. Ul. Italico Brass št. .il. Z rešilnim avtom Zelenega križa so ga odpeljali v civilno bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč in ga po- Obnova trgovskih obrtnic in dovoljenj za leto 1964 Pokrajinska zveza trgovcev v Gorici obvešča včlanjene trgovce, da izvršuje zanje vse posle v zvezi z obnovo obrtniških in drugih dovoljenj za leto 1964. Prizadeti naj se zato zglasijo med u. radnimi urami v njenih uradih in naj prinesejo s seboj dovoljenje, ki ga je treba obnoviti. Ob tej priliki opozarja, da je treba poskrbeti za obnovo pred 31. decembrom 1933. Posredovanje zveze velja za obnovo občinskih obrtnic, policijskih dovoljenj, davčnih dovoljenj UTIF in za plačilo radijske naročnine. Da bi ne bilo nepotrebnega čakanja, se priporoča, naj prizadeti ne odlašajo do zadnjih dni. Vpisovanje za tradicionalni izlet Primorskega dnevnika z motorno ladjo «Jugoslavijo» po Dalmaciji je v uradnih urah v uredništvu Primorskega dnevnika v Gorici, Ul. S. Pellico 1. radi prask in ran na raznih delih telesa. (Jiorgijeva bo okrevala v 20 dneh, medtem ko se bo moral Ščuka zdraviti teden dni. Za zadevo so zvedeli karabinjerji s postaje v Ul. deliTstria, ki so se takoj podali na kraj nesreče, toda neznanega brezvestnega skuterista niso izsledili. Preiskavo nadaljujejo karabinjerji. Nezgoda potapljača v ladjedelnici Sv. Marka V ladjedelnici Sv. Marka se je včeraj zjutraj ponesrečil 45-letni potapljač Giuseppe Fonda iz Ul. delle Cave 11. Okrog 9. ure je skupaj z delovnimi tovariši stal na čoinu s katerega so spuščali v morje neki splav. Toda med tem opravilom se je Fóndi spodrsnilo in je pri padcu nerodno podstavil levo nogo pod splav, ker si zlomil prvi in drugi prst leve noge. Tovariši so Fondi priskočili na pomoč ter mu pomagali v rešilni avto gasilcev, s katerim so sa prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v 20 dneh. Jutri dovoljen tovorni promet Goriški prefekt je izdal odlok, s katerim se za jutri, v nedeljo 29. t.m. dovoljuje tudi težak tovorni promet, ki je sicer po obstoječih določbah Ob nedeljah prepovedan za tovornike s skupno te. io nad 50 stotov. Vidiranje knjižic za bolniško zavarovanje Pokrajinsko vodstvo bolniške blagajne (INAM) v Gorici sporoča, da so poslali vsem industrijcem, trgovskim tn drugim podjetjem na Goriškem navodila za polletno vidiranje bolniških knjižic in članskih izkaznic. Vidiranje bodo opravili pri teritorialnih podružnicah v Gorici, Tr- Bogat ribolov v Tržiču Prejšnji teden so ribiči v Tržiču zaprli enega izmed zalivov v Panzanu pri Tržiču in nato z mrežo potegnili kar 500 stotov morskih lipanjev. Sedaj «so ■ 'Zaprlfc še tretji odcepek zaliva in jutri, v nedeljo nameravajo’ jjotegmti mrežo na suho. Po tem, koliko je šlo v zadnjem tednu rib skozi odprtino v notranjost zaliva, ra-čuhajo, da bodo nalovili pri tej priliki nadaljnjih 700 stotov rib ali morda celo nekaj več. Nalovljene ribe odpremljajo na-. siali domov s prognozo okrevanja to v hladilnih tovornikih in va-1 v nekaj dneh. ......................iiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiMiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini..iiitimitiiiii.»i...m,,,.... IZ BENEŠKE SLOVENIJE V Vidmu so razdelili nagrade za izboljšanje hlevov in gnojišč Potrebni pa so še drugi in radikalnejši ukrepi, da se zajezi izseljenstvo Na sedežu pokrajinske uprave v Vidmu pred dnevi uradno razdelili 264 denarnih nagrad v okviru natečaja za izboljšanje hlevov in gnojišč v gorskih predelih te pokrajine. V celoti so med prizadete živinorejce razdelili sedem mi. lijonov lir. Med nagrajenci je tudi večje število živinorejcev iz nekaterih vasi in občin Beneške Slovenije. Tako so prejeli drugo nagrado po 80 tisoč lir Mario Černetič iz Srednjega ter Mario Filipič iz Ti-pane. Tretjo nagrado po 60 tisoč lir so prejeli: Rina CeCnčič iz Podbonesca, Alberto Tomasino, Placida Tomasino, Alojz Tomasino in Gino Tomasino, vsi iz Tipane. Četrto nagrado po 50 tisoč lir so prejeli med drugimi: Ivan No-acco (Novak) z Brda, Peter Domeniš iz Podbonesca, Pierina Menič iz Podbonesca, Josipina Ce- Tudi po slovenskih otroških vrtcih v Gorici in na podeželju so Imeli otroci pred nastopom počitnic božičnice s petjem in recitacijami, ki so jim prisostvovale matere. Na sliki prizor iz slovenskega otroškega vrtca v Ulici Randa celo v Gorici, ki ga vodi otroška vrtnarica gdč. Lebanova dermac iz Spetra, Valentin Bordon iz Srednjega, Anton Simončič iz Srednjega io Marija Tomasino iz Tipane. Več živinorejcev iz Beneške Slovenije je prejelo še nagrade po 40 tisoč, 30 tisoč, 20 tisoč in po 10 tisoč lir. To je že 13. natečaj te vrste, ki ga je v videmski pokrajini organizirala tamkajšnja mestna hranilnica skupaj s pokrajinsko upra. vo in ob sodelovanju pokra,inske, ga kmetijskega nadzorništva, kakor je poudarjeno v poročilu, ki so ga podali pred razdelitvijo nagrad. V vseh dosedanjih natečajih so bile izvedene izboljšave v 3919 hlevih za približno 555 mili. jonov lir. V obliki nagrad so pri. spevali pri teh izboljšavah s 113 milijoni ter tako vsaj delno pomagali pri reševanju krize, ki je zajela vse gorske kraje in zlasti Beneško Slovenijo, kjer bi bili potrebni še razni drugi ukrepi, zlasti pa ustanovitev primerne do^ mače industrije, ki bi zadržala moško delovno silo doma, da bi jim ne bilo treba več hoditi v inozemske rudnike medtem ko doma propadajo domačije. V Krminu sc želijo industrializirati Na zadnji seji občinskega sveta v Krminu. ki je bila pred nekaj dnevi, so med drugim odobrili strožek 20 milijonov lir za asfaltiranje nekaterih najbolj potrebnih mestnih ulic. Na seji so proučili tudi odgovor prefekturnega odbora na predlog občine, da bi odkupila zemljišče od grofice Del Mestri-Waiz in od Macori-Longa. ki naj bi ga potem odstopili podjetnikoma Mocchiutti in Venica, katera nameravata na tem zemljišču urediti nove industrijske obrate. Svetovalci so bili mnenja, da bi postavitev novih industrijskih objektov bila v korist občanom in zato bodo vztrajali na stališču, naj prefektura dovoli ta nakup in prodajo zemljišča. Snežne razmere na Goriških smučiščih Po poročilu goriške turistične zveze iz Nove Gorice je bilo včeraj zjutraj stanje snega na raznih goriških smučiščih naslednje; Črni vrh nad Idrijo 50 cm pršiča, Vojsko 60 sm pršiča, Lokve 37 cm južnega snega, Livek 15 cm pršiča, Kobarid 10 cm pršiča, Bovec 25 cm in Log pod Mangr-tom 30 cm južnega snega. Temperatura je bila poi ničlo samo v Kobaridu in na Livku in sicer —10 stopinj. V Kanalski dolini so imeli včeraj v Trbižu in Zabnicah 40 etn snega pršiča, na Višarjah 100 cm, v Beli peči 60 cm in na Matajurju 20 cm. Temperatura je bila okrog —5 stopinj v Trbižu, —6 v Beli peči in —8 na Višarjah. Ceste na prelazih pri Beli peči in na Predilu so odprte za avtomobilski promet samo z verigami. VERDI. 17.00: «lima, la dolce». S. Me Laine in J. Lemmon. Ameriški barvni kinemaskopski film. CORSO. 16.30: «Grande Safari», Robert Mitchum in Elsa Martinelli. Ameriški barvni . film. Zadnja predstava ob 22. VITTORIA. 17.15: «Obiettivo ragazze», Walter Chiari in Marisa Dei-frate. Italijanski barvm film. Zadnja predstava ob 21.30. CENTRALE. 17.15: «Duello nel Texas», R. Harison in Mikaela. Barvni film. Zadnja predstava ob 21.30. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna S. GIUSTO, Korzo Italia št. 242, tel. 31-51. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 6,4 stopinje ob 15.30, najnižjo 4 stopinje ob 0.5. Dnevne vlage je bilo 100 odstotkov, lUftU * 1 immm »effMlf Y *AL»,T©* I Zmagovalca: McKinley - Ralston (ZDA) f' Premagana: Fraser ■ Emerson (Avstralija) V CHALLENGE ROUNDU ZA DAVISOV POKAL Po doublu Amerika A . v vodstvu z 2:1 Danes zadnja dva singla ADELAIDE, 27. — Z zmago v doufc’u so Amcrčani prevzel vodstvo v «challenge roundu» za Davisov pokal z Avstralijo ZDA vodijo dan pred zaključkom dvoboja z 2:_ in če bodo predstavniki Amerike jutri uspešno zaključili eno samo igro v singlu, bodo po 1958. letu ponovno odnesli «salatno skledo» domov. Današnja tekma v doublo ;e potekala v veliki vročini in se je končala s porazom avstralskega para Neal Fraser — Roy Emerson. Vzroke tega neuspeha je treba iskati v slabi igri veterana Fraserja, ki prav gotovo ne bo več branil avstralskih barv na tekmovanju za Davisov pokal. Ta nekdanji zmagovalec vseh mednarodnih turnirjev je zgrešil precejšnje število smašev in je kar štirikrat izgubil servis. Američana Dennis Ralston in Chuck Mc Kinley sta to izrabila in sta z njuno mladostno živahnostjo in vztrajnostjo prisilila Avstralca na kolena. Medtem ko je Fraser odigral morda najslabšo igro svoje častne kariere, je bil Emerson na višini samega sebe. Kljub temu pa sam ni mogel prinesti zmage lastnim barvam. McKinley in Ralston sta predvajala inteligenčno in hitro igro. Oba sta bila odlična v servisih, hitra z odgovori v voleju in sta večkrat koncentrirala napade na Fraserja ter tu pa tam bliskovito menjala smer žogi, s čimer sta onemogočila Avstralcema, da iiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiifiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMa V 14. KOLU PRVENSTVA A LIGE Tako jutri moštva na igriščih MANTOVA Z off ; Morganti, Schnellinger ; Giagnoni, Pini, Cancian; Simoni, Jonsson, Volpi, Mazzero, Re-cagni. CATANIA Vavassori; Lampredi, Rambal-delli; De Dominicis, Bicchierai, Magi ; Danova, Cinesinho, Miranda, Biagini, Turra ROMA Matteucci; Fontana (Malatrasi), Ardizzon; Carpanesi, Losi, An-gelillo; Orlando, Schetz, Sorma-ni, De Sisti, Leonardi (Carpanesi). LANEROSSI Luison ; Zoppelletto, Miazza ; Atalanta-Sampdoria 1 X Bari-Spal 1 Bologna-Juventus 2 1 X Fiorentina-Milan X 2 Genoa-Messina 1 Inter-Lazio 1 Mantova-Catania 1 X Roma-LR Vicenza 1 Torino-Modena 1 Coscnza-Lccco 1X2 Verona-Varese X 1 Forli-Arezzo 1 Siracusa-Trani 1 gioia ■ i n i — ' — 1. — prvi 1 1 drugi X 2 2. — prvi 2 2 X drugi * X 1 2 3. — prvi 2 1 drugi 1 2 4. — prvi X 1 drugi 1 X 5. — prvi 1 drugi 2 6. — prvi 2 drugi 1 | De Marchi, Carantini, Stenti; Vastola, Menti, Vinicio (Hum-berto), Dell’Angelo, Campana. INTER Sarti; Burgnich, Facchetti; Ta-gnin, Guarneri, Masiero; Jair, Di Giacomo, Milan, Corso (Sua. rez), Ciccolo (Corso). LAZIO Cei; Zanetti, Garbuglia; Carosi, Pagni, Mazzia; Maraschi, Lan-doni, Galli, Giacomini, Morro-ne (Governato). i BARI Ghizzardi ; Baccari, Panara ; Buccione, Magnaghi, Visentin ; Rossi, Catalano, Siciliano, Fernando, Cicogna. SPAL Patregnani ; Olivieri, Bozzao ; Bulli, Cervato, Muccini ; Bui, Massei, Mencacci, Micheli, Crip-pa. i BOLOGNA Negri; Furlanis, Pavinato; Tum-burus, Janich, Fogli; Renna, Bulgarelli, Nielsen, Haller, Pa-scutti. JUVENTUS Mattrel; Gori, Sarti; Castano, Salvadore, Leoncini ; Stacchini, Del Sol, Nene, Sivori, Meni-chelli. I FIORENTINA Albertosi ; Robotti, Castelletti ; Guamacci, Brizi, Pirovano ; Hamrin, Maschio, Petris, Bena-glia, Seminario. MILAN Barluzzi; David, Trebbi; Pela-galli, Maldini, Trapattoni; Mora, Sani, Altafini, Rivera, Amarildo. ) ATALANTA Cornetti; Pesenti, Nodari; Nielsen, Gardopi, Colombo; Domen-ghini, Milan, Calvanese, Mere-ghetti, Magistrelli (Nova). SAMPDORIA Battara ; Vincenzi, Tomasin ; Bergamaschi, Bernasconi, Delfino; Wisnievski, Tamborini, Bar rison, Da Silva, Frustalupi. ) TORINO Vieri; Poletti, Buzzàcchera; Cella, Rosato, Ferretti; Crippa, Pu- la, Hitchens, Ferrini, Peiro. MODENA Gaspari ; Aguzzoli, Longoni ; Bal-leri, Panzanato, Chirico; Conti, Bruells, Brighenti, Merighi, Gol-doni. GENOA Da Pozzo; Bruno, Bagnasco; Colombo, Bassi, Rivara; Bicicli, Locatelli, Piaceri, Pantaleoni, Bean (Meroni). MESSINA Rossi; Dotti, Stucchi; Derlin, Ghelfi, Landri; Morbello, Fa-scetti, Morelli, Canuti, Brambilla.... bi jima s hitrimi prodori do mreže zadala kak neprijeten udarec. Po predzadnjem dnevu dvoboja za Davisov pokal je stanje Amerike zelo ugodno. Jutri bosta zadnji dve igri v singlu. Emerson, ki bo prvi nastopil, bo lahko tudi izenačil. Toda Newcombe verjetno ne bo na višini McKinleya in ni izključeno, da bo ta igralec prinesel ZDA tretjo odločilno točko in osvojil Davisov pokal. Ameriški par — mlajši, pa čeprav brez številnih izkušenj kot jih imata Fraser in Emerson — je živahno začel prvi set. Avstralca jim nista dovolila, da bi se preveč vigrala, a kljub temu sta McKinley in Ralston izrabila Fra-serjevo negotovost in tekmeca prisilila po 29 minutah borbe na predajo s 6:3. V drugem nizu je Ralston, brez dvoma najboljši na igrišču, moral prepustiti svoj servis. Avstralca sta tako prešla v vodstvo s 3:1 in ker se Američanom ni posrečilo nadoknaditi razlike, sta se morala po 25 minutah igre predati. Zaradi nepopustljivosti z obeh strani, se je tretja igra zavlekla precej dolgo. Američana sta imela sicer pri roki set-ball, a jo McKinley ni znal izrabiti in je priložnost zapravil s tem, da je Fraser-jev servis odbil daleč za mejno črto. To stanje se je večkrat ponovilo vse do 10:9 za Američane. Tedaj je Fraser zgrešil Ralstonovo žogo in set je po 59 minutah pripadel paru ZDA. Vročina je bila neznosna — 52 stopinj — ko so morali igralci v borbo za četrti set. To se je poznalo domačinom in gostom, zaradi česar je igra obstajala v glav» nem iz servisov, ki so se skoraj vedno uspešno končali. Stanje je bi.lo neodločeno 9:9, ko je Ralston močno serviral m povedel ZDA y vodstvo. Tokrat je Fraser pohovno zgrešil nekaj žcg in izgubil servis, s čimer je dokončno prepustil zmago McKinleyu in Ralstonu. Izid: McKinley - Ralston (ZDA) — Fraser • Emerson (Avstralija) 6:3, 4:6, 11:0; 11:9. iiiimiiiiiiiifiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimmiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimuiiiiimmiiiimiiiiimiiiiiiiuiiimimimiiiim GORIŠKI NOGOMET Juventina, Sovodnje, Podgora na domačih tleh Najtežjo vlogo Imajo Sovodenjci proti močni ekipi iz Mariana Juventina nastopi jutri na domačem Igrišču, kjer ima v gosteh ekipo iz Romansa. Čeprav imajo štandreški igralci prednost domačega igrišča, pa jih to ne sme zapeljati, da ne bi izkoristili vse možnosti za osvojitev obeh točk. Gostje so namreč precej močni in na lestvici imajo enako število točk kot Juventina. Prav jutrišnja tekma bo odločila, kdo bo imel ob zaključku leta boljše mesto. Za ta nastop naj se javijo na igrišču popoldne ob 14. uri nasled- nji igralci: Faganel, Paškulin, Nanut L., Re, Pula, Batistič, Longo, Micheli, Ferfolja, Tabaj, Commelli, Briško, Furlan, Montico in Bizaj. Tudi Sovodenjci igrajo jutri doma. Za nasprotnika pa imajo močno ekipo iz Mariana, ki je na drugem mestu in domačini se bodo morali dobro napreči, če bodo hoteli doseči obe ali pa vsaj eno točko. Predvsem morajo igrati disciplinirano in borbeno vseh 90 minut in ne popustiti predčasno, kar se je že večkrat zgodilo. Za ta nastop naj se ob določeni uri javijo na igrišču naslednji igralci: Marson G., Devetak, Ožbot, Marinič, Ferfolja, Petejan J., Kuzmin, Petejan B„ Marson B., Petejan K., Florenin in Kerševan. Podgorci bodo prav tako igrali na domačem igrišču pri Madonnini, kjer se bodo pomerili z Libertas iz Caprive, ki je zadnja na lestvici. Zato ne bi smela predstavljati resne ovire za dosego obeh točk, kar bi Podgprcem omogočilo utrditev na drugem mestu razpredelnice. ZANIKANA VEST Nobene funkcije za H. Herrero MILAN, ,27. — Predsedstvo Inter-Ja je zanikalo vesti iz španskih virov, da bodo imenovali sedanjega trenerja Helenia Herrero za glavnega direktorja kluba, od katerega bi bil odvisen novi trener. PO ANKETI USTA «SPORT» Cerar športnik leta BEOGRAD, 27. — Telovadec Miroslav Cerar je bil proglašen za najboljšega športnika leta. To so rezultati ankete največjega jugoslovanskega športnega lista «Sport». Od 9000 udeležencev ankete jih je 3532 glasovalo za Cerarja. Na drugem mestu je vratar Partizana So-škič z 2.210 glasovi, na tretjem mestu pa nogometaš Partizana Kovačevič s 1.107. V PRIJATELJSKI ODBOJKARSKI TEKMI Nocoj ob 20.30 (na stadionu «Prvi maj») Bor ■ Partizan Dekleta Bora, ki že vrsto let prevladujejo v odbojki ne samo pri nas, temveč tudi izven pokrajinskih meja, so prejšnjo nedeljo zabeležile na turnirju v Poreču nov uspeh. V ostri konkurenci s tekmicami z Reke in Poreča, so osvojila prvo mesto in se vrnile v Trst z novo trofejo. Danes pa bodo dekleta poreškega Partizana vrnila obisk Tržačankam, s katerimi se bodo že tretjič spoprijele v odbojkarskem matchu. Pripomniti je treba, da so odbojkarice iz Poreča zelo živahno in vigrano moštvo, katerega ni mogoče podcenjevati. 2e na nedeljskem turnirju so borovke našle prav v šestorki Poreča najtrši oreh, katerega so po ostri borbi strle v šele finalnem dvoboju. Nocoj bo torej za ljubitelje odbojke izredna priložnost. Tekma Bor-Partizan (Poreč) bo z začetkom ob 20.30 na stadionu «Prvi nmj»-Vrdelska cesta 7-2. KOŠARKARSKO PRVENSTVO MOŠKE A LIGE Ginnastica Triestina zamudila priložnost Don Bosco in Safog še praznili rok Trener tržaške Ginnastice je nestrpno čakal nedelje, da bi končno ugotovil pravo moč svoje ekipe. V letošnjih nastopih so mu doslej njegovi atleti dali toliko nasprotujočih se dokazov o kvaliteti, da so ga res zbegali. Nepričakovano je ekipa osvojila marsikatero točko in gospodarila po tujih še JUTRI OB IJU0 Pri Sv. Ivanu PRIMORJE (Prosek) proti Esperiji tako utrjenih igriščih, drugič pa je zopet odpovedala in to ko je bilo predvidevati njen prav lahek posel. V nedeljo so Tržačani gostili vodečo Reyer. Ce bi pozitivno zaključili to tekmo, bi smeli upati na končni uspeh. Pred pričetkom samega prvenstva sicer Salich ni imel nobenega upanja, da bi mu ta skok v višjo kategorijo uspel. Poznal je svoje mlade atlete in je vedel, da bodo morali vsaj še eno leto tekmovati v A ligi, preden bodo zreli za prehod med elitnimi ekipami. Moštvo pa je v uvodnih tekmah odigralo razveseljive dvoboje in se je začela porajati tiha želja, s sicer rhàlìm upanjem, da bo le to zadnje tekmovanje v drugi kategoriji. V nedeljo pa je padla v tekmi z Reyerjem odločitev. Na igrišču so beneški fantje le potrdili svojo pripravljenost in so jasno dokazali, da so najboljši v svoji skupini ter edini favoriti za prehod v prvo ligo. Domačini so sicer zaključili prvi polčas v majhni prednosti. Ko pa so se gostje udomačili na tržaškem parketu, so prešle vajeti igre v njihove roke in je bilo kmalu jasno, kdo bo odnesel poln izkupiček. Tako je tudi bilo in danes sme Reyer z dvema točkoma prednosti gledati ' s prestola prvega povsem zaupljivo v bodočnost. Medtem, ko je Reyer storila korak dalje, so vsi ostali pretendenti zaostali. Tako se je beneška ekipa krepko oddaljila od zasledovalcev. Največje presenečenje kola pa je zmaga Virtus Friuli nad Safog. Kam ploveš Safog? To vprašanje je več kot umestno. Goričani so pričeli letošnje tekmovanje z izrednim elanom, a prav v zadnjih nastopih so krepko razočarali in dosegli dno prav v nedeljo, ko so klonili pred borbeno a tehnično dokaj krhko ekipo iz Vidma. Medtem ko je šibkejša videmska ekipa zaslovela s svojo zmago, je močnejša furlanska petorka APU Lignano klonila pred Starnuto. Ta uspeh petorke iz Anco-ne je le delno presenečenje, v ko- Za Don Bosco še en poraz. Sale, zijanci so tako obtičali prav na dnu lestvice. Doslej niso uspeli niti enkrat premagati svojih pro-tivnikov. Ekipa je sicer v zadnjih nastopih pokazala precej boljšo igro, vendar njeni atleti zmorejo največ le v prvem polčasu. Njihov elan nato polagoma pojenja, kar je razumljivo, ker so Salezijanci prisiljeni nastopati vedno z istimi atleti. Ta naloga je prevelika za petero ljudi, ki ne zmorejo napora, Recoaro, Stamura in Soja postajajo iz kola v kolo boljši. Recoaro si je šel po točke celo v Treviso, kjer je domača ekipa le senca bivšega prvoligaša in se je trenutno pogreznila prav do dna lèstvice. Izidi : Stamura — APU Lignano Reyer — Triestina Virtus Friuli — Safog Recoaro — Treviso Soja — Don Bosco 67:55 61:52 55:45 69:56 74:59 I. PATRIZIO RIM, 27. — Dvajset košarkarjev se bo začelo pripravljali za ameriško turnejo, ki bo v glavnem služila Italijanom kot priprava za kasnejše nastope. Pieri, Sardegna, Via-nello, Vittori (Simmenthal), Bufa-lini. Gatti, Gavagnin (Ignis), Giorno, Lombardi, Pellanera (Knorr), Bertini (Fides) in Flaborea (Biella) so zopet na razpolago zveznemu trenerju, ki jih bo 29. t. m. odpeljal v Ameriko. Italijani bodo imeli prvi nastop v Hight Pointu 30. t.m., zaključili «fa bodo ameriško turnejo 18. jauarja s petorko Glassboro State College. ATLETIKA SAO PAULO, 27. — Predstavniki 17 držav se bodo udeležili tradicionalne Silvestrove tekme v hitri hoji v Sao Paulu. Med udeleženci sta lanskoletni zmagovalec Hamoud A-zmagovalec Ar- likor so njeni člani na listnem ~ ^ ‘“suZTltalilo bo igrišču dokaj borbeni in prav tež- gentinec Oswaldo Suarez. Italijo bo ko podarijo točke nasprotniku. I zastopal Giorgio Jegher liiiiiiiiii Nogometaši Primorja bodo ju tri drugič stopili rta igrišče. Tokrat bodo njihovi nasprotniki igralci Esperie, ki se trenutno držijo tretjega mesta lestvice H skupine drut/e amaterske kategorije. Pro-sečani zaradi slabega vremena niso imeli možnosti, da bi se pošteno pripravili, vendar trdijo, da bodo skušali zaigrati bolje kot prejšnjo nedeljo, ko jih je bolj burja kot nasprotnik prisilila brez usmiljenja na kolena. Tekma, za katero vlada precejšnje ztmimanje, bo jutri ob 10.30 na igrišču pri Sv. Ivanu. Na slikah: p roseška enajstorica (zgoraj) in prizor z nedeljske tekme. ALOJZ RAVBAR N Zdaj so sedeli pred hišo in večina se je ukvarjala s predelovanjem nemških topovskih neeksplodiranih granat v protitankovske mine, neeksplodirane letalske bomce pa so predelovali v mine za miniranje mostov. Z njihovim razstrelivom pa so polnili tudi protitankovske in protipehotne mine in ročne bombe. Iz šrapnelov so pobrali kroglice in jih prelivali v glave za vžigalnike. Ker niso imeli potrebnih vžigalnih kapic, so kar minerske priredili za granate. Granate pa so polnili s p J asti kom tako, da so vstavljali vanj kroglice plastika. Ker sc tako polnjene granate imele različno težo in ker niso bile enakomerno polnjene, je bilo težko zadeti cilj. Strelne kapice in vžigala so včasih izdelovali sami iz pokalnega živega srebra in svinčenega oksida. Skratka, pomagali so si kakor so vedeli in mogli. Vsak izmed minerjev je zdaj opravljal določeno delo. Tine je odvijal vžigalnik na nerazstreljeni angleški letalski bombi. To je opravljal s hladno preračunanostjo človeka, ki je imel že mnogo izkušenj s takim poslom. Sleherni gib njegovih rok je bil vnaprej premišljen in presenetljivo natančen. Zraven njega je sedel Silvo in se ukvarjal s kosom dinamita, podobnega kockastemu milu za britje. Med Sinetom in Kostjo, ki sta gnetla plastik, je Peter razstavljal veliko granato. Tudi on je to delo opravljal s skrajno previdnostjo. Zadostoval bi le neznaten spodrsljaj, in bilo bi po njem in vseh, ki so bili v njegovi bližini. Kakar je razdiral granate, bombe ali mine, je to delal s spretnostjo in natančnostjo kirurga, ki opravlja tvegano in zapleteno operacijo, od katere je odvisno življenje bolnika. Toda vzlic navidezni hladnosti, s katero je opravljal ta posel, ga je kdaj pa kdaj spreletelo nekaj neprijetnega ob misli na posledice, ki bi utegnile nastati zaradi enega samega nepremišljenega ali pogrešnega prijema ali potegljaja. Toda vselej je ta vznemirljivi pomislek pahnil od sebe in si dopovedal, da ne bo prišlo tisto zlo, ki mu je nenehno grozilo, ko je opravljal take posle. Tudi tokrat je srečno razdrl granato. Nato si je prižgal cigareto in pričel kaditi z užitkom, ki ga občuti človek, ki Je uspešno opravil težavno in tvegano delo. Tisto jutro, preden se je zdanilo, se je obveščevalec Tugo pod zaščito teme približal nekemu železniškemu mostu, preti-kaje se skozi bujno podrast, ki se je bohotila pokraj reke. Ulegel se je v grmičje in čakal dneva. Ko se je zdanilo, si je začel ogledovati z nemškim vojaškim daljnogledom ogrodje mosta in vsak del narisal na kos papirja. Most je držal čez reko. Stal je na dveh železnih opornikih, ki sta stala vsak na svojem kamnitem podstavku, zgrajenih v rečni strugi. Na vsaki strani mosta je bil po en velik bunker, poln strelnih lin za mitraljeze. Vendar ta bunkerja nista stala prav pri mostu, pač pa je bil vsak bunker oddaljen skoraj sto metrov na tej in oni strani mosta, to pa zato, ker ni bilo primernih mest za zgraditev bunkerjev v neposredni bližini mosta. Sicer pa Je bil svet na tej in oni strani mosta skoraj nedostopen in zato so Nemci menili, da mu ne preti nobena nevarnost od strani partizanskih diverzantov, čeprav sta bunkerja nekoliko preoddaljena od njega. Risov vod je prejel od štaba odreda nalogo, da most pod-minira. To je bila ena najtežjih nalog, ki jih je kdaj dobil ta vod. Toda Ris in njegovi fantje so bili pripravljeni opraviti tudi to nalogo. Da bi Jo laže izvedli, je štab odreda poslal obveščevalca Tuga, da si od blizu ogleda most in preriše konstrukcijo njegove desne strani, kjer naj bi ga podminirali. In zdaj je Tugo risal tisti del mosta. Daljnogled mu je tako približal ves sestav mosta, da je natančno videl sleherno podrobnost. Ko je posnel na papir vse, kar ga je zanimalo, se je odplazil daleč nazaj od mosta in se vrnil na Poljane. Na podlagi njegovega prerisa so v štabu odreda napravili načrt za akcijo. Nato je komandir Ris svoje fante seznanil z nalogo, ki jo morajo izvršiti. Na koncu je izbiral pet minerjev, med njimi tudi Petra, ki bodo neposredno sodelovali pri pod-miniranju tirnic, ki držijo čez most. Ostali minerji pa jih bodo zaščitili pred morebitnim presenečenjem od strani sovražnika. Komandir Ris je petorico nadrobno seznanil z izgradnjo mosta in jo poučil, kako naj se ravna pri opravljanju težke naloge, ki stoji pred njimi. Naloga bo tem težja, je pripomnil, ker Jo bodo morali izvesti v popolni temi. Ker je bila voda okrog opornikov globoka, se ne bi mogli z bredenjem približati oporniku, po katerem naj bi zlezli pod obok mosta, da bi tam položili mine. Da bi to zmogli, so naredili leseno plovilo, ki Je bilo kaj malo podobno pravemu čolnu. Ko se je znočilo, Je vod krenil na pot. Minerji so razen min nosili s seboj tudi čoln in nekaj za silo narejenih vesel. Noč je bila tako temna, da ni bilo videti niti korak predse, čimbolj so se bližali mostu, tem opreznejši so postajali. Počasi, s tipajočimi koraki so se slednjič približali reki. Njihove že tako tihe korake je dušil šum vodovja, ki se je valilo nekam na desno. Preden so položili čoln v strugo, so ga privezali na enem koncu z dolgo vrvjo, ki so jo držali trije minerji, da ne bi tok odvlekel čolna s seboj. V čoln so vstopili Peter in štirje drugi minerji, ki so imeli s seboj tri velike mine, napolnjene z najmočnejšim razstrelivom, kar so ga premogli v odredu. Medtem ko je komandir Ris razpostavil zasede okrog kraja, kjer je potekala akcija, so Peter in njegovi štirje tovariši kleče na dnu čolna veslali proti sredi struge. Trojica, ki je držala vrv, jo je počasi izpuščala, zadrževaje čoln, ki ga je tok vlekel s seboj, in s tem pomagala petorici usmerjati čoln proti naj bližjemu oporniku. Trebušasti čoln, ki ga z brega ni bilo videti, se je okorno gugal na vodi. Od časa do časa se je nevarno nagnil na ta ali oni bok, da je veslačem kar zastal dih. Kmalu je napljusnilo v čoln toliko vode, da jim je segala malone do ledij. Krepko so se morali opirati v vesla, da so obdržali čoln v smeri, kjer je bil najbližji opornik. Z velikim naporom so se mu naposled le približali. Tedaj se je Štefan, ki je imel dolgo preklo, na enem koncu opremljeno z železnim kavljem, s to preklo oprijel opornika in tako zadržaval čoln, da ga tok ni odvlekel s seboj. Peter, ki je bil določen za to, da položi mine pod tirnice na mostu, je prvi zlezel iz čolna na podstavek opornika in začel lesti navzgor po kovinskih prečnikih. Tako on kakor tisti trije tovariši, ki so lezli z njim po mostnem ogrodju, so imeli noge ovite s cunjami, in to prej zaradi varnejšega plezanja kot iz bojazni, da bi se s škrtanjem čevljev ob železje izdali Nemcem. Le-ti so sicer bili blizu njih, vendar le predaleč, da bi mogli zaznati kak morebitni škrt ali podoben glas, ki bi ga Peter in tovariši povzročili pri svojem plezanju Razen tega je šumenje reke bilo tako močno, da bi tudi njihovo polglasno govorjenje ne doseglo Nemcev, ki so te, čas ždeli v bunkerjih in niso niti slutili, kaj se dogaja v njihovi bližini. Vedeli so, da partizanska drznost ne pozna meja, vendar jim niti na misel ni prišlo, cla t;i si partizani upali lotiti mosta na tak način.. Počasi ter tipaje z rokami in nogami se ie Peter vzpenjal više in više. Njemu so v določeni razdalji sledili ostali tovariši razen Štefana, ki je ostal v čolnu zato, da ga obdrži ob podstavku opornika. Voda je butala ob podstavek, se vrtinčila in penila Štefan je napenjal vse sile, da je obdržal čoln zraven podstavka, sicer pa so mu pri tem pomagali trije tovariši, ki so na bregu držali konec vrvi, na katero Je bil privezan čoln. Ko se je Peter popel pod obok mosta, je z rokami otipal traverze, ki so bile tik nad njim. Na teh so slonele tračnice. (Nadaljevanje sledi) UREDNIKI VO: TRSI - UL MONTE!:rHi 6 II. TELEFON 93-808 IN 94-#:w - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA GORICA: Ulica S. Pellico l-II, Tel. 33-82 - UPRAVA: TRŠI — UL. SV FRANČIŠKA St 20 - Tel. St 37-338 - NAROČNINA: mesečna 650 Ur - Vnaprej: Četrt- letna 18